Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 Ilirska Bistrica) COBISS e TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 164. - maj 2004 - cena 300 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO NON-STOP od 8.30 do 19.00 sobota od 8.30 do 12.00 »FRIEND« I CERKVENIK 9W N XX PLAČU * sveže ribe * zamrznjene^nbe * škoijkmcstm* * “bacafa in b[an)bx. * konzerve ISTMCA Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 TRGOVSKI CENTER MIKOZA ILIRSKA BISTRICA - ® ... - u v - - r.l Računovodski servis Erik: j%dTwssa?ic s-jp- Vojkov drevored 28, 6250 Ilirsko Bistrica Tel./Vcuc.: 05-710 14 99, G S Al: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. mmm ms KOREN JOŽKO URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 samobil O vodafone™ g) kakez papirnica TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. ------------ tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5 / 710 06 95 e-mail; kakez.doo@siol.net Avtfra- NOKIA 35101 5.000 SIT SIEMENS MC 60 9.000 SIT m i -J lA Rp> \ v ERICSSON p'-; =» \,J- 9.000 SIT Kft Bi M leg3 Cene veljajo za paketa Smart II in III ter vsebujejo DDV. MOTOROLA \:©QV> T722I 15.000 SIT v* l ODSLEJ SREZ MINIMALNE MESEČNE PORABE! vsi Kirei v omrežju si.mosil samos mmm? ► [TT ”37' Mesečna naročnina 1.500 ' U • " ' 2.000 3.000 Partner bonus znižana naročnina 1.200 1.500 2.100 Klici v lastnem omrežju 24ur/dan 5 5 5 v druga mobilna omrežja višja tarifa 60 50 40 nižja tarifa 40 30 22 v fiksno omrežje višja tarifa 60 50 22 nižja tarifa 40 30 22 Opcija mobilni mesečna naročnina 500 500 500 klici v Mobitel in Debitel 24ur/dan 22 22 ■y> 22 SMS sporočilo 20 20 20 Eurocall mesečna naročnina 600 600 0 .4 RAČUNALNIKI V AKCIJI ODLIČNA KVALITETA ZA UGODNO CENO! BASIS 22 G (2.4 Ghz, 60 GB, CD-RVV...) 84.990,0« SIT EXAM 60 G (2.6 Ghz, 80 GB, CD-RVV + DVD, RadeOn 9200se...) 124.900,00 SIT EXAM 61 G (2.8 Ghz, 80 GB, CD-RVV, DVD, GF FX5200.„) 149.900,00 SIT EXACT 60 G (P4,2.6 Ghz, 120 GB, CD-RVV, DVD, GF FX 5200...) 178.990,00 SIT EXACT 61 G (P4,2.8 Ghz, 120 GB, DVD-/+RVV, GF FX5600.„) 226.990,00 SIT EXTENSION 13 G (AMD2700+,120GB,CD-RVV,DVD,RadeOn 9600) 181.990,00 SIT VSI MODELI SO NA ZALOGI - količim so omejene / DVD-R in RW,CD,MP3,SVCD,VCD,MPEG-4,JPEG in DivX PREDVAJALNIK NEUSTON MAESTRO 39.900.00 SIT ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ WWW kakp7 si Urnik papirnice: od pon. do petka: 8.00 -19.00, ob sobotah: 8.00 -12.00. : Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. W W W» l\Cl r\w£.01 beseda urednika LEPO JE BILO Spoštovane bralke in bralci Snežnika, spoštovane občanke in občani v izjemno čast in ponos mi je bilo družiti se in sodelovati z vami zadnja štiri leta. Časopis je živa tvorba in ga brez vas zagotovo ne bi bilo. Vse nas v življenju čakajo nove možnosti, novi izzivi in nove poti. V življenju ne dobimo veliko priložnosti, in ko ena pride mimo jo je treba pošteno zagrabiti, saj lahko hitro spolzi mimo. Uredniško delo j e izredno zanimivo in pestro, terja pa veliko znanja, časa in požrtvovalnosti, zato gaje skoraj nemogoče opravljati vzporedno z nekim drugi delom oziroma službo. Pa tudi štiri leta so kar dolga doba, energija po malem usahne, ideje izgubijo svoj sijaj, volja izgubi svojo moč, vse našteto pa je razlog, da se od uredniške funkcije poslavljam. Ponosna sem na to, daje bil časopis ta leta predmet neštetih pogajanj in debat. Da so se z njim ukvarjali drugi časopisi, mnogokrat naš občinski svet, sodišče, politične stranke, v zadnjem času pa tudi država Slovenija. Včasihje bil predmet pohvale, včasih graje, a kakorkoli že, očitno je bil oziroma je toliko pomemben, da se vsi skupaj že toliko časa ukvarjajo z njim. Enim ne paše oblika, drugim vsebina, tretjim vpliv, četrtim lastniška struktura, petim nekaj drugega. A tako pač je, nikoli se ne da ustreči vsem naenkrat. Za sodelovanje in trud se zahvaljujem vsem, še prav posebej pa: mojemu neutrudnemu uredniškemu odboru, svojemu tehničnemu uredniku, pridnim stalnim dopisnikom, tudi vsem občasnim dopisnikom, javnim zavodom in organizacijam, podjetjem in samostojnim podjetnikom ter obrtnikom, društvom, predsednikom krajevnih in vaških skupnosti in vsem ostalim posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali z mano in nenazadnje tudi Borotu in Almi, ki so zdržali z mano toliko časa. Brez vseh vas, ne bi bilo mene. Vsem vam želim veliko lepega v življenju, naj vas sreča in dobri ljudje spremljajo vsepovsod. Urednica mag. Milena Urh KONČANO ZASEDANJE STALNE MEŠANE KOMISIJE PO SOPS-U Stalna mešana komisija je na 13. zasedanju, 22. aprila v Kopru razpravljala o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Na zasedanju so bile, ob že obstoječih dveh, razglašene še tri turistične cone in sicer Po Sotli in Gorjancih, Haloze-Zagorje in Sotla, dolina izvirov zdravja. Stalna mešana komisija je potrdila odprtje tretje kategorije mejnih prehodov za obmejni promet. Dosedanjim dvanajstim že odprtim seje s petkom, 30.aprila, pridružilo šest novih in sicer Brezovica pri Gradinu, Rakitovec, Drenovec, Nova vas ob Sotli, Novi Kot, in Novokračine. Rakitovec in Nova vas ob Sotli sta skupna mejna prehoda, kar je prvi primer tovrstnega sodelovanja med državama. RAČUNALNIŠKA POVEZAVA NA TEHNIČNIH PREGLEDIH Do 1. maja letos so morali na podjetju TIB Storitve d.o.o. v skladu s Pravilnikom o tehničnih pregledih vozil zagotoviti računalniško vodene preizkuševalne števce, kar je pomenilo dodatnih 4,5 mio SIT. Računalniška povezava strojev in naprav na tehničnih pregledih omogoča neposredno vpisovanje rezultatov pregledov v računalnik. S tem je izničen vpliv preglednika na rezultat pregleda. Sedaj potekata dva meseca poskusnega obratovanja, ko se bo odpravljalo morebitne pomanjkljivosti in ponovno usposabljalo zaposlene na tehničnih pregledih k novemu načinu dela. To je nujen pogoj, saj bodo po 1. juliju 2004 vsem pooblaščenim organizacijam za opravljanje tehničnih pregledov, ki te opreme ne bodo imele oziroma ne bodo usposobile zaposlenih, odvzeta pooblastila za opravljanj e tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. K.M. VABLJENI V KNEŽAK V nedeljo, 20. junija 2004, ob 19.00 uri v OŠ Toneta Tomšiča Knežak na | 7. KRAJEVNO REVIJO PEVSKIH ZBOROV | I KNEŽAK V PESMI I V-----------------------------------/ 2. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA 2. izredna seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica je potekala v četrtek, 29. aprila v čitalnici Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Svetniki so po ugotovitvi sklepčnosti glasovali o dnevnem redu. Janko Čeligoj je podvomil o upravičenosti izredne seje, saj naj ne bi bile vse točke dnevnega reda tako nujne, ter da sklic seje ni bil obrazložen. Svetniki so po razpravi izglasovali, da je bila seja sklicana v skladu s poslovnikov, ter se lotili predlaganega dnevnega reda, kije obsegal informacijo o Naturi 2000 ter obravnavo odlokov, ki naj bi omogočili gradnjo vetrnih elektrarn in obravnavo dogovora glede zahtev Občine do investitorja le-teh. Seja občinskega sveta je bila sklicana na isti dan kot seja vlade na kateri so odločali o Naturi 2000 in o vetrnih elektrarnah. V nadaljevanju najprej predstavljamo stališča vlade. VLADA SPREJELA UREDBI O OBMOČJIH NATURA 2000 IN EKOLOŠKO POMEMBNIH OBMOČJIH Vlada RS je na podlagi zakona o ohranjanju narave sprejela uredbo o posebnih varstvenih območjih - Natura 2000. Omenjeni zakon posebno varstveno območje opredeljuje kot ekološko pomembno območje, kije na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. S to uredbo sta tako v slovenski pravni red preneseni evropski direktivi o pticah in habitatih. V omenjenih direktivah so navedene vrste ptic in druge živalske ter rastlinske vrste in habitatni tipi, katerih ohranjanje je v interesu EU. Države članice pa morajo z namenom ohranjanja ali doseganja ugodnega stanja teh vrst oziroma habitatnih tipov določiti območja za vzpostavitev evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, sorazmerno glede na zastopanost v direktivah navedenih habitatov vrst in habitatnih tipov na njihovem ozemlju. Uredba za ohranjanje posebnih varstvenih območij med drugim opredeljuje varstvene cilje za vsako posamezno posebno varstveno območje ter način njihove določitve. Določa tudi varstvene usmeritve, ki so splošne narave, naravnane na načrtovanje posegov in dejavnosti ter na njihovo izvajanje. Uredba določa tudi način načrtovanja ukrepov ohranjanja posebnih varstvenih območij ter vrste ukrepov, ki so lahko varstveni ali pa ukrepi, ki se zagotavljajo s prilagojeno rabo naravnih dobrin ali prilagojenim upravljanjem z vodami. Za načrtovanje ukrepov je predviden program upravljanja s posebnimi varstvenimi območji. Posamezni načrti rabe naravnih dobrin ali upravljanja z vodami se s tem programom lahko določijo kot načrti, s katerimi se ukrepi za doseganje varstvenih ciljev podrobneje opredelijo. Načrt upravljanja je operativni načrt ohranjanja narave, ki ga sprejme vlada z namenom uresničevanja Nacionalnega programa ohranjanja narave. PROSTORSKI AKTI OBČINE ILIRSKA BISTRICA USKLAJENI Z DRŽAVNIMI Komisija vlade za ugotavljanje usklaj enosti prostorskih sestavin planskih aktov občin z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov RS je sprejela sklep o ugotovitvi usklajenosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Ilirska Bistrica z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je 15. marca letos prejelo vlogo Občine Ilirska Bistrica za ugotovitev usklajenosti planskih aktov z državnimi, ki se nanaša na zasnovo varstva naravne in kulturne dediščine ter programsko zasnovo za lokacijski načrt za vetrno elektrarno na Volovji rebri in povezovalni 110 kV daljnovod. Občina jek vlogi predložila tudi končno poročilo o analizi možnih lokacij vetrnih turbin na širšem območju Ilirske Bistrice, iz katerega je razvidno, da je lokacij a Volovj a reber naj ustreznej ša tako z vidika posega v prostor kot z vidika ocene dostopnosti in vključitve v elektroenergetski sistem. Pri vrednotenju lokacij so bili upoštevani naslednji kriteriji: odmaknjenost od naselja, prevetrenost območja, možnost ekstremnih vetrov in neugodnih pogojev (žled in sneg), opaznost v prostoru, dostopnost ceste, vpliv daljnovodov na naravo, obstoječa infrastruktura, ranljivost narave, ranljivost kulturne dediščine ter poseganje v osrednji življenjski prostor velikih sesalcev. Območje Volovj e rebri trenutno nima nikakršnega naravovarstvenega statusa in glede na to, da se je iztekel 45-dnevni zakonski rok za izdajo soglasja, omenjena komisija formalno drugače niti ni mogla odločiti. Zaradi presojanja razvojnih potreb in naravovarstvenih zahtev j e občina k vlogi predložila tudi strokovne podlage, kijih je kasneje dopolnila še z oceno o vplivih na okolje, predvsem z vidika varstva narave. Skladno s strokovnimi podlagami je ugotovljeno, da zaradi izgradnje in obratovanja vetrne elektrarne realno ni pričakovati bistvenega zmanjšanja števila ali obsega katere od živalskih ali rastlinskih vrst, zato so posegi z vidika vplivov na okolje, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, sprejemljivi. Izraba vetra v energetske namene postaja v Evropi in svetu vedno bolj pomembna, napredek tehnologije pa omogoča hiter razvoj izrabe tega obnovljivega vira. Slovenija se zavzema, da s primernimi ukrepi zagotavlja prednost uporabi obnovljivih oblik energije ter energetskih virov, ki manj onesnažujejo okolje. Z izgradnjo vetrnih elektrarn bomo prispevali k uresničevanju obveznosti kjotskega protokola, po katerih moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Energetska politika je usmerjena v odpravljanje posledic onesnaževanja in v zamenjavo tehnologij, ki pospešujejo nastajanje učinkov tople grede. Vključitev novih energetskih virov proizvodnje električne energije v energetski sistem pomeni tudi zagotavljanje večje stabilnosti slovenskega energetskega sistema. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, ki jo je državni zbor sprejel pred kratkim, tako predvideva intenzivno rabo obnovljivih virov energije, kar je povezano z zahtevnima ciljema doseganja 12-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v primarni energiji do leta 2010 in 33,6-odstotnega deleža električne energije iz obnovljivih virov energije glede na bruto porabljeno električno energijo do leta 2010. Čeprav je že v letu 2002 ta delež znašal 32 odstotkov, bo zaradi predvidene skoraj 2-odstotne letne rasti porabe električne energije treba do leta 2015 izkoristiti od 20 do 50 odstotkov trenutno evidentiranega tehničnega potenciala obnovljivih virov energije (veter, male HE, bioplin, biomasa idr.) in letno proizvesti približno 430 GWh električne energije. Po podanih informacijah je občinski sklep sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine II. Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine II. Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 -dopolnjen 2003 ter Odlok o lokacijskem načrtu za vetrno elektrarno Volovja reber in 20 kV kabelske povezave in 110 kV povezovalni daljnovod RTPII. Bistrica-RTP Volovja reber. Občinski svet je tudi sprejel sklep o zahtevah, kijih ima občina do investitorja vetrnih elektrarn, ki predstavljajo dobra pogajalska izhodišča, investitor pa jih je dolžan izpolniti pred gradnjo. Občina zahteva, da investitor plača rento 2000 EUR po drogu za dobo 20 let. Plačilo naj bi bilo izvedeno v dveh obrokih, eden letos, drugi drugo leto, pridobljena sredstva pa naj bi bila prednostno uporabljena za investicijo v srednjo šolo. Če bo investitor potreboval skladiščno servisni objekt, ga mora izgraditi na območju naše občine. Rekonstrukcije in popravila občinskih cest po katerih bo potekal prevoz elementov in materiala je investitor dolžan izvesti na lastne stroške. Sedež firme, ki bo upravljala z vetrno elektrarno mora biti na področju naše občine. Od investitoija se zahteva tudi, da v čim večji meri vključi domače izvajalce. Investitor naj bi v sklopu projekta rekonstruiral tudi del nekdanjega obrambnega sistema z dvema bunketjema v turistične namene. Kako se bo investitor odzval na občinske zahteve zaenkrat ne vemo, omenjeni sporazum pa stopi v veljavo šele s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja. Veternice bodo kmalu tudi pri nas - posnetek je iz Španije IPIL PREVZEMA IN ZBIRA IZRABLJENA VOZILA Republika Slovenija skladno z Evropsko skupnostjo zagotavlja sistem za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili (IMV). To pomeni, da je vsak avtomobil, ki odslužil svojemu primarnemu namenu, ustrezno tehnično, strokovno in ekološko razgrajen. Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili zagotavlja razgradnjo, predelavo, recikliranje in ponovno uporabo vseh izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisanimi okoljskimi standardi na območju celotne Slovenije. Zakaj je tako ravnanje potrebno? Odpravlja onesnaževanje, ki ga povzročajo izrabljena motoma vozila, zapuščena v okolju ali na neustrezno opremljenih avtoodpadih ter s ponovno uporabo materialov ohranja naravne vire. Podjetje IPIL, invalidsko podjetje Ilirska Bistrica d.o.o. je pridobilo Z ~ X Vse informacije glede oddaje izrabljenih vozil dobite na: tel: 05/ 70 40 139 - Boris Dolgan, Boris Grl, Ivan Valenčič, e-mail: ipil-storitve(a).siol.net tel.: 05/ 70 40 123 - Jožef Frank, e-mail: iožefrank(a)siol.net V __________________________________ J koncesijo Ministrstva za okolje, prostor in energijo za zbiranje izrabljenih motornih vozil, vodenje predpisanih evidenc in pripravo vozil na uničenje v skladu z veljavno zakonodajo. Prevzemalo in zbiralo bo izrabljena motorna vozila kategorij Ml in NI (osebna vozila oz. vozila za prevoz oseb z največ osmimi sedeži ter vozila do 3.500 kg nosilnosti). Kam in kako oddati izrabljeno vozilo? Lastnik izrabljenega motornega vozila pred odjavo iz prometa dostavi vozilo na prevzemno mesto, ki je na sedežu podjetja na Šercerjevi 17 v Ilirski Bistrici (TIB Transport). Tam jim bo IPILovo osebje izdalo potrdilo o razgradnji (brez pridobljenega potrdila o razgradnji odjava vozila iz prometa ni možna) s katerim bodo lahko vozilo odjavili iz prometa. To lahko storijo na tehničnih pregledih podjetja TIB Storitve na istem naslovu ali pa vozilo odjavijo na upravni enoti. Odjavljeno vozilo bo podjetje IPIL predalo pooblaščenemu izvajalcu za ravnanje z izrabljenimi vozili, ki bo vozilo razgradilo. Za naše področje bo to storitev opravljal "Avtotransport Kastelec, Kastelec Ladislav s.p., Grosuplje”. V sodelovanju z občino Ilirska Bistrica pa bo poskrbljeno tudi za vozila, ki odjavljena iz prometa že več časa samevajo po raznih dvoriščih, travnikih Trenutno (od 1. maja 2004 dalje) je storitev razgradnje izrabljenega vozila za lastnika brezplačna, saj bo do polne vzpostavitve sistema stroške plačevala država. Prehodno obdobje bo trajalo predvidoma dva meseca. Po tem obdobju bo cena storitve znašala od 20 do 25 tisoč SIT, odvisno od teže vozila. Zatorej naglica ne bo odveč. KM. Z---------------------- N Več informacij o razgradnji izrabljenih vozil si preberite na internetu: http://mope. temida.si. V_______________________________' OBVESTILO Občina Ilirska Bistrica, je dne 07.05.2004 v Uradnem listu Republike Slovenije objavila Javni razpis za sofinanciranje programov kmetijstva I v Občini Ilirska Bistrica v letu 2004. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja kmetijskih društev, | izobraževanja kmetov, organizacije prireditve »Predstavitev kmetijstva v Občini Ilirska Bistrica«, preprečevanja kroničnega mastitisa, subvencioniranje osemenitve krav in stroškov prevoza mleka. Rok za vložitev prijav je 30 dni od objave v Uradnem listu RS in se zaključi dne 07.06.2004 ob 14.00 uri. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo na Občini Ilirska * I Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, vsak ponedeljek in | petek med 8.00 in 11.00 uro ter sredo med 8.00 in 11.00 ter med 12.00 in | 16.30 uro. Občina Ilirska Bistrica j L——————————————————————J IZRABLJENA MOTORNA VOZILA , : NOKIA ' 35101 9.900,00 SIT NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! MOBITEL -Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij - Nakup GSM aparatov • Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) - Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice) debitel* Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333 OB: 031/799 169 TRENUTNE AKCIJE: akcija »POPOLNI« (Panasonic G50, Philips 535, Benq S660C, Siemens St60, Samsung SGHX400, Sony Ericsson T630, Nokia 7200, Motorola V600 akciia»PRIČAKOVANJA• (Sony Ericsson T230, Motorola E365, Nokia 3200, Sony Ericsson Z600, Nokia 6600, Samsung-SGH E700, Philips 530) - akcija »NON-STOP RAZKOŠJE (Philips 630, Siemens SI55, Motorola C550, Motorola V300, Philips Fisio 825) - pogoj: sklenitev ali podaljšanje naročniškega razmerja za 24 mesecev ■ cene vključujejo DDV MOBIPAKETI: MOBISVILNICA (Aicatel OT 332) (Siemens A60, Nokia 3510i 22.900 SIT) P/ PONEDELJEK - PETEK 8°° - 1200 in 1500 - 19°° SOBOTA 800 - 1200 I J ] J . \ P'J=j/2'Juj2jjju pil pop/ivnlUu Di/vjiku hmi 'mili juožiioAi \ innlojjidobidd-.) ?y/y/y/ju. Iliriade EVROPO, Ml Tl SE KUNEMO Na slovenskem nebu letijo italijanska vojaška letala, nemški vojaki se vozijo s tanki po Bosni, Slovaška in Hrvaška sta neodvisni državi (nezavisni državi v jeziku naših sosedov), skratka, v Evropi nič novega. Vreme seje izboljšalo, toplejše je in sonce sije bolj pogosto. Kakšni evroskeptiki bi sicer rekli, da je to posledica pomladi, ampak mi vemo, da je to zaradi Evrope. Dobili bomo evropske cene, evropske davke, evropsko birokracijo. In pa seveda sedem nadebudnežev bomo poslali v Strasbourg, da v evropskem Kongresu na plenarnih zasedanjih govorijo slovensko. Evropski parlament je nekako najbolj simpatična ustanova Evropske unije. Evropska komisija je skupek birokratov, ki si skuša prigrabiti čim več komande in zregulirati čim večji kos naših življenj. Enkrat ob priliki bom zbral nekaj njihovih cvetk v stilu tiste od kumare, ki morajo biti ravne, oziroma smejo biti ukrivljene za točno določen kot na centimeter dolžine. Evropski svet sestavljajo vladni politiki, ki se grej o kupčije (imenujejo jih kompromisi) za zaprtimi vrati in se sploh igrajo politiko, ki pač ni poklic za nežne dušice. Seveda, obe organizaciji imata svojo pozitivno vlogo, a ju ni za kovati v zvezde. Evropski parlament pa je tista zadeva, kjer se zbirajo izvoljeni poslanci vseh držav EU. To je edina zares demokratična ustanove te zveze. Sicer evropski parlament “nima zob”, ker so njegove pristojnosti majhne. Stvar pa j e v tem, če si že EU grabi čim več pristojnosti (ki, kot imajo po moje prav Angleži, Irci in Čehi, pa še kdo, ji niti ne grejo), potem bi moral (tako kot je to v državah članicah) Evropsko komisijo (neke sorte vlado) nadzirati parlament. Predvsem pa ima evropski parlament močno simbolno vlogo. Evropejci zdaj eni z drugimi rešujejo probleme v klimatiziranih dvoranah, namesto v strelskih jarkih (brez klimatskih naprav). Kar je kul. Čeprav s tem ne gre pretiravati. Da recimo predsednik državnega parlamenta (ki je naj višji simbol nacionalne suverenosti) kandidira za evropskega poslanca (pa čeprav na zadnjem mestu) je pa mogoče le pretirano. Evropska unija namreč, da ne bo pomote, ni država, ampak skupnost držav. Da se nam ne bodo politiki začeli zgovarjati, da imajo zvezane roke zaradi Evrope. Kakor kje. Storiti se da veliko in dela se lahko boljše ali slabše. In ob meji Evropske trdnjave, le nekaj deset kilometrov od Konca (ker je na Hrvaškem, se imenuje Kraj), ležijo pisani grički in gozdovi, sredi pa idilično mestece, po starodavnem ljudstvu in bistri rečici poimenovano. Sledijo burjomlati. Župan naj bi izjavil, da bo šel denar, pridobljen iz postavitve vetrnih elektrarn, v razvoj izobraževanja. Zelo podpiram. Če to pomeni, da je postalo izobraževanje ena od strateških prioritet občine (po domače, da se nam zdi to važno in da bo šel tudi prtošeln tja kamor besede), potem se ni bati za prihodnost. Dokazano je namreč, da so naložbe v razvoj človeških virov zanesljiva in dobra pot razvoju. Če se bo namreč že zgodilo, da bodo vetrne elektrarne stale (osebno držim pesti za tiste, ki delajo na tem, da ne bi), potem naj se ta sredstva vsaj namenijo v razvoj ustrezne infrastrukture. Infrastrukture? Jep. Zgodilo seje, da sem imel v rokah izvod povzetka irskega državnega programa, ki naj bi kot pravijo predstavljal vzor za take dokumente. In tam so med infrastrukturo poleg vode, elektrike, telekomunikacij in podobnega, uvrstili tudi izobraževanje, kulturo in šport. Ker so nekako ekonomisti že dolgo tega dokazali, da to prinaša tudi gospodarske koristi. Seveda bi morali nam vsem dragi in mili visoko politiki in uradniki v Ljubljani biti tisti, ki bi morali postaviti denar v to, da bi prinesli fakse v vsako slovensko vas, operne hiše v vsak zaselek in športne dvorane ob vsako garažo. Ali pa vsaj nekaj v tej smeri, kar bi naši žepi še prenesli. Dokler pa se to ne zgodi, naj pa vsaj občina dela prav, če ga že država biksa. Sicer pa vam moram podati še naslov, kjer boste lahko preverili vreme točno za Bistrico, kar sicer ne boste mogli izvedeti iz vremenskih napovedi. Naslov je: www.wunderground.com/global/ stations/14111.html Podatki za to stran, kjer je vreme napovedano točno za te kraje, prihajajo iz Sokolskega doma. Da se ve. Malenkost? Morda. Ampak, če bi začel naštevati takšne “malenkosti", kijih dela folk v tisti bajti, bi se tega kar nabralo. In da ne pozabimo še izida Stopinj ob koncu maja. Ta literarni zbornik postaja od številke do številke boljši. In že tisti začetni niso bili slabi. Sicer pa vam čestitam občinski praznik in Dan državnosti. Dejan Ujčič H primorje primorje d.d. 5270 ajdovščina vipavska cesta 3 telefon 05 36 90 000 enota ilirska bistrica mojstrova 20 telefon 05 711 15 50 Upravna enota vam sporoča____ PRIJAVA ŠKODE PO DIVJADI ODSLEJ DRUGAČE! Škode zaradi divjadi so v zadnjem času pogosto prisoten problem v našem prostoru. Problematika je še posebej pereča za tiste lastnike oz. uporabnike kmetijskih zemljišč, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in jim dohodek od te dejavnosti pomeni pomemben vir za preživljanje. Njihova zemljišča so še posebno zanimiva za divjad, saj jim nudijo zavetje in hrano. Od 20.05.2004 dalje je v veljavi nov Zakon o divjadi in lovstvu, ki prinaša precej novosti na tem področju. Za lastnike oz. uporabnike kmetijskega zemljišča je morda najbolj zanimiv spremenjen postopek vodenja odškodninskih postopkov za ugotavljanje škode po divjadi. Doslej so oškodovanci, v primerih, ko ni prišlo do sklenjenega pismenega sporazuma z lovsko družino, podali odškodninski zahtevek za škodo po divjadi pri upravni enoti. Po novem zakonu pa te naloge prevzame posebna komisija, ki jo imenuje pristojen minister, in sicer za vsako lovsko območje za dobo 5 let. Komisija zaseda v 3 članski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor brez pravice glasovanja. Primeri uveljavljanja škode so sledeči: Uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo povzročijo prosto živeči sesalci, ptiči, jelenjad ali divji prašiči: Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah pisno prijaviti pooblaščencu lovske družine v 3 dneh od dneva, ko je škodo opazil. Če med oškodovancem in pooblaščencem lovske družine v 8 dneh po pisni prijavi na podlagi ogleda ne pride do sporazuma, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji. Na podlagi ogleda mora komisija pripraviti oceno najkasneje v 15 dneh od prijave. Oškodovanec in lovska družina poizkusita ponovno skleniti sporazum o plačilu odškodnine. Če do sporazuma ne pride, lahko oškodovanec ali lovska družina vloži tožbo na pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v 3 letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s predhodnim postopkom. Uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo povzročijo medved, ris ali volk: Oškodovanec prijavi pisno prijavo v roku 3 dni pooblaščencu Republike Slovenije, ki ga minister določi z odločbo. Če se oškodovanec in pooblaščenec v 8 dneh po pisni prijavi ne sporazumeta o odškodnini, pošlje oškodovanec pisno prijavo ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, lahko vloži tožbo na pristojno sodišče, vendar najkasneje v 3 letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s predhodnim postopkom. Za uveljavljanje ostalih škod, ki nastanejo na nelovnih površinah, škode na divjadi in na vozilu, ter škode, ki nastanejo pri lovu s strelnim orožjem, pa veljajo splošni predpisi o uveljavljanju odškodninskih zahtevkov. ...Postopek komasacije Vrbovo je s sklepom prekinjen do ... Komasacija ali zložba zemljišč je postopek, ki je v svetu uveljavljen že več desetletij. Pri nas je bil zaradi načina odločanja in netržnega gospodarstva do devetdesetih let to velikokrat bolj upravni postopek po želji nekaterih struktur v državi kot pa želja lastnikov zemljišč. Dolga leta je že samo ime komasacija v sebi nosilo pridih prisile in ustvarjanja problemov. V občini Ilirska Bistrica imamo primer komasacije Vrbovo, ki je locirana med regionalno cesto Ilirska Bistrica - Zabiče in reko Reko, v treh katastrskih občinah: Jasen, Vrbovo in Jablanica. Uvedena je bila z odločbo Skupščine občine II. Bistrica v letu 1990 in izpeljana do zadnje faze -izdaje odločbe o novi razdelitvi zemljišč, s katero bi se ta postopek pravno formalno zaključil. Do izdaje teh odločb pa ni prišlo. Razlogi so sledeči: stečaj investitorja Hmezad KZ II.Bistrica, nasprotovanje komasacijskih udeležencev tako zaradi predhodno nedokončane in nepravilno izvedene melioracije z regulacijo reke Reke kot tudi zaradi nepravilnosti v samem komasacijskem postopku. Do decembra 1994 se je s problematiko nedokončane komasacije Vrbovo ukvarjala Občina Ilirska Bistrica. Po zakonu o prevzemu državnih funkcij, ki sojih do konec leta 1994 opravljali organi občin, pa je vodenje komasacijskih postopkov prevzela Upravna enota Ilirska Bistrica. Upravna enota se že 10 let trudi, da bi skupaj s komasacijskimi udeleženci, ministrstvom pristojnim za kmetijstvo, lokalno skupnostjo in drugimi državnimi organi čim bolj celovito pristopila k zaključitvi tega perečega problema. V teh letih so bili večkrat pripravljeni načrti in tudi že delno izvedene aktivnosti tako za dokončanje komasacijskega kot tudi melioracijskega postopka. Vendar pa naše delo ni nikoli obrodilo sadov, saj so nas zmeraj prehitevala spreminjajoča se tolmačenja resornega ministrstva, ki pa so odločilnega pomena pri tovrstnih projektih. Tako j e zadnje tolmačenje narekovalo izdajo komasacijskih odločb po stari razdelitvi, s tem da bi se melioracijske pomanjkljivosti odpravile v pritožbenem postopku. V ta namen je Geodetski zavod v letu 2002 v sodelovanju z upravno enoto pripravil vse potrebne materiale za izdajo odločb o novi razdelitvi zemljišč. V letu 2003 pa je ministrstvo za kmetijstvo prednostno pristopilo k aktivnostim v zvezi z vzpostavljanjem kmetijske evidence - Katastra melioracijskih sistemov in naprav ter postopek komasacije ponovno postavilo na stranski tir. Za našo upravno enoto j e bil izbran upravljavec melioracije Vrbovo - podjetje za vzdrževanje in gradnjo objektov, ISAN12, d.o.o. iz Dekanov. Upravna enota jev sklopu aktivnosti v zvezi z melioracijskim postopkom sklicala v letu 2003 skupni sestanek predstavnikov MKGP, UE Ilirska Bistrica, Občine Ilirska Bistrica, Kmetijske svetovalne službe Ilirska Bistrica, upravljavca ISAN 12,d.o.o Dekani ter predstavnikov vasi. Na sestankuje bila ponovno izpostavljena vsa problematika o pomanjkljivosti in nepravilnosti izvedbe melioracijskega postopka. Zaradi nedoločnosti poteka komasacijskega postopka ter bojazni, da bi se morebiti le ta tudi nadaljeval brez rešitve predhodnega vprašanja -zaključka sanacije melioracije, so prisotni podali pobudo, da se izda sklep o prekinitvi postopka komasacije. Slednjo pobudo je upravni organ upošteval in v mesecu aprilu 2004 izdal sklep. Prekinitev postopka pa ne pomeni, da je sedaj komasacijski postopek ustavljen oz. zaključen. Prekinitev traja do zaključka del sanacije melioracije, prevzema sistema v skladu s predpisi o graditvi objektov, zagotovitve njegovega upravljanja, delovanja in vzdrževanja v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in predpisi o graditvi objektov. Ko bo predhodno vprašanje v celoti rešeno, bo upravni organ ob sodelovanju komasacijskih udeležencev ter vseh pristojnih institucij pristopil k dokončni rešitvi komasacijskega postopka. ODPRT MEDNARODNI MEJNI PREHOD JELŠANE Predsednik republike dr. Janez Drnovšek in hrvaški predsednik Stjepan Mesič sta v sredo, 28.aprila odprla posodobljen mednarodni mejni prehod Jelšane, ki bo z vstopom Slovenije v EU, postal eden od treh glavnih cestnih mejnih prehodov na jugovzhodni zunanji meji povezave. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo državna meja z Republiko Hrvaško v skupni dolžini 670 km postala zunanja meja Evropske unije. Mednarodni mejni prehod na Jelšanah je zgrajen v skladu s standardi EU, na njem pa bodo vzpostavljeni schengenski varnostni sistem ter carinski, veterinarski, fitosanitarni in zdravstveni nadzor. Slovenski predsednik je po slovesnosti v izjavi za javnost uvodoma izrazil veselje, ker se s hrvaškim predsednikom srečata na mejnem prehodu, ki bo odslej prehod v Evropo na eni in na Hrvaško na drugi strani. “Z najino prisotnostjo na današnji otvoritvi želiva pokazati, da se s članstvom Slovenije v Evropski uniji meje med nami ne bodo povečale. Z vzpostavitvijo schengenske meje smo poskrbeli, da bodo komunikacije in poti med Slovenijo in Hrvaško še naprej tekoče ter sodelovanje med državama tako intenzivno kot doslej. Ob tej priložnosti bi Hrvaški zaželel, da se čimprej pridruži Sloveniji v Evropski uniji. Hkrati pa bi predsedniku Mesiču čestital ob novici, daje Evropska komisija izrekla pozitivno mnenje o prošnji Hrvaške za polnopravno članstvo v EU,” je po otvoritveni slovesnosti še dejal predsednik dr. Drnovšek. S PREDSTAVNIKI BORCEV O PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI Bližajoči praznik spomina na ustanovitev OF, 1. maj in vstop Slovenije v Evropsko unijo so bili zadostni razlogi za ponovno, že tradicionalno srečanje predstavnikov Združenj borcev in stanovalcev Doma starejših občanov Ilirska Bistrica. Pogovor o preteklih dogodkih so povezovala optimistična razmišljanja o prihodnosti in vlogi naše države v združeni Evropi. Mira Lenarčič Predsednik gospod Maljevac in gospa Ana Tomšič v družbi stanovalcev Doma PRAZNOVANJE SHODA V DOBROPOLJAH Dobropoljci, od septembra 2002 organizirani v Društvo sv. Florjan Dobrepolje, tudi letos nismo pozabili na našega “patrona”. Tokrat je bila obletnica njegove smrti še posebej pomembna, saj je od takrat poteklo že 1700 let. Dolga doba, a vendar ne predolga, da bi se spomin na sv. Florjana izbrisal iz naših običajev. Se vedno se nanj obračajo gasilci, dimnikarji, pivovarji, sodarji, lončarji, kovači in še mnogi drugi. Kmetje so sv. Florjana prosili celo za dež in dober pridelek. Dobropoljci smo ga letos prosili predvsem za sonce, da bi ga lahko 9. maja 2004 s procesijo, mašo in kulturnim programom počastili tudi pri nas. Očitno pa smo ga prosili premalo, saj nam vreme ni bilo naklonjeno. Kljub izmenjavanju sonca in dežja smo se odločili, da bo dogajanje zunaj na igrišču. Tako smo bili že med mašo večkrat deležni šibkega “blagoslova iz neba”, ki je proti koncu maše postajal vedno močnejši in nam tako onemogočil nemoteno izvedbo prireditve. Letošnje, po vrsti že osmo praznovanje je bilo za našo vas še posebno pomembno, saj je bila med mašo blagoslovljena tudi obnovljena cerkev. Ob tej priložnosti smo za vse obiskovalce natisnili tudi podobice s kipom sv. Florjana, ki je na glavnem oltarju v cerkvi. Kot zanimivost naj omenim tudi to, daje naneslo, da smo shod praznovali ravno na Dan Evrope, in to v letu oz. dober teden po tem, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Kot vsako leto smo na prireditev tudi letos povabili gasilce. Poleg domačih prostovoljnih gasilskih društev je bil blagoslova vozil in opreme deležen tudi predstavnik prostovoljnega gasilskega društva Opatija-Matulji iz sosednje Hrvaške. Gasilci iz PGD Ilirska Bistrica soo nam po maši prikazali gasilsko vajo reševanja razlitj a nevarnih snovi. Temu j e sledil kratek kulturni program z nastopom folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice, recitalom vaških otrok in nastopom dekliške pevske skupine Serafinke. Nastopajoče in goste smo seveda ob prijetni glasbi pogostili z - zdaj že tradicionalnim - golažem in pijačo. Star pregovor pravi: “Maja mora biti tri dni mrzlo; če ni na začetku, bo na koncu tako.” Letos so se ti trije dnevi nekoliko raztegnili, a kot kaže, nam je sv. Florjan prinesel boljše vreme. V upanju na naslednjo sončno florjanovo nedeljo se zahvaljujemo vsem, ki ste nas kljub slabemu vremenu obiskali in s tem pokazali, da cenite naš trud. Tjaša Rutar Natura 2000 je problem, saj po vseh informacijah, kljub drugačnemu zagotovilu Ministrstva za okolje in prostor, bo onemogočen normalen gospodarski razvoj občine. Potrebno bo še veliko truda, da bomo nastale omejitve zmanjšali in odstranili, predvsem na področju razvoja gospodarstva in turizma, saj predlog Nature pokriva čez 60% občinskega območja, med drugim tudi nekatera področja primerna za turistični razvoj in področja, ki so že sedaj predvidena za industrijo in obrt. Kaj to pomeni, pa sem povedal že pri prejšnjem vprašanju. 6. S 1.majem smo postali del Evropske skupnosti, kaj to pomeni za nas prebivalce? Občina naj bi pridobila veliko, zaenkrat pa smo dobili le 3 mednarodne prehode in enega mejnega. Dobili nismo praktično nič, ostanejo takšne kot so. Mislim, daje srednja šola, kljub prikritim odporom in nasprotovanju uspela in ravno tako, da vetrnice, kljub nasprotovanju ljudi, ki so za ta kraj naredili bolj malo, so uspele. To je dokaz, da se da tudi na našem področju obrniti negativni trend razvoja v pozitivno smer, ne samo čakati in govoriti kako nič ne moremo, da se nam določene stvari ne izplačajo, da smo pomembni za državo in Evropo, samo poslušati jih moramo, na kraju pa od vseh dobimo samo »figo«. Zavedati se moramo, da so projekti uspeli, ker smo to hoteli in smo se zanje borili, nič nam ni bilo podarjeno. Mislim, da je čas, da se vsi subjekti v občini, ki pozitivno razmišljajo še trdneje povežejo skupaj in to negativno miselnost, vključno z nosilci te miselnosti, porinejo na stranski tir, da le-ti izgubijo takšen vpliv, kot ga imajo sedaj in dobijo mesto, ki si ga zaslužijo, s tem pa bo šel tudi razvoj občine hitreje naprej. 8. Občinski praznik je tudi priložnost, da podelimo letošnja občinska priznanja. Komu boste letos podelili te ugledne listine? Na podlagi razpisa in sklepa občinskega sveta bo letos zlato plaketo prejelo prostovoljno gasilsko društvo Knežak za 100-letnico obstoja. Srebrno plaketo, za uspešno delo pri razvoju knjižničarstva, bo prejela direktorica knjižnice Makse Samsa, Damijana Logar. Bronasto plaketo bo za 10-letno uspešno delovanje dobilo Kulturno društvo Bistrške škuorke. Podeljene bodo tudi dve spominski plaketi, eno Knjižnici Makse Samsa, za 40 let obstoja, drugo pa Kulturnemu društvu Tabor Kalc 1869 iz Knežaka, za 10 letnico delovanja. 9. Ko se bova naslednje leto, ob približno istem času pogovarjala, kaj si želite, da bom takrat napisala? Prepričan sem, da bo v naslednjem letu Dom na Vidmu še vedno ostaja velik problem saj so vse nove zaposlitve od drugod. Na področju prometa se nam obetajo velike obremenitve, naše ceste so neprimerne, država pa prepočasi rešuje problem. Na relaciji Postojna - Jelšane so evidentirali 12 kritičnih točk, od katerih je, od leta 2001, do danes rešena le ena. Obvoznica okoli mesta je v fazi lokacijskega načrta, tako da bo gradnja možna šele čez dve leti. Kljub stalnim pritiskom država ne pospešuje nobenih del, sama izgradnja hitre ceste pa se odmika daleč v prihodnost. Mogoče bo naša vključitev v Evropsko skupnost v nadaljnji fazi pozitivno vplivala na gospodarski razvoj, so pa do sedaj izgledi bolj pičli. 7. Lansko leto ste napisali, da je priložnost naše občine v angažiranju in povezovanju vseh razpoložljivih nosilcev razvoja s ciljem pospeševanja razvoja. Kako je zdaj s tem? To leto in pol mojega županovanja je pokazalo, da si nismo enotni in da ima vsak poizkus premakniti ta negativni trend v pozitivno smer zelo veliko nasprotnikov, ki bi naredili vse, da tega ne bi bilo, in da stvari srednja šola zaživela, da bo prvi letnik pred koncem šolskega leta, drugi letnik pa bo že vpisan, da bodo prostorski akti za stanovanjsko gradnjo v polnem zamahu, ter da bi na področju gospodarstva krenilo v pozitivno smer, da bomo pridobili tuje investitorje in da se bomo lahko pohvalili z odpiranjem novih delovnih mest na gospodarskem področju, želim si tudi, da bi se v pozitivno smer premaknilo dogajanje tudi na kmetijskem področju. Uspevajo le tisti, ki so ponosni na to kar so. Tisti, ki se trudijo in borijo. Vztrajnost, trdo delo, predvsem pa samozavest so osnovni pogoji za uspeh. Brez njih priložnosti, ki se nam ponujajo ne bomo izkoristili. Zato je pomembno, da cenimo tako svoje delo kot tudi delo drugih. Da se ob uspehih veselimo in ob neuspehih še bolj zagrizemo v svoje delo. Ob občinskem prazniku vsem iskreno in iz srca čestitam. Gospod župan, želim vam še veliko uspehov in hvala lepa za čas, ki ste si ga vzel za nas. Občina Ilirska Bistrica svoj občinski praznik praznuje 4. junija. Na ta dan so leta 1942požgali sedem naših vasi. V spomin na ta dogodek in na številne takratne žrtve občani na različne načine praznujemo ta dan. Na slavnostni seji se podelijo občinska priznanja, mnoga kulturna in športna društva pa s svojimi dejavnostmi obeležijo ta tragični dogodek. Občinski praznik pa je vedno tudi dober povod za pogovor z županom in za nekakšen bežen pogled na dogodke, ki so obeležili minulo leto. Župan Anton Šenkinc med šolami. Vse to nas j e vodilo k temu, da pripravimo pregled stanja šol, njihove potrebe v naslednjih letih in jih uskladimo z možnostmi občine v naslednjih letih. Že napoved tega pred slabim letom je sprožila odpor v šolah in neargumentitano diskriminacijo posameznikov. Kljub odporom analiza stanja in potreb poteka in jo bo občinski svet v kratkem obravnaval in na podlagi te analize sprejel sklepe za dolgoročno sanacijo stanja na osnovnih šolah. Vsi ukrepi ne bodo imeli nobene veze z učnim programom šol, ker j e to v pristojnosti Ministrstva za šolstvo. 4. Vetrnice na Volovji rebri bodo. Kaj si lahko občina, poleg rente še obeta od njih? Jaz sem prepričan, da veliko, posebno če bomo znali to izkoristiti. Del investicijskega denatja bodo dobili občani s prodajo zemljišč. Ta zemljišča so že leta zapuščena in se zaraščajo. Prepričan sem, da bo tudi ta projekt delno preprečil nadaljnje zaraščanje krajine. Občina bo od investitorja dobila določeno rento za umestitev vetrne elektrarne na to področje in cestno infrastrukturo, ki bo delno zgrajena na novo, delno pa rekonstruirana. S tem se bo, tudi to področje, ki je sedaj v glavnem nedostopno, odprlo za kmetovanje in turistični razvoj. Prav turistično področje je eno tistih, ki v občini ni izkoriščeno, in da bodo vetrnice tiste, ki bodo pritegnile turiste na naše področje, saj bodo zanimive za ogled. Investitor pa seje tudi obvezal, da bo v sklopu investicije obnovil del nekdanjega italijanskega obrambnega sistema (dva bunkerja z vhodom). Kljub nekaterim trditvam, ki so se pojavljale in se še pojavljajo v javnosti, da se ni upoštevalo mnenje stroke, predvsem naravovarstvenikov, smo z analizo pripravljenega gradiva dokazali, daje bilo veliko študij in projektov za Naturo 2000 na področju naše občine narejenih površno, z nestrokovnim pristopom in v glavnem pristransko, s ciljem zaščite čim večjega območja, ne glede na potrebe in možnosti razvoja prebivalcev. Mislim, da je tu prevladal interes nekaterih vodilnih ljudi tega projekta in ljudi na ministrstvu ter na raznih institucijah, da bodo lahko delali razne študije, ki so bile in bodo dobro plačane, pa še svojo pomembnost tu lahko pokažejo, interes občine in prebivalcev tega območja pa ni pomemben. Zavedati se moramo, da bo razne omejitve, študije in analize plačal investitor, zato se bo raje umaknil na območja, kjer bodo finančni pogoji ugodnejši. 5. Natura 2000, ki je bila sprejeta na državni ravni zajema velik del občine. Ali bo zaradi tega kakorkoli onemogočen razvoj občine? 1. Gospod Šenkinc, eno leto je po eni strani dolga doba, po drugi strani pa kar hitro mine. Kateri dogodki oziroma dejanja so najbolj zaznamovala našo občino v obdobju med enim in drugim občinskim praznikom? Letos je bilo strnjenega zelo veliko. V tem letu smo dobili dva dislocirana oddelka postojnske gimnazije, ki bosta 1. septembra pričela z delom. Dokončno je stekel lansko leto začeti projekt vetrne elektrarne. Potrjena je sprememba občinskega plana in lokacijski načrt s katerima so odprte vse možnosti za gradnjo vetrnega polja. To je vsekakor pozitivna stvar na področju gospodarstva in temelj za naprej, daje možen tudi razvoj in ne samo nazadovanje. Pred realizacijo je nakup kompleksa Žabovica, za področje kmetijstva. Žal seje odkup malo zavlekel, se pa trenutno stvari premikajo v pozitivno smer. Realiziran je nakup kompleksa Tokis, ki bo namenjen stanovanjski gradnji. V zaključni fazi je ureditev prostorskih aktov in premoženjski zadev na področju bivše vojašnice v Trnovem. Tukaj je najpomembnejša obrtna cona Trnovo, kjer bodo podjetniki končno lahko uresničili svoje razvojne cilje, kar je bilo da sedaj nemogoče. Žal nam ni šlo vse po načrtih, vsaj kar se tiče prenosa Doma na Vidmu. Le-ta je bil s strani Ministrstva za kulturo in Servisa skupnih služb vlade obljubljen že za 1. maja, pa zaenkrat še ni realiziran. Zaustavili smo tudi načrtovane spremembe prostorskih aktov zaradi državne strategije prostorskega planiranja, ki naj bi bila sprejeta L julija letos, in bi prekinila vse začete spremembe javnosti pojavljajo različne interpretacije in pomisleki, ali bo občina zmogla tako veliko finančno breme? Mislim, da se je dolgoročna želja končno uresničila, bo pa šola zaživela šele ko bo prva generacija učencev uspešno maturirala. Dejstvo je, da je občina to obvezo sprejela in določeni projekti bodo, po vsej verjetnosti, zaradi tega zamaknjeni. Se pa je pokazala možnost, da bi se investicija v srednjo šolo ugodno razrešila z bodočo gradnjo vetrnih elektrarn, saj naj bi investitor občini izplačal rento, ki bi pokrila investicijo, tako da bo mogoče izpeljati tudi vse ostale predvidene projekte, saj bo občina na račun vložka v objekt gimnazije pridobila od Ministrstva za šolstvo določene objekte v bivši vojašnici v svojo last, ki bodo lahko pokrili potrebe za glasbeno šolo, ki sedaj deluje na treh lokacijah, in potrebe za bodoče dodatne programe na področju šolstva. Glede govoric, ki se pojavljajo v javnosti, da s srednjo šolo ne bo nič, ker občina ne bo zmogla tako veliko finančno breme, me te nič ne presenečajo, saj so se takšne govorice pojavljale tudi v fazi, ko smo se borili, da dobimo srednjo šolo. Žalostno je to, da te govorice širijo isti ljudje, kot so jih tudi prej in so javnosti poznani, pa še v takšnih službah so, ko bi morali biti v prvih vrstah za srednjo šolo, na pa, da so bili naj večji negativni svetovalci otrokom in staršem, da ta šola ne bo kvalitetna in da nima bodočnosti. Vse tiste, ki širijo takšne govorice v javnosti bi spomnil na to, daje občinski svet v skladu z zakonom sprejel štiriletni načrt razvojnih programov občine, v katerih so Žabovica uspešno rešena na področju sprememb dolgoročnega plana občine, zato smo začetek izdelave in spremembe prostorskih aktov zamaknili. Rad bi pa poudaril, da najpomembnejše spremembe plana vseeno tečejo po hitrem postopku in upam, da jih bomo sprejeli pred sprejemom državne Strategije prostorskega planiranja, kije osnova za določene posege v prostor in osnova za pridobivanje zemljišč Za razvoj industrije, obrti in drugih dejavnosti, da bi se postopek pridobivanja dovoljenj in same gradnje poenostavil, saj ima občina eno najbolj zahtevno in omejujočo prostorsko dokumentacijo v državi. 2. Pridobitev srednješolskega Programa je vsekakor bila dolgoletna želja in potreba občanov. Šola pomeni novo življenje za občino. Kakšni so načrti glede ureditve šole, saj se v tudi prostori bodoče gimnazije in ta načrt lahko spreminja samo občinski svet. 3. Sliši se, da se pripravljajo tudi določene spremembe na področju osnovnega šolstva? Ne vem zakaj je kar na enkrat nastalo toliko problemov s prostori osnovnih šol in zagotavljanja kolikor toliko normalnih pogojev za odvijanje pouka na šolah. V zadnjem letu se je pa pokazalo, da so vse kuhinje, vključno z vrtčevo, v katastrofalnem stanju in jim grozi zaprtje s strani inšpekcijskih organov. Kuhinja na Pregatju je že zaprta. Pokazalo se je tudi, da so športne površine in ostali šolski prostori na nekaterih šolah neprimerni za pouk in da nekateri novejši šolski objekti nimajo uporabnega dovoljenja, prav tako, pa je že površna analiza pokazala, da določeni materialni stroški niso primerljivi “USPEŠNO LETO JE ZA NAMI” INTERVJU Z ILIRSKOBISTRIŠKIM ŽUPANOM TEDEN RDEČEGA KRIŽA Od S.maja do lS.maja praznuje RKS svoj praznik. Ustanovljen je bil za pomoč ljudem v stiski. Na Slovenskem deluje že od leta 1866, na Bistriškem pa od leta 1882 dalje. Ta tradicija je zagotovilo, ne glede na nedavne dogodke, da organizacija deluje v še tako hudih razmerah skladno s svojim temeljnim poslanstvom. RK sodi v veliko družino mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca v 179 državah na vseh celinah sveta. Njeni krovni organizaciji sta Mednarodni odbor Rdečega križa in Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki imata sedež v Ženevi. Rdeči križ Slovenije je nacionalno društvo in s svojimi 56 območnimi združenji deluje po temeljnih načelih gibanja in pomaga ljudem v stiski ne glede na spol, raso, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje. Država Slovenije je Rdečemu križu dala posebna pooblastila, skladno z Zakonom o RK, kjer deluje RKS na: Organizaciji krvodajalskih akcij, Organizaciji tečajev in izpitov za prvo pomoč, Pomoči ob elementarnih in drugih nesrečah in Službi za poizvedovanje. prehrambne pakete, kijih za Rdeči križ Slovenije enotno pripravlja podjetje TUŠ. Pakete je prejelo 30 družin in posameznikov.Trgovsko podjetje TUŠ je tudi sicer postal strateški partner Rdečemu križu Slovenije. V letošnjem poletju bo pod njihovim pokroviteljstvom brezskrbno uživalo počitnice 1000 slovenskih otrok. 17 otrokom iz naše občine bomo v zadnjem tednu avgusta na ta način omogočili še zadnje počitniško uživanje v tem poletju. Otroci bodo letovali v mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču. V četrtek smo organizirali izredno krvodajalsko akcijo v Izolo. Udeležba je bila sicer skromna, smo pa bili darovalci na transfuzijskem oddelku lepo sprejeti. V tem tednu smo dosegli prvo stotico v naši občini pri darovanju krvi. Jadran Boštjančič je postal PRVI MOŽ krvodajalskih akcij v Ilirski Bistrici. ČESTITAMO! V skupinah za samopomoč starejših, ki delujeta v Domu starejših in v Ilirski Bistrici smo počastili praznik RK s pogovorom o krvodajalstvu. Zanimive izkušnje iz življenja, ki so bile posredno ali neposredno povezane z dajanjem krvi, so bile dobra iztočnica za pogovor pa tudi izraz hvaležnosti do tistih anonimnih ljudi, ki so v V $ .-.'LSi Teden Rdečega križa , od 8. do lS.maja je tisto obdobje, ko ga občani najprej občutijo kot obvezno doplačilo pri poštnih uslugah in pri plačilu vozovnic, kar izhaja iz pravic Zakona o RK. Poleg tega pa je ta čas za organizacijo priložnost, da se predstavi v javnosti z različnimi dejavnostmi. Kaj smo v tem tednu počeli v Ilirski Bistrici? Teden smo začeli v soboto, S.maja s tradicionalnim izletom aktivistov in prijateljev naše organizacije. Obiskali smo oddaljene kraje ob Muri, kjer smo se naužili lepot krajev, spoznavali kulturno dediščino, okušali njihovo kulinariko in se navduševali nad urejenostjo krajev. Bilo je nepozabno srečanje z drugačnostjo krajine in prijaznostjo ljudi. Po osnovnih šolah je ta teden potekala akcija »Tolar za sošolca«, ko spodbujamo in razvijamo humanitarni čut pri otrocih. Prispevek, ki ga otroci zberejo gre v sklad za pomoč učencem pri Društvu prijateljev mladine. V lanskem letu smo zbrali 83.492 sit, ki so bila namenjena otrokom pri plačilu izletov, ekskurzij. Območna združenja iz notranjske regije smo za torek, 11.maj a, na Radiu 94, pripravila radijsko oddajo o krvodajalstvu, v kateri so z odgovori na nagradna vprašanja sodelovali tudi poslušalci. V sredo smo razdeljevali preteklosti darovali dragoceno tekočino in do tistih, ki danes nadaljujejo s tem človekoljubnim poslanstvom. Zaključek vseh aktivnosti je bila stojnica, ki sta jo pripravila skupaj Zdravstveni dom in Rdeči križ, v ponedeljek, 17.maja, v času tradicionalnega sejma. Na stojnici so si lahko mimoidoči v okviru akcije »Opusti kajenje in zmagaj!«, ki ga vodi CINDI Slovenija, merili pljučno kapaciteto. Kadilcem pa smo merili vsebnost CO v izdihanem zraku. Mnoge je zanimal njihov krvni tlak. Razdelili smo različne tiskane materiale s preventivno vsebino. Stojnico je obiskalo veliko ljudi, posebej sojih zanimale za meritve. Ob tem so ljudje modrovali, se pogovaijali in z nami delili tudi svoje izkušnje s prenehanjem kajenja, ali pa z nemočjo kako s tem preseči. Vida Slavec in Andreja Rebec iz ZD Ilirska Bistrica sta imeli polne roke dela z merjenjem in razlago rezultatov ter s spodbudami, da poskušajo storiti pomemben korak k opuščanju kajenja in s tem k odpravljanju pomembnega dejavnika tveganja za naše zdravje. Čisto na koncu prireditve so otroci iz obeh mestnih šol, s pomočjo Sončkov in fantov iz društva Pot, pripravili kratko slovesnost s popotnico pisanim balonom v barvah RK in EU, ki so poleteli v zrak s sporočili o humanosti in toleranci. Nada Čeligoj BISTRICA -KULTURNI CENTER ? V zadnjem času smo priča razmahu kulturne dejavnosti v okolici Ilirske Bistrice. Ustanavljajo se nova kulturna društva. Kulturno društvo Alojzij Mihelčič iz Harij, KD Dolnji Zemon, Prem, Knežak.... Toda kaj seje zgodilo s tako imenovano meščansko kulturo, kulturo v mestu Ilirska Bistrica? Zakaj Ilirska Bistrica že dolgo ni več center kulturnega dogajanja, kar bi po svoji naravi morala biti ? Če se ozremo naokrog, po bližnjih, večjih mestih, vidimo, da je stanje nekoliko drugačno. Že Pivka ima urejeno kinodvorano, Postojna preurejeno dvorano, na katero so resda čakali nekaj let, vendar sojo dočakali, letno gledališče, v katerem potekajo neke vrste poletne kulturne prireditve pod naslovom Zmaj ima mlade. Sežana ponuj a bogat gledališki in glasbeni abonma. Cerknica ima galerijo, v kateri prirejajo razstave akademski slikarji in nekdanji sakralni objekt ZELŠE, s kvalitetnimi koncertnimi prireditvami... V kakšnem stanju je Dom na Vidmu,vemo vsi Bistričani. Vzrok za takšno žalostno propadanje je neurejeno lastništvo objekta (last Ministrstva RS za kulturo). Prenos lastništva na Občino Ilirska Bistrica bo, če bo do njega kdaj prišlo, rešil problem bistriške kulture le deloma. Imeli bomo zgradbo, v kateri bi lahko dobila prostore mnoga društva, ki danes delujejo v nemogočih razmerah. Tudi ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV in JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA IL. BISTRICA, ki bi za svoje delovanje vendarle potrebovali dostojnejše prostore, kot so zdajšnji v Sokolskem domu. Toda brez sistematičnega reševanja te problematike, brez podpore občinskih mož, predvsem pa brez dodatnih finančnih sredstev, kulturna problematika tega mesta ne bo rešena. ZKD in JSKD, dve instituciji, ki sta pristojni za razvoj in delovanje kulture v II. Bistrici, praktično delujeta po principu amaterizma. Od nekdanjega profesionalnega tajnika ZKD in profesionalnega vodje JSKD ni ostalo nič. Kako naj v takih razmerah ljudje, ki opravljajo to nehvaležno poslanstvo, sistematično skrbijo za vse kulturne dejavnosti, od razstav, literarnih večerov, koncertov, gledaliških gostovanj, prireditev ob državnih praznikih, revij pevskih zborov.? Skratka, za celotno kulturno podobo mesta. Čimprejšnja ureditev statusa Doma na Vidmu , bi ob razumevanju in podpori občinskega vodstva, Ilirski Bistrci vrnila mesto kulturnega središča, ki ga je nekoč že imela. Preurejeni Dom na Vidmu bi tako imel veliko dvorano, primemo za bolj komercialne prireditve, ki praviloma pritegnejo večje število gledalcev, malo, komorno dvorano,v kateri bi potekali koncerti (Zdaj potekajo v neprimerni dvorani Glasbene šole), literarni večeri, kinogledališče.... Tudi primemo urejen gostinski lokal, neke vrste gledališka kavama, bi mogoče privabil večje število obiskovalcev kulturnih prireditev. Če smo lahko zadovoljni s kulturo v manjših krajih občine, je zdaj zadnji čas, da poskrbimo za izboljšanje stanja kulture v občinskem središču, sicer bo tako ostalo le na papiiju. Slovenci se radi pohvalimo, da smo kulturen narod. Ponosni smo na to, da smo edini narod v Evropi, morda celo na svetu, ki praznuje dan kulture kot državni praznik. Mogoče bi tudi v naši občini ta ponos dokazali z bolj konkretnimi dejanji in kulturi namenili nekaj več denarja. Predvsem pa bi morali najprej določiti, kaj želimo, kaj od »kulture« sploh pričakujemo. Anica Kocjančič KŠIB SPET NA ŠKISOVI TRŽNICI Klub študentov Ilirska Bistrica seje letos ponovno udeležil tradicionalne 7. Škisove tržnice, kije potekala 5. maja na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom. Kljub vremenu smo se imeli super. Klub študentov Ilirska Bistrica Klubi primorske regije smo delovali enotno, usklajeno in se vsem predstavili kot najmočnejša klubska regija v Sloveniji. Študentski pozdrav! Klub študentov Ilirska Bistrica VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO Motoma žaga kot delovni pripomoček je v gozdu nepogrešljiva. Ima pa tudi vrsto negativnih strani. Je prehrupna za naša ušesa, pretežka za celodnevno delo in povzroča preveč vibracij, kar kvarno vpliva na naše roke. Kar pa je še najhuje je v rokah neizkušenega uporabnika izredno nevarna. Večina lastnikov gozdov ima motorno žago, kar pa jim primanjkuje so zagotovo izkušnje za delo z njo v gozdu. Ravno zaradi tega smo gozdaiji iz Krajevne enote Zavoda za gozdove Ilirska Bistrica organizirali dvodnevni tečaj o varnem delu z motorno žago za lastnike gozdov, ki imajo svoje gozdne posesti na območju krajevne enote Ilirska Bistrica. Tečaj je potekal 15. in 16. aprila v državnih gozdovih na območju revirja Okroglina. Udeležilo se gaje 15 lastnikov. Prvi dan so se lastniki spoznavali z motorno žago, njenim delovanjem in vzdrževanjem. Poseben poudarek je bil dan na uporabo osebnih zaščitnih sredstvih. Poudaijena je bila pravilna izbira motorne žage z vsemi varnostnimi dodatki. Dmgi dan je delo potekalo na terenu. Cilj tečaja je bil, da vsak udeleženec poseka eno drevo ob upoštevanju vseh varnostnih pravil in pravilne tehnike dela. Delo vsakega posameznika so nadzirali inštruktorji iz gozdarske šole Postojna in napake skušali takoj odpraviti. Tako je delo potekalo precej individualno, z vsakim lastnikom posebej, kar je zagotovo najboljši način izobraževanja. Zavod za gozdove vabi tudi ostale lastnike gozdov, ki so zainteresirani za tak način izobraževanja, da se izobraževalnih tečajev udeležijo.Organiziramo tečaje tudi iz gojenja gozdov, varnega dela s traktorjem in krojenja lesa. Za vse informacije se zainteresirani lastniki lahko obrnete na svoje revirne gozdarje. Jelinčič Miro «v v» ,w (MSS) v< ,\v FIZIOTERAPIJA IIN TRGOVINA Rozmanova ul. 1. 