JOSIP VANDOT: Romanje naše Jelice. Planinska pripovedka. 9. ^^jg^ ¦ m eleni goad je poistajal vedno temnejši in gostejši. ^^j^a^^J^-^j Visepavsod je štrlelo polho šknbastih pečin pod ^5r^«ajp^^| visabiimi bukvami, ki so z.apirale pot na vse straini. ^^^M^-^P~^m A Koclja, Jelice in veverice ni to praiv nie oviralo. "^^^^EsSpi^SJ Nevzdržno so speli naprej in so raolčali. Le Kocelj /jK+^ZSitiit^ se Je *u Pa *am kratko, pretrgoma zasmejal. Veve« a ^^^ ^, J rico je pocuknil nazaj, če je malo prehudo ska= kala in je malo preveč isilila v goščavo, ki se Kocelj akozi njo nd mogel preriniti. No, veverica pa ni bila huda. Pustila je, da jo j€ vodil Kocelj na svojem pasu. O, niti zaškrtnila ni več in tudi hudo in nevšečno ni več ipogladala na Koclja in Jelico. Lahkotno in gibčno je skakljala pred njima. A repka ni dvignila in tudi zamahnila ni z njim, ampak ga je imela povešenega, kakor da bi se ga sramovala. Prišli so že daleč v prostrani gozd. Skalovje je bilo vedno bolj dlivje. Bukve so se raz* iriikale in so poistajale redkejše. Solnoe je sijalo na sivo, z gostim maihom obraslo stkalovje; pojarvil se je velik kos modrega neba in od nekod je prihajalo zamolklo šumenje divjega zagorskega potoka. Pred visoko skalo se je veverica uistavila in je pomigala z ušesi: »Cr*cr*ce!« je škrleibnila in se je pastavila na zadnje nožice. Pogledala je Koclja im je škrebniila še enlkrat: »Ce*ce*cr*cr ...« »Hopsasa!« je dejal Kocelj. »Glej, veverica se je ustavila in nekaj Sklepeče. Pa je prav nič ne razumem. Nemiara mi hoče povedati, da smo prišli do domovanja Anjare Pamjane. Pa grem pogledat, kalco in kaj.« — In Kocdj je splezal za veverico nla skalo. Tain pa se je po» tuhnil; na Jelico se je ozrl in je položil prst na usta. Jelica pa se je stismila pod skaio; tilho je bila in je čakala. A čakala ni dolgo. Zakaj Kocelj se je kmalu priplazil nazaj. »Pst, Jelica, pst!« je rekel po tihem. »Prišli smo do domovanja Anjare Panjare. Onkraj skale stoji tisto domovanje. Prav lepo ga vidim s te skale... Ali hočeš tuidi ti 187 ZVONCEK XXVI—9 in 10 videti dJommanje Anjare Panjare? Na skalo te potisnem. Saj ni vi« sctka in nerodna. Pa boš videla domovanjje Anjare Painjare in tudi Anjaro Panjaro boš videla. Na trati sedi in čara siromašne veverice ... Ali hočeš, Jeiica?« »O, če ni nevarno, pa grem«, je odvrnila Jelica in je bila rado* vedna. »Saimo da naju Anja Panja ne zapazd! Kaj, Kocelj? Ali je nevarno?« Kocelj je zmigal z glarvo. Priijel je Jelioo in jo je potisniil vrhu 9kale. Potem pa je še sam isplezal na skalo. In gledala sta doli na nizko, leseno kočo, ki je stala m&d trerai iskalaimi iaa je bdla vsa za? delana z zelenim mahom. Samo dve okencd je limeiLa tista koča, a oikenci sta bili zagrnjeni s črnim platnom. Pred kočo pa se je raz* grinjala obširna trata. Visok, košat mecesen je stal sredi trate, in pod tistim mecesnom je sedela Anja Panja. Krog nje pa je bilo vse •polno' veveric. Žalostno so čepele po- trati; povešale so glavice in repke. No, Anja Panja je pa mirno sedela na trati. V desnici je držala dolge, svetle škarje, z levico pa je tiščala na svoja kolena veverico in ji je strigla košati repek. Veverica niti brcala ni, ampak je samo žalostno cvilila. »Ha, kaj nisem rekel?