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG AKCIJA ZA ČISTO VAŠKO OKOLJE V KS ŠEMBIJE Dne 24.04.2004 je v vasi Šembije potekala čistilna akcija KS Šembije, katere koordinator je bil vaški predsednik Gregor Fatur. Ob številni delovno vneti zasedbi je priskočila na pomoč celo nežna polovica iz Ljubljane. Predmet čistilne akcije je bil predvsem obrobno vaško področje odlagališč na črno. Ob koncu akcije, ko smo ponosno nabrali že lepo število smeti, nam je za nameček botroval Sizif. Na sveže očiščenem ozemlju se je sredi akcije znašel možak s traktorjem, zvrhanim odpadkov. Ravnodušno jih je stresel v jarek in se ob kritiki na ravnanje v posmehu izgovoril, daje na svoji posesti. To tu počne že leta in bo tudi v nadaljnje. Seveda se mu škoda ne zdi velika, saj mu vsako leto na novo očistijo jarek. Da do tovrstnih kršitev (po odloku in dopolnitvi odloka o odlaganju odpadkov v občini Ilirska Bistrica, uradne objave št. 13/92 in št. 3/93, kjer je prepovedano odlaganje odpadkov na mestih, ki za to niso posebej določena) ne bi prišlo, so postavili opozorilne table. V prihodnje je taki tiči ne bodo odnesli brez kazni. Saj je vendar v čistem okolju življenje svetlejše in dam bolj prijazen, kaj ne?! Emilija Petrovič, Šembije Fotografije: Duša Jesih, Ljubljana PODLUBNIKI POVZROČAJO VSE VEČJO ŠKODO V GOZDOVIH Podlubniki so hrošči, veliki nekaj milimetrov in živijo pod lubjem dreves. Njihove ličinke se prehranjujejo z ličjem, to je živi del drevesa med lubjem in olesenelim delom drevesa.Tu vrtajo svoje rove in s tem povzročajo prenehanje pretoka hranilnih snovi v drevesu. Drevo zaradi tega odmre. Sam les ob takojšnjem poseku pa ostane nepoškodovan.Podlubniki so v gozdu vedno prisotni in ob normalnih razmerah ne povzročajo škode. Hitro in močno namnožitev podlubnikov v lanskem letu so povzročile predvsem rekordno visoke temperature, dolgotrajna poletna suša in semensko leto pri smreki. Po podatkih Zavoda za gozdove je bilo v Sloveniji leta 2003 s podlubniki napadenega drevja več kot 370000 m3, kar predstavlja 14% celotnega poseka.To je po letu 1994 najmočnejši napad pri nas. Med napadenim drevjem prevladuje smreka, v manjšem delu tudi jelka. Napadena drevesa se pojavljajo posamezno, v šopih ali v večjih skupinah. V primerjavi z ostalo Slovenijo je na našem območju obseg napada manjši, vendar pa bistveno večji kot v preteklih letih. Del napadenih dreves je ob prizadevanju lastnikov in delavcev Zavoda za gozdove že saniran. Napadeno drevje, ki ostane v gozdu predstavlja veliko nevarnost za širitev podlubnikov tudi v letošnjem letu. Podlubniki namreč prezimijo večinoma na napadenem drevju, za luskami skorje in v tleh. Njihova aktivnost se začne, ko temperatura v senci doseže 10 - 15 C, rojenje pa pri temperaturi 15 - 18 C. Ta temperaturni prag je pomemben, ker takrat podlubniki preletavajo in napadajo ostalo drevje. Ker dnevne temperature naraščajo, je skrajni čas, da lastniki pregledate svoje gozdove in če opazite drevje , ki ima znake napada to javite revirnemu gozdarju. Ob napadu podlubnikov se na deblu in vejah pojavijo majhne luknjice, na korenovcu je vidna črvina - droben prah, ki nastane, ko se podlubnik zavrta v deblo. Okoli luknjice se pojavi smola, krošnja postane zelenosiva, pozneje rdečkastorjava in nazadnje iglice odpadejo. Revirni gozdar mora drevje označiti za posek in lastniku svetuje nadalnje ukrepe za preprečitev širjenja podlubnikov. Če bo revirni gozdar pri pregledu gozda opazil napadeno drevje, bo o tem obvestil lastnika in mu izdal odločbo za sanitarni posek napadenega drevja. Če lastnik kljub opozorilu, da napadeno drevje predstavlja nevarnost za širitev napada na Parcele sosednjih lastnikov tega ne bo posekal, ima Zavod za gozdove možnost, da odredi posek drevja po pooblaščenemu izvajalcu. Lastnik pa v tem primeru nosi vse stroške postopka izvršbe poseka. Posebno pozorno je potrebno pregledati gozdove iglavcev na suhih rastiščih, v katerih se je prejšnje leto sekalo in je ostalo veliko vejevja po tleh ter ni bil izveden gozdni red. Spremenjene klimatske razmere, ki se kažejo v višanju temperatur, se odražajo didi v gozdovih. Predvsem so občutljive drevesne vrste, ki smo jih posadili na neustrezna rastišča. Smreka in bor sta precej občutljiva na sušo in s tem posledično na napade raznih žuželk in bolezni, zato moramo pri sadnji posvetiti večjo pozornost ustreznim drevesnim vrstam na določenem rastišču. Jelinčič Miro LOKALNI ODBOR SMS ILIRSKA BISTRICA NE OBSTAJA VEČ Članice in člani lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije Ilirska Bistrica so v petek, 30.4.2004 na zboru sprejeli sklep o prenehanju delovanja Lokalnega odbora SMS Ilirska Bistrica. Obenem so vsi razen enega člana podpisali tudi izstopne izjave, ki jih bodo v naslednjih dneh izročili glavnemu tajniku stranke. V Lokalnem odboru SMS Ilirska Bistrica so se tako pridružili številnim lokalnim odborom Stranke mladih Slovenije širom po Sloveniji, ki v teh dneh množično izražajo nezadovoljstvo z nedemokratičnim delovanjem strankinega vodstva. Razmere znotraj SMS so postale nemogoče. Stranka deluje nedemokratično, lokalni odbori nimajo nobene moči, njihovega mnenja vodstvo stranke ne upošteva. Vse to je botrovalo odločitvi bistriških lokalcev, med katerimi sta tudi oba občinska svetnika SMS Jride Mršnik in Igor Štemberger, slednji je tudi poslanec Državnega zbora, da v takšni stranki ne bodo več sodelovali. Še pred odločitvijo zbora članic in članov o razpustitvi lokalnega odbora, seje sešel tudi izvršilni odbor lokalnega odbora stranke, kijev skladu s svojimi pristojnostmi sprejel sklep o financiranju lokalnega odbora, ali bolje rečeno o prenehanju financiranja lokalnega odbora. Dosedanje ilirsko-bistriške članice in člani SMS se od 1.5.2004 do izteka mandata občinskega sveta - predvidoma novembra 2006, odpovedujejo sredstvom, kijih Občina Ilirska Bistrica nakazuje Stranki mladih Slovenije po zakonu o financiranju političnih strank. Tem sredstvom se odpovedujejo v korist proračunske postavke »srednja šola«. Gre za skupni znesek približno 2,7 milijona tolarjev. Na zbor članic in članov lokalnega odbora SMS Ilirska Bistrica je bil vabljen tudi glavni tajnik stranke Jože Vozelj, ki pa se zbora v Ilirski Bistrici ni udeležil. Podobne sklepe o prenehanju delovanja so istočasno sprejeli tudi sosednji lokalni odbori stranke mladih v Divači in Sežani. Tudi tam je iz stranke mladih izstopilo kompletno članstvo, vključno s tamkajšnjimi občinskimi svetniki -Tanjo Pahor in Alešom Silo. AS NOVA STRANKA S POSLANCEM V DRŽAVNEM ZBORU 8. maja je bil v Novem mestu ustanovni kongres Aktivne Slovenije, stranke ki je nastala po razkolu v Stranki mladih. K novi stranki sta pristopila tudi oba bistriška občinska svetnika nekdaj SMS-a, Jride Mršnik in Igor Štemberger, kije obenem tudi trenutno edini poslanec Aktivne Slovenije v Državnem zboru. Oba sedaj AS-ova svetnika v občinskem svetu zasedata tudi pomembne funkcije v novi stranki, sta člana izvršilnega odbora Aktivne Slovenije, Igor Štemberger pa je tudi podpredsednik stranke in je na kongresu v Novem mestu prisotne nagovoril: »V veliko veselje in čast mi je spregovoriti ob tako pomembnem trenutku, ob rojstvu nove stranke, Aktivne Slovenije. Pot do ustanovitve ni bila lahka, nasprotno, bila je dolga in trnova. Ogromno energije smo vložili že v poskusih demokratizacije neke druge stranke, od koder nas glavnina izhaja. Ko smo se odločili za novo stranko, smo zbrali ogromno poguma in energije, ki smo ju črpali prav od vas, ki danes tu sedite. Srečanja v Slovenj Gradcu, Slovenskih Konjicah, Sežani in Ljubljani so vedno znova potrjevala pravilnost naše odločitve in s prav vsakega sestanka sem se vračal domov nabit z novo energijo. Vem, da bomo Novo mesto zapustili samozavestni in polni novega zagona. Ustanovili smo stranko, ki nima nikakršnih dolgov in bremen iz preteklosti, stranko ki bo odločno gledala le naprej in bo vso svojo moč posvetila svetlejši prihodnosti bodočih rodov. S ponosom bom od danes dalje, kot prvi poslanec Aktivne Slovenije v Državnem zboru zagovarjal ideje, ki jih bomo kreirali s skupnimi močmi. Obljubljam, da bom to nalogo opravljal častno, pošteno in z vso odgovornostjo. Prepričan sem, da bo po državnozborskih volitvah to nalogo opravljala večja skupina AS-ovih poslancev, kajti v uspeh stranke na jesenskih volitvah ne dvomim. V to ne dvomim zaradi energije, ki jo izžarevate, zaradi enotnosti in zaradi kolektiva, ki bo vodil to stranko, v katerega verjamem in mu zaupam. V nasprotnem primeru se sploh ne bi odločil za takšno pot, ki je sicer vznemirljiva, a obenem tudi močno tvegana. Veliko lažje bi se bilo potuhniti v poslanski skupini SMS-a, ali pa prestopiti v katero od drugih parlamentarnih strank. Delo v Državnem zboru v okviru poslanske skupineje namreč veliko lažje kot pa delo samostojnega poslanca. Na razpolago imaš tajnice, svetovalce, sekretarja... Čeprav se tega zavedam, sem se vendarle odločil za drugo pot, ki je tvegana in potrebno bo vložiti veliko več dela. Vendar prepričan sem, da je bila odločitev pravilna in je niti najmanj ne obžalujem. Spoštovani, zahvaljujem se vam za izkazano čast in zaupanje, ki ste mi ga izkazali z izglasovanjem podpredsedniškega mesta. To imenovanje razumem kot priznanje in podporo mojemu dosedanjemu delu ter me zavezuje za naprej. Zavedam se pomembnosti te funkcije, ki pa jo sprejemam z vso odgovornostjo. Aktivna Slovenija je stranka, ki se bo borila za socialno pravično družbo, za večjo participacijo mladih v javnem življenju, stranka katere glavni ideal je odprta, ekološko osveščena družba temelječa na znanju, stranka, ki bo znala poskrbeti za uravnotežen razvoj vseh naših regij in stranka, ki bo znala kritično presojati in tehtati med plusi in minusi tudi v mednarodnih povezavah naše države, tako v okviru zveze NATO kot Evropske unije, kjer mora naša država nositi samozavestno in pokončno držo. Ustanovili smo stranko, ki ni generacijsko obremenjena. Aktivna Slovenija ni stranka le mladih, je stranka tistih ljudi, ki ne verjamejo, da okoliščine determinirajo našo pot, temveč je stranka vseh, ki verjamejo da si z aktivno vlogo v družbi ustvarjajo priložnosti in oblikujejo svoje in skupno življenje. Aktivna Slovenija je stranka, katere prihodnost je zagotovljena!« HRUŠIŠKI FANTI DVIGNILI NA NOGE VEČ KOT 3000 POSLUŠALCEV A VSTRALIJA - »Če bom slučajno umrla pred vami, bom v nebesih rezervirala dvorano, da bomo skupaj peli, plesali in ga bandali,« je Hrušiškim fantom v slovo napisala Albina Kalc iz Zajelšja, ki živi v Adelaidu. Njene besede najbolje opisujejo občutke ob drugem gostovanju Hrušiških fantov na peti celini. Čeprav so bili pevci in po maši pripravili krajši koncert, po kosilu pa še pravi koncert v Slovenskem društvu Melbourne. Sredi tedna so se iz Melbourna preselili v Canberro, kjer so že prvi večer pripravili koncert in si v spremstvu vrstnika treh pevcev Elia Ilijaša iz Račič ogledali avstralski zvezni parlament. Ilijašje namreč Robertu (levo) in Marjanu Franku (desno) so včasih priskočili na pomoč tudi hrušiški pevci njihovi poslušalci tokrat pet let starejši, so domače pesmi zopet donele iz stotine grl, ob zvokih Dua Frank pa so se naši rojaki v Avstraliji vrteli pozno v noč. Hrušiški fanti so se tokrat odzvali vabilu največje krovne organizacije Slovencev v Avstraliji, Sveta slovenskih organizacij Viktorija, ki jih je v Avstralijo povabil kot osrednje goste IX. Vseslovenskega festivala. Taje potekal 17. in 18. Aprila v Slovenskem društvu Planica v Melbournu. Ob tem so jim je predsednik sveta Peter Mandelj skupaj z rojaki iz Brkinov pripravil skoraj enomesečno turnejo. Hrušiški fanti so v Avstralijo prispeli samo dan pred sobotnim koncertom, na katerem jih je v Slovenskem društvu Planica poslušalo 550 rojakov. V nedeljo so fanti najprej zapeli v živo za slovenski program radia SBS, nato v balinanju premagali najboljšo slovensko žensko ekipo, nato odpeli skrajšan koncert, Duo Frank pa je že vrsto let zaposlen v njem. Konec drugega tedna gostovanja so se iz Canberre preselili v Sydney, kjer so 1. maja sodelovali na velikem slavju ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Pred diplomatskim zborom 16 predstavnikov starih in novih članic EU so v Slovenskem društvu Sydney zaželeli svoji domovini srečo v novi povezavi s tremi domačimi ljudskimi pesmimi. V nedeljo so sodelovali pri maši v slovenskem verskem središču Merrylands, po maši pripravili krajši koncert, nato pa odpeli zadnji koncert v Slovenskem klubu Triglav. Na enajstih koncertih j e Hrušiške fante v Avstraliji poslušalo več kot tri tisoč naših rojakov, tokrat so za svojo dušo preskusili tudi slovito Sydneyjsko opero, peli v številnih avstralskih pubih in klubih in marsikateremu Slovencu izvabili iz oči debele solze domotožja. Za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske skupnosti v Avstraliji jih je Svet slovenskih organizacij Zadnjič so Hruščani v Avstraliji srečali najstarejšo Hruščanko, tokrat pa najmlajšega Hruščana na svetu: ponosni stari oče Štefan s sinom Markom (levo) drži v naročju štirimesečnega Michaela Čeka skupaj z ansamblom Avstralskih pet igral za zabavo. Do četrtka so bili fantje prosti, zato so jih rojaki, pri katerih so stanovali, vozili naokrog po turističnih znamenitostih Melbourna in okolice. Med drugim so v naravi občudovali na stotine kengurujev in se preskusili v teku z njimi, se spustili v opuščeni zlatokop in v rokah držali trikilogramsko palico čistega zlata, občudovali mogočni ocean in uživali neizmerno gostoljubje svojih rojakov. Hrušiški fanti so v Melbournu namreč stanovali izključno pri družinah iz Hrušice. V četrtek so nastopili v Istrskem klubu, v petek v Slovenskem društvu Ivan Cankar v Geelongu, drugi največji koncert pa je sledil v soboto v Primorskem klubu Jadran, kjer se je zbralo več kot 500 poslušalcev. Kljub temu, da seje zabava zaključila šele ob treh zjutraj, so naslednje jutro peli pri maši v slovenskem verskem središču Kew, Viktorija nagradil s posebno plaketo, rojaki iz Hrušice in drugih brkinskih vasi pa sojih nagradili z objokanimi očmi ob njihovem odhodu. Hrušiški fanti so še enkrat dokazali, daje veliko bolj kot umetniška kakovost in kulturna zadržanost (vzvišenost) slovenskih kulturnikov pomembna domača pristnost in kmečka preprostost. Gostovanje Hrušiških fantov v Avstraliji sta omogočila glavna sponzorja, družba Givo iz Ljubljane in družba Epic izPostojne, na pomoč pa so jim priskočili še Nova ljubljanska banka iz Ljubljane, koprska enota zavarovalnice Slovenka, gradbeništvo Godina iz Slop, PurPlatex iz Podgrada, bistriška enota Banke Koper, občina Hrpelje-Kozina, Boris Požar iz Gradišča, Jože Ceglar iz Javorja, poslanec Državnega zbora Vojko Čeligoj iz II. Bistrice ter občina Ilirska Bistrica. Za razumevanje in izredno podporo se Hrušiški fanti posebej zahvaljujejo županu Antonu Šenkincu. VETERANI ZA 1. MAJ Prvi maj so ljubitelji vojaških jeepov obeležili s tradicionalnim 20. shodom. Številni udeleženci so pot začeli na Baču, nadaljevali na bistriški »plač«, kjer so imeli krajši zajtrk, ki ga je sponzoriral Tomex. Po postanku so odpeljali proti Črnim njivam in naprej do Volovje rebri, kjer so si ogledali lokacijo bodoče vetrne elektrarne. Pot so nadaljevali proti Trnovski bajti, kjer so imeli kosilo in družabne igre. Ogledali so si tudi bunketje na nekdanji italijanski obrambni liniji. Srečanje so zaključili na Mašunu, kjer so udeležencem podelili priznanja. Večer se je ugodno končal ob zvokih ansambla Snežnik. Organizator se za pomoč zahvaljuje naslednjim sponzorjem: Viator- Vektor, TIB storitve, Občina II. Bistrica, Perutnina Neverke, Tomex, Darko Kovačič s.p., Paralele Ljubljana, Mašun - z leve proti desni si sledijo: Miro Vrh - Mrmre, Bernard Oblak - Ročko, Jože Tomšič - Gure, Jože Mavrič, Jaka Perenič, Cveta Jenko, Frane Tomšič -Puška, Gordana Grubič in Marjan Hrvatin - Brnjakov Zavarovalnica Triglav Postojna, Petrol Koper, Jaksetič Tone s.p., Novak Zavarovalnica Slovenica Postojna, Lucija s.p. in ostalim. DAN RADOSTI IN VELIKIH UPOV Zgodovinsko dejstvo zapisano l.maja 2004, na praznični dan, ko je Slovenija dokončno in polnopravno pristopila k Evropski uniji. Ta veliki narodni in državno politični cilj smo dosegli štirinajst let po prvih demokratičnih volitvah, trinajst let po osamosvojitvi in dvanajst let po mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije. Postali smo soustvaijalci združene EVROPE! Rozi se je rodila pred sedemindevetdesetimi leti v majhni brkinski vasi, kije bila ravno toliko oddaljena od mesta, da so se domačini imeli za ljudi, ki živijo Bogu in oblasti za hrbtom. Ni čudno, da seje Rozin svet in svet njenih sovaščanov končal na obronkih skrbno obdelanih njiv in košenin. Njihove večere so leta za letom polnile zgodbe, ki so se pletle v domišljiji starih očancev in z uroki prepredene misli posvečenih žensk. Vsi, tako otročad kot mladci in odrasli možje, so se jim vedno znova čudili, kot bi bile tisti večer prvikrat slišane. V šoli je Rozi zvedela, da je njena domovina Avstroogrska. Pisali so po nemško, malo pa tudi slovensko. Njena vas ji je sicer govorila drugače: “Da so Slovenci, pa tudi njeni dedje, pradedje in vsi rodovi nazaj in tudi ti Rozi, vsi mi smo Slovenci in naša domovina je Slovenija,” soji dopovedovali. Rozi je bilo sedem let, ko je v njeno domačo vas, šele okrog svete Ane, kanila vest, da so v Sarajevu ubili avstroogrskega prestolonaslednika Ferdinanda. Da bo nekaj hudega iz tega nastalo, so modrovali po vasi. Morda bo celo vojna. Rozi vsega tega ni mogla razumeti, tudi tega dolga leta ni dojela, da je njen oče vpoklican v vojaški polk in da je vojak. Njen oče, ki gaje Rozi poznala kot človeka v zdelanih irhastih hlačah, s klobukom na glavi. Ponosna je bila nanj, ker je znal poveljevati paru vpreženih volov in ker je tako spretno vihtel motiko ... S puško v rokah ... ne takega očeta si Rozi, v svoji otroški domišljiji, ni znala predstavljati. Minila so tri leta vojne in pomanjkanja, ko je družina končno le dočakala očetovo vrnitev. Rozi v njem ni več prepoznala tistega očeta, kije zapustil njihov dom in za čigar vrnitev so vsak dan, sklenjenih rok, prosili Boga. Predolgo je trajalo, da bi se lahko naučili ponovno živeti drug z drugim. Otroci so odrasli in začeli odhajati v svet, v velika tuja mesta - za kruhom, so rekli v domači vasi. Včasih pa je koga od njih pognala v svet tudi ljubezen. Tudi domovina ni bila nič več Avstroogrska. Ljudem so s silo vtepli v glavo novo domovino Italijo, domovino v kateri se misli in govori samo italijansko! “Za desetletje se je čas ustavil in zgodila se je nova vojna, ki je udarila v našo mladost,” se spominja Rozi. “Koliko trpljenja in smrti smo doživeli v tistih neizprosnih, krvavih časih. Pa vendar ... Izborili smo si svobodo, skupno domovino s Titom na čelu. Bila so leta dela, ustvarjanja ... za lepši jutri smo udarno vzklikali v en glas... Z več dela, za več CELOVITA STORITEV NA ENEM MESTU Ilirskobistriško podjetje TIB Transport s svojima hčerinskima podjetjema TIB Storitve in IPIL skuša v kar največji meri zadovoljiti potrebe svojih strank. V želji, da bi stranke po opravljeni storitvi odšle zadovoljne in da bi se tudi v bodoče vračale, so se odločili, da jim bodo skušali nuditi celovito storitev na enem mestu. Lastniki izrabljenih motornih vozil tako lahko od maja dalje na sedežu podjetja TIB Transport vozilo dostavijo in odjavijo iz prometa. Za prevzem in nadaljnjo razgradnjo izrabljenega vozila bo poskrbelo hčerinsko podjetje IPIL, za odjavo iz prometa pa hčerinsko podjetje TIB Storitve. Z junijem letos se obeta še ena dodatna popestritev ponudbe. Vozniki osebnih motornih vozil bodo lahko izrabljene in neustrezne pnevmatike zamenjali v Transportovem vulkanizerskem servisu, ki se bo iz Petrolove bencinske črpalke preselil na sedež podjetja. In to lahko storijo kar mimogrede, ko čakajo na primer na tehnični pregled vozila, ki ga opravljajo tehnični pregledi podjetja TIB Storitve. Poleg omenjenega TIB Transport z obema hčerinskima podjetjema že vse od izgradnje novega v skladu z zakonodajo urejenega parkirišča nudi vsem svojim strankam varno parkiranje njihovih motornih vozil, servisiranje in vzdrževanje v mehaničnih delavnicah, pranje v avtopralnici, ki je opremljena s sodobno čistilno napravo, izobraževanje voznikov... Celoten spekter dejavnosti se ponuja in odvija na enem mestu. Na ta način marsikateri stranki prihranijo nepotrebne poti ter izgubo časa, ki ga je dandanes vse prej kot preveč. K.M. blagostanja smo si govorili. In potem seje zgodilo. Dobili smo svojo domovino Slovenijo in sedaj še Evropo. V moji glavi se mešajo misli v besede jezikov držav, v katerih sem živela - slovensko, nemško, italijansko, srbohrvaško, slovensko,” pripoveduje Rozi. “V katerem jeziku bom morala govoriti sedaj, ko smo v Evropi,” se sprašuje. Po dolgem premisleku si resno odgovori: “Rozi, ti boš ostala to kar si vedno bila - SLOVENKA in govorila boš slovensko. Da bi le tako mislili tudi naši mladi. Bojim se, da jih bo dirka za denarjem premamila, da bodo pozabili na vse tisto kar smo za ceno velikih žrtev, ohranili mi in rodovi pred nami!” To ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne skrbi samo sedemindevetdeset letne Rozi. O tem razmišljajo tudi drugi stanovalci Doma starejših občanov Il.Bistrica. “Moramo upati na boljše. V upanju je bila in ostaja naša moč!” mi govorijo. “Želimo si le, da bi mladi rod tudi v združeni Evropi znal ohraniti naš jezik in našo kulturo...” Mira Lenarčič Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce”d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszto Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, KsenijsrMontani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. ILIRSKA BISTRICA V LUČI POPISA 2002 Ob popisu v Sloveniji leta 2002 je bilo mnogokrat omenjeno, da so ta način zbiranja podatkov poznali že pred Kristusovim rojstvom, saj je popis omenjen v Svetem pismu. Ime,cenzus1, ki je tujka za popis (in v nekaterih tujih jezikih še vedno edini uporabljan izraz), izhaja iz rimskega ‘censor’ - uradnik, ki je bil odgovoren za štetje in nadzorovanje prebivalcev ter določanje davčnih stopenj. V slovenščini seje ta postopek prvotno imenoval ljudsko štetje. A že pred stopetdeset leti vladarjem držav ni več zadoščalo samo število prebivalcev, ampak sojih začele zanimati tudi njihove značilnosti in sposobnosti. S časom so se popisi razvili v prave strukturne raziskave prebivalcev in pogojev v katerih živijo. Priporočila zanje pripravlja Organizacija združenih narodov in popisi so v veliki meri mednarodno vzklajeni (primerljivi). Zadnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je v Sloveniji potekal v prvi polovici aprila 2002. To pomeni, da se predstavljeni podatki nanašajo na stanje 31. marca 2002 in so torej stari že dobri dve leti. Na državni ravni je popis organiziral Statistični urad Republike Slovenije. Pri zbiranju podatkov na lokalni ravni so aktivno sodelovale upravne enote (UE), ki so določile območne popisne komisije ter izbrale območne inštruktorje in popisovalce. Na območju UE Ilirska Bistrica - kar je isto kot območje občine Ilirska Bistrica-je pri izvedbi popisa sodelovalo 10 območnih inštruktorjev in 81 popisovalcev. Nič nenavadnega ni, da so končni popisni podatki objavljeni šele dve leti po zbiranju na terenu, saj je potrebno natančno obdelati nekaj milijonov popisnih obrazcev. Objave podatkov ne zamujajo, saj so bili tako ,pozni1 roki predvideni že v popisnem zakonu. Prebivalstvo, gospodinjstva, družine, stavbe in stanovanja v naseljih na območju UE Ilirska Bistrica: Tabela: http://www.stat.si/ Bopis2002/si/rezultati/ £ezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=038 V popisu so bili kot prebivalci upoštevane osebe, ki imajo običajno bivališče v naselju popisa. Gospodinstva so skupnosti prebivalcev, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano, druge nujne življenjske potrebščine), gospodinjstvo so torej tudi prebivalci, ki živijo sami. Družina pa je življenjska skupnost oseb (ena sama oseba torej ne more biti družina) znotraj gospodinjstva: staršev, partnerjev, staršev in otrok ali enega izmed staršev in enega ali več otrok. Zgornja tabela prikazuje razporeditev Prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in stavb po naseljih v UE Ilirska Bistrica (z-ji pomenij, da je premalo enot za anonimno objavo). Povprečna velikost gospodinjstva na območju UE Ilirska Bistrica je enaka kot za celo Slovenijo. V primerjavi s sosednjimi državami (Avstrijo, Italijo), kjer je povprečna velikost gospodinjstev bližje dvema članoma kot trem, imamo precej velika gospodinjstva. Med gospodinjstvi na Starostno spolna struktura prebivalcev UE Ilirska Bistrica: MOŠKI ZENSKE Ilirskobistriskem je 27 % štiričlanskih, 23 % enočlanskih, okrog 20 % dvo in tročlanskih ter 10 % ostalih tipov gospodinjstev. Zakonski pari z otroki predstavljajo 47 % družin, zakonski pari brez otrok predstavljajo 16 % družin (sem spadajo tudi zakonski pari z že odrslimi - odseljenimi otroci), enostarševske družine 14 % in zunajzakonska partnerja z otroki oz. brez otrok 2 % družin. Glede na število otrok je bilo 38 % družin z dvema otrokoma, 34 % z enim, 22 % družin brez otrok in 6 % družin z več kot dvemi otroci. V primerjavi z ostalo Slovenijo je na ilirskobistriškem manj zunajzakonskih zvez, struktura družin glede na število otrok pa se ne razlikuje bistveno. Povprečna starost prebivalcev UE Ilirska Bistrica - 38,7 let je malo nižja od državnega povprečja - 39,5 let, precej višji od državnega povprečja je pa indeks staranja, ki znaša v Sloveniji 96,3, v Ilirski Bistrici pa 139,5. Indeks staranje je razmerje med starim (65 let ali več) in mladim (do 14 let) prebivalstvom, pomnoženo s 100. Tako viskok indeks staranja dobimo zaradi majhnega delaža mladih prebivalcev. V razvitih državah pogosto najdemo primerjavo med številom otrok in številom novih avtomobilov. Podatki za UE Ilirska Bistrica kažejo, daje imela marca 2002 536 otrok starih med 0 in 4 leta in konec leta 2001 1593 avtomobilov starih med 0 in 3 leta. Niti časovnaitočki niti starostna razreda nista v popolnoma primerljiva, vendar o - ironično rečeno - večji priljubljenosti avtomobilov ni dvoma. Pri narodni pripadnosti in veroizpovedi je interpretacija težja, saj je bilo vprašanje neobvezno in je bilo mogoče odgovore tudi poslati po pošti, na izjavi o narodnosti in veroizpovedi. Za 9 % prebivalcev nimamo podatka o narodnosti. Med ostalimi prebivalci pa je 95 % Slovencev, 4 % prebivalcev drugih narodnosti in 1 % narodno neopredeljenih. Odgovora na vprašanje o veroizpovedi nimamo za 20 % prebivalcev. Izmde opredeljenih je 88 % pripadnikov katoliške cerkve, 2 % pripadnikov islama, 1 % pripadnikov pravoslavne cerkve, 2 % prebivalcev, ki so se opredelili kot verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovei in 6 % ateistov. V primerjavi s podatki za Slovenijo izstopa visok delež pripadnikov katoliške cerkve (v Sloveniji 58 %). Za 91 % prebivalcev je slovenščina materni jezik, za 5 % prebivalcev hrvaščina, srbščina ali srbohrvaščina, materni jeziki ostalih prebivalcev pa so drugi manj zastopani jeziki ali so neznani. O najvišji dokončani izobrazbi so odgovarjali prebivalci stari 15 let ali več. 40 % jih ima končano samo osnovno šolo ali manj (k tem spadajo tudi vsi dijaki srednjih šol), 28 % prabivalcev ima končano poklicno šolo, 23 % srednjo šolo, po 4 % višjo in visoko šolo in 0,3 % oz 37 prabivalcev podiplomsko izobrazbo. UE Ilirska Bistrica ima znatno višji delež prebivalcev s končano samo osnovno šolo in znatno nižji delež prebivalcev s končano srednjo šolo in visoko šolo, ostale izobrazbene stopnje so približno enako zastopane. Med aktivnim prebivalstvom (delovno aktivni in brezposelni, torej vsi razen otrok, šolajočih in upokojencev) je 78 % zaposlenih oseb, 6 % samozaposlenih, 1 % kmetov in 15 % brezposelnih. V primerjavi s podatki za Slovenijo je manjši le delež kmetov, deleži za ostale skupine so zelo podobni. Popisni podatki o aktivnem prebivalstvu se pa precej razlikujejo od registrskih podatkov o delovni aktivnosti in še bolj od rezultatov Ankete o delovni sili, ki obe ugotavljata nižji delež brezposelnih (nekoliko se razlikujejo tudi definicije). Glavna prednost popisa v primerjavi z ostalimi pogostejšimi in manjšimi raziskavami je, da dobimo zanesljive podatke tudi za manjše teritorialne enote, torej za občine in celo naselja. S popisom je bilo zbranih več podatkov, kot jih je mogoče predstaviti na tem mestu (v vprašalniku za osebo je bilo 49 vprašanj). Izbrala sem osnovnejše. O ostalih mogoče kdaj drugič. Precej podatkov je že mogoče najti tudi na na spletnih straneh Statističnega urada: www.stat.si. Ob popisu v Sloveniji je bilo večkrat rečeno tudi, daje to mogoče naš zandji popis. V Nemčiji ga npr. niso izvedli ne v tem ne v prejšnjem desetletju. V večini skandinavskih držav ga še dlje časa ne izvajajo več. Cenejši nadomestek zanj so (1) tim. ,mikorcenzusi‘, v katere je vključen manjši a reprezentativen del prebivalstva in iz tega sklepamo na vse prebivalce ali pa (2) sproti osveževani (ažurirani) registri. Domneva, ki daje popisnim podatkom iz leta 2002 še večjo - posebno vrednost. Vir podatkov: Dolenc (2003): Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marec 2003, Statistične informacije. Katja Rutar 6. KNEŠKI TEK SOBOTA, 12. JUNIJ 2004 20£* ORGANIZATOR: Društvo »PIŠKOTEK« Knežak Društvo Prijatelji Informiranja, Športa, Kulture, Okolja, Turizma, Ekologije Knežak START IN CILJ: Gozdna pristava MAŠI)N ****************************************** TEK ŠOLSKE MLADINE KATEGORIJE: Letnik Oznaka Dolžina proge 1997 in ml. D97/F97 500m 1996 D96/F96 500ra 1995 D95/F95 lOOOm 1994 D94/F94 lOOOm 1993 D93/F93 lOOOm 1992 D92/F92 ISOOm 1991 D91/F91 1500m 1990 D90/F90 1500m 1989 D89/F89 1500m START TEKA ob 13.00 uri STARTNINA ZA ŠOLSKO MLADINO 300,- SIT - Vsak tekmovalec dobi napitek. - Prv i trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. - Med tekmovalce bomo izžrebali številne praktične nagrade. PREDŠOLSKI OTROCI (do 7 let) 150m START PRI GRADU OB lS.uri. - Startnine ni. vsi udeleženci tega teka dobijo medalje, prv i trije od dečkov in deklic pa še darilo. ****************************************** ČLANI IN ČLANICE STAR I TEKA ob 16.00 uri STARTNINA 1500.-SIT KATEGORIJE: DOLŽINA PROGE: 12 km (Krožna makadamska cesta, senca, razgibana proga, 2 okrepčevalnici) ČLANI do 1980 (do 24 let) A 1979 do 1975 (25-29 let) B 1974 do 1970 (30-34 let) C 1969 do 1965 (35-39 let) D 1964 do 1960 (40-44 let) E 1959 do 1955 (45-49 let) F 1954 do 1950 (50-54 let) G 1949 do 1945 (55-59 let) H 1944 do 1940 (60-04 let) I 1939 in starejši (65 let in več) J ČLANI r F. do 1980 (do 24 let) K 1979 do 1975 (25-29 let) L 1974 do 1965 (30-39 let) M 1964 do 1955 (40-49 let) N 1954 in starejše (50 let in več) O - Vsi tekmovalci prejmejo majice in topli obrok. - Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. - Absolutna zmagovalca v ženski in moški kategoriji prejmeta pokal. S “*2£SK"" I I ,T i RAZGlSflJmOŽlirUIHJt ! I f | \ ! •jruui.tMtiBmeavuetit.m RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE Ker želimo čim bolj množično in aktivno udeležbo, lahko nctckmovalci izberejo tudi progo 3 km (po startu članov oh cca 16.10 uri) ali pa hojo po »Mašunski gozdni učni poti«, cca 2 km. Če želite lahko plačate startnino 1.500.- SIT in prejmete spominsko majico in bon za topli obrok. | KULTURNA KLEPETALNICA V sredo, 19. maja so na Kulturni klepetalnici v OŠ D. Ketteje gostili [ i Stojana Vida Jaksetiča. Avtor se je rodil na Dolnjem Zemonu, leta 1927, v kmečki hiši z žago in , mlinom, kjer se je rodila tudi pesnica Maksa Samsa - teta po mamini strani, danes pa živi v Kopru. Izdal je že pet pesniških zbirk. Prvo Moj mesec je maj, ' leta 1999, drugo Pelinov cvet, leta 2000, Korenine življenja, leta 2001, Igrače ' I smo časa, leta 2002 ter zadnjo - peto Dva bregova, lansko leto. Pred zanimivim pogovorom z avtoijem, sta člana Dimitrij Grlj in Franc I | Gombač, zapela in zaigrala pesem: Klasje v cvetju iz četrte pesniške zbirke. I_____________________________________________________________________________I Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto Dežurstva Delavnik j Sobota j Nedelja in prazniki od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 USPEŠNO DELO SDS-a V petek, 15. maja je potekala redna letna konferenca OO SDS Ilirska Bistrica. Na njej so obravnavali finančno poročilo, ki ga je predstavila predsednica nadzornega odbora, občinska svetnika pa sta predstavila svoje dosedanje delo v občinskem svetu. Konference seje udeležil tudi regijski koordinator Ivo Bizjak, kije predstavil aktualno politično situacijo v državi ter priprave na skorajšnje evropske volitve. Pohvalil je tudi delo bistriškega odbora, ki je postal eden aktivnejših na Primorskem. V nadaljevanju konference je predsednik OO SDS Ilirska Bistrica, Vladimir Jeršinovič, predstavil aktivnosti občinskega odbora za evropske in parlamentarne volitve ter zaželel dobrodošlico novim članom stranke. VOJNA ZA SLOVENIJO NA BISTRIŠKEM - s. del Razmišljanja STRAH V prejšnjem nadaljevanju je bila opisana formacija bistriške garnizije kot del 13. korpusa s sedežem na Reki, kije bila le delček velikanskega stroja JLA, kot že rečeno četrte vojaške sile v Evropi. Za približno predstavo bralcu koliko uničevalnega železja je imela JLA 1991 leta navajam v številkah: Mitraljezi 170.000 kosov Minometi 60 - 120 mm 14500 Protioklepni lanseiji 7400 Protioklepni topovi 1562 Havbice 105-203 mm 4764 Topovi 105-155 mm 1166 Več cevni metalci raket 470 Lanser raket z-z 12 Tank T-34 300 Tank T-55 1600 Tank T-72 /84 600 Oklepni transporterji 2210 Oklepni transporterji za policijo 220 Prevozni lanseiji raket 332 Oklepni transporter za rakete 72 Sanitetna vozila 5470 Topovi 20/1 3000 Topovi 20/3 3554 Topovi 40 mm 687 Topovi 57/2 110 Prenosni lanseiji 4400 Samovozni lanserji 126 Letala MIG 29 16 Letala MIG 21 151 Letala ORAO 79 Letala JASTREB 95 Letala GALEB 154 Transportna letala 36 Helikopterji GAZELA 152 Transportni helikopteiji 81 Protipodmomiški helikopteiji 11 Podmornice 15 Fregate 4 Topnjače 17 Torpedni čolni 19 Patrolne ladje 46 Minolovci 9 Minopolagalci 24 Desantne ladje 46 Reševalne ladje 14 Seveda je za tolikšno orožje bilo potrebno imeti tudi velika denarna sredstva, tudi devize, pa ni nič čudnega, da je vse to stalo, danes bi se reklo davkoplačevalce več kot 5% bruto družbenega dohodka. Za primerjavo naj povem, daje bil ta procent v samostojni Sloveniji leta 2003 1,52 in da NATO od nas zahteva, da ga do leta 2008 povečamo na 2 %. Posledice tolikšnih izdatkov za obrambo so bile seveda za nekdanjo Jugoslavijo z gospodarskega stališča gledano naravnost katastrofalne. Država se je zatekala k prav komičnim odločitvam. Ker je nenehno primanjkoval deviz za uvoz tankov, letal in dragega smo zato imeli omejen uvoz nafte. Nekaj časa smo se zato vozili samo z 40 litri bencina na mesec, vozili en teden avtomobile z parnimi reg.številkami, naslednji teden pa z neparnimi in tako naprej. Primanjkovalo je tudi osnovnih življenjskih potrebščin pa smo seveda te reči vneto švercali iz Italije in Avstrije, posebno radi smo se oskrbovali z kavo, testeninami in ploščicami za kopalnice. Pa seje oblast spomnila, da treba tudi šverc omejiti pa nam je predpisala polog za prehod državne meje. Zanimivo pri tem je bilo, da smo vse te ukrepe nekako mimo prenašali, posebno še ker se je dalo te omejitve na razne načine mino iti in veselo prinašati državo okrog. To so bili tudi časi pravega turističnega burna v takratni Jugoslaviji pa se je ob istočasni velikanski inflaciji dalo precej zaslužiti z nakupovanjem deviz in prekupčevanjem z njimi. JLA pri takem stanju ni smela biti prikrajšana pa seje oblast spomnila kako poleg velikih proračunskih sredstev pridobiti še dodatna finančna sredstva. Pa so se spomnili da povečajo prometne davke proizvodov in storitev danes bi se reklo DDV za dodatne 3%. Primera radi naj povem, daje prometni davek na pivo znašal 103%, kar je pomenilo, daje šlo državi več kot polovica maloprodajne cene. V takem stanju se je dražba in z njo JLA bližala usodnim devetdesetim letom. Navadni državljani takrat imenovani delovno ljudstvo, so seveda imeli na vse to mnogo pripomb vendar so bili lepo tiho. Tisti, ki smo takrat delali in delovali v gospodarstvu in bili tudi kot pripadniki TO povezani z JLA smo morali tako ali drugače sodelovati z armado in njenimi kadri.Tako sodelovanje je bilo večkrat tudi koristno in celo zabavno. SE NADALJUJE Danilo Pugelj Glede na osebno in svetovno dogajanje se mi porajajo vprašanja o našem bivanju v svetu strahu in zastraševanja. Mediji neizprosno tekmujejo v opisovanju in prikazovanju zastrašujočih dogodkov. Svoj obstoj in moč črpajo iz bede množic. V bistvu se skoraj vsi vsak trenutek svojega obstoja nečesa bojimo. Mediji ga samo še stopnjujejo in utrjujejo v naši zavesti. Strah ima mnogo obrazov in imen. V osnovi je njegov namen ločevanje in huda prikrajšanost za polno življenje. Ne mogoče je živeti v strahu in biti srečen. Strah človeka hromi do take mere, daje noč in dan na preži s tistim slavnim rekom »pa če se kaj zgodi, nikoli se ne ve«. Misli zablodijo v močvirje nesreč in slabih zaključkov glede na to, s čim ali s kom smo trenutno v odnosu.. Ne mine dan brez dnevnih poročil z udarnim nagovorom o stanju v Iraku in strahotnem mučenju ujetnikov. V tem kontekstu je resnica raztrgana in razcefrana na prafaktorje. Na eni in drugi strani preštevajo mrtve, ranjene, mučene in v skrajni bedi živeče ljudi. Kako in na kak način naj se izognemo uničujočemu vplivu medijev. Sprejmimo samo tiste informacije ki nam koristijo in nam ne vznemirjajo duha. Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bislrica 1. BUBER, Martin. Božji mrk : razmisleki o razmeiju med religijo in filozofijo, (Zbirka Religiozna misel, 17). Celje: Mohoijeva družba, 2004. 2. GUITTON, Jean. Moja filozofska oporoka, (Zbirka Religiozna misel, 16). Celje: Mohoijeva družba, 2003 3. KIERKEGAARD, Soren. Bolezen za smrt: krščanska psihološka razprava za spodbudo in prebujo. in Trije spodbudni govori, (Religiozna misel, 2). 2. popravljena izd. Celje: Mohoijeva družba, 2004 4. KINOMA, Daphne Rose. 365 dni ljubezni. Ljubljana: Govinda, 2003 5. KOMPAN ERZAR, Katarina. Skrita moč družine, (Monografije FDI, 4). Ljubljana: Brat Frančišek: Frančiškanski družinski inštitut, 2003 6. VIRTUE, Doreen. Čiščenje čaker. Ljubljana: Govinda, 2003 7. Krst vašega otroka. Ljubljana: Družina, 2004 8. BOŠNJAK, Marko. Razvoj sodobne biomedicine in kazensko pravo, (Zbirka Scientia iustitia, 05). V Ljubljani: Cankarjeva založba, 2004 9. JAZBEC, Milan. Diplomacija in varnost: razvoj in približevanje procesov. Ljubljana: Vitram, 2002 10. KRAKAR-VOGEL, Boža. Poglavja iz didaktike književnosti. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2004 11. STANONIK, Marija (ur.). Slovenske povedke iz 20. stoletja. Celje: Mohoijeva družba, 2003] 12. VOLK, Dida. Upniki v sodnih postopkih. Ljubljana: Aletheia, 2004 13. BIELLI, Ettore, VRHOVEC, Branko (ur.). Narava na dlani, Gobe na Slovenskem: [žepni vodnik]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 Na našem ljubem svetu se dogajajo tudi lepe in dobre stvari. Verjetno se boste vprašali kje pa se skrivajo, da jih ne vidimo in slišimo. Obstaja preprost način kako zaobidemo »črno kroniko« in se znebimo morečega balasta, ki nas hromi z občutkom ne-vamosti. Iščite in našli boste. Dobre knjige, dobre filme, dobro glasbo, dobroto v ljudeh.... Odlično pomagalo je dobrodelnost. Ko damo, ali pa naredimo nekaj dobrega, kar tako mimogrede. Ko trosimo dobro voljo in nagajivo smešnost v veselem pričakovanju na »eho«. Srce nam zaigra, ko se »eho« vrne k svojemu izvoru. So dogodki na katere lahko vplivamo in so dogodki nad katerimi nimamo nikakršnega pregleda, kaj šele vpliva. Smo pa edina oseba, nad katero imamo pregled in vpliv odločanja, če se tako odločimo. Že z odločitvijo, da ne bomo sledili poti strahu in drugim grdim stvarem, smo dali svoj pozitiven prispevek k miru in svobodi. Zamislite si kaj bi se zgodilo, če bi vsi naenkrat prenehali kupovati in brati rumeni tiski, ki živi od tega, da nam vsakokrat ko ga kupimo in preberemo kane kaplja strupa v srce, ki se v njem nabira kot kapnik v postojnski jami. V srcu naredi pok in filma je konec. Posameznik združeni v skupinah dobro opremljeni z mobiji lahko 14. GRILLPARZER, Marion. Čudežna zeljna juha, (Zbirka Zdravo življenje). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 15. IHAN, Alojz. Do odpornosti z glavo : [čustva, stres, imunost], (Zbirka Za zdravo življenje). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 16. KOBAVASHI, Iwao. 20 ključev. Ljubljana: Lisac & Lisac, 2003 17. 50 idej, Makrobiotična kuhinja, (Dobra kuhinja). Ljubljana: Delo revije: Pisanica, 2004 18. SCHIFF, Magda. Balkoni in terase : barve in vonjave na majhnih prostorih, (Dom v zelenju). Ljubljana: Pisanica: Delo revije, 2004 19. VAHTAR, Marta. Od kod priteče pitna voda?, (Serija Vodni detektiv, Zbirka poljudnih knjižic o vodi za otroke). Domžale: ICRO, 2003 20. KOZJEK, Maša. Murijeva nasprotja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 21. STEER, Dugald. Mala miška, Rada te imam. Ljubljana: DZS, 2004 22. HOLABIRD, Katharine. Angelina balerina. Ljubljana: DZS, 2004 23. KREK, Simon (ur.). Mali angleško-slovenski slovar = The pocket English-Slovenian dictionary, (Slovaiji DZS). 2.natis. Ljubljana: DZS, 2004 24. ALLENDE, Isabel. Hiša duhov. Tržič: Učila International, 2004 25. BAN BREATHNACH, Sarah. Preprosto bogastvo : knjiga za vse dni v letu. 2. natis. Tržič: Učila International, 2003 26. FRIEDRICH, Joachim. Ko učitelji obmolknejo, (Zbirka 4 1/2 prijatelji). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 27. FUNKE, Comelia. Kralj tatov, (Knjižnica Sinjega galeba, 315). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 28. HEMINGWAY, Ernest. Zbogom, orožje!, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 2). Posebna izd. za Delo. Maribor [i. e.] Ljubljana: Obzoija [i. e.] Delo, 2004 naredimo marsikaj za svet v smeri dobrega ali pa zla, odvisno kako se notranje naravnamo. Zemlja in človek se nahajata v vrtincu epohalnih sprememb. Hitrih sprememb. Lahko bi rekli, da še včeraj smo bili del Juge, samostojni samo za hip in že smo del velike družine EU. Veijetno nas je strah tudi tega kaj nam prinaša jutrišnji dan v EU. Bo kar bo, pozitivna naravnanost nam bo zagotovo pomagala, da bomo imeli moč in pogum zavihteti se čez krivice in težave, ki se bodo porajale v svetu nasprotij kateremu je podvržen naš razvoj. Tudi v EU. Moja generacija »četerdeset i druga« zahaja v zaton in daje mesto novim generacijam. V našem času pa smo bili in smo še priča neverjetnim, norim dogodkom, ki nas odmaknjeni od nas spravljajo v smeh in veselo spominjanje prehajanja čez mejo v tisti gnili kapitalizem, ki so nam ga tako dobro vcepili, da se je prijel. Kot bi mignil pa je postal naša resničnost. Običajno bežim od pisanja, danes pa bi kar pisala in pisala tako sem navdušena nad vsem kar se mi je v življenju pripetilo in to kar se je, je moja življenjska zgodba. Zgodba, kije stkana iz niti preteklosti, kije ni več. Ostali so le spomini in Jaz. Nela Vergan 29. HESSE, Hermann. Siddharta : indijska pesnitev, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 3). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004 30. IHIMAERA, Witi. Legenda o jezdecu kitov. Dob pri Domžalah: Miš, 2004 31. JALEN, Janez, PIBERNIK, France (ur.). Trop brez zvoncev. Previsi, (Izbrani spisi, knj. 2). Celje: Mohoijeva družba, 2004 32. KING, Stephen. Buick 8. Tržič: Učila International, 2004 33. KOŠIR, Jaka. Nežnost, (Zbirka Žamet). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 34. KUREISHI, Hanif. Buda iz predmestja, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 5). Posebna izd. Ljubljana: Delo, 2004 35. LONG, John A.. Skrivnost Vražje jame, (Zbirka Spoznanja). Dob pri Domžalah: Miš, 2004 36. MCEWAN, lan. Amsterdam. Ljubljana: Cankaijeva založba, 2004 37. MIJUŠKOV1Č, Dorde. Paralelna Srbija, 41. stoletje, (Zbirka Blodnjak). Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak, 2003 38. EXLEY, Helen (ur.). O sreči: izbor pozornih besed in lepih slik, (Zbirka V dar in spomin). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 39. PILKEY, Dav. Kapitan Gatnik in invazija neveijetno žlehtnih kuharic iz vesolja (nakar sledi še naskok enako zlobnih piflarskih zombijev), (Zbirka Kapitan Gatnik). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 40. Pisma slovenskih pisateljev. Maribor: samozal., 2004 41. ŠTOKELJ, Neva. Odločitev. Ljubljana: Gyrus, 2003 42. ZUPAN, Vitomil. Igra s hudičevim repom, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 4). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004 Novice iz naše knjižnice______________ KNJIŽNE NOVOSTI Življenje ob meji NOVI ŠKANDALI SAP JANŠKE ECOOPERATIVE Naše bralce smo že seznanili s »pridobitvijo« Šapjan, ki so lani poleti odkrili, dajimje firma Ecooperativa iz Matulj sredi vasi postavila skladišče z izjemno nevarnim infektivnim odpadom. To skladišče uporabljajo tudi za obdelavo tega odpada v velikanskem avtoklavu, ki lahko prekuha nekaj sto kilogramov uporabljenih špric, igel, gaz, rokavic in vsega ostalega, kar pač v bolnišnicah in ambulantah uporabljajo v kontaktu z bolniki. V celo zadevo so vpleteni tudi Slovenci: za avtoklav skrbi sestrska firma celjskega Molliera z Reke. Za vsem skupaj pa stoji avstrijski in švicarski kapital. Tisto, kar si nikoli ne bi dovolili niti v Švici, nit v Avstriji, in veijetno tudi v Sloveniji ne, je na Hrvaškem možno. Sredi naselja tako zbirajo, skladiščijo in obdelujejo izjemno nevaren odpad v nasprotju z vsemi predpisi in osnovnimi civilizacijskimi normami. Šapjanci so na to temo imeli dva zbora na katerih so odločno zahtevali, da se Ecooperativa umakne iz vasi. Pri tem so celo dobili odkrito podporo načelnika matuljskc občine ter obljubo o pravni pomoči pri tem. Občina sponzorira ekološki teror Zgodilo pa se je ravno nasprotno: odgovorni činitelji, ne da niso naredili nič, temveč so omogočili, da za Ecooperativo nastajajo novi repi škandalov. Tu ne gre za moralna in pravna vprašanja: vsebina Ecooperativinega dela ter način, na kateri svoje delo opravlja, predstavljata Ecooperativino skladišče pravo epidemiološko-ekološko bombo ob sami meji s Slovenijo in po novem, tudi z Evropsko skupnostjo. Hrvaška obljublja, da bo do leta 2007 izpolnila vse zahteve za sprejem v EU. Za nas ob meji bo to predvsem nadaljnje dogajanje z Ecooperativo, saj jo bo nekdo moral prisiliti v spoštovanje zakonov Republike Hrvatske. Pred kratkim j e na stavbi pločevinaste barake, ki jo je Ecooperativa na hitro zgradila, obešen napis, da je v tej baraki skladišče nevarnih odpadkov. Tako so sedaj Šapjanci tudi uradno dobili novo pridobitev. Zakon, ki govori o gradnji podobnih objektov, je na Hrvaškem izjemno strog. Objekt mora biti zidan po zelo zahtevnih standardih, deževnica iz takšnih objektov ne sme odtekati izven objekta, lokacijo za takšno poslopje se sprejema na ravni države, onemogočen mora biti kontakt z insekti in gledalci itd.itd. Noben od teh standardov ni upoštevan pri gradnji, tako da gre za tipično črno gradnjo, ki predstavlja veliko epidemiološko in ekološko nevarnost za okolico. Toda, zadev še ni konec. Občina, kije velikodušno ponujala pomoč občanov po dveh zborih lani, ni naredila nič, da bi zaščitila interese prebivalstva. Še več, to črno gradnjo Ecooperative je sponzorirala s 40.000 kun, saj jih je oprostila plačila komunalnih dajatev. Pri tem se je Ecooperativa poslužila prav ordinamega falsifikata: občina naj bi je osvobodila plačila dajatev zato, ker naj bi ta Pločevinasta baraka bila nadomestek za nek nadstrešek. Stotine prič lahko potrdi, da tega nadstreška ni nikoli bilo. Matuljska občina se na glas hvali s Poživitvijo podjetnosti v občini. Ko sta pred *eti propadla Javor in Mikron, edina ekonomska stebra v občini, obstaja danes sajno eno podjetje s sto zaposlenih: Ecooperativa. V Matulj ah ne povedo kakšen odstotek pri porastu podjetništva v občini predstavlja smetarsko podjetništvo, skratka Ecooperativa, ki nevarni infektivni odpad, kakor tudi kemični odpad iz laboratorijev in lekarn na veliko vlači v Šapjane iz cele Hrvaške. Pred nekaj tedni je petčlanska inšpekcija iz Zagreba odkrila na edinem liburnijskem odlagališču komunalnih odpadkov velike količine nepredelanega infektivnega odpada, ki gaje tam pripeljala Ecooperativa. Po gumijastih rokavicah se je namreč videlo, da odpad ni bil termično obdelan. Poročilo o dogodku je sicer bilo obljubljeno, toda do danes ni bilo v javnosti nikakršnih podrobnosti o incidentu. Zanimivo je, da o teh odpadkih ni bilo nobene spremne dokumentacije, tako da ne vedo niti, kaj je bilo v smeteh, niti odkod so prišle. Spoštovanje zakonitosti pač ni močna stran Ecooperative, toda doslej so počeli, kar so hoteli in za to niso nikoli doživeli sankcij. Na Hrvaškem v tem trenutku divja več epidemij. Pozabljena je že lanskoletna afera s trihinelozo v Istri, ko je privatni mesar okužil s trihinelo prek sto ljudi. Ravno tako ni poročil o tem, kaj je z bolniki, saj gre za izjemno nevarno bolezen, kije lahko tudi smrtna, oboleli pa so lahko invalidi za celo življenje, saj črvičke trihineloze ni mogoče odstraniti iz telesa. V puljski bolnišnici že dva meseca divja epidemija virusnega enterokolitisa. Oboleli so zdravniki in drugo medicinsko osebje, bolnikov je čez sto. Vsak ponedeljek iz Pulja pripeljejo velik zabojnik infektivnega odpada na dvorišče šapjanske Ecooperative. V Dalmaciji pa divja epidemija Q-mrzlice, ki se je v zadnjih tednih prenesla v Hercegovino. Ovce so posrednik pri tej bolezni, oboleli pa so bili od vira okužbe daleč stran, tudi po nekaj kilometrov. Virus je zelo nevaren in se zelo hitro prenaša po zraku. Kdaj se bo okužba prenesla bliže, na otoke in v Liko, je verjetno samo vprašanje časa. Kje bo končal nevarni infektivni odpad iz kontaktov s temi bolniki, tudi nam ni treba ugibati. Z bager ji nad starine Kaj za vsem tem tiči, tudi ni treba veliko ugibati. Denar in samo denar. Za tono infektivnega odpada Ecooperativa pokasira med 10.000 do 16.000 kun, za odlaganje na opatijski deponij pa lastniku, komunalnemu podjetju, plača pičlih 41 kun. Torej komunalno podjetje mora pripeljati kar 300 tovornjakov navadnih odpadkov, da bi zaslužili toliko, kolikor zasluži Ecooperativa z enim tovornjakom smeti. V občini dobro vedo, da gre za grobo kršenje vseh predpisov in ogrožanje zdravja ljudi, uničevanje okolja, da o veliki škodi (zemljišča in hiše okrog Ecooperative so izgubili vsako vrednost), niti ne govorimo. Občinarjem ostaja na razpolago samo hinavščina, prazne obljube ogorčenemu prebivalstvu in tiha, toda občutna podpora ekološkemu terorju nad Šapjanci. Ecooperativa in vse okrog nje sicer smrdi do neba, toda denar ne smrdi. Hrvaška postaja tudi uvoznik smeti: samo lani v prvi polovici leta so iz tujine pripeljali 2500 ton odpadkov, ki so končali neznano kje, saj cela Hrvaška ima danes samo en urejen deponij v Zagrebu. Še dva žalostna dogodka sta se pripetila na hrvaški strani meje. Dogodka sta zlasti ogorčila strokovno javnost na Reki, ki se ukvarja z raziskovanjem arheoloških najdišč.Pred časom je hrvaški Telekom na Gradini, na sami meji s Slovenijo, postavil velikansko anteno brez da bi se posvetoval s strokovnjaki. Antena je postavljena v centru arheološkega najdišča, tam, kjer je nekoč stalo rimsko in japodsko svetišče. Gradino so raziskovali Italijani pred drugo svetovno vojno in odkrili žarne grobove in druge pomembne ostanke. Kljub temu raziskovanje šapjanske Gradine čaka boljše čase, toda centralni del arheološkega najdišča je uničen do konca. Podobno se je zgodilo tudi z najstarejšim objektom v Šapjanah, z kamnitim vodnjakom, kije eden od sedmih objektov, ki so jih pred 140 leti zgradile Južne železnice. Takrat j e bil to tehnološki čudež. Šlo je za dva vodnjaka, Goranju i Dolanju Šternu, kot jima pravijo Šapjanci, ki sta bili med seboj povezani s cevmi po sistemu veznih posod. V Goranjo štemo, kije ob progi, je voda pritekla iz cisterne, ki sojo napolnili v Ilirski Bistrici. Šapjanci so zahvaljujoč Dolanji Šterni vedno imela dovolj zdrave vode za ljudi in za živino. Kmalu bo 150 let od postavitve teh Štern in to bi bil tudi čas, da se prebivalci s hvaležnostjo spomnijo Južnih železnic in jim mogoče postavijo kakšno spominsko ploščo. Na Dolanjo štemo zanesljivo ne, saj so nekateri v njej videli samo nekaj tovornjakov klesanega kamna, ki so ga porabili za zidanje drugega zidu v vasi. Miro Simčič 41 (Be&andci PV T3H _____________________________________--- - ugostiteljstvo, trgovina i turizam ¥ R1BLJ1 rbstaurant .