« je dejal Kocelj po tihem Jelici, »Saj sem uganil, da striže Anja Panja siromašne veverice. Pa čemu jih striže hudobnica? Kaj ji bo veveričja dlaka? — O, pri nas na vasi strižejo ovce. Ovce pa iniajo volno, a vevertice niimajo volne ... Čuidno, čudno!« 188 XXVI-9 in 10_______________________'_______________________ZVONČEK Pa tudi Jelica se je čudila in je giedala, kako je Ana Panja strigla ververico. Kocelj pa je odvezal s pasa veverico, ki jo je Imel pri« vezamo k skali. — »Crscescescn!« je prav glaisno šlkrtnila veverica. Zaprašila se je naprej; pognala se je in je bila v enem samem skoku doli na trati med seistricamii. ln vse veverice so poiskakale na nožice, ko so zagiledale ostriženo sestrico. Škrtale so in so se pričele zaganjati proti Anji Panji. Kazale so bele zobke dn ostrie krempeljcke. Anja Panja jih je pogledala s hudim pogledom. »Mir, mir, zverinjice!« je zavpila s piskajočim glasom. »Ali hočete, da vam poTežem tudi ušesa? O, ravno ljuibi se mi, dia bi prenašala vaše sitnosti! Škarje iimam v roki. Pa vas ne bom samo ostrigla, ampak vam tudi repke odrežem, če mi talcoj ne daste miru, malopridniice poniiglave!« A veverice je kar niso hotele poislušati, ainpak so pričele še huje škrtati. Anja Panja se je namrdnila in je segla z roko nazaj. Pa je za* vihtela paličico in je zažvižgala, da so se veverice kar stresnile: »Mir!« — Pa so veverice povesile glavice in šapke. Goboke so zaprle in niso več kazale belih zobkov. Anja Panja se je zasmejala in je še enkrat zamahnila s paličico, da se je zasvetilo* po zeleni trati, kakor da je šinilo pet rumenih žarkov preko1 nje. Koclju pa so se široko odprle oči, fco je zaigledal tisto paličico. Sklonil se je naprerj in bi se bil skor^o pre« vrgel s skale. — »Rogljiček je na paličici — zlati rogljiček!« je zasopel. »Na paličici je zlati rogljiček, ki je rekla Anjara Panjara, da sva ga midva ukradla... Poglej, poglej, Jelica! Ali nli res na paličici zlati rogljiček — hopsasa?« Jelica je* pogledala in je tiho odvrnila: »Je, je — zlati rogljiček je na paliičioi. Saj ga vidim, Kocelj! Prav dobro vidfim, da je na pailioici zlati rogljiček.« Koclju se je pa posvetila v glavi strašna misel. Zato pa je stisnil pest, in zopet ga je pograibila veliika jez^ica. »O, hudobnica! O, malo* pnidnica!« je sikal med stismjeiMimii zobmi. »Saina je skrila zlati rogs ljiček, a je naju po krivem zatožila sodniku Vitrancu ... O, maloprid« nica! Čakaj, skočim doli, te primem za lase in te odvedenj k Vitrancu! Če je pravica pri njem, te gotovo do smrti zapre v ječo, kjer sem jaz robantil noč in dan ...« Kocejj se je že sklonil, da bi skočil s skale. A tedaj ga je zgra* bila Jelica za suknjič in ga je potegnila z vso močjo nazaj. Pa je go« vonila Jelica vsa prestrasena in je prosila: »Nikar, Kocelj, nikar! Bojim se Anje Panje. Lahko naju začara in naju ulovi. Pa naju zopet odžeiie do strašnega Vitranca. Vitranec te pa zapre v ječo. In zopet bom sama v gozdu in bom jokala... Nikar, Kocelj! Lepo te prasim...