(Beoanda'ud, - oP,uj- ___č Zert 8, 51410 Opatijo, Crootio, teiiovnrol Tel: 00385(0)51/712-769, 712-772, Biiro Tel: 00385(0)51/718-353 Fax: 00385(0)51/718-354, www.bevanda.hr, E-mail: restaurant-bevonda@ri.tel.hr, bevando@bevanda.hr Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija “Bevanda ” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi. Ko nas boste prvič obiskali, smo prepričani da nas boste obiskali ponovno! r MEDNARODNI KONJENIŠKI POHOD Mednarodni konjeniški pohod (MKP) od izvira reke Soče do izliva v morje je potekal v organizaciji Konjeniškega društva Soča in Jezdecev smaragdne reke, med 27. aprilom in 1. majem, z zaključkom v okviru proslave ob vstopu Slovenije v EU v Novi Gorici. Pohoda se je udeležilo 54 konjenikov in 5 jahačev Kobilarne Lipica, ki so se pridružili pohodniški skupini v Novi Gorici. MKP se je udeležila mednarodna druščina iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Slovenije, z našega konca pa seje udeležil pohoda g. Andrej Jelen (Snežniška konjenica). V torek je bil zbor konjenikov pri izviru Soče, kjer so uredili še poslednje formalnosti (pregled prijavnic in veterinarskih potrdil) in krenili na pohod. Pot jih je vodila skozi Triglavski narodni park, idilično dolino Trente, mimo pobočja Golobatja do Bovca, kjer so prenočili. Po namestitvi konj, za Tolminke so nadaljevali ob jezeru do Mosta na Soči in naprej mimo Drobočnika in Tolminskega loma do Kanala. Po večerji so se jim pri družabnih igrah ter plesu pridružili občani Kanala. Jutranja budnica z zoprno trobento jih je dvignila pokonci tudi predzadnji dan pohoda. Odjahali so proti Deskiam, mimo vasi Plave in naprej v Goriška Brda, od koder se jim je odprl pogled na Furlansko nižino in Jadransko motje. Ob tem je bila pokušina vin na vinski razstavi v Šmartnem priložnost za počitek ter okrepčilo, ki seje četrti dan pohoda več kot prileglo. Nato pa naprej po Sabotinski cesti, po dolini ob kateir se raztezata slovenska in italijanska Gorica. Po prečkanju solkanskega mostu so prispeli v Solkan, kjer so se jim pridružili prijatelji s kočijami in konjsko vprego, ter nadaljevali pot v Novo Gorico. Županu g. Mirku Brulcu katere so uredili priveze na prostem, so poskrbeli še za namestitev konjenikov v velike bivalne šotore. Po večerji so si vzeli čas za zabavo ob nastopu domače glasbene skupine. Zjutraj naslednji dan je sledila obvezna budnica s trobento, neobvezno umivanje in telovadba, zajtrk, zatem pa priprava na nadaljevanje poti mimo Čezsoče, Čezsoškega Loga in Napoleonovega mostu do Idrskega pri Kobaridu. Tu so postavili tabor za nočitev. Četrtek so izkoristili za prečkanje struge Soče pod cerkvijo Sv. Lovrenca in nadaljevali pohod čez Kamno, Volarje, Gabrje v Tolmin, do sotočja Soče in Tolminke. Po prečkanju so predali kurirsko torbo s poslanicami posoških županov, Goriških Brd in Šempetra. In kaj pravi poslanica? Njen namen je vzpodbujanje prijateljskega druženja s sosednjimi narodi v novi skupni domovini EVROPSKI UNIJI. V soboto, 1. maja 2004 so se prebudili v novi skupni domovini. Konjeniški pohod po dolini smaragdne reke do izliva v morje je zadnji dan združil preko 150 konjenikov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in konjenico Slovenske policije. Zaključimo lahko, da pomeni simbolično dejanje konjenikov na eni in drugi strani meje, lepo gesto - korak v skupno prihodnost. Roman Gustinčič PRIZNANJE ZVEZE ZŠAM SLOVENIJE Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije je lokalnemu združenju ZŠAM Ilirska Bistrica, v soboto, 15. maja, na redni letni skupščini v Gornji Težki pri Novem Mestu podelila posebno priznanje za uspešno delo. Priznanje je iz rok predsednika Zveze ZŠAM Slovenije, Igorja Pipana prejela blagajničarka Združenja šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica, Gordana Grubič. ZA USPEŠNO DELO SE PODELJUJE ZŠAM ILIRSKA BISTRICA 15 5 2004 ZŠAM Slovenije Čestitamo Veterinar svetuje Pisani svet živali POTOVANJE V TUJINO S PSOM ALI MAČKO Poleg izpolnjevanja zgoraj naštetih pogojev, pa bodo za potovanje v Veliko Britanijo. Irsko in Švedsko, v prehodnem obdobju petih let, potrebne še dodatne laboratorijske preiskave, enake kot velja za vse države, ki niso uvrščene na listo C. Za vstop na ozemlje EU iz teh držav bo potrebno torej opraviti dodatne laboratorijske preiskave na prisotnost protiteles proti steklini. Te preiskave bodo morale biti opravljene 3 mesece pred nameravano vrnitvijo oz. vstopom na ozemlje EU. Sprva izgledajo vsi ti predpisi precej zapleteno, vendar je glede na to, da večina od nas potuje s svojim psom ali mačko le do sosednje Hrvaške ,vse veliko bolj enostavno in nič preveč drugače kot smo bili tega vajeni že prej. Za vse dodatne informacije v zvezi s tem se lahko pozanimate pri vašem veterinarju. Srečno pot! Po vstopu Slovenije v EU je prišlo tudi na področju prehoda živali preko državnih meja do nekaterih sprememb. Za nekomercialno potovanje s hišnimi živalmi bodo s 3. julijem 2004 pričela veljati nova pravila, tako za potovanja med državami članicami, kot tudi za potovanja v države nečlanice in vračanje iz teh držav. Za potovanja bo po novem pes/ mačka potreboval: • Enotni potni list, ki ga bo izdala vsaka država članica v lastnem in angleškem jeziku (v naši ambulanti so na voljo od 20. maja naprej). • Identifikacijo; to je bodisi mikročip ali pa, za prehodno obdobje 8 let, jasno razvidno tetovimo številko. • Potrdilo v potnem listu, daje bila žival redno cepljena proti steklini. Enaka pravila bodo veljala tudi za potovanja v nekatere Marko Mahne, dr. vet med. tretje države, ki so na listi B (Andora, Islandija, Liechenstein, Manca Pavšič, dr.vet.med. Monaco, Norveška, San Marino, Švica in Vatikan ) in za Veterinarska ambulanta Hrpelje države z liste C med katerimi je tudi Hrvaška. Tel 05/6800-199 KLUB ŠTUDENTOV POČASTIL DAN ZEMLJE Bistriški študenti smo v soboto 24.4. izvedli akcijo v počastitev svetovnega dneva Zemlje, in sicer smo v ribnik v osrednjem mestnem parku Nade Žagar izpustili 15 okrasnih krapov vrste KOI, ki smo jih posebej za ta namen kupili v Kopru. Ribnik v parku namreč že nekaj let sameva brez življenja, z izjemo nekaj žab in kač, ki občasno poiščejo osvežitev v nj em, žal nihče ni poskrbel, da bi v njem plavale tudi ribe. Dan Zemlje je tisti, dan v letu, ko naj se sleherni prebivalec te oble zamisli nad svojim početjem, nad davkom, ki ga mora plačevati narava zato, da bi ljudje tako ugodno živeli. Na ta dan je priporočljivo narediti nekaj v korist narave, se zamisliti nad ekološkimi problemi in opozoriti nanje. Študenti tako ocenjujemo, daje v našem mesti skrb za ekologijo in urejeno okolje na zelo nizki ravni. Park, ki velja za pravi botanični biser je zanemarjen, trhle veje dreves padajo na tla in ogrožajo sprehajalce, povsod leži ogromno smeti, trava nepokošena. Struga rečice Bistrice in Sušca je polna človeške navlake: od nakupovalnih vrečk, pločevink do avtomobilskih gum. Zelene površine po mestu so zanemarjene, fontana pod Hribom svobode propada, prav tako ne deluje v parku fontana in izvirek vode, po mestu leži ogromno smeti, primanjkuje košev za smeti, ki so včasih viseli na uličnih svetilkah, javne ograje so zvite in rijove. Na vaseh odvoz smeti ni urejen tako, kot bi moral biti, zato še vedno mrgoli divjih odlagališč. Nič čudnega bi najbrž kdo rekel, glede na finančno situacijo naše občine, ki mimogrede še vedno ni začela niti z ločenim zbiranjem odpadkov. Pa vendar je skrb za čisto okolje povsod, zlasti v Evropi, nekaj samoumevnega in ljudje moramo poskrbeti za svoj zdrav življenjski prostor ne glede na finančne in druge okoliščine. Še v Prekmurju, kjer je življenje še težje kot pri nas imajo urejena mesta, urejene zelenice in nesnage ne vidiš ležati povsod kamor stopiš. Skozi mesto se bodo tudi letos poleti valili milijoni turistov, ki bodo videli zanemarjenost mesta, kot odraz kulture ljudi, ki v njem živijo. Zato menimo, da bi moral vsak posameznik, vsak občan prispevati k čistejši naravi, ravnati vestno z odpadki in prijaviti tiste, ki ravnajo z naravo brezvestno. Na Klubu študentov Ilirska Bistrica upamo, da smo s svojo gesto opozorili na problem zanemaijenosti mesta in potrkali na vest naših občanov, občinske oblasti in ustreznih služb, ki naj vendarle namenijo večjo skrb urejenosti okolja v katerem živimo. YAPIRNIC4 Bazoviška 19,05/714-20-77 iPO^*3o$B <§E@WlKEa EDz&GtatLIMO VEVERICA IN POLH Tokrat se bomo sprehodili po našem gozdu, kjer lahko srečamo podnevi kosmatinca z velikim repom , ali drugače veverico .Ponoči pa tudi podobno žival, ki spada tudi v družino glodalcev polha vendar pozimi ga bomo seveda težko videli saj zimo prespi, no več pa v nadaljevanju. VEVERICA Veverica je eden naših večjih glodalcev. Prilagojena je življenju na drevju, kar je očitno po razmeroma drobnih kosteh in nesorazmerno dolgih zadnjih nogah. Vsi prsti, razen prednjega palca, so dolgi, z ostrimi kremplji. Poleti j e hrbet ijavo rdeč, boki rdečkasti, trebuh pa bel. Košat rep je navadno temnejši od hrbta. Zimski kožuh je podobno obarvan, vendar so boki neredko srebrno sivi. Pozimi zraste na uhljih čop okrog 3 cm dolgih, temnih dlak. Barvaje tudi v isti populaciji zelo spremenljiva. Nasploh so mlade živali temnejše od odraslih. Na tleh, kjer se giblje z dolgimi skoki, se ne počuti varno. Dobro pleza in skače. Pri lovljenju ravnotežja si pomaga z repom. Aktivna je podnevi. Močno deževje zavre aktivnosti zunaj gnezda. Zime ne prespi in brez hrane ne vzdrži dlje kot nekaj dni. Iz vej si zgradi gnezdo, ki v premeru meri približno 30 cm. Gnezdo naredi v pazduhi veje, najpogosteje 8 m višje od tal, nikoli pa nižje od 3 m. Notranji prostor v gnezdu, ki meri v premeru 12-16 cm, si obloži z mahom, travami in drugim mehkim materialom. Lahko domuje tudi v drevesnem duplu. Polmer veveričinega okoliša meri do 500 m. Prehranjuje se predvsem z rastlinsko hrano ; je sadje, semena in glive, pa tudi zelišča. Živalski del je v prehrani slabo zastopan, vključuje pa ptičja jajca, ptiče in žuželke v vseh razvojnih stadijih. Hrano tudi skriva, vendar so večje shrambe redke. Samci so spolno aktivni vse leto. Samice se začno pariti februarja. Brejost traja 36-42 dni, odrasla samica pa skoti dvakrat na leto. V leglu so navadno 3 lahko pa tudi več, ki so ob rojstvu goli in slepi. Samica jih doji 7-10 tednov. Mladiči so spolno zreli z dopolnjenim prvim letom starosti in le izjemoma že pri starosti 6 mesecev. V ujetništvu je življenjska doba 10 let, v naravi pa 5-6 let. Veverica je gozdna vrsta. Pri nas jo najdemo v vseh tipih gozdov, od iglastih in mešanih do listnatih. Najbolj ji ustrezajo večje sklenjene gozdne površine, ki merijo najmanj 50 ha. Občasno se seli tudi v pas ruševja. POLH Oči so velike, obrobljene s črnim kolobarjem. Enakomerno košat rep je nekako sploščen. Hrbet je srebrno siv, s starostjo pa začno na njem nastajati rjavi odtenki. Trebuh je bel z rjavkastimi toni. Dlaka j e kratka in zelo gosta. Rep j e enako obarvan kot hrbet, vendar z manj Ponočnjak. Je izvrsten plezalec, ki se na tleh ne počuti dobro. Dan prespi v kraškem podzemlju, drevesnem duplu ali pa v ptičji valilnici. Prezimuje v zemlji (kraško podzemlje, rovi pod koreninami velikih dreves). Pri nas gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se aprila. Med spanjem izgubijo 35-50% telesne teže. Hranijo se s plodovi in semeni, občasno tudi z glivami in živalsko hrano. Znano je, da glodajo lubje. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra. Na račun želoda, žira si polhi naberejo zadostno količino podkožne tolšče. Samice kotijo samo enkrat na leto, vendar j e obdobje rojevanja razvlečeno čez vse poletje. V leglu je 2-7 mladih, ki se po vsej veijetnosti začno pariti šele v tretjem letu življenja. Polhova življenjska doba je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne. Plenijo ga kune, ki ga lahko zalezujejo tudi na prezimovališču, njegove največje sovražnice pa so verjetno sove. V prehrani velike uharice iz slovenske Istre je polh zastopan kar s 36,4% (Lipej, 1988), v prehrani lesne sove iz okolice Iga pa z 20,8% (Kryštufek,1980). V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Najraje ima listnate in mešane gozdove na zakraseli podlagi. Zelo pogost je lahko v apneniških Alpah, Dinarskem gorstvu, v predalpskem in preddinarskem gričevju ter submediteranski Sloveniji. Za dnevno mirovanje in zimsko spanje si najraje izbere manjše podzemne jame ali globoke skalne razpoke, ki vodijo v kraško podzemlje. Pogosto se zateka v človekova bivališča. Navadno so to stavbe ob robu gozda, vendar pride tudi na obrobje večjih mest. Pripravil Kinkela G. http://users. volia.net/kinkela7.oo Oglejte si pisani svet gsp8^' živali v Podbežah Kinkela Goran, gojitelj malih pasemskih živali Podbeže4/a, Ilirska Bistrica, za obisk pokličite na spodaj navedeni telefon, vabljeni! Celoten park si lahko ogledate na spletni strani: http://users.volja.net/kinkelazoo GSM: 041 564 749 Dejavnost IPIL-a__________________ USPEŠNO SODELOVANJE PODJETJA IPIL d.o.o. IN OBČINE trikrat nižja (v malih za dvakrat, v velikih pa za štirikrat). S podjetništvom se ukvarja vsak 25 prebivalec. Obrtniki in podjetniki, ki vodijo mala in srednja podjetja zaposlujejo tri petine vseh delavcev v gospodarstvu. V prihodnjih desetih letih bi se lahko v obrti odprlo od 60 do 70 tisoč novih delovnih mest oziroma bi se povprečno število zaposlenih v obrtnem obratu z zdajšnjih 2,9 dvignilo vsaj na 3,5. Zato j e Obrtna zbornica Slovenije pripravila seznam 58 zahtev, s katerim je na forumu seznanila predstavnike vlade in jih pozvala, da zagotovilo takšno okolje, ki bo malim podjetjem omogočilo izkoristiti vse skrite rezerve za rast in razvoj. Deset najpomembnejših zahtev: 1. znižanje oziroma odprava davka na plače; 2. enotna kolektivna pogodba za mikro in mala podjetja, ki bi delodajalcem omogočila ustrezno zaščito (prilagodljivi pogoji zaposlovanja, izplačevanje nadomestil za bolniško in podobno); 3. davčno priznanje stroškov dela po panožnih kolektivnih pogodbah ne glede na uredbo vlade (ko so plačane vse predpisane dajatve iz delovnega razmerja); 4. zaščita izdelovalcev domače in umetnostne obrti (nižja stopnja DDV, možnost obdavčenja po sistemu normiranih odhodkov v vrednosti 70 odstotkov, subvencioniranje prispevkov za socialno varnost in odprava upravnih taks); 5. uvedba davčno priznanih dolgoročnih rezervacij za odpravnine delavcev pred odhodom delodajalca v pokoj; 6. uskladitev zakonodaje za avtoprevoznike z evropskimi direktivami; 7. uvedba in izvajane določb gospodarstvo, g.Marko Pavliha, minister za promet, in g.Vlado Dimovski, minister za delo. Premier Rop je zagotovil, do da bo vlada upoštevala vsa upravičena opozorila, o čemer se bomo lahko prepričali na naslednjemu forumu. Že naslednji teden sprejela znižanje davka na izplačane plače, kar naj bi zmanjšalo pritiske na povečanje plač. Za dualno izobraževanje bo na voljo 1450 mest. Mlade bo država spodbujala za izobraževanje za deficitarne poklice. Razpisani bodo lokalni zaposlitveni programi z namenom ustvarjanja novih delovnih mest. Končno naj bi Slovenija še pred poletjem dobila pravo prometno politiko, spremenjen bo zakon o prevozih v cestnem prometu (zahtevani bodo znanje slovenskega jezika in parkirna mesta). Vlada se bo (tudi zaradi lažjega pridobivanja tujih naložb) lotila problema pridobivanja stavbnih zemljišč in hitrejšega urejanja prostorskih načrtov. Eno najpomembnejših zagotovil za prihodnost države je desetletna strategija Slovenije po polnopravnem članstvu v EU, ki bo poleg gospodarstva, zajela še devet področij. Vlada jo bo kmalu sprejela kot zeleno knjigo, odprto za pobude in dopolnitve. Prvi dan srečanj je bil zaključen s podelitvijo priznanja za obrtnika leta 2004. Laskavo priznanje je prejel g. Karel Jezeršek, unikatni izdelovalec lesenih stopnic in ograj iz Hotavelj. Gospod Jezeršek se ukvaija z unikatnim mizarstvom že 26 let, redno zaposluje 20 delavcev. Doslej je izučil več kot 30 vajencev. Izdelke uspešno prodaja v Nemčiji in Avstriji. Pri svojem delu uporablja izključno slovenski les (kljub temu je konkurenčen!). Dragi dan srečanj j e bil kot običajno namenjen izobraževanju. Alenka Penko Podjetje IPIL, invalidsko podjetje Ilirska Bistrica d.o.o. so zaradi reševanja pereče problematike zaposlovanja invalidov v ilirskobistriški občini v decembru leta 1997 ustanovili: Občina Ilirska Bistrica, KSP Ilirska Bistrica, TIB Petrol Transport Ilirska Bistrica, Plama-pur Podgrad, Izoterm-Plama Podgrad, Termoplasti-Plama Podgrad in Gozdno gospodarstvo Postojna. Podjetje je pridobilo status invalidskega podjetja konec junija 1999. Leta 2000 je podjetje dokapitalizirala dražba TIB Transport. S tem se je spremenila struktura lastništva. TIB Transport, d.d.,je postal z 91 odstotnim deležem večinski lastnik invalidskega podjetja. Podjetje zaposluje nekaj več kot 80 delavcev, od tega je dobrih 40 odstotkov invalidov. Svoje poslovne cilje podjetje uresničuje v treh organizacijskih enotah in zelo dobro sodeluje z vsemi ustanovitelji. Vodstvo podjetja skuša pridobiti čim več dela primernega za invalide v kombinaciji z zdravimi delavci. Že dalj časa si prizadevajo pridobiti čim več dela na urejanju okolice stanovanjskih objektov, parkov, Izmed osnovnih poslanstev ilirskobistriškega invalidskega podjetja IPIL je poleg skrbi za ohranjanje statusa invalidskega podjetja tudi ustvarjanje primernih delovnih pogojev za invalide in ostale zaposlene, skrb za njihovo izobraževanje ter dobro počutje v okolju kjer delajo. Podjetje IPIL seje prijavilo na razpis PHARE 2001 “Krepitev Slovenije na lokalni ravniA-socialna vključenost” in si pridobilo sredstva za niz delavnic z naslovom "Usposabljanje kadrov v invalidskih podjetjih, odgovornih za razvoj človeškega kapitala Delavnice v sodelovanju z Zavodom invalidskih podjetij Slovenije in Zavoda CRI - EHA Center iz Celja ter pod pokroviteljstvom EU, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstva za šolstvo, znanost in šport izvaja podjetje igrišč, šol in ostalih površin na področju Občine Ilirska Bistrica in okolice. Pri tem že vrsto let zelo dobro sodelujejo z družbo Stanovanje d.o.o. Ilirska Bistrica, ki je upravitelj stanovanj in površin okrog stanovanjskih blokov na področju Ilirske Bistrice. V skladu z odlokom o rabi javnih površin, ki predvideva večletno koncesijo za vzdrževanje parkov in ostalih zelenih površin, je bilo podjetje IPIL d.o.o. na razpisu za “Podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe, urejanja javnih zelenih površin v občini Ilirska Bistrica” za dobo štirih let izbrano kot najugodnejši ponudnik za izvajanje javne službe pri urejanju zelenih površin, drevja in grmovnic na področju mesta Ilirska Bistrica. Izkušnje na tem področju in strokovne delavce IPIL vsekakor ima, kar dokazuje tudi z urejenostjo okolice podjetja TIB Transport in okolice stanovanjskih blokov, ki jih ureja. Pogodba med podjetjem in občino je bila podpisana 21. aprila 2004 in se že izvaja. Tudi sicer podjetje IPIL in ilirskobistriška občina izredno dobro in plodno sodelujeta tudi na ostalih področjih kot so: vzdrževanje objektov v lasti občine in opravljanje hišniških Racio Social iz Celja. S tovrstnim izobraževanjem, ki se izvaja za širše regijsko področje in je namenjeno nerazvitim področjem (sem spada tudi naša regija), se odgovornim za razvoj človeškega kapitala posreduje najnovejše metode, tehnike in pristope k vodenju, motiviranju in stimuliranju zaposlenih v invalidskih podjetjih. Tako se bo na sedežu podjetja IPIL v obdobju od aprila do oktobra letos odvilo šest delavnic; sedma, ki se bo nanašala na razlago Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (zakon j e državni zbor sprejel maja letos), pa se bo odvijala v Ljubljani. Prve tri delavnice so se že uspešno zaključile. Na njih so udeleženci iz invalidskih podjetij Liko Pris Vrhnika, Javor Pivka in IPIL Ilirska Bistrica pridobili znanja o strategiji človeških virov, uspešnem in prijetnem vodenju del, kurjenje, vzdrževanje vozil in opravljanje kurirskih storitev, izdelava priložnostnih izdelkov, selitve, urejanje arhivov... Urejanje zelenic in parkovnih površin je ena izmed vidnejših dejavnosti ilirskobistriškega invalidskega podjetja. Za izvajanje navedenih del j e podjetje usposobljeno, v preteklem letu pa je zaposlilo tudi strokovnega delavca, ki je že prej skupaj z g. Kindleijem sodeloval pri zasaditvi in negovanju parka. Poleg navedenih storitev podjetje nudi še ostale storitve, ki so še kako pomembne pri vzdrževanju objektov kot so: izdelava in obnova ograj, vrat, podestov, manjša zidarska dela, vzdrževalna in mizarska dela, čiščenje notranjosti stanovanj in poslovnih objektov ter izvajanje raznih selitev v proizvodnih in stanovanjskih objektih. Nanje se lahko obrnejo fizične in pravne osebe ter naročijo izdelavo raznih konstrukcij: nadstreškov, vrat, klopi, reklamnih tabel, kovinskih omar, kartotečnih predalnikov,... Skratka, njihova ponudba je široka in pestra ter za marsikaterega občana ali poslovneža zelo zanimiva. K.M. ter o tem kakšne naj bodo osebnostne in socialne kompetence vodij. Na naslednjih delavnicah pa se bodo predvsem osredotočili na izvajanje Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, uvajanja njegovih določil v prakso ter seznanjanja z zahtevami zakona do delodajalcev, ki zaposlujejo invalide. Ugotovitve predavateljev in slušateljev delavnic so, da je žal naša trenutna stvarnost vse prej kot prijazna do zaposlenega. V dirki za čim večjim dobičkom tako lastniki kot izvršni vodje podjetij vse prevečkrat pozabljajo na svoj najosnovnejši in hkrati tudi najpomembnejši kapital: človeka. Zadeve se sicer zelo počasi premikajo na bolje, bo pa na področju osveščanja vodstvenega kadra potrebno postoriti še marsikaj. Takšne delavnice so lahko samo začetek. K.M. vopex d.o.o. v&rna Pekarna Jure €r Nakupni center TRNOVO ^ v* Ilirska Bistrica postojna AKCIJA Kava Cremcaffe 100g mleta.................119,90 SIT Čokolada Milka 300+75g gratis.............449,90 SIT Sadna pijača Kewin 1,5 L................... 99,90 SIT Fižol rjavi Borlloti 400g..................89,90 SIT H8MB8 BH (Hj 86 & OBRATOVALNI ČAS Ponedeljek - Petek Sobota Nedelja 7.30 - 19.00 7.30 - 17.00 8.00 - 12.00 PE Market Trnovo, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00 DNEVI SLOVENSKE OBRTI V okviru letošnjih Dnevov slovenske obrti, ki so potekali 19. in 20. maja v Portorožu, je Obrtna zbornica Slovenije organizirala tradicionalni obrtniški forum, namenjen prikazu razmer in naj večjih težav, ki pestijo slovensko obrt. V uvodnem nagovora j e predsednik Obrtne zbornice Slovenije g.Miroslav Klun opozoril, da Slovenija zaostaja pri učinkovitosti poslovanja obstoječih podjetij, ki so zmožna dolgoročno ustvarjati visoko dodana vrednost. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu je v primerjavi z evropskimi podjetji tudi za več kot evropske direktive za zapoznela plačila; 8. zagotavljanje enakih pogojev za vse, ki opravljajo gostinsko dejavnost (odprava nelojalne konkurence društev in turističnih kmetij); 9. boljše razmere za ustanavljanje obrtnih con, tehnoloških parkov in podjetniških inkubatoijev; 10. ohranitev in širitev skladov za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, ne glede na formalnopravno obliko delodajalčevega podjetja (samostojni podjetnik ali gospodarska dražba). Razprave obrtnikov in podjetnikov so se udeležili g. Anton Rop, predsednik vlade, g.Matej Lahovnik, minister za USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE KADROV V INVALIDSKIH PODJETJIH POPEK Do nekega cilja pogosto vodi več poti. Ali se vsaj zdi tako, saj mogoče tudi cilji niso tako enaki med seboj kot bi na prvi pogled izgledalo. Prejšnjič smo v tej rubriki predstavili skupino Dan-D, kije kakih 10 let garala in ustvarjala glasbo. Uspeli so, dobili dobro pogodbo in začeli vseslovensko turnejo. Njihov uspeh temelji na trdni predanosti rocku, neštetih urah na kitarah, klaviaturah in bobnih, na dobrih skladbah in ljubezni do glasbe nasploh. Tokrat pa imamo v mlinu drugačno ptico. Pika Božič stavi povsem na drugačne adute. Njena pot do »uspeha« je predvsem tlakovana z modrci, tangicami, mini krili... Ne pravim, da je brez posluha ali glasu, toda ko človek vidi Piko Božič, jo predvsem vidi, poslušanje niti ni v prvem planu. Je bolj za zraven. In bejba se tega vsekakor zaveda. Ko smo se z njo pogovarjali pred koncertom v diskoteki, j e dahnila: »Prisiljena sem spreminjati stil, da ostajam zanimiva.« Kot bi hotela reči: poglejte, sem potrošno blago. Razmišljati moram, na kak način se bom lahko prodala na trgu. Odvisna sem od medijske propagande, včasih tudi od trikov in škandalov. In ponovno smo se vrnili k izvoru, ko je glasba sama sebi cilj. V maju j e v prestolnici skoraj vsak dan kak kvaliteten koncert (v domači dolinici pa se pretvarjamo, da pomlad ni čas zaljubljencev in koncertkov, kjer se mladi radi stiščejo). Začela se je tudi Dmga godba, prireditev, kjer nastopajo predvsem etno skupine. Imeli smo priložnost videti dve močno svetleči zvezdi na tem nebu; Kataleno in TerraFolk. Še ena popolna predanost glasbi kot jeziku. Njihovi gostje so bili Back from the Moon iz Škotske. Prav zanimivo je bilo videti te fante in dekleta potem na afterpartiju po koncertu, ko so komnicirali zgolj z očmi in inštrumenti, ki so prešerno godli tja v še vedno hladno majsko jutro. Kak dokaz, da je glasba mogoče edini svetovni jezik, ki ga bolj ali manj vsi razumemo! Zato j e mogoče ravno v glasbenem jeziku laže spregovoriti o svojem veselju, žalosti, turobi in nesreči ter še vedno vedeti, da te nekdo razume. Eden takih je Edo Maajka, bosanski rapper, ki od začetka vojne živi v Zagrebu. Pred Oddaja Popek, vsak petek ob 18h na TV Galeja Teme naslednjih oddaj: • Katalena, TerraFolk in Back from the Moon, etno koncert v Križankah petek, 4. junija ob 18h (ponovitev petek 11. junija ob 18h) Vsebina: Skupini Katalena in TerraFolk sta že uveljavljeni etno skupini na našem prostoru, koncertirata pa tudi drugod. Katalena se odlikuje z odlično pevko Vesno Zornik ter nekoliko tršim rockovskim pristopom k etno glasbi. TerraFolk je po drugi strani nekoliko bolj akustična skupina, zato zveni bolj organsko (bolj »starinsko«, a v dobrem smislu). Vez med skupinama j e vrhunski klarinetist Boštjan Gombač, ki igra v obeh zasedbah. V pripravi še: • Edo Maajka Predstavitev nove plošče »No Sekiriki« z novimi in starimi videospoti ter ekskluzivnim intervjujem. • Rebeka Dremelj Predvidevamo posnetek koncerta in predstavitev nove plošče... in žgečkljiv intervju! Sveže napovedi in novice na: http://hop.to/popek ali novi domeni: http://www.popek.tk kratkim je izdal novo ploščo z naslovom »No sekiriki«. Njegove vojne in povojne zgodbe malih ljudi v velikih dogodkih ježijo dlake na hrbtu, pa kljub temu fant ostaja optimističen. »Zlo mi je od svega, ali svejedno se svemu mogu smijati«. Kaj drugega pa sploh ostane? Obrazi v nalomljenem zrcalu____ SNEŽNIK, TABLETA MOJA Časopis Snežnik je prava tableta s podaljšanim delovanjem. Kot vsako zdravilo vsebuje seveda tudi nekoliko strupa in zato povzroča kar nekaj stranskih učinkov. Jeze, recimo. Tudi besa. Smeh pa je zdravilen in v tem tonu bo zvodenel tudi ta članek.... ...kot članka o elektrovetrnicah iz prejšnje številke, ki me spominjata na Don Kihota in Sancha Panso. Pticeljubci in oboževalci trave, vi se borite z mlini na veter. Ali ne razumete, da gre za biznis iiber alles; kakšna čista energija, lepo vas prosim. Naši Občinarji in lastniki tozadevnih parcel mislijo, da bo zmaga njihova. Pa ne bo, ker so tisti iz elektra, in kar stoji za njimi, bolj premeteni in bo bistriška stran deležna le drobtinic. Razpisanih bo 6 novih delovnih mest. Tudi naši občani bodo lahko konkurirali za zaposlitev v Sežani, od koder bodo po linkovski zvezi upravljali z releji na Volovji rebri. Prošnje jim bodo pomagali pisati naši občinski svetniki. Za skoraj enoumno intelegentno odločitev, sprejeto na iz redni seji občinskega sveta, vam čestitam, dragi bistriški reševalci slovenske elektroenergetike. Neverjetno, samo 2 svetnika sta bila proti vetrnicam. Ker nista brala Don Kihota in nista bila v Španiji... Zdaj pa o Boštjanu Surini. Kaj misli da je, ta vetmicofob? Misli, da je bolj pameten kot naši lokalci, z ministrom v red, a? Takim ljudem kot je on bi bilo potrebno prepovedati javno nastopanje in pisanje. Pa kdo ga sploh šmirgla?! Problematiko zaključujem z vzklikom: srečni zanamci! Slika s podnapisom: Spomenik našim rešiteljem elektroenergetike Preselimo se na odmevno odprtje moderniziranega mejnega prehoda Jelšane. Gre za zatesnitev meje zaradi Evrope zdaj in nikakor ne razumem zakaj sta pred mesecem dni na uvodno slavje prišla kar oba predsednika prijateljskih držav, saj ponavadi slavimo najbolj odprto mejo, rušenje vseh pregrad in ovir, otvoritev novih cest in kanalov ter podobno. Šele govor obeh prvih državljanov sosednih držav meje dregnil v srce in prepričal o nuji njunega obiska. »Prepričal sem se«, j e dejal Drnovšek, »da Jelšane in Bistrica od vloženih 3,8 milijarde tolarjev v mejne objekte nista dobili nič, kar je pravilno. Koliko krivic je pretrpel naš davkoplačevalski narod, ko je Slovenija ob podobnih prilikah futrala Novo Gorico in Sežano, in še bi lahko našteval. Naši državljani tokrat ne bodo preklinjali; ceste so in bodo ostale takšne, kot so bile: zaradi ovinkov od Pivke do Jelšan meje bolela glava. V te kraje bom zato prišel še manjkrat kot do zdaj. Da se razumemo, takšno stanje bo do takrat, ko nas bo EU (beri Nemčija) zaprosila in bomo za njene turiste in nove lastnike hrvaške obale vljudno naredili do Rupe oziroma Luknje sodobno avtocesto. In to bo kmalu.« Mesič iz Njihove lij epe paje povedal, da so Hrvatje sedaj postali Azijci in ne Aziati, kot jih etiketiramo pri nas. » Presrečen sem, ker mi je Drnovšek obljubil ob našem vstopu v Evropo čez 5 let darilo: vse tukajšnje železje in betonje , ki ga bomo prenesli na novo evroazijsko mejo pri Bihaču. Tako bomo prišparali našim davkoplačevalcem kakih 5 milijard. Vštet je tudi DDV . Danke Drnovšek!«. Tudi Luknja takrat ne bo več Rupa ampak Tudjmanigrad. Ko sem se vračal s hrvaške strani domov, meje nad vhodom v R Slovenijo pričakal napis Postojna. To očarljivo mesto je tako postalo sinonim za Slovenijo . Hvala ti, o Postojna. Dala si nam ta napis, jamo, grote, cave in gimnazijo. Hvala. Ja, in Notranjsko regijo. Bistričani bomo kmalu peli na Notranjski poje in ne kot doslej na Primorski poje. V Bistrci imamo lepo pošto. Bogato je založena je z raznim blagom. Tu dobite vse kar se najde na bistriškem semnju: lučke, ki svetijo mesec dni, medvedke, kozmodiskete, suho robo... in med živo pisanim asortimanom ponujajo tudi, ne boste verjeli, pisma, znamke in razglednice. Čestitam. V naši ambulanti visi kot plahta velik ček, na katerem piše 500.000,00 SIT. To je darilo KP banke našim bolnim občanom, ki so tej banki zvesti že dolga desetletja in katerim banka obrača milijone njihovega denarja. Predlagam, da ček povečate, da bo bolj viden, 500.000,00 Sit ni kar tako. Žrtvovali ste ogromen del vašega težko pridobljenega letnega dobička. Tako rekoč ste si ga iztrgali iz ust ...Dragi komitenti iste banke: ko vstopate v marmor in steklo v neoprodignem sloga k bančnemu okencu, vas do tja vodijo na tleh lepo narisane puščice. Smeri puščic nekateri upoštevajo, drugi pa ne. In tako nastane ob gneči bes tistih, ki spoštujejo pravila. Vrata, ki bi se odpirala samo v eno smer, bi to lepo rešila. Pa jih veijetno zaradi nevarnosti ob napadu Marsovcev ne bo. Škoda. Ravnatelje šol vse bolj martrajo: seminarjev je za prasce filtrat, več kot v nekdanji Jugi. In kaj jih tam učijo? Kako ukrotiti učence? Neeee, učitelje. Ti postajajo vse bolj nezanimiv in nebodigatreba delavski razred. In spet bomo polni Martinov Kačurjev. Kako se pa kroti.radnička klasa? »Če ne boš priden, bomo poslali stroje v Romunijo.