« Kocelj se je patulhnil nazaj na skalo. Z «>ko se je drgnil po čelu in je v jezi sopel na vso moč. Trikrat je celo zaškripal z zobmi, da " ¦ ¦ 189 ZVONČEK XXVI—9 in 10 se ga je Jelica resniiono bala.|ln Jelica je pritajeno zajokala in je skle* nila roike. »Lepo te^prosfinrKocelj!« je proisila iin mioledovala. »O, ne hodi k Anji Panjil Ostami pri menii! In pojdiva rajša proč, da ne bova gledala hudobne Anje Panje! Lepo te prosim, ljubi Kocelj!« Kocelj jo je gledal in je še vedno pihal v jezici. A polagoma se mu je priičela huda krvca miriti. Bolj ko se je drgnil z dlanjo po raz=> gretem čeliu, bolj mu je plalinela jeziica v srcu. Pa se mu je zasmilila sirotaa Jelica, ki je bila visa preplašena, da se je tresla po vsemn životu. Še enkrat je stisnil pest in je cepetnal z boso nogo ob skalo. — »Prteteto — hopsiasa!« je izpregovoril naposled. »Da more biti taka hudoibtaica! O, ne mogel bii verjeti, če bi ne videl na lastne oči... Pa praviš. prav, Jelica! Najbolje je, da greva odtod. Anjara Panjara ima zlati rCgljiček. Zato pa lahko čara in naju mogoče začara v kdo ve kaj... Pa kar pojdi^va, Jelica! Pojdiva, dbkler se še nli zgodila nesreča! Zakaj po dlaneh me kar praska. Tako me kuha v srcu jezica!« In Kocelj je zažugal s pestjo na trato, kjer je Anja Panja zopet pričela striči siromašne veverice. Pa je zamrmral nekaj hudobnega med stisnjenlimi zabmi, čeisar Jelica ni raogla razumeti. In sta se splazila s skale ki sta zašla naizaj meid gosto gnmavje. Dolgo, dolgo sta mol* čala iin nista izpregovorila besedlice. Šele daleč tam notri v prolstr:anem gozdu je vprašala Jelica boječe: »Pa kam greva, Kocelj? Ali bi ne biio dobro, da greva zdaj kar naravnost . Tu gori stoji in je narejena iz smrekovega lubja. Drvarji so jo postavili, ko so drvarili lansko leto tod okrog. Pa bova lepo stanovala v tiisti hišdci. Smejaia se bova Anjari Panjari in 190 XXVI—9 in 10 ZVONČEK Vitrancu in bova mtimo čaikala, da nama paide lepa misel v glavo. Zato pa bodii brez skrbi, Jelica, in se ne ibcrtj nioesar!« No, Jelica se je otresla vseh skrbi, iko je vUdela, da se Kocelj prav flič ne boji. Sla je za nljfai in se je prenivaila skozi grmovje. Daleč sta že prišla, a še vedlno mista ddspela do samotne koče. Grmovje je pre« nehalo, in vseokrtog so rasle visoke, temne smreke. Prijeten vonj po smoli in luibju se je širil pod kosaitiimi vejaimi, ki so bile palne rjavih etoržev. — »No, hvala Bogu!« je rekel Kocelj. »Iz gnmovja sva srečno prtišla. In izdaj nimava več daleč do tiiste hišice. Glej, tu drži steza do goličave, in na ti'sti goiličaivi stoji naJjina hiišica. Ta steza pa drži tudi v Črno lopo, kjer dioinuje Vitinaiiec. Pa ne pojdeva k njemu, Jelica! Zadosti mi je, da sem presedel pri njem v ječi dan in noč. Pst, Jelica! Tiho, tiho! Ali ne slišiš cuidnega glaisu, ki prihaja iz višine? Resnično pnihaja... Alii ga slišiš — hopsasa?« Tudi Jdica se je ustavila iti je poislušala. Res, od nekod je pri* hajalo slabatno pislkanje, ki pa je bilo bolj podobno pritaijenemu ihtenju. Pa se je Jelioi zdelo, da seči nelkida visoko tam pod skalovjem in bridko joče... Jelica se je zgeinila in je refcla po tihem: »Kocelj, nekdo joče tam gori... Ovtfoe, to je sarrw> inoja te*ica, ki me išče po gozdu! in misli, da sem umirila. Samo tetica je, moja tetica je...« A Kocelj je neverjetno zmajal z glaivo in je poslušal. Toda kar nenadoma se je udarii s pestjo po čelu iw se je zasmejal. »Ni tvoja tetica, Jelica, ni, ti rečepn. To je samo pritlikavec BTinceljček, ki svira na svojo dolgo piščalko. Le poslušaj, Jelica, pa boš videla takoj, da je pritliikavec Brinoeljček... Žalostno pesem isvira, ker mu je gotovo žalositno prS srcu. Pa isaij rui čuidtno, da je žalasten. To ga je moral Viitranec pošteno zgraibiti, ko je videl, da mene ni več v ječi in tudi leipe malhe ni več na njegovi mlizi. Oj, rad1 bi vedel, če ima pritlis kavec Briticeljček še svcj lepi nosek! Pa mu ga je nemara Vitranee odtrgal v veliM jezicd. Počakajva malo, Jelica! pritlikavec prihaja doli po stezi in bo kraalu tu. Kar skuijva se za cmo*le smreko, da vidiva, če iirna Brinceljček še svoj lepi nosek.« Pa sta se res pfiknila za široko smreiko lin sta čakala. Tisto ža« lostno piskanje je prihajalo vedlno bliže in je bilo vedno razločnejše. Še pet trenutkov — in na stezi se je resnično prikazal sam pritlikavec Brincelj. Počasi je stopal in je tako milo in žalostno piskal, da bi se clovek razjokal nad njegovo žalostmo pesmiijo. Madro je imel po« tisnjeno globoko na ooi; zeleno oibrolbljena očala pa so mu čepela prav kraj dolgega nosa. In je, istopai po stezi; pooaisi je stopal; v tla je gledal in je piskal, paiskal... Kocelj ga je zagledal in je videl tudi njegov nos. Pa je vedel, da se ni zgodilo pritlikavcu Brinclju nič po< sebnega. Zato pa se je čudil in ker se je čudil, je kar skočil izza smreke na stezo in je obstal pred pritlSkaivceim Brincljem. »No, dober dan 191 ZVONČEK__________________________________________XXVl-9 in 10 ti Bog daj — hopsasa!« je rekel prijatzno. »Glej, glej! Saj se ti nosek še sveti iin je še vedno tako lep kot včeraj, ko sem ga jaz držal v roki. Glejte sd no, glejte — hopisasa!« Pritlikavec Brfecelj je odiskočil, ko je zagledal tako nenadoma Koclja pred sabo. In se je prestrašil, da je kar obstal. Gledal je skozi velika očala na Koclja, in nos se mu je kar tresel zaradi velikega strahu. — »Ti si — ti?« je izpregovoril naposled. »Pa kaj me strasiš, ojojmene? Saj veš, da nimaš več strašnega pipca in zato tudi veš, da se te tudi nič več ne bojiim... Ojojmene, tisti pipec! Da ga imam zdajsle v rokii, nosek bi ti odrezal. Tebi bli ga odrezal, teibi, nepridS* prav! Da si ma miogel tako grdo lagati in me spraviti v stnašno ne? srečo! Nepridiprav, nepridiprav! Zdaj4e te pa pograbiim, ker nii je zavrela huda krivca. O, rarvino zdajtle te zmiikastim, kakor je mene davi Vitranec zmifcajstil. Pa boš vedel, kaj je huda krvca, in boš pcttnnil, kdaj si hotel pritlikavca Brinclja potegniti za lep.i nosek. Pripravi se, nepridiprav! Ojojmene, pripravi se, dokler mi je krvca še strupena in goreča! Prav, da sd mi prišel pod roke. Če bi te ne bil zdajde našel, bi te pa poiskal. Zimikastiti te moTiam, ker si me imeJ za horca in si me spravil v to veliko nesrečo... Pripravi se, ti recem še enkrat!