« se glasi klasičen odgovor na podlagi zadnjih izsledkov ekonomske znanosti Končno smo Slovenci dobili elito. Kakih 2000 multimilijonarjev na 2 milijona Slovencev ni slabo, kaj pravite? Tudman je hotel kupiti letalo, pravi rols royce glede na Kučanovega frčka, in mi smo se smejali, isti človek je RH hotel dati v upravlj anj e 200 hrvaškim družinam in mi smo se smejali. Sedaj, ko imamo elito in falkona smo tiho. Pridkan narod. Jast mislim, da bi morali postati gospodarji Slovenije tujci. Mi bi se jim lepo uprli in bili bi patrioti. Če pa bomo postali lastnina domačih ljudi in se bomo uprli, pa bo to revolucija in mi bomo prekleti rdečkatji. G. Kučan je rekel, da mu ni vseeno kam gre Slovenija in kdo jo vodi. Ne vem sicer točno kdo jo vodi, vem pa kam je prišla in kmalu bom to čutil še bolj. Kučan bo rešil Slovenijo. Kako? S svojo elito. Levičar Kučan v španoviji s težkimi denarnimi mogotci-kapitalisti-desničarji. Jankoviču bo ukazal naj konča pošiljati vsem gospodinjstvom potratne kataloge in naj vendarle z drugimi podobnimi tiči vred poceni kriminalno visoke cene kruha. Za tržišče pa naj se borijo in dokazujejo po Evropi in ne pri nas ter Južnjakih, ki jim gre še slabše kot nam. Na dveh milijonih Slovencev ustvarjajo perverzno visoke dobičke... Me pa naš ex prezident spominja z njegovim gibanjem fomm 21 na cavaliera Berlusconija, ki tudi misli, ne da misli, to je njegovo sveto poslanstvo, da bo rešil Italijo. In kdo je Italija? On! Tisti cowboy iz Texasa pa rešuje ves svet. In kaj je svet? Amerika! Predsednik RS je izjavil, da bi lahko pred leti zamenjali naše certifikate za delnice po svobodni presoji. Ocenjujem, da nas je 1’ Slovencev zabitih, ker smo jih dali v PIDe. Predlagam, da nas vlada izobrazi tako, da naroči npr. nekdanji direktorici Triglava, naj izda CD z naslovom: Kako obogatiš v 3 mesecih ali Obogateti j e lahko, ali kaj podobnega. CD naj bi vsakega kupca (nakup obvezen!) stal 100.000 Sit (za honorar avtorju, se nam pa splača). In vsi bomo bogati. Lep pozdrav in hvala ker niste bili z mano. D.J.Banano USPEŠNA NASTOPA KETTEJEVCEV V BANJA LUKI npofi.tcMa. • J lpua i bfin-Hit Mii je fileta uaj-TVy y.Mj< ghOBEHAHKM XOP HA BAR»OJiyHKMM CBEHAHOCTMMA Ofl PEHECAHCE flO CABPEMEH0F flfg MnjepecaHraH Hagrvn xooa koih flona3H H3 Manor MiecT.a, ann ie noKa3ao eenuKM uaBofrauKn hubo Ka3ao ie HeMama paRut, l>AJf*A JI K A - Knuiiepr cio-KcnaHKPi Mramor jopa Jlparurun fccu-" jo ll.tiipikc Emptme, c# a«. pillVIITOM CVlOCUlHIM, t v-----138 f*po«eay Besc p mc.io;w- Jl.ecT ttijit*, kan a koMiiOJnniija je cnkpa.me mvjiihc, amtuv jom jeua- JitKoaa Fot <.»aj u njecMj'Ab- sanc. " ■ , I IvfiniiKa je npfMitKVni *iy- BrUlAL! je u itnjiMMHiiruje*(Mtewmje? Faiii- Hacrvti, soj« trnje iipiiBraao sc--tu k h 6puj notjeTiia.m.i, tumeo je AanUkosom ktomuiimujoM .Oj Tp». t .taB. mj aoM", goja je Cima »ajOo am vtioav ecKcatipajiHv ti »upojvte jctpckc MpHKc jiHcmipacaiie duvi- KilCptlM ‘hanosti en,or caotieH-l-iKor xo-i cy mtKvnt ji kiipjmv napam nje- Wll JV HUAM,- - Wtil, jv I.IIIV liaVTVtt )pcK.H penepioap, *opa noja jtmju ui Maiioi mjccth, ‘Kimhemi KOMiioiHTupu iuu je te se-ivpit mntaiao a« BpeMCHor ao6a. Botjamoi iiitsu • k ata o je MPZ Dragotin Kette se je 3 in 4 maja v Bosni in Hercegovini predstavil z dvema različnima celovečernima koncertoma in poslušalcem pričaral skoraj vse od renesanse do današnjih dni. O tem priča tudi naslov članka v častniku Nezavisne novine (na fotografiji ). Kettejeve! so pod vodstvom priljubljenega mojstra zborovodstva dr. Mirka Slosarja občinstvu predstavili obširen in težak program. V glavnem mestu republike Srbske so nastopili v okviru prvih »horskih susreta«. V času od 25 aprila pa do 7 maja se je na odrih Banja Luških koncertnih dvoran zvrstilo preko 10 pevskih zborov iz Rusije, Bolgarije, Grčije ter še nekaterih držav vzhodne Evrope. MPZ Dragotin Kette je bil edini povabljen zbor iz Republike Slovenije, zato so se morali pevci še posebej potruditi. Prvi nastop je bil v veliki koncertni dvorani Kulturnega centra Banski dvor, dmgi pa v Galeriji sodobnih umetnosti. Pestro izbran program so Banja Lučani sprejeli z odobravanjem, fantje pa sojih posebej navdušili z izvajanjem Mokranjčeve Njest svjat, in Gotovčeve Momčeto bez gunčeto. Mlajšemu delu publike paje najbolj ogrel dlani Štuhecov Komar. Nezavisne novine in lokalni Glas sta posebej omenila tudi uvodno pesem Oj Triglav moj dom, katero so pevci zapeli kar brez začetne intonacije, kar je presenetilo tudi strokovno javnost. Oba nastopa sta jim tako v popolnosti uspela, zato so se zelo zadovoljni, polni vtisov in novih spoznanj vrnili v domovino. Naporno in trdo delo zadnjih dveh letih je bilo poplačano z uspešnima celovečernima koncertoma, pevci pa v en glas obljubljajo, da še niso rekli zadnje besede. Kdo ve kam jih bo še popeljal njihov Mirko. ZK Dvojna dioptrija CONFINE APERTO Človek bi pričakoval, da bo po prvem maju na meji z zahodnimi sosedi vse drugače, ker smo postali člani iste družine. Ko pa smo nekaj dni zatem zaradi cestne zapore hoteli z avtom po italijanski strani nadaljevati pot proti morju, so na moje presenečenje še vedno na starih mestih (nekdanji mejni bloki) v svojih boksih ždeli policaji in smo se morali lepo dvakrat ustaviti ter dvakrat pokazati osebne izkaznice, preden smo prešli mejo. Pa še nekam mrko so gledali, ko da jim ni prav, da ni več carine in ostalih mejnih radosti, katere so še do nedavno grenile ljudem življenje. Po vseh velikih izrečenih besedah ob proslavljanju velikega dogodka se mi je zdelo samoumevno, da bodo odsihmal na enem kraju urejali mejne zadeve. Če ne ravno bratsko objeti in s flašo brkinskega šnopca v rokah, pa vsaj drug ob drugem, kot spodobni družinski člani. katere se člani tega društva ogrevajo ter sedanjimi evropskimi integracijami, v katere vstopamo. Berem namreč, da naj bi skušali dobiti nekdanji vagon, s katerim seje svoje dni prevažal Dolanc v Beograd. Zdaj bi se člani omenjenega društva radi vozili z njim "po poteh Titovih velikih bitk v Beograd.” Morebiti pa bodo v njem doživeli kakšno razsvetljenje... Najbrž pa je vsem krepko nelagodno, ker smo ostali brez varnega zavetja meja, ki so nas do sedaj med seboj ločevale, a tudi ščitile pred vsiljivostjo sosedov. Prav gotovo zdaj ni pravi čas za čustveno razvnemanje spominov na čase, ko smo se postrani, ali celo preko puškinih muh gledali, ker to ne vodi k sožitju, niti ne spada k domoljubju. Vsakdo naj pogumno prevzame svoj del zgodovinske odgovornosti za svoje početje, pa se bomo prej zglihali, kot z očitki, kdo je več svinjarij zagrešil... Za odnose med sosednimi narodi namreč veljajo Po pasani praznični evro-evforiji je nastalo zatišje, v katerem so se vse glasneje začeli oglašati stari strahovi pred sosedi, s katerimi nimamo ravno najboljših zgodovinskih izkušenj. Ko človek pade v vodo, se oprime tistega, kar mu je najbolj pri roki, čeprav trhle veje! Tako so recimo na pobočju Sabotina neki "domoljubi” obnovili pobledeli napis NAŠ TITO, narejen iz kamenja, kije Italijane dolga desetletja ob pogledu nanj spravljal ob živce in jih očitno še zmeraj, sicer ne bi vsak večer na drugi strani zasvetile luči v barvah italijanske trobojnice. Če jih ne bi nekateri govorniki še dodatno dražili na zborovanjih ob dnevu upora z besednjakom, ki je pospominjal na omenjeni napis, nam morda ne bi kakšen teden zatem na koprski obvoznici razobesili transparenta z žaljivo vsebino v italijanščini in hoteli podobno narediti tudi na Titovem trgu v Kopru, a jim je policija pravočasno preprečila namero. Kot protiutež strahovom pred izgubo nacionalne identitete po odpravi meja ustanavljajo na obeh straneh vse tja do Koroške nekakšna domoljubna društva, ki naj bi pomagala ohranjati narodov zgodovinski spomin in domoljubje. V cajtengu sem prebral, da so eno takšnih društev ustanovili tudi v Postojni pod imenom: "Domoljubno društvo Maršal miru Tito.” Če še tako napenjam možgane, ne morem najti nobene povezave med idejami, za podobna pravila, kot na osebni ravni med sosedi, da se odnosi zlahka hitro skrhajo, a mukoma in dolgo urejajo, kadar gre za globoka razhajanja. Pri tem so premalo zgolj lepe besede, ampak so potrebna dejanja, s katerimi pokažemo svojo pripravljenost za strpno sožitje, ki se začenja pri drobnih stvareh. Če hočemo s sosedom obdržati dobre odnose, ga ne smemo ob vsaki krizi spominjati na njegove pretekle napake, ker sicer sproti porušimo, kar smo zgradili. Ko se bomo tega zavedli, bomo bolj odgovorno ravnali s svojimi besedami, da ne bodo kup kamenja za medsebojno obmetavanje, ampak za gradnjo mostu med nami. Za to pa je potrebna velika mera potrpežljivosti in tudi vztrajnosti, preden poveže oba bregova. In dlje, ko sta vsaksebi, več podpornikov in kamenja, a tudi časa je potrebno za njegovo dograditev... Jožko Stegu NEKAJ UTRINKOV OB PROSLAVI DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU 25. aprila, na predvečer dneva proti okupatorju, je Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica organizirala prireditev v počastitev praznika. Program in besedilo je pripravil SAŠA BOŠTJANČIČ, pri izvedbi so sodelovali FRANC GOMBAČ, MoPZ DRAGOTINA KETTEJA, recitatorja ANJA UDOVIČ in MARJAN KREBELJ, instrumentalni trio, v katerem so se za to priložnost ponovno zbrali VLADIMIR VOLK, DIMITRIJ BONANO in VOJKO MARION ter vokalna solista DARINKA DEKLEVA in SAŠA BOŠTJANČIČ. Kot govornik seje prireditve udeležil župan občine Ilirska Bistrica, gospod ANTON ŠENKINC, ki je s kratkim nagovorom o pomenu praznika pozdravil prisotne v dvorani. V govornem delu programa je Franc Gombač nanizal nekaj razmišljanj o vojni. » Vojne, okupacije, revolucije, upori.... Od prazgodovine, do današnjih dni, od Spartaka in njegove želje živeti brez okov, Aleksandra Velikega, osvajalca Evrope in Azije, uboge gmajne z zimzelenom za klobukom, ki je klicala po stari pravdi .... do NOB in osamosvojitvene vojne. Kadarkoli so se pojavile, je bil to vihar. Vihar na zemlji, vihar v človeških dušah. In bili so junaki, ki so se temu viharju uprli.« Spregovoril je tudi o revolucijah - vojnah , ki jih je povzročilo izkoriščanje človeka po človeku, izkoriščanje človekovega dela. Ob tem je opozoril na današnje razmere, na slabo plačano delo, na nezadovoljstvo in nemir, ki ju take razmere povzročajo. V nadaljevanju programaje navedel nekaj dogodkov, ki so v burnih predvojnih in vojnih letih zaznamovali ta košček zemlje: začetki upora proti italijanski okupaciji ( TIGROVCI iz Ilirske Bistrice ) , leto 1941: prvi oboroženi spopadi z italijanskim okupatorjem, leto 1942: požigi vasi in streljanje talcev (Kilovče, Mereče... ), leto 1943 : poboj brkinskih fantov v Klivniku, leto 1944 : požig brkinskih vasi (Tominje, Podbeže...), leto 1945 : zadnji boji z nemškimi enotami na evropskih tleh. Veličino in tragiko teh dogodkov je zaokrožil MoPZ Dragotina Ketteja, z nekaj najbolj znanimi partizanskimi pesmimi. Drugi del prireditve, recital VOJNE , DO KDAJ, je tokrat izzvenel malo drugače. Recitacije pesmi Srečka Kosovela, Franceta Balantiča, Karla Destovnika - Kajuha, prepletene s preprostimi, a vsebinsko bolj intimnimi in občuteno zapetimi pesmimi LILI MARLEN - otožna, ljubezenska pesem slovesa, ki sojo v drugi svetovni vojni vzeli za svojo milijoni vojakov, vseh narodnosti, na vseh frontah -, KAJ TI JE DEKLICA, POČIVA JEZERO V TIHOTI, pesmi izgube in smrti, so poudarile tisto plat vojne, ki je v zgodovinskih knjigah, polnih brezosebnih podatkov in dejstev, ne najdemo. Njeno brutalnost, kaotičnost, negotovost. Usodo malega, brezimnega človeka, ki ni vedno pogumen in neustrašen. Ki ga je strah. Zase, za svoje bližnje, žene, matere, dekleta, otroke,brate, sestre. Ki je nemočen in nezaščiten pred nasiljem, ki mu grozi z vseh strani. Ki v zmedi in negotovosti poskuša živeti in nekako preživeti. Da, vse to je vojna. Smrt in lakota, požigi vasi, streljanje talcev, taborišča in gulagi. Junaštvo in strahopetnost. Upor in velike ideje, strah in želja po preživetju. Počastitev praznika je tako uspela prikazati večplastnost vojne, vso njeno tragiko . Upor, kot nujo in logično reakcijo na nasilje. Željo po narodovi ohranitvi. Nedvomno je bila to ena boljših tovrstnih prireditev v zadnjem času. Žal smo, kot po navadi, med občinstvom pogrešali predstavnike lokalne oblasti, svetnike in pedagoške delavce. Mogoče se je ob koncu recitala še komu utrnila misel, da bi vendarle, po več kot šestdesetih letih, pokopali naše mrtve. Vse.Junake in tiste, ki to niso bili. Ki so šli v smrt, ne da bi vedeli zakaj. Spominjajmo se jih, a dovolimo jim naj počivajo v miru. Priznajmo jim dostojanstvo in pieteto, ki mrtvim pripada. Anica Kocjančič PETJE NA GORIŠKEM V soboto, 8. maja, je na Goriškem izzvenel spet eden od številnih koncertov v sklopu prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Navdušenemu občinstvu v Šempetru so se predstavili trije priznani primorski sestavi, in sicer: organizator koncerta, Mešani pevski zbor Vrtojba -dirigent Zdravko Leban, Komorni dekliški zbor Vox Ilirica iz Ilirske Bistrice - dirigentka Marija Slosar Lenarčič in Mešani pevski zbor iz zamejstva Hrast-Doberdob - dirigent Hilarij Lavrenčič. Nadvse uspel koncert j e bil obenem spodbuda za prihodnost prenovljenemu sestavu dekliškega zbora iz Ilirske Bistrice. M. R. SREČANJE S PISATELJICO LILI POTPARA »Podarimo knjigo!« nas je letos že deveto leto zapored vzpodbujal organizator Slovenskih dnevov knjige, Društvo slovenskih pisateljev (DSP). Na enem od mnogih dogodkov, ki so od 19. do 23. aprila v park Zvezda in na spremljajoča prizorišča v Ljubljani privabili številne obiskovalce, smo sodelovali tudi člani bralnega krožka Večerne ur’ce. Krožek, ki je nastal v okviru gibanja Beremo z Manco Košir, že tretje leto deluje pod okriljem Ljudske univerze. Lani smo bili s strani DSP prvič povabljeni k sodelovanju na literarnem natečaju, ki ga Društvo organizira v okviru Slovenskih dnevov knjige. Navdušeni nad lansko izkušnjo smo se natečaja udeležili tudi letos ter tako v začetku leta prebirali dve od treh ponujenih nam del, pesniško zbirko Temni julij Iztoka Osojnika in Zgodbe na dušek Lili Potpara. Res je, da deli nista razburili in šokirali tako kot Predmestje Vinka Modemdorferja, ki smo ga v obdelavo vzeli lani, pa vendar - Osojnikova že rahlo hermetična poezija in Potparine nepretenciozne kratke zgodbe (ki smo jih prebrali na dušek!) so ponudile dovolj gradiva za naša razmišljanja in pogovore ter krajše kritike, v katerih smo ubesedili svoje bralske izkušnje in jih kot izvirne primerke bralske recepcije podarili avtorjema. Z Lili Potpara smo se navdušene bralke Večernih ur’c srečale na odprtem literarnem večeru, ki smo ga sooblikovale s člani drugih bralnih krožkov iz cele Slovenije, pesnico Barbaro Korun in Manco Košir. Najprej smo avtorico seveda povprašali o njenih zgodbah, ki so tako pristne in realistične, da človek pozabi, da ne govorijo o ljudeh iz mesa in krvi, temveč so le plod domišljije. Na vprašanja smo dobili zanimive, humorne, včasih presenetljive odgovore in ko je bila naša radovednost potešena, smo se zapletli v sproščen pogovor. Pisateljica nam je celo prebrala svoj najnovejši tekst in z zanimanjem sprejemala naše spontane odzive! Srečanje se je, kot vse kratkočasne stvari, še prekmalu končalo, a prebrane, izrečene in neizrečene misli so nam še dolgo odzvanjale v ušesih. In če drži, da knjiga zares zaživi šele, ko jo bralci »prežvečijo«, potem bodo Zgodbe na dušek Lili Potpara zagotovo živele še dolgo. članice bralnega krožka Večerne ur’ce Bistriške gasilske novice Kontič-DVD Viškovo- Halubjan in družinska kmetija ŠTEMBERGER. GOD SV. FLORJANA V DOBROPOLJU Kot že vrsto let v zadnjem obdobju smo se tudi letos gasilci PGD II. Bistrica tudi nas gasilcev in s tem nadaljujemo naše skupno zbiranje in počaščenje sv. Florjana, ki se je začelo že mnoga leta pred drugo svetovno vojno, obnovili pa smo jo leta 1997. Po končani procesiji, sveti maši in blagoslovu obnovljene Florjanove cerkve in vozil, ki jo je opravil župnik Gabrijel Vidrih j e desetina najmlajših operativnih članov bistriškega društva prikazala vajo reševanja pri razlitju nevarnih snovi. Gasilci so prikazali postopke in opremo, ki jo uporabljajo pri tovrstnih nesrečah. Uporabljali so dve specialni zaščitni obleki, ki so kemijsko, plinotesno in kislinsko odporne. Pokazali so delo in uporabo dvigovalnih blazin, s katerimi dosežemo zaželeno višino poškodovanega sredstva in raznih tesnilnih blazin s katerimi tesnimo razne odprtine, jaške in druga poškodovana mesta iz katerih uhaja nevarna snov. Pokazali so tudi bražno zaščito s posebnimi cevmi, ki vpijajo iztekajočo tekočino. Na koncu je bila prikazana uporaba priročnega rezervoarja, ki se ga polni z stisnjenim zrakom, uporablja pa se za pretok tekočine iz poškodovane cisterne. POHOD NA KOZLEKNaše društvo je imelo še eno družabno akcijo. Že šestič smo organizirali spominski ter orjentacisko operativni in kondicijski pohod na Kozlek. Kot vsako leto so se pohoda udeležili naši gasilski tovariši iz Opatije, Klane in Škalnice. Kljub slabemu V vaji »razlitje nevarnih snovi so sodelovali: Primož Baša, Matej Ličan, Boštjan Rutar, Barovič Alen, Marko Skrt, Matjaž Rojc in Denis Slavec priključili organizatorjem ..Društvu sv Florjan iza Dobropolja, da skupaj s krajani Dobropolj, Rečice in Zarečice proslavimo 1700 let dolgo tradicijo, god našega skupnega patrona sv. FLORJANA, kije zavetnik treh vasi pa vremenu smo 3,5 umi pohod uspešno zaključili na vrhu Kozleka, kjer smo krstili vse gasilce in gasilke, ki so se pohoda prvič udeležili. Janko Slavec PGD II. Bistrica V veteranske vrste je bil sprejet Jaka Derenčin, kije prejel plaketo in značko gasilskega veterana, društvo pa je podelilo štiri društvena priznanja, ki so jih letos dobili Marko Skrt, Kristjan Krebelj, za pomoč pri razvoju in krepitvi gasilskega društva pa sta priznanji dobila Zoran Jaka Derančin je prejel plaketo in značko gasilskega veterana Klane in Viškova. Gasilsko zvezo II. Bistrica je zastopal poveljnik Anton Frank. Predsednik društva Janko Slavec je podal poročilo o delu v lanskem letu, katerega je z dejavnostjo operativne dejavnosti dopolnil poveljnik dmštva Cvetko Rojc. Sledila so še poročila o delu članic, veteranov, mladine, ki se je predstavila še z dvema kulturnima točkama, podano je bilo finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Vse dejavnosti dmštva so bile skozi leto že predstavljene v bistriških gasilskih novicah. V razpravi so se gasilci dotaknili prostorske stiske v starem gasilskem domu in nujne preselitve v novi gasilski dom, ki bi zagotavljala nemoteno operativno delovanje. Preselitev je pogojena z denarnimi sredstvi, ki jih bi po Zakonu o gasilstvu morala zagotoviti občinska lokalna skupnost, katera pa za denarno pomoč pri izgradnji novega gasilskega doma ne najde ustrezne rešitve. V programu dela za leto 2004 je prioritetna naloga operativna preselitev v novi gasilski dom, vključitev v vse izobraževalne oblike, ki jih bo organiziralo društvo, Gasilska zveza II. Bistrica, Gasilska zveza Slovenije ali Uprava za zaščito in reševanje RS, udeležba na državnem gasilskem tekmovanju, usposabljanje pionirjev in mladine, priprava ekipe in udeležba na srečanju članov društev Mladi gasilec, pomoč pri izvajanju gasilskega krožka na obeh osnovnih šolah, prikaz organiziranosti in gasilske tehnike za otroški vrtec in obe osnovni šoli. Z namenskimi sredstvi, katero društvo prejema za izvajanje nalog zaščite in reševanja v prometnih nesrečah bomo nadaljevali z nabavo opreme za reševanje po navodilih Uprave RS za zaščito in reševanje in drugimi tekočimi zadevami, ki jih društvo redno opravlja skozi vse leto. Na rednem občnem zbom dne, ki smo ga organizirali v garažnih prostorih novega gasilskega doma se je zbralo preko 120 članov in gostov, ki so prišli iz gasilskih društev GZ II. Bistrica in iz obmejnih gasilskih društev Hrvaške - Opatije, Škalnice, OBČNI ZBOR PGD ILIRSKA BISTRICA Najzaslužnejši članom so bila podeljena občinska gasilska odlikovanja, ki sojih prejeli: Živko Cvetkovič, Primož Križaj, Jožko Smrdelj, Boštjan Batista, Matej Brožič, Patrik Kozlevčar in Blaž Kavčič, gasilsko plamenico pa so prejeli: Slavko Fabec, Jože Iskra, Danica Maurič in Rojc Silva. Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 3< _2C F .. 3C0OC c J It) JbV/dt _2C - Dir »Im "D C OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 v G V cj v2_ Fr CJF> A 75^x7; CJ lo_oj Fr eJLo VAJA GOZDNI POŽAR FRANCIJA 2004 V letu vstopa Slovenije v Evropsko unijo je Francija organizirala veliko vseevropsko gasilsko vajo Gozdni požar - Francija 2004 (European forest fire exercise - France 2004). K sodelovanju je bila povabljena tudi Slovenija-edina med državami pristopnicami. Vaje so se udeležili še gasilci in pripadniki Civilne zaščite iz Nemčije, Portugalske, Grčije, Italije, Belgije, Luksemburga in seveda domačini, Francozi. Vaja je potekala v gričevnatem zaledju mesta Marseille-a, s taktično predpostavko gozdnega požara. Omenjene vaje smo se udeležili tudi gasilci iz Slovenije, in sicer iz petih gasilskih zvez, pretežno iz zahodne Slovenije. Med udeleženci sva bila tudi dva predstavnika GZ Ilirska Bistrica, Robert Tomšič in Janez Kastelic iz PGD Knežak. Pot smo pričeli v Sežani v petek, 16. aprila 2004 in jo v spremstvu predsednika GZS Ernesta Eorya in direktorja URSZR Bojana Žmavca nadaljevali preko Femetičev do italijanske meje. Pot smo nadaljevali proti francoski meji, v posameznih mestih vzdolž Italije pa so se nam pridruževali še ostali italijanski gasilci in gozdni policisti. S tako sestavljenim konvojem smo v poznih večernih urah prispeli do mesteca Alassio blizu San Rema. Tu smo prenočili in se zgodaj zjutraj odpravili proti Marseille-u. Na cilj, v mesto Aix-en-provence, smo prispeli v popoldanskih urah. Namestili smo se v vojašnici francoske vojske, ki ne služi več svojemu namenu, a je kljub temu zelo dobro vzdrževana. Prostori v vojašnici se razprostirajo na 40 ha zemlje. Za stavbe in zemljo skrbi 40 ljudi. Ko smo se namestili in razporedili po sobah, smo se Slovenci dogovorili, da bomo priredili slovenski večer. Po večerji smo na hodniku postavili dva zaboja, nanju namestili stojalo s pršutom, ki so ga priskrbeli postojnski gasilci. Za vino so poskrbeli vipavci in kraševci, aperitiv pa sva prispevala midva z Robertom. Po nekaj kozarčkih rajnega so se nam razvezali jeziki in v polomljeni angleščini, na obeh straneh, smo hitro navezali stike s Portugalci, Belgijci in razporejeni posameznim vodjem, smo se z avtobusi odpeljali na bližnjo planoto. Tam smo praktično spoznali taktiko gašenja gozdnih požarov ob pomoči letal in helikopterjev. Po končanem prikazu smo si ogledali vozila in gasilsko tehniko. Dan je bil sicer naporen, vendar smo po večerji imeli še delovni sestanek z našim vodjo, ki nam je predstavil potek vaje naslednjega dne. V ponedeljek smo v zgodnjih jutranjih urah krenili v 50 km oddaljeni Gemenos, na območju katerega j e potekala vaja. Ves dan smo bili v popolni gasilski opremi in v praksi izvajali tisto, kar nam je bilo v nedeljo predstavljeno na poligonu. Pozno zvečer smo se vrnili v kraj našega bivanja, popolnih vozila in po večerji utrujeni legli k počitku. Po predpostavki, da se je požar ponovno obudil, smo se naslednje jutro vrnili na požarišče, kjer smo še ves dopoldan preigravali premike in načine gašenja. Okrog petnajste ure je bila vaja zaključena. Sledil je tehnični zbor vseh sodelujočih. Na bližnjem letališču so se vozilom pridružili tudi helikopterji in letala. V vaji je sodelovalo 600 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, 100 najrazličnejših vozil, 10 letal in 8 helikopterjev. Pogled na to množico j e bil enkraten in nepozaben. Z udeležbo na vaji smo se prepričali, ■ siv« ih |l- psSB iW n J; B §9 jrfalaK ostalimi, ki so slišali za slovenski večer in se nam pridružili. Kljub temu, da seje naše draženje zavleklo pozno v noč, smo v nedeljo zjutraj vstali spočiti in polni pričakovanj. Po zajtrku smo pripravili vozila, jih napolnili z gorivom in natočili vodo v rezervoarje gasilnih naprav. Vsaki državi j e bil dodeljen francoski častnik, ki nas j e vodil in vzdrževal vezo z vodstvom vaje. Nam je bil dodeljen poročnik Christphe, pripadnik tujske legije. V Franciji imajo namreč gasilstvo drugače organizirano kot pri nas. Gasilske enote so sestavljene iz profesionalnih gasilcev in vojakov gasilcev. Razlika med njimi jev tem, da gasilci na uniformi nosijo rdečo črto na hlačah, vojaki gasilci pa je nimajo. Oboji pa opravljajo enake naloge. Ko so bila vozila pripravljena in mi da nobena razdalja ni tako velika, da ne bi bila premagljiva, saj se ob katastrofalnem požaru v kateremkoli delu Evrope v doglednem času priključimo gasilcem in jim pomagamo. Slovenci smo sprva imeli občutek, da so nas kot pripadnike malega naroda sprejeli zadržano. Vendar, ko so spoznali našo usposobljenost, smo se pojavili na prvih straneh časopisov, kamermani in novinarji prvega programa francoske televizije pa so se vozili v naših vozilih. Zanimanje medijev in javnosti na slovenskem je bilo zelo majhno ali ničelno, saj so le Primorske novice objavile kratko vest o udeležbi slovenskih gasilcev na evropski vaji. Janez Kastelic PGD Knežak RUŠEVCI NA BIČIŽURU Izolski taborniki vsako leto v maju pripravijo prav posebno orientacijsko tekmovanje, kjer se tekmovalci (tako taborniki kot rekreativci) na progo podajo s kolesi. Tekmovanje se imenuje Bičikleta žur ali krajše Bičižur in Ruševci se ga udeležimo vsako leto. Letos je bil to že 12. Bičikleta žur, dogajal pa se je v soboto, 8. maja. Iz našega rodu se je tekmovanja udeležilo 7 tabornikov, ki so sestavili 3 ekipe. Po njihovem pripovedovanju j e bila proga razgibana in utrujajoča, dolga približno 30 kilometrov in po obilnem dežju obogatena z veliko blata, ki seje lepilo tako na kolesa kot na oblačila in kožo tekmovalcev. Na kontorlnih točkah so morali tekmovalci opravljati različne praktične naloge. Med drugim so morali pokazati svoj smisel za improvizacijske nastope (v stilu impro-gledališča), pokazati svoje sposobnosti v rimanju (sestaviti so morali pesmico na temo Bičižur, ki sojo po prihodu v cilj predstavili publiki), odgovarjali so na vprašanja na temo življenja ob morju in razkazovali svoje znanje iz prve pomoči. Vsekakor pa so na progi morali pokazati tudi svoje tehnično znanje. Kot pravi kolesarji so morali »napumpati in zaflikati predrto gumo« ter kar najhitreje premagati hitrostno etapo. Na koncu so Ruševci spet dokazali, da so iz pravega testa. Ekipa Stari mački (Špela Dekleva, Albert Ličan in Saša Temovec) si je prikolesarila 7. mesto, ekipa Vučko 84 in co. (Borut Volk in Korado Pucer) seje prebila na 5. mesto. Največ čestitk pa si vsekakor zasluži naša popolnoma »babja« ekipa Čokoladna Teljta (Vesna Boštjančič in Polona Čeligoj). Resnični borbi navkljub sicer nista zmagali, sta pa dosegli več kot odlično 4. mesto. Na letošnji Bičikleti smo torej spet opzarjali nase, zato že komaj čakamo na 13. Bičižur čez leto dni. SK SNEŽNIK »SE ROLA« Po bogati zimi s snegom, kije bila za naš klub zelo aktivna, saj smo kar trideset dni preživeli na snegu. Organizirali smo smučarski tečaj, mednarodno tekmo v veleslalomu za Pokal banke Koper, občinsko prvenstvo v veleslalomu, ob nedeljah pa smo izvajali šolo smučanja na Sviščakih in v Cerknem. Naši mladi tekmovalci pa so pridno trenirali kar trikrat tedensko na Sviščakih in se udeleževali tekem za Notranjski pokal in zabeležili kar nekaj vidnih uvrstitev. S prihodom sončnih dni pa izvajamo prvi letošnji tečaj rolanja, za otroke in odrasle, na igrišču OŠ A. Žnideršiča. Udeleženci pridno vadijo trikrat tedensko v kar osmih skupinah. V klubu smo zelo zadovoljni z udeležbo na tečaju, saj rola z nami kar 70 mladih nadobudnežev. Tolika udeležba je za nas veliko priznanje, ker potrjuje da kvalitetno delamo in smo z našim programom aktualni. Glavni moto tečaja pa je: »Samo varno je lahko zabavno«; zato priporočamo tečajnikom, da tudi v prostem času uporabljajo zaščitno opremo in se rolajo izven prometnih poti TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO URNIK 8-12 in 13-17 sobota 8 -12 Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41 -920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE: * avto plaščev * moto plaščev * traktorskih plaščev * alu. platišč * akumulatorjev POPRAVILA VSEH VRST PLAŠČEV IN PLATIŠČ SAMOPOSTREŽNA ROČNA AVTOPRALNICA VABLJENI VSAK PETEK IN SOBOTO V DISKOTEKO AJL (bivša Rink Floyd) IZPOSOJA WAP-a (visokotlačni pralni stroj) Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop III ^ 3% VSAK DAN 7-23 NEDELJA in PRAZNIKI 9-23 Naša hiša se nahaja v Oriju -18 km od Splita, proti jugovzhodu. Od morja je oddaljena 200 m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. Informacije na telefon: 00385 21 734 138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr Dobrodošli!!! OBČNI ZBOR PGD PODGORA - PODGRAJE 27.03.2004 ob 19.00 uri smo se gasilci PGD Podgora zbrali na občnem zboru, ki smo ga imeli v prostorih društva. Občni zbor je odprl predsednik društva Rado Fabec, kijev uvodu pozdravil goste, podpredsednika Gasilske zveze II. Bistrica, predsednika KS Kuteževo, predstavnike drugih gasilskih društev iz bistriške občine in tudi iz Hrvaške. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo aktivno na vseh področjih in je svoje poslanstvo za leto 2003 opravilo dobro. Za leto 2004 pa si je društvo zadalo, kar nekaj nalog. Med najbolj zahtevne gre verjetno po finančni plati uvrstiti ureditev stopnišča in sanitarnih prostorov, ter ureditev vozil in opreme. Ker društvo nimamo dovolj finančnih sredstev, bo zaprosilo za finančno pomoč ponovno obe Krajevni skupnosti. Nadaljevali bomo z aktivnostmi društva na osnovni šoli »Podgora« ( krožek), z rednim usposabljanjem članov in članic, I ‘ 4' pobudo Še najbolj prijetno je bilo, ko je podpredsednik GZ II. Bistrica Janko Slavec članom in članicam PGD Podgora podelil priznanja in odlikovanja: - čin gasilec: Petri Muha in Tini Štefančič - čin gasilca I. stopnje: David Boštjančič, Boštjan Šestan, Andrej Šestan, Jože Šestan, Kristjan Šestan - gasilsko priznanje GZ III. stopnje: Marina Šestan, Martina Šestan, Mirka Štemberger, Grozdana Rutar - gasilsko priznanje I. stopnje David Iskra. - priznanje za 20 let gasilstva, za njihovim izobraževanjem na področju gasilstva. Udeležiti se nameravamo tudi posvetov in predavanj ter strokovnih ekskurzij s področja gasilstva ter redno udeleževati sej predsedstva GZ, sej poveljstva GZ in sej komisij GZ, občnih zborov drugih PGD in GZ ter družabnih srečanj in ostalih prireditev. V razpravi za leto 2004 je Gvido Štefančič podal pripombo, da se v zaključni gradbeni fazi naredi tudi stolp, kot je bilo to predvideno. Predsednik se je strinjal s podano 20 let aktivnega dela ter gasilsko priznanje II. stopnje Ivanu Poklarju - priznanje za 20 let gasilstva in dvajset let aktivnega dela Ferlež Janku V društvo sta bila sprejeta Miha Kalc in Boštjan Iskra. Po končanem uradnem delu, smo se vsi skupaj odpravili na skupno druženje v buffet «Majda« v Kuteževo. David Iskra PGD PODGORA - PODGRAJE 11. GRAJSKI ROJSTNI DAN Sobota seje prebudila v prelepo pomladansko jutro, ki je komaj čakalo, da pripeljemo konje iz boksov, jih osedlamo in se podamo na 1. Grajski rojstni dan, katerega smo zvečer proslavili še z piknikom. V Soboto 24. aprila seje celotna Grajska konjenica odpravila na 5 umi slavnostni pohod iz sedeža Graščine, mimo našega stolpa gradu Kalc, pod vasjo Zagorje nato čez Tabor; sledil je spust na Ratečevo brdo, preko Podtabra v Šembije iz Šembij pa smo se preko polja in vasi Knežak vrnili na sedež Graščine v vas Bač. V srcih jahačev je bilo čutiti veselje, v konjskih očeh pa iskrivo razpoloženje. Kot bi sami čutili, da praznujemo 1. uradno obletnico društva GRAŠČINA. Sledil je krajši premor, da postorimo tiste vsakodnevne obveznosti, kot so kidanje, krmljenje živali... Ob 19-tihje bil napovedan piknik, toda grajski jahači, tako kot vedno zamudimo in smo imeli uradno otvoritev piknika ob 21 -tih. Tokrat nas niso gostili na Baču, ampak v Slovenski Vasi v čudovitem vikendu, ki nam gaje odstopil prijazni domačin. Na pikniku je bilo veselo in sproščeno vzdušje. Točno ob polnoči je sledil slavnostni razrez torte z skoraj enometrskim mečem. Sledil je slavnostni govor predsednika upravnega odbora Delost Boruta, kateri je trajal boro minuto in ga v celoti posredujemo. Brez uradnega pozdrava je dejal:» Naj bo še sto let taka družba in take smernice za v prihodnje, da se bomo še naprej razvijali ter trudili za nove podvige, in da naj končno razrežejo torto, ker daje že čas.« Za konec naj še dodam, da si želimo, da grajski rojstni dan postane tradicija in za vsako svečko na slavnostni torti, bomo zraven povabili še kakšen konjeniški klub, da bodo z nami praznovali še drugi ljubitelji konj. Matjaž Tomšič ROBINZONOVANJE Gozdovniki in gozdovnice taborniškega rodu Snežniških mševcev so letošnje prvomajske počitnice preživeli na prav poseben način. Odpravili so se namreč na že drugo Robinzone vanj e. Kaj je Robinzonovanje, boste vprašali. To je večdnevno pešačenje (hajk), kjer taborniki ponovijo še svoje znanje preživetja v naravi in se ob vsem skupaj še skrajno zabavajo. Letos jih je pot vodila po Brkinih. Prvi dan so iz Ilirske Bistrice kranili preko Zarečja in doline Posrtvice do Pregarij, kjer so prenočili v tamkajšnji osnovni šoli. Ta dan so si na poti skuhali »paštošuto« za kosilo in postavljali bivake. Naslednji dan so krenili s Pregarij proti Tatram in naprej v dolino Šmagurke ter preko Prelož v Čelje, kjer so prespali v lovski koči LD Prem. Od taborniškega znanja so ta dan risali skice terena. Tretji dan pa so jo mahnili s Čelj do Janeževega Brda in naprej proti Premu. Na Premu so se nastanili v gradu. Ta dan so poleg hoje vrisovali v karto prehojeno pot, ter obnovili še nekaj znanja, pomembnega za orientacijske naloge. Zadnji dan pa so se mladi taborniki podali s Prema, preko Smrij in Zarečja, nazaj v Ilirsko Bistrico. V štirih dneh so prehodili približno 50 kilometrov dolgo pot. Robinzonovanje je bilo torej nadvse prijetno in uspešno, vendar pa je gozdovnikom, gozdovnicam in njihovim vodnikom malce nagajalo vreme, zato niso uspeli izvesti celotnega programa, ki so si ga za na pot zastavili. Vodja Robinzone vanj a, načelnica rodu Vesna Boštjančič, bi se rada ob tej priložnosti zahvalila OŠ Pregarje, Turističnemu društvu IL. Bistrica, Občini IL. Bistrica in LD Prem, ker so jim prijazno pomagali pri izvedbi akcije in jim odstopili prostor za prenočevanje. Iris Skrt -Dina Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax,: 05/71-41-588 UGODNO: ženska, moška in otroška oblačila! NAJNIŽJE CENE VSEH ŠOLSKIH POTREBŠČIN !!! ČEBELARSTVO ij? TARSEL Tudi med je lahko lepo darilo! Se priporočamo!!! URA KI NE TEČE, JE NAJSLABŠA URA, RA ČE TUDI JE VAŠA I DA SE TO NE BI ZGODILO PRAV VAŠI URI BOMO POSKRBELI Ml URARSTVO amm 05 / 71 44 083 PRI NAS VAM BOMO URO POPRAVILI, ZAMENJALI BATERIJO, STRGAN PAS IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA. Se priporoča Urarstvo NOVAK - Cagar Stritarjeva 25, IL. BISTRICA 39. PODROČNO TEKMOVANJE V sredo, 31.03.2004 je na Osnovni šoli Antona Žnideršiča potekalo 39. področno tekmovanje iz matematike za Srebrno Vegovo priznanje. Tekmovanja se je udeležilo 41 tekmovalcev iz 7. razreda devetletne osnovne šole, sedmega in osmega razreda osemletne osnovne šole. Učenci so se zbrali v popoldanskih urah iz sedmih osnovnih šol iz okolice, kjer so se pomerili v znanju iz matematike. Podeljenih je bilo kar 14 Srebrnih Vegovih priznanj. Za tekmovalno kategorijo 7. razredov so prejeli Srebrno Vegovo priznanje: Urška Boštjančič, Bojc Goijanc in Jaša Montani iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Nataša Poropat in Patricija Hribar iz OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, Peter Škrlj iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak in Miran Volk iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirske Bistrice. Za tekmovalno kategorijo 8. razredov (tekmovali so učenci 7.razreda osemletne osnovne šole) so prejeli Srebrno Vegovo priznanje Maja Makarovič iz OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, Inge Šajn iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica in Meta Čosič iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Za tekmovalno kategorijo 9. razredov (tekmovali so učenci S.razreda osemletne osnovne šole) pa so prejemniki Srebrnih Vegovih priznanj: Ida Štembergar, Alen Štembergar in Kaja Dekleva; vsi iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica in Igor Šircelj iz OŠ Podgore Kuteževo. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke. Rada bi se zahvalila Banki Koper d.d. PE Ilirska Bistrica, Papirnici DZS in Tarsel za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Vodja tekmovanja Nataša Olenik EKO OBARVAN DAN NA OŠ KNEŽAK Zadnji teden v marcu je bil na naši šoli nekoliko drugačen kot običajno. V torek, 23. marca nas je obiskal lutkar Boris Kononenko z igrico Lutke v prometu. To je bil uvod v dejavnosti, ki so se končale z eko dnevom v petek, 26. marca. Tema eko dneva je bil Promet in okolje v eko šoli. Ta dan je pouk potekal popoldan. Učenci razredne stopnje so delali tematsko po razredih. l.in 2. razred devetletke so izdelali prevozna sredstva iz kartonskih škatel, plastenk in drugega odpadnega materiala. Drugošolci so oblikovali še eko mesto in cvetlično cesto, na katero so postavili vozila. Učenci drugega in tretjega razreda osemletke so naredili maketo koles in model vlaka, ekološko najbolj čistih prevoznih sredstev. Četrtošolci so iz plastenk izdelali vozilo - igračko na navijanje z notranjim pogonom, ki čisto nič ne onesnažuje okolje. Z njo so se poigrali tudi učenci iz višjih razredov. Učenci predmetne stopnje so se razdelili v delavnice po interesnih področjih. V literarni delavnici so napisali igrico v treh prizorih Pomlad ob cesti, ki pripoveduje o življenju ob hrupni in smrdljivi avtocesti. Štirje petošolci so na plakatu predstavili prometna sredstva včeraj, danes, jutri. Prevozna sredstva prihodnosti so narisali učenci v 1. likovni delavnici. V 2. likovni delavnici so izdelali znak za označitev vame poti v šolo. Ta znak so z barvo nanesli na talne površine pločnikov in cest v Knežaku.Varno pot smo določili s pomočjo okrajnega policista. Na dveh krajih v Knežaku so učenci s preprostim filtrom in sesalcem za prah merili onesnaženost zraka. Kljub preprostosti pripomočkov smo na filtru lahko opazili rahlo razliko v onesnaženosti zraka ob prometni cesti in na področju, kjer je malo motornih vozil. Ob petih prometnicah skozi vas so učenci šteli promet. Vse meritve, štetja in ugotovitve so obdelali s pomočjo računalnikov in jih prikazali v obliki histogramov. Med tednom so v vseh vaseh šteli motoma prometna sredstva . Obremenjenost cest skozi vasi in po Knežaku so prikazali tudi na zemljevidih. Skupina učencev je pripravila razstavo pripomočkov, ki omogočajo varno gibanje po cestah, predvsem kolesarjev in pešcev. S tem smo že vnaprej obeležili svetovni dan zdravja z letošnjim geslom Prometna varnost ni naključje. Učenci so oblikovali tudi razstavo izdelkov iz vseh delavnic. Eko dan j e bil zaključen s prireditvijo Staršem s hvaležnostjo. Šolarji in otroci iz vrtca so zapeli, zaplesali, recitirali staršem, vse ženske pa so ob prihodu dobile tudi narciso, narejeno iz papirja. Obiskovalci so si ogledali razstavo o eko dnevu. Janja Ivančič Foto: Mirijam Čeligoj NA OBISKU PRI LUTKAH Neke aprilske sobote smo otroci, starši in vzgojiteljice iz vrtcev Podgrad, Jelšane, Pregarje in Knežak, sedli na avtobus in se odpeljali na predstavo Medved Pu v Lutkovno gledališče v Ljubljano. Polni vtisov o medvedkovih prigodah smo se na koncu povzpeli visoko nad strehe hiš in nebotičnikov, na Ljubljanski grad. Poznate Pu-ja? Pu je majhen, dobrodušen medvedek, ki ga želja po novih doživetjih in sladkosnednost pogosto spravita v zagato. Ki velikokrat kaj pozabi ali česa ne razume. Nikoli pa ne pozabi pomagati prijateljem iz gozda. V povesti ima Pu tudi dečka in deček ima Pu-ja. Skoznjo odrasli prebudimo spomin na medvedka iz otroštva. Otroci pa pomislijo vsak na svojega ‘Pu-ja’, tistega, ki ga privijajo k sebi v sončnih in senčnih dneh. Takrat j e videti, kot bi dejal režiser predstave, da sta otrok in medvedek dva in hkrati eno oba. Za vrtce občine Ilirska Bistrica Ingrid Fatur. KAJ VEŠ O SLADKORNI BOLEZNI? Pravilna prehrana in aktiven način življenja so temelji zdravja. Sodobno življenje nas marsikdaj zapelje na stranpot in takrat kmalu občutimo posledice nepravilnega načina življenja. Poleg vseh bolezni sodobnega časa se vedno pogosteje pojavlja sladkorna bolezen. Svoje bolnike ne izbira, saj lahko zbolijo tako otroci kot ljudje v zrelih letih. Število bolnikov se vsako leto povečuje in svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jo je razglasila za epidemijo 21. stoletja.Vzrokov zanjo je veliko najpomembnejši pa je prav gotovo napačen stil življenja. Ozaveščanje o pravilih, ki nam ohranjajo zdravje poteka tudi prek tekmovanja o sladkorni bolezni. Tekmovanje poteka že tretje leto, učenci naše občine, pašo se ga udeležili drugič. Tekmovalo je 46 učencev iz osnovnih šol: Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Toneta Tomšiča iz Knežaka ter osnovnih šol Pregarje in Podgora. Pri pripravah nam j e pomagala tudi Andreja Rebec. Učencem je pripravila nazorno predavanje o nastanku in poteku bolezni. G. Ivan Bergoč, ki je tudi vodja društva sladkornih bolnikov, nam je pomagal rešiti kar nekaj vprašanj, ki so se pojavljala ob pripravah na tekmovanje. Šolam, ki so tekmovale prvič je Društvo sladkornih bolnikov tudi podarilo ustrezno literaturo. Učenci so dosegli lepe uspehe in kar devet iz naše občine se jih je udeležilo državnega tekmovanja v Ljutomeru. Domov so prinesli eno zlato in osem srebrnih priznanj. Zlata učenka je bila Ida Štembergar, srebrno priznanje pa so dosegli: Andreja Šestan, Irena Celin; Robert Ludvik, Tanja Lipovec, Marija Delost, Eneja Porta, Nežka Dekleva ter Mojca Rolih Učenci so bili z izvedbo in potekom tekmovanja zadovoljni, pridobljeno znanje lahko uporabljajo v vsakdanjem življenju, prav zato se število tekmovalcev vsako leto povečuje. Zahvaljujemo se Ivanu Bergoču in Andreji Rebec za pomoč pri pripravah na tekmovanje; Društvu sladkornih bolnikov pa za podatjeno literaturo. Veliko število tekmovalcev prav gotovo govori o aktualnosti teme ter življenjskih informacijah, ki jih dobijo učenci. Mentorice: Nada Šircelj, Metka Štembergar, Milanka Hrvatin in Vera Frank DOGAJALO SE JE ... V petek, 26.3.2004 se je na Pregarjah na osnovni šoli Rudija Mahniča-Brkinca odvijala proslava, kije bila namenjena prazničnemu mesecu marcu. Prireditev, ki že nekaj let poteka pod imenom Praznujmo skupaj je bila namenjena mamam, ženam in vsem, ki se veselijo prihoda pomladi. Ob petih popoldne seje večnamenski prostor napolnil do zadnjega kotička. Na proslavi so nastopali otroci od vrtca do osmega razreda. Najprej je nastopil pevski zbor z dvema pesmima, za smeh in razvedrilo so poskrbeli »vrtčevi«, v pravljični svet pa so nas popeljali člani šolske dramske skupine z igrico o čarovnici, ki ni mogla biti zlobna. Igrici j e sledila plesna točka. Zavrtele so se učenke, ki so zaplesale na pesem skupine Bepop Lokomotiva. Za konec nam je na harmoniko zaigral mlad harmonikar Jan Lever iz 2. r. devetletke. Mamam in drugim ženam smo podelili lep spominek, seveda pa ni manjkalo tudi raznih dobrot in pijače za pogostitev gostov. Upamo, da se bo prireditev odvijala še mnogo let. Le nekaj dni prej, natančneje v torek, 23. marca, smo se vključili v mednarodni projekt Pomladni dan v Evropi. Glavna tema je bila širitev Evropske unije. Odkrivali in spoznavali smo dosedanje in nove države članice, izdelali plakate z novimi članicami, najmlajši so risali in sestavljali pesmice na temo mir, strpnost, svoboda in enakopravnost. Povezali smo se z mladimi v Evropi, ki na spletnih straneh objavljajo svoja poročila in izražajo svoje poglede in upanja na prihodnost in jim po elektronski pošti poslali nekaj naših sporočil. Učenci 7. razreda devetletke UTRINKI RESNICE Kar nam mati je dala, ne bomo nič skrili, če ne pokažemo sami, bodo drugi odkrili. Stojan Vid Jaksetič LIKANJE PERILA V PRETEKLOSTI V oddelku podaljšanega bivanja 1. raz. devetletke na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, smo se odzvali vabilu Uprave Parka Škocjanskih jam, za obeležitev dneva žena z razstavo na temo LIKANJE PERILA V PRETEKLOSTI. Naši izdelki in izdelki otrok drugih šol so bili na ogled v prostorih Uprave Parka Škocjanskih jam od 8.3.do 9.4.2004. koder priteče reka Reka, ki ponosno šumi in skrivnostno izgine v Škocj anskih j amah. Naše poti pa še ni bilo konec. Naslednja postaja je bila Ljudska knjižnica Makse Samse v Ilirski Bistrici. V četrtek 20. 5. 2004, smo predstavili projekt Uprave Škocjanskih jam domačim. Po uvodnem pozdravu naše ravnateljice, gospe Ester Juriševič, smo OgleduŠkocjanskih jam Uprava Parka Škocjanskih jam je vse sodelujoče povabila na uro pravljic v jami. Tako smo se v petek, 9.4.2004, v spremstvu staršev odpeljali na izlet v Škocjan. Pred informacijskim centrom Škocjanskih jam so nas prijazno sprejeli gospa Vanja Debevec Geijevič, gospod Borut Peric in gospa Marija Godnič. Popeljali so nas na pravljični ogled jam. Dež, kije neumorno padal, nas ni prav nič motil. Marsikoga je stisnilo pri srcu ob vhodu v jame, vendar smo se pri izhodu vsi zadovoljno smehljali, saj nam j e ob lepoti podzemlja, ob šumenju reke večer popestrili s petjem, učenka 7. razreda, Mihela Šajn,nam je predstavila zgodovino likanja po pripovedovanju gospe Milke Vičič, naša gostja, predstavnica Uprave Škocjanskih jam, gospa Vanja Debevec Geijevič nam je razkrila temo projekta za naslednje šolsko leto, starši naših naj mlajših pa so poskrbeli za sladko pogostitev. Da je projekt zaživel, so svojo vlogo odigrale tudi mentorice in učiteljice na naši šoli, Heda Vidmar, Lidija Bačič in Anica Brožič. Razstava likovnih del in fotografij naših otrok ter eksponatov bo na ogled le kratek čas. Vljudno vabljeni! Za zaključek naj se v imenu vseh Reke in ob zabavni pravljici o ljubezni in pomladi postalo toplo pri srcu. Pot nas je vodila tudi na Upravo Škocjanskih jam. Po toplem čaju in pecivu smo si ogledali razstavo, otroci pa so dobili priznanja za sodelovanje. Prijaznim gostiteljem smo se zahvalili in se odpeljali proti smeri, od sodelujočih naše šole, še enkrat zahvalim vsem na Upravi Parka Škocjanskih jam za prekrasno velikonočno darilo (ogled jam), spodbudne ideje in željo po nadaljnjem sodelovanju ter njihov trud, da biser slovenske narave ostaja biser. Laura Novak AVTOSOLA S BREZA d.,0. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. VRTČEVI DNEVI Ponoči je vrtec samotna pritlična hišica, tiha in mirna, kot so druge. Če pa se skozenj odpraviš dopoldne, začutiš utrip otroškega žuborenja in nestrpnega pričakovanja, kaj bo prinesel dan. Tudi otroci iz vrtca v Ilirski Bistrici vedo, da je vsak dan posebno darilo. Smo najmlajši v našem vrtcu. Devet malčkov iz skupine Piki. Za nas skrbita Ivanka in Erika. Radi rišemo, najraje s prstki, da občutimo kako polzi barva skoznje. Naše umetnine krasijo stene igralnice. Pomirjajo nas zgodbice in pesmice, razveseljuje pa petje in igranje na male instrumente. Sedaj, ko smo že malo zrasli, nas zanima tudi svet izven ograje vrtca. Na krajših sprehodih opazujemo in raziskujemo naravo. Vodi nas dolga kača, ki se je oprimemo, da se ne prekopicnemo drug čez drugega. Malčki iz skupine Ribice smo zelo delavni. V zimskem času smo si v igralnici iz kartonastih škatel sezidali pravo malo mesto. Hiše, v katerih se radi igramo, imajo okna, vrata in strehe. Čas si krajšamo z modeliranjem iz plastelina, slanega testa, gline in čisto pravega snega, ki sta nam ga Helena in Miranda v igralnico prinesli kar v banjici. Smo razigrani, včasih malo nagajivi štiriletniki iz skupine Metuljčki. Vsak dan nas v vrtcu pričakajo prijatelji, z nami pa sta tudi Milka in Vesna. Radi rišemo in poslušamo pravljice, najraje pa prepevamo. V zadnjem času se veliko pogovarjamo o prometu. V revijah smo poiskali slike avtomobilov, tovornjakov, podmornic in letal, kijih naši prstki vedno spretneje izrezujejo in lepijo na plakat. Otroci iz skupine Zajčki se celo leto trudimo, da bi bila naša igralnica prijazna in razgibana, takšna, kot smo mi sami. Zato jo krasimo s svojimi izdelki. Pomagata nam Zlata in Nadja. Prihodnjič pa še: skupina Polžki, skupina Ježki, skupina Veverice in skupina Pikapolonice. Vzgojiteljice iz OŠ Antona Žnideršiča, Enota Vrtec Skupina Pike Skupina Metuljčki Skupina Zajčki tj f TAPETNIŠTVO tčA 7Fl F/I= Pot k studencu 8, 6257 Pivka DBMHHJiilR R% P 0711 STE A tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16^4 - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni In vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče mmmmm Z izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. TILN MUHA ZOPET ZMAGAL Mladi bistriški karateisti so se 03.04.2004 pod vodstvom njihove trenerke Špele Muha udeležili l.pokalne tekme za dečke in deklice, kije potekala v Žalcu. Tudi na tej tekmi so ponosno in uspešno branili barve svojega SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA. Na tekmovanju se je zbralo kar 35 klubov in okoli 350 tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije, ki so se pomerili med seboj in poskušali doseči čim boljše rezultate. TILN MUHA je v kategoriji mlajši dečki, v katah ponovno uspešno nastopil in v šestih kolih suvereno premagal vso konkurenco-vseh 67 tekmovalcev. Odlični nastopi na tekmovanjih vseh rangov, dobra volja in trdo delo na treningih mladega tekmovalca Tilna, pričajo, daje v samem vrhu v svoji kategoriji in da °D KAL J f. ® -OVEN Ijj I \ ČARATE, ima zelo dobre možnosti, da postane skupni pokalni zmagovalec. V isti kategoriji je nastopil tudi ALEŠ PERKAN, ki seje prebil do drugega kola, v katerem pa mu je trema pred “velikimi” sodniki preprečila nadaljevanje v naslednji krog. Pri starejših deklicah je odlično nastopila tudi ROSANA ULJAN, ki ji je za las ušlo finale (rezultat v polfinalu je bil 1:2 za tekmovalko iz Velenja, ki pa je na koncu zasedla prvo mesto). Rosana je pristala na 3. mestu in tako k svojim odličjem dodala še eno medaljo. V isti kategoriji je nastopila tudi ENEJA CELIN, ki pa je izpadla v prvem kolu. Pri mlajših deklicah je prav tako v prvem kolu zaključila s tekmovanjem URŠKA VRH. V najmlajši kategoriji, pri malčicah v katah, je tudi URŠKA JENKO s svojimi štirimi dobro opravljenimi nastopi za malo zgrešila finale in tako dosegla odlično 3. mesto. Za vse tekmovalce, ne glede na rezultat, je bila to ena izkušnja več, ki jim bo v prihodnje še kako dobro koristila. Iskrene čestitke vsem udeležencem tekmovanja. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA IL. BISTRICA SOKOLI NA HRVAŠKEM Karateisti karate kluba Sokol so se dne 2/5-2004 udeležili 12 mednarodnega turnirja REKA KUP GRAND PRIX. Na tekmovanju je nastopilo 250 tekmovalcev iz 37 karate klubov iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Sokoli so pod vodstvom Kristoferja Štembergerja po pričakovanju dosegli visoke uvrstitve. V dopoldanskem času so nastopili v katah. V konkurenci mlajših dečkov je Toni Šircelj osvojil 3 mesto. V konkurenci deklic si je Monika Tomačič priborila 3 mesto, Tamara Kovačevič ( na fotografiji med izvajanjem kate ) pa je tekmovanje v isti konkurenci zaključila na 2 mestu. V konkurenci mlajših kadetinj je bila Doris Bme 3, Saša Štefančič pa 2. Pri mlajših kadetih je blestel Tine Maljevac, kateri je dobro formo kronal z zmago. V popoldanskem času so bile na vrsti borbe, kjer sta po medaljah posegli Tamara Kovačevič in Saša Štefančič. Tamara je dosegla 3 mesto, Saša pa je klonila šele v finalu in osvojila 2 mesto. Dobri rezultati Sokolov so k sodelovanju ponovno pritegnili finančno ustanovo HYPO LEASING iz Kopra. »V okviru naših možnosti smo pripravljeni pomagati najboljšim športnikom, četudi niso iz našega kraja. Iz rezultatov, katere spremljam v vašem časopisu pa vidim, da to karateisti KK Sokol nedvomno so.«-je izjavil direktor družbe g. Denis Rusjan. Karateisti se mu za finančno podporo v letu 2004 iskreno zahvaljujejo. Z.K. ! OBVESTILO j ZARADI POMANJKANJA PROSTORA V NASLEDNJI ŠTEVILKI I I PREBERITE: KARATEISTI KK SOKOL 22/5-2004 NA DRŽAVNEM I | PRVENSTVU OSVOJILI 9 KOLAJN. Tamara Kovačevič in ekipa | | starejši deklic v postavi Mateja Hrvatin, Doris Bme in Saša Štefančič | | osvojili državne naslove. I-----------------------------1 PRVE MEDALJE NAJMLAJŠIH V nedeljo dne 18/4-2004 so karateisti karate kluba Sokol nastopili na 18 karate turnirju KIMON 2004 v Vižmarjih pri Ljubljani. Tekmovanja so se tokrat udeležili le najmlaši, vodila pa sta jih trenerja Suzana LOGAR in Leopold KIRN. Za nekatere Sokolčke je bil to celo krstni nastop na tekmovanju, katerega pa si bodo zapomnili za vedno. Gašper REBEC, Matic in Nejc PETROVIČ ter Nejc DEBEVEC ( na fotografiji s svojim trenerjem Leopoldom Kirnom) so na svojem prvem tekmovanju SOKOLOV posegli po mestih na stopničkah. Tekmovali so v prikazu elementov karateja in dosegli: Gašper REBEC najmlajši tekmovalec na turnirju 2 mesto, Nejc in Matic PETROVIČ ter Nejc DEBEVEC pa vsak v svoji starostni kategoriji 3 mesta. V kategoriji malčki KATE, je vse presenetil Miha UJČIČ (na fotografiji), ki je osvojil svojo prvo medaljo na turnirjih, ta pa je bila zlata. Pri malčicah je po pričakovanju slavila Anita JANEŽIČ, v tej kategoriji pa je bila zelo dobra s 3 mestom tudi Tamara BROZINA. V kategoriji mlajše deklice je s 1 mestom razveselila Maje ČEKADA, 3 mestom pa je osvojila Nina VIČIČ. Sokoli so imeli svoje predstavnike tudi v kategoriji mlajši dečki, kjer je Toni Šircelj posegel po 3 mestu v katah in kihonu. V kihonu pa je tekmoval tudi malček Žiga TURK in si priboril 3 mesto. Brez medalj so tokrat ostali Domen SAFTIČ, Amel MUHIČ, Luka in Aljaž TOMŠIČ, Jani LOGAR ter David ŠAJN. Razveseljuje pa, da so nastopili dobro in borbeno a jim je do stopničk zmanjkal le kanček športne sreče. Z.K. TELES Ilirska^ _ Bistrica X. / / do°- TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica 7110102 PODJETJE ZA MODERNO IWH» TEHNOLOGIJO d.o.o. Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu Od ponedeljka do petka od 9 do 16! IBM SONY cEH/cam Canon Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 http://www.madd.si Microsoft ^ symantec. maxBil instaCacije (Brenčič lože s. v. ILIRSKA BISTRICA OGREVANJE, VODOVOD, PLIN KLIMATIZACIJA, PREZRAČEVANJE SOLARNI SISTEMI SERVIS, NASTAVITEV GORILCEV ADAPTACIJA KOPALNIC ISKORIŠČANJE DEŽEVNICE DOBAVA MATERIALA IN IZVEDBA NA KUUČ POSKRBITE ZA HLAD V VROČIH DNEH I Dobavimo in r prv montiramo Vam \ - zidne ali prenosne klima naprave po UGODNIH CENAH ffoš trud za vaše udo6je! tel: 05 714 16 91,‘mob: 041 830 408, e-mail: brencic@siol.net M Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 700- 1330 teL 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2O30 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© Pl'D JUG Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net 7. DAN SLOVENSKEGA ROKOMETA Prvi junijski vikend bo v Il.Bistrici potekala vrhunska športna prireditev, ki jo domači rokometni klub pripravlja skupaj z Rokometno zvezo Slovenije in občino Il.Bistrica. V soboto 5. in nedeljo 6. junija bo namreč v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča 7. dan slovenskega rokometa, kije vsakoletni zaključek rokometne sezone v Sloveniji. Predstavile se bodo vse najboljše slovenske reprezentančne selekcije, razen slovenske moške reprezentance, ki si je ta termin izbrala za počitek pred začetkom priprav za olimpijske igre. Zato pa se bodo v Il.Bistrici predstavile ženske reprezentantke, ki jih v nedeljo 6. junija čaka povratna kvalifikacijska tekma za uvrstitev na Evropsko prvenstvo 2005 na Madžarskem. Njihove nasprotnice bo reprezentanca Turčije, vsi skupaj pa seveda upamo, da se bo našim puncam uspelo prebiti skozi kvalifikacijsko sito in ponovno zaigrati na najmočnejšem reprezentančnem turnirju v Evropi. Če bo ženska reprezentančna tekma vrhunec oziroma zaključek 7. dneva slovenskega rokometa, pa se bo marsikaj dogajalo tudi pred to tekmo. Že v četrtek in petek bo slovenska ženska reprezentanca trenirala v Il.Bistrici, pravo tekmovalno dogajanje pa se bo pričelo v soboto od 10,00 ure dalje, ko bodo nastopile moške mlajše selekcije. Pred člansko tekmo, to bo srečanje reprezentance slovenske lige Vzhod in Zahod, bo tudi uradna otvoritev novih garderob in spremljevalnih prostorov v športni dvorani, krajša slovesnost ob 40 - letnici Rokometnega kluba Il.Bistrica, z zabavnim programom v katerem bo sodelovala domača plesno akrobatska skupina Veverce in posebni glasbeni gost, program pa bo vodil DJ Krmpi. Prireditev bodo obiskali tudi članski reprezentanti - srebrni vitezi, ki sicer na igrišču ne bodo aktivno sodelovali, v vsakem primeru pa bodo deležni posebne pozornosti. Povejmo še to, da bo ob tej priložnosti Športna zveza Il.Bistrica razglasila najboljše športnike preteklega leta. V nedeljo se bo program pričel že ob 9,30 z prvimi tekmami ženskih reprezentančnih selekcij, v katerih bodo tokrat priložnost dobile tudi članice RK Il.Bistrica. Pri mlajših deklicah sta tako v reprezentanco poklicane Maljevac Stapa in Kovačič Sara, v mladinski reprezentanci pa bo nastopila najbolj ša strelka kadetskega državnega prvenstva Pugelj Sara - še en razlog več za zadovoljstvo domačih rokometnih delavcev in večji obisk prireditve. Ta tako ali drugače ne bi smel biti majhen, saj bo nedeljsko dogajanje več kot pestro, saj bo pripravljeno veliko spremljevalnih prireditev, ki bodo svoj vrhunec doživele med 17,00 in 18,30 uro, ko bo začetek kvalifikacijske tekme. Predprodaja vstopnic (za prvi dan 500,00 SIT, drugi dan 1.000,00 SIT) je v trgovini papirnici Linea Art in v Šport baru v Il.Bistrici, če bo ostalo vstopnic pa še na dan prireditve. Vsekakor pa priporočamo nakup vstopnice v predprodaji, ker je cenejša in mesta v dvorani ne bo veliko, saj so svoj prihod napovedale tudi navijaške skupine iz vse Slovenije. PROGRAM PRIREDITVE 1.1. Četrtek. 03.06.2004 18.30 - 20,30 trening ženske reprezentance Slovenije 1.2. Petek, 04.06.2004 18.30 - 20,30 trening ženske reprezentance Slovenije 1.3. Sobota, 05.06.2004 08.30 rezerviran termiti za trening ženske reprezentance Turčije 10.00 Tekma mlajši dečki B: VZHOD : ZAHOD 1130 Tekma mlajši dečki A: VZHOD : ZAHOD 13.00 Tekma starejši dečki B: VZHOD : ZAHOD 14.30 Tekma starejši dečki A: VZHOD : ZAHOD 16.00 Tekma kadeti: VZHOD: ZAHOD ob polčasu nastop plesno akrobatske skupine Vcverce 17.00 sprejem predstavnikov reprezentance SLO in TUR pri županu občine Il.Bistrica 17.30 Tekma mladinci: VZHOD : ZAHOD ob polčasu nastop plesno akrobatske skupine Veverce 18.45 Slavnostna otvoritev dneva rokometa, program ob 40 - letnici kluba, predstavitev rokometašev članov kluba, podelitev priznanj klubskim delavcem 1930 Tekma člani: VZHOD : ZAHOD (oziroma DOMAČI: TUJCI) ob polčasu nastop plesno akrobatske skupine Veverce, nagradna igra za obiskovalce 21.00 rezerv iran termin za trening ženske reprezentance 21.00 VIP banket - Gostilna Potok Dolenjski potok 1.4. Nedelja, 06.06.2004 9.30 Tekma mlajše deklice B: VZHOD : ZAHOD 11.00 Tekma mlajše deklice A: VZHOD : ZAHOD 12.30 Tekma starejše deklice: VZHOD : ZAHOD 14.00 Tekma kadetinje: VZHOD: Z/VHOD 15.30 Tekma mladinke: VZHOD: ZAHOD ob polčasu nastop plesno akrobatske skupine Pike 17.00 Zabavni program ob vhodu v dvorano - nagradna igra za obiskovalce, glasbeni gost, predstavitev starih vozil - oldtimcrjev 18.00 Program pred začetkom tekme - podelitev priznanj mini rokomet, pihalni orkester Il.Bistrica, plesna skupina Pike, glasbeni gost, predstavitev ekipe ml. deklic (spremljanje igralk), predstavitev igralk, podelitev priznanj in zahval 18.30 Kvalifikacijska tekma za EP: SLOVENIJA : TURČIJA Ob polčasu igra mini rokomet, nastop plesno akrobatske skupine Pike, nagradna igra za obiskovalce, glasbeni gost 20.00 VIP banket večnamenski prostor OŠ Antona Žnideršiča, degustacije, nastop tria Volk Folk 3. POKAL POSTOJNSKE JAME Dne 8/5-2004 so se člani karate kluba Sokol udeležili 3 pokala Postojnske jame, katerega je priredil tamkajšnji karate klub. Tekmovanja se je udeležilo preko 400 tekmovalcev iz Hrvaške, Češke, Avstrije, Italije in Slovenije. Sokoli so pod vodstvom trenerjev Suzane Logar in Kristoferja Štembergerja ponovno dosegli lepe uvrstitve in sicer: V katah: Kategorija najmlajših dečkov Jani LOGAR 3 mesto Kategorija dečki Luka TOMŠIČ 3 mesto Kategorija starejše deklice Saša ŠTEFANČIČ 2 in Tamara KOVAČEVIČ 3 mesto V borbah: Kategorija mlajše deklice +47 kg Monika TOMAŽIČ 1 mesto Kategorija mlajše deklice -47 kg Karin GEREČNIK 3 mesto Kategorija starejše deklice +50 kg Saša ŠTEFANČIČ 2 mesto in Kategorija ml. kadeti -57 kg Tine MALJEVAC 3 mesto Z.K. VEV’RCE Na naši šoli imamo prav posebno in zelo dobro ŠKL-akrobatsko navijaško skupino, ki jo sestavlja; 10 fantov: Kristjan Kraljevič, Emanuel Delalič, Sandi Dekleva, Mark Novoselec, Deni Sišernik, Marko Vidmar, Nejc Udovič, Tine Maljevac, Tomaž Primc, Alen Štembergar, in 6 deklet iz skupine Pume: Tjaša Debevec, Kristina Prosen, Inge Šajn, Špela Vičič, Karin Trojar, Tina Jenko, Med sabo jih veže zelo dobro prijateljstvo in navihanost s katero popestrijo marsikatero športno prireditev. Naše Vev’rce so se na tekmovanjih ŠKL-ja odlično odrezale, saj so se uvrstile v veliki finale. Vseh 16 in trener Rihard Udovič, so tja odšli v sredo, 21.4.2004. Po dolgi vožnji jim je pogled na Rdečo dvorano v Velenju zelo dobro del. In pa pogled na gledajoče občinstvo in nekaj Bistriških navijačev je bil zanje le še dodaten adrenalin, ki jim je kar hitro pogrel kri v žilah. Okrog petih - DRŽAVNI PRVAKI popoldan so preoblečeni v rumeno-čme drese z smejočimi veveričkami naslikanimi na njihovih hrbtih, stopili na zloščen in svetlikajoč parket tamkajšnje Rdeče dvorane. S tresočimi trampolini, z obilico zadetih košev in izvrstnim zaključkom, v katerem so se vsi skupaj zavrteli v ritmu polke, so prepričali sodnike v to, da so najboljši izmed vseh in se tako zavihteli na 1.mesto! Tudi ostali nastopajoči akrobati, so bili še kar dobri, ampak ne dovolj, da bi premagali naše Vev’rce, ki so z veliko truda in kančkom sreče postali državni prvaki in si tako odprli pot do slave! :) Obrestovali so se naporni treningi saj so z nasmehom na ustih v Ilirsko Bistrico prišli .okronani, z zlatimi medaljami okrog vratu in velikim pokalom, ki zdaj ponosno sedi na naši šoli. Če jih pa še niste uspeli videti, vam priporočamo, da si jih ogledate na rokometni tekmi, ki bo 6. in 7. junija v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča, kjer bodo zatresli parket in pričarali nasmeh in dobro voljo prav vsakemu izmed vas!!! LEP POZDRAV OD VAŠIH VEV’RC! DRŽAVNO PRVENSTVO V soboto 15/5-2004 so se pod vodstvom trenerja Kristoferja Štembergerja starejše deklice karate kluba SOKOL udeležile ekipnega državnega prvenstva v športnih borbah. Tekmovanje je organizirala Karate zveza Slovenije v športni dvorani v Oplotnici. Ekipa karate kluba Sokol je v postavi Saša Štefančič, Doris Bme, Mateja Hrvatin in Tamara Kovačevič osvojila drugo mesto. Dekleta so v tej obliki tekmovanja nastopila prvič in le neizkušenost jim je preprečila, da bi se okitila z zlatom. Za prevoz tekmovalk v Oplotnica je poskrbela družba Saval iz Postojne. Z.K. Mateja Hrvatin v akciji 3 NASLOVI DRŽAVNIH PRVAKOV V soboto 10.04. Se je v Brežicah odvijalo odprto Shotokan karate prvenstvo v katah ekipno in posamezno, ki ga je organizirala Japonska karate Association zveza Slovenije. Na tekmovanju je nastopilo 222 tekmovalcev iz 13 slovenskih Shotokan klubov. Tudi tokrat so se izjemno izkazali mladi tekmovalci SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA. Pod vodstvom trenerke Špele Muha so na odprtem državnem prvenstvu karateisti Shotokan karate kluba Muha Špela, s svojimi nastopi pritegnili pozornost tako sodnikov, gledalcev kot drugih tekmovalcevin dosegli naslednje rezultate. TILN MUHA je v kategoriji dečki dragi nivo ponovno pokazal, daje odličen tekmovalec in se z odličnimi nastopi povzpel na najvišjo stopničko in osvojil še eno najžlahtnejše odličje-zlato medaljo. Prav tako se je odlično odrezala ROSANA ULJAN, ki je odločno premagala vso konkurenco v katgoriji starejše deklice prvi nivo. V kategoriji deklice prvi nivo je ENEJA CELIN dosegla odlično 3.mesto, ki pa je s svojo izvedbo za las zgrešila srebrno medaljo, saj sta z drugouvrščeno dosegli enako število točk, o končnem rezultatu pa so odločili sodniki. Srebrne kolajne seje še posebno veselil ALEŠ PERKAN, ki je tekmoval v kategoriji dečki prvi nivo. Z dobro opravljenimi nastopi je tokrat premagal sodnike in samega sebe in tako pokazal dobro voljo za nastopanje. URŠKA VRH je med mlajšimi deklicami opravila prvi nastop korektno in si tako po prvem kolu delila 2.mesto, v drugem kolu pa se ji je nastop malo ponesrečil in pristala je na 6.mestu. Piko na i in tretji naslov državnih prvakov je v kategoriji članice prispevala ŠPELA MUHA, ki ne pusti dihati ostalim tekmovalkam in je s svojim značilnim nastopom obmolknila vso dvorano ter na koncu požela ogromen aplavz. Rezultati pričajo, da tekmovalci pridno in uspešno trenirajo pod budnim očesom naše odlične trenerke Špele Muha in tako iz tekme v tekmo napredujejo. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA KARATE TURNIR V PUUU Istega dne kot državno ekipno prvenstvo v borbah, se je v Pulju na Hrvaškem odvijal velik mednarodni turnir, katerega so se udeležili ostali Sokoli pod vodstvom trenerke Suzane Logar. V katah je bila pri malčicah Anita Janežič druga, Žiga Turk pa pri malčkih tretji. Pri mlajših dečkih je Luka Tomšič osvojil tretje mesto, medtem, ko je bila pri deklicah Karin Gerečnik druga. Med mlajšimi kadeti je ponovno blestel Tine Maljevac, kije osvojil 1 mesto. V športnih borbah si je deklica Monika Tomažič priborila 3 mesto, prav tako pa je bil pri dečkih tretji Toni Šircelj. Sosponzor udeležbe na tem tekmovanju je bil Branko Mežnar direktor družbe Stanovanje d.o.o. iz Ilirske Bistrice. Z.K. POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. 04. 2004 DO 15. 05. 2004 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 39 kaznivih dejanj, od tega 3 vlomi v osebne avtomobile, 1 vlom v diskoteko, 1 vlom v stanovanjsko hišo in 1 vlom v poslovne prostore, 9 tatvin, 7 poškodovanj tuje stvari, 2 odvzema motornih vozil, 3 kršitve nedotakljivosti stanovanja, 1 zatajitev, 1 krivo ovadbo, 1 neupravičena proizvodnja in promet z mamili, 1 prikrivanje, 1 ogrožanje varnosti, 1 nasilništvo, 4 povzročitve lahke telesne poškodbe, 2 prepovedani prehajanji meje. Mladoletniku iz okolice II. Bistrice so policisti zasegli 90 tabletk extazi in zoper njega podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Dodamo so obravnavali še en požar v posodi za smeti in en požar na osebnem avtomobilu. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 30 ilegalnih prebežnikov. Večino tujcev je bilo predlaganih v nadaljnji postopek sodniku za prekrške in izročenih hrvaškim mejnim organom. Nekaj tujcev je zaprosilo za azil in so bili nastanjeni v azilnem domu v Ljublani. Prijeti so bilil tudi tri osebe, katere so sprovajale tujce iz Hrvaške v Slovenijo. V navedenem obdobjuje bilo obravnavanih 13 kršitev javnega reda in miru od tega je bilo 6 kršitve na javnem kraju, 7 v zasebnih prostorih. Obravnavali smo tudi občana, ki je zaradi pijanosti obležal na cesti. Vsi kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške. S strani občana smo prejeli tudi obvestilo o najdbi neeksplodiranih eksplozivnih telesih in sicer dveh topovskih granat. Za uničenje so poskrbeli pirotehniki. Stanje na področju prometne varnosti je boljše kot v prejšnjem poročanju. Zgodilo seje 12 prometnih nesreč, od tega dve z lažjimi telesnimi poškodbami, v ostalih primerih pa je nastala samo materialna škoda. V dveh primerih sta povzročitelja pobegnila s kraja prometne nesreče, vendar sta bila kmalu izsledena. Srečala se bosta s sodnikom za prekrške. Policisti so obravnavali še dva primera padce s kolesa z motorjem. Voznika sta jo odnesla le z manjšimi odrgninami. Obravnavanih je bilo še sedem poškodovanj vozil na parkirnih prostorih in eno povoženje divjadi. Vodje policijskih okolišev bodo v štirih krajevnih skupnostih naše občine predstavili občanom mejno problematiko in jih seznanili z nalogami policije, tehniko in opremo pri varovanju državne meje in jih angažirali k sodelovanju in partnerskem varovanju državne meje. Prestavitve bodo na naslednji lokacijah: - dne 04.06.2004 med 15.30 in 17.00 uro v Zabičah pri športni dvorani; - dne 04.06.2004 med 17.30 in 19.00 uro v Novokračinah pri športnem igrišču; - dne 11.06.2004 med 15.50 in 17.00 uri v Podgradu pri osnovni šoli; - dne 11.06.2004 med 17.30 in 19.00 uro v Pregarjah pri osnovni šoli. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II x___________________________________________________________________/ od ponedeljka d Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VIDEO TOP 3.0 ■ 1. EKSTREMNI ROP-akcija ■ 2. DAR-triller ■ 3. MEDALJON-komedija ■ 4. ŠTIRI PERESA-zgodovinski ■ 5. CORELUJEVA MANDOLINA - vojna drama ■ 6. DNEVI SLAVE-komedija ■ 7. NAKLJUČNI PREDSEDNIK - komedija ■ 8. GOSPODAR IN BOJEVNIK - pustolovski ■ 9. ITALIJANSKA MISIJA-akcija ■ 10. MATRICA REVOLUCIJA ■ znan. fantastika koliSter Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 O V t O PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 AVTODELI ZA RAZNE TIPE VOZIL AVTOPLAŠČI ALU-PLATIŠČA Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 1 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-0 SERVIS j ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA I Policija svetuje ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) XIX. tlel (6) Udeleženci v prometni nesreči od trenutka nesreče do konca ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za udeležbo v prometu. (7) Policist mora, če obstaja sum, daje kateri od udeležencev v prometni nesreči pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali dragih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za udeležbo v prometu, odrediti preizkus in udeleženca poslati na strokovni pregled. V teh primerih se smiselno uporabljajo določila tega zakona o preizkusu s sredstvi ali napravami ter strokovnem pregledu. (8) Pri prometni nesreči, v kateri je kdo umrl ali bil poškodovan in odpeljan v bolnišnico, mora policist: 1. poskrbeti za premoženje, kije ostalo na kraju nesreče; 2. organizirati odstranitev in hrambo vozil; 3. organizirati, da so najbližji sorodniki obveščeni o nesreči. (9) Na podlagi odredbe policista ali preiskovalnega sodnika mora zdravnik odvzeti kri in urin oziroma drage telesne tekočine udeležencu v prometni nesreči II., III. in IV. kategorije. (10) Upravljavec ceste mora na zahtevo policista zagotoviti: 1. odstranitev in hrambo vozil, za katera ne morejo poskrbeti udeleženci nesreče; 2. odstranitev vseh ovir na cesti, nastalih zaradi nesreče; 3. zavarovanje ovir iz prejšnje točke, ki se ne dajo odstraniti, v skladu z določili tega zakona o zavarovanju ovir na cesti. (11) Voznik mora odpeljati poškodovanca v prometni nesreči v bolnišnico ali do najbližjega zdravnika, če tako odredi zdravnik. (12) Zdravstvena organizacija, zavod ali zasebni zdravnik morajo obvestiti najbližjo policijsko postajo: 1. o sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da seje ponesrečil v prometni nesreči; 2. o smrti poškodovanega v prometni nesreči. (13) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolaijev in 2 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena. (14) Z denarno kaznijo 15.000 tolaijev se kaznujejo za prekršek dragi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s prvim, ali četrtim, ali petim odstavkom tega člena. (15) Z denarno kaznijo 15.000 tolaijev se kaznuje za prekršek udeleženec v prometni nesreči, ki ravna v nasprotju s četrtim, ali petim, ali šestim odstavkom tega člena. (16) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolaijev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z desetim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolaijev. (17) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z enajstim odstavkom tega člena. (18) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolaijev se kaznuje za prekršek zdravnik ali zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju z devetim, ali dvanajstim odstavkom tega člena. (19) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolaijev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z dvanajstim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolaijev. IX. VOZNIKI 1. Pogoji za vožnjo Izdaja in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja 123. člen (1) Vozniško dovoljenje izda oziroma podaljša njegovo veljavnost upravni organ za notranje zadeve, na območju katerega ima upravičenec stalno prebivališče. Upravičencu, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, izda vozniško dovoljenje oziroma podaljša njegovo veljavnost upravna enota, na območju katere ima začasno prebivališče, če ima v Republiki Sloveniji začasno prebivališče več kot šest mesecev. (2) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij A,B,C,D,E in F se izda z veljavnostjo do 80.1eta starosti upravičenca. (3) Od 80. leta starosti se podaljšuje veljavnost vozniškega dovoljenja le upravičencu, ki predloži dokazilo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije. Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij G in H oziroma le kategorije G se izda z neomejeno veljavnostjo. (4) Dokazilo iz prejšnjega odstavka izda zdravnik, pooblaščen za njegovo izdajo. V dokazilu mora, v skladu z ugotovljenimi psihofizičnimi sposobnostmi voznika, določiti datum naslednjega pregleda. (5) Ne glede na določbo dragega odstavka se veljavnost vozniškega dovoljenja lahko omeji na krajše roke, na podlagi spričevala pooblaščene zdravstvene organizacije oziroma zasebnega zdravnika o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila. (6) Veljavnost vozniškega dovoljenja preneha s potekom roka veljavnosti, za katerega je izdano, oziroma z dnevom pravnomočnosti sodbe, s katero je bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja 124. člen (1) Vozniško dovoljenje se izda na lastno zahtevo osebi, ki poleg pogojev iz prve in druge alinee prvega odstavka 127. člena tega zakona izpolnjuje naslednje pogoje: - da je opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo; - da je uspešno opravila tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, če zahteva izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F; - da ji ni odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje; - da se ji ne izvršuje kazen oziroma varstveni ukrepi prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije; - da ji ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja, v zvezi z ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved traja; "VARNO V MOTORISTIČNO SEZONO” Motorno kolo je starešje od avtomobila, v svoji zgodovini pa je doživljalo različna obdobja, od cenenega prevoznega sredstva do vozila za razvedrilo, kakršnega poznamo danes. V vseh obdobjih seje motorno kolo spreminjalo in postalo tehnično vse bolj dovršeno. Njegovo bistvo pa se ni spremenilo. Še vedno je vožnja z njim eden izmen naj lepših trenutkov, ko človek v resnici potane del narave ”z vetrom v laseh”. V današnjih dneh je motornih koles in motoristov vse več, vožnja motornega kolesa pa zahteva zbranost, veliko znanja in poznavanja fizikalnih zakonitosti. Specifika vožne z motornim kolesom narekuje neprestano urjenje in izpopolnjevanje že znanih tehničnih elementov, posebno po daljših prekinitvah vožnje. Osnovni namen prispevka je opozoriti voznike motornih koles, da so vse prevečkrat žrtve prometnih nesreč in da se stanje na tem področju ne izboljšuje. V nadaljevanju bi želeli opozoriti voznike motornih koles na nekatere podrobnosti, ki so morda samoumevne, vendar se jih vozniki vse premalo zavedamo. - Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometnih primemo ogrejte - Zaščitno čelado si pravilno zapnite, poskrbite za čist vizir, ki vam omogoča dobro vidljivost in ustrezna oblačila s ščitniki - Prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti, da vas bodo drugi pravočasno opazili in seveda tudi vi njih - Pri vožnji skozi levi ovinek, se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po nasprotni strani - V dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah, izogibajte se vožnjam po razsutem pesku ali oljnim madežem - Poskrbite za ustrezno psihofizično stanje, saj vožnja pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Na omočju Policijske uprave Postojna je bilo v letu 2003 v prometnih nesrečah udeleženih 43 motoristov. V teh nesrečah so umrli 3 motoristi, 4 so bili hudo telesno poškodovani, 19 motoristov pa se je lahko telesno poškodovalo. Večina prometnih nesreč se je zgodila zaradi neprilagojene hitrosti vožnje. Hitrost je vsekakor dejavnik, ki najbolj ogroža varnost motorista. Primer: ” Če se motorist pelje s hitostjo 100 km/h in 25 metrov pred njim na vozišče stopi pešec, bo motorist v njega trčil s hitorstjo lOOkm/h, saj v eni sekundi sploh ne bo uspel reagirati, takrat pa bo pešec že 1.4 metra od roba vozišča. Posledice so katastrofalne za oba, če pa se motoristu postavi na pot kakšna druga ovira, osebni avto, traktor, tovornjak, pa posledice praviloma utrpi samo motorist. Slogan HITROST UBIJA dobi tu svoj resnični pomen. Hude prometne nesreče ki terjajo izgube naših najdražjih - otrok, staršev, prijateljev, znancev, povzročajo neizmerno žalost, bolečino, spoznanje s kruto resnico, da nekoga, ki smo ga imeli radi ne bo več nazaj. Situacije, ki jih doživljamo policisti ob takšnih tragedijah je težko opisati z besedami, zato želimo policisti Postaje prometne policije Postojna s tem prispevkom vplivati na vse voznike, da resnično naredijo vse za to, da se varno in brez posledic pripeljejo na cilj. Karol Iskra KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR III NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. kartuzijanski samostan, 9. strah pred nastopom, 14. vaja v karateju, 18. Blomdahlova opera, 19. mesto v Rusiji, v delte Volge, 21. visok gorski hrbet, 23. zid, 24. slovenski gledališki igralec (Boris), 25. redni škof, 27. sredstvo obveščanja, 28. del obale v pristanišču, 29. žrtvenik, 30. japonska nabiralka biserov, 31. ime kostumografinje Vogelnik, 32. nadzornik novogradnje, delovodja, 33. vzdevek boginje Demetre, 34. mesto v Litvi, ob reki Nemen, 37. solmizacijski zlog na šesti stopnji, 38. naslov prve slovenske opere, 39. grški didaktični pesnik, 40. mesto v Bosni, rudnik soli, 41. barijev sulfat, težec, 42. ton, zven, 43. ime raznih zbirk in izrekov pri starih Indih, 44. začetnici pesnika in dramatika Svetine, 46. stičišče stoletij, 48. srebrno bela, trda kovina (Cr) , 49. burka, 50. otok v Jadranskem morju, severno od otoka Molat, 51. otok v Prespanskem jezeru, 52. Zevsov ali Atenin ščit, 54. kraj pri Sežani, 55. ljubkovalno ime za Ivano, 56. srednjeameriška država z glavnim mestom San Jose, 59. potomec Spancev v Južni Ameriki, 60. tiskarska napaka, 61. sidro, 62. španski konkvistador, ki je osvojil Kubo (Pedro de), 64. priprava za merjenje, 65. otok ob zahodni obali Škotske, 66. Anastazija (krajše), 67. pokazatelj, kazalec. NAVPIČNO: 1. utrjen grad, 2. grško-rimski stari vek, 3. mesto v Nemčiji, ob reki Labi, 4. oklepno vozilo, 5. časovna enota, 6. predlog, 7. okrasni grm z elipsastimi listi in belimi, dišečimi cveti, 8. ameriška kozmetičarka (Margaret), 9. rastlinska bodica, 10. kemični simbol za element radij, 11. ultrazvočni globinomer, 12. ime popevkarice Zore, 13. švicarski pianist, madžarskega rodu (Geza), 14. gora v Posočju, nad Kobaridom, 15. oče, 16. glavno mesto Albanije, 17. duša (lat.), 20. del (nar.), 22. grški poveljnik pred Trojo, 24. ikmik, ikravec, 26. mesto v Sibiriji, zahodno od Bajkalskega jezera, 28. spojina iz velikega števila medsebojno vezanih monomerov, 29. slovenski geograf (Ludvik), 32. vzmet pri uri, 33. shramba, kašča, 35. ime pisateljice Širovnik, 36. Uršula (krajše), 38. ples, 39. agavi podobna rastlina, 40. slovenski skladatelj (Bor), 41. kraj pri Postojni, 42. grd, neprikupen človek, 43. v ameriškem okolju pivnica, gostilna, 44. del fotografskega aparata, 45. mirujoči del elektromotorja, 46. levi pritok Savinje pri Celju, 47. reka v Gruziiji, izliva se v Čmo morje, 48. krilo, 49. tuje moško ime, 50. uradni jezik v Izraelu, 53. del imena italijanskega igralca Volonteja, 54. mestece v Italiji, južno od Bolzana, 55. ribje jajčece, 57. polt, 58. naplačilo, 59. zemeljska ožina na Malaki, 60. lisast, marogast vol, 63. arabski žrebec, 64. solmizacijski zlog na tretji stopnji. Dimitrij Grlj SLOVARČEK: ORDINARIJ - REDNI ŠKOF SUTRA - IME RAZNIH ZBIRK IN IZREKOV PRI STARIH INDIH ALVARADO - ŠPANSKI KONSKVITADOR POLIMER - SPOJINA IZ VELIKEGA ŠTEVILA MEDSEBOJNO VEZANIH MONIMEROV TUREL - SLOVENSKI SKLADATELJ (BOR) ŠEK-MAROGAST VOL NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za aprilsko križanko prejme: MARICA MIHEL J Knežak 126 b , 6253 Knežak ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! Mali oglasi PRODAM Prodam okrasne kokoši svilenke bele črne, kokoši Štajerke, kokinkina, fazani okrasni, race, prepeljice. Tel.: 041 564749 Prodam trosobno stanovanje v izmeri 74,5 m2, v Rozmanovi ulici. Tel.: 041/714 386 Prodam novo UKV radijsko anteno; Tel.: 040/640 429 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico; Tel.: 051/257 199 Prodam pomivalni vgradni stroj Candy; Tel.: 05/71 45 704 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak) tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm; Tel.: 031/381 896 Prodam garažo 15 m2 pri Šport baru za 4.000 EUR; Tel.: 041/230 853 Prodam zazidalno parcelo v centru Ilirska Bistrice ob potoku z načrti in vso dokumentacijo - ugodno! Tel.: 041/796 610 V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva; Tel.: 040/727 460 Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Prodam ali oddam poslovni prostor 33 m2 v Mi kozi, v II. Bistrici. Tel.: 031/833 495 V II. Bistrici prodamo: poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko, stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2 Tel.: 00385/51 703 093 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. REŠITEV APRILSKE KRIŽANKE 1. ŠTAJERSKA, 10. LARNAKA, 17. TABULA/RASA, 19. KARAMBOL, 20. OBROK, 21. ERAR, 22. LISTA, 23. ERO, 24. REIN, 25. OTA, 26. KRASTA, 28. ŠLAR, 29. EL, 30. SNET, 31. AEDA, 32. LOKAL, 34. ACETON, 37. KALI, 39. MAR, 40. ARO, 41. ASEN, 45. ŠKARDA, 48. ILONA, 50. UKAN, 52. SION, 53. TJ, 55. LEVT, 56. NINIVE, 58. AKT, 59. KORA, 61. UPI, 62. ETAIN 63. OPNA, 65. O O LIT, 66. ŽENSKOST, 68. NADVOJVODA, 70. AROMUNI, 71. DIALEKTIK. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. junija 2004, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU POLO GT 1,3 75km KARAVAN, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000km, 2. lastnik, registriran do 12. 8. 2004. Tel.: 031/300 684 ODDAM Oddamo garsoniero v II. Bistrici, 3. nadstropje, opremljeno s CK- vseljivo takoj. Tel.: 041/422 009 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o., Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009; ali v videoteki v Domu na Vidmu. V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 INŠTRUKCIJE Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 RAZNO Kupimo hišo v okolici II. Bistrice; Tel.: 040 22 99 99 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici; Tel.: 051/412 969 Kupim sadilec za krompir; Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri; Kupim vikend na Sviščakih ali okolici Tel.: 041/741 298 PRODAJNA IV/iVCTA 1VLLMA ČASOPISA V SNEŽNIK: ...-v.:* . "J V TRGOVINAH VOPEXA, V TRGOVINI TUŠ, V PAPIRNICI LINEAART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO", NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROLA V AGRO TRGOVINI KOSEZE Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Se želite znebiti še voznega starega Vuga. Pokličite za dogovor! Tel.: 040/640 429 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa; Tel.: 041/616 411 Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Hišni ljubljenčki-prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 Najamem 2 sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 V najem oddam prostore, primerne za pisarne, v centru Ilirske Bistrice, Rozmanova 2. Tel. 041/502 580 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... A "Sr © ▼ Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji 'i V:CM:I wM amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 INSTALACIJE VODOVOD - PNEVMATIKA PLIN | OGREVANJE Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 Naredimo hitro, kvalitetno in ugodno !!! ^ GOSTILNA s prenočišči l < K I 'K Ema Deželak s.p. ' Dolenje64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 ? h- n- S|F*b 99 §9 ipfe 22 6250'Ilirska Bistrica ■UMngBBjlHggal IS®B»Bll8lBBiElBl8BlBI«NIK4l j? ; 'SSZ&J u' i m-. EUR L D Sj-r-N j i bujjj jou i TRGOVINA NA DROBNO ZUNAJ PRODAJALN LOGAR SEBASTJAN s.p. Bazoviška 19 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 040 848 940 mšmmmm smmmSmm PUNSKI ŽAR PL 810 Dimenzija: 750 x 500. Redna cena: 39.500,00 SIT NOVA CENA: 31.500,00 SIT PUNSKI ŽAR PL 610 Dimenzije: 650 x 450. Redna cena: 27,100,00 SIT NOVA CENA: 21.100,00 SIT PUNSKI ŽAR PL 410 Dimenzija: 450 x 400. Redna cena: 18.500,00 SIT NOVA CENA: 14.600,00 SIT PUNSKI ŽAR PL 410 Z KUHAL NA VOZIČKU. Dimenzije: 450 x 410. Redna cena: 34.200,00 SIT NOVA SUPER CENA: 28.200,00 SIT BREZPLAČNA DOSTAVA PODARIMO VARNOSTNI VENTIL IN GUMI CEV IZDELKI IMAJO USTREZNE CERTIFIKATE IN GARANCIJO 12 MESECEV. ZAGOTOVLJEN SERVIS TUDI PO PRETEČENEM GARANCISKEM ROKU. ZA IZDELKE KI SO NA ZALOGI JE DOBAVNI ROK 2 DNI, ZA OSTALE PO DOGOVORU. ČE Z IZDELKOM NISTE ZADOVOLJNI NAM GA LAHKO VRNETE V ROKU 15 DNI. PONUDBA ZNIŽANIH CEN VELJA DO 30. JUNIJA 2004 OZ DO RAZPRODAJEZALOG. CENESOVSIT. PLAČILO PRI DOSTAVI. NAROČILA NA TEL. 040 848 940 041/811 593 ^GRADBENIŠTVO SAFTIC I SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! ^KROVSTVO 1JE5 majla H ct r rta montaža o ec ra r prodaja m| m « EMIL SM A J LA s p iiumi - 'teinggraSižMi^, tel/fax:‘05/7,lU2-273| GSM: 041/566-985 ______________ PLAMING Plaming, projektiranje in izdelavi tehnološke opreme, d.o.o! ^ ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70^10-55 ^ e-mail: info@plaming.si J; v <5; AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Ran Uutav $.». PRO- d.o.o. Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% PUR^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net oprt < A Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL *DIESEL *OLIVER *STEFANEL Za lanske modele sončnih očal 20% popusta! esimito 0©gGqDQ®Q®®S7 OtjgjGrofioDG] Bm pc®8B$©dfa]g