« »Saj sem že pripravljem, Brinceljček!« se je posmejal Kocelj. »Pa kaj mi hočeš? Saj ti -niseim: storil nič žalega. O, stoitil sem ti samo 192 9: < O < co < co < 2 XXVI—9 in 10 ZVONČEK dobroto, ker ti nisem veeraj odrezal lepega noska in sem ti povrhu podaril še celo svoj pipec ... Pa kaj mi robantiš in se napenjaš? Samo vprašat sem te prišel, kako je bilo davi z Vitrancem. Hm, pa sem že mislil, da imaš za madro zataknjen Vitrančev nos. Pa ga nimaš, Brinceljček!« »O, česa mi ne govoriš — oijoijmene!« se je zavzel pritlikavec ( Brincelj in je sklenil roke. »Še zdaj se norčuje paglavec iz inene — \ še zdaj, ko ini huda krvca kar vre in kipi! Pa se ne boiji moje hude krvce... Kaj govoriš o Vitrfančevem nosu? Boga hvalim, da je moj lepi nosek še cel, četudi je malo pobešen in zatekel. Dobro me je pograbil Vitranec zanj, o, dobro, da je siromak ka,r zahreščal im je zdaj ves višnjev in zatekel. Daivi je prišel Vitranec domov. Po tebi je hotel nekaj pogledati. Pa mu povem, da si pabegiiil in si vzel s saibo nialho in hlebec kruha in slamine. Ojdjmene, to se je razhudil! Pograibi me in me hoče zimikastiti. A jaanj sem se bal najbolj. Pa me je hotel Vitranec zapreti v črnoi ječo. A premislil se je, pa mi je rekel: V ječi ti ne žraste pamet, nesrečni Brinceljček! Zato te pa zapodim k Anji Panji. Služil ji boš toliko časa, dokler ti ne skoči pamet iz nosa v možgane. K Anji Panji pojdeš, in Anja Panja ti že podlkuri, da ti bo zadosti i vroče... Pa me je zapodlil, iz zdaj grem naravnost do Anje Panje. ' Žalosten sem, pobit sem, nesrečen sem. A visega tega si kriv ti, ne* pridiprav! Zato pa te zmikastim in ti nos odfrgam, ker nimam pipca nič več pri roki. Rekel si mi in se mi lagal, da bom junak, ko bom držal pipec v roki. Pa sem bil junak, tak junak, da so še zajčki morali joikati nad mojim junaštvom... Sem stopd, grdi lažnivec! Ojojmene, semkaj stopi, da te zinikasitiim, ker hoče talko' moja huda krjvca!« »Oha, oha — hopisasa!« je odvrnil Kocelj. »Kaj gobezdaš, prdtli« kavec Brinceljček? Da sem jaz lažnifc, praviš? Pazi, pazi, Brincelj« ček, in ne govori neslanbsiti! Nimaš samo ti hude krvce; imam jo tudi jaz. In ti dobro poznaš imojo hudo knvco... Ali sem neinara jaz krav, da te je Vitranec premlatil? Prav je storil! Še bolj naj bi te bil! Ali ti niisem rekel, da dlrži pipec na ptarvem koncu, ko navališ na Vitranca? Pa ga nisi držal na pravem koncu; saj vean, da ga nisi. Pa povej, za kateTi konec si držal pipec?« Pritlikavou Brinclju se je raztegnil obraž. Debelo je pogledal skozi očala na Koclja itn je dejal z zateglim glaisom: »I, no — za ka* teri konec naj bi bil držal pipec? Za tisti konec sem držal, kjer je 193 ZVONČEK XXVI—9 in 10 rezilo pritrjeno. Za kateri drugi konec pa naj bi bil držal, če ne za tistega in pravega?« »Oj, hopsa — hopsaisa!« je zavpal Kocelj ves srdit. »Budalo sii, Brinceljček, strašno buidalo! Seveda se drži visak pipec za tisti konec. Samo mojega se ne sme držaiti za taisti ikanec, ker moj piipec je nekaj dtugega, kot so drugi pipci. Zato pa je tako istrašen... Glejte, glejte — hopsasa! Pa sem inu še rekel, da naj drži pipec za pravi konec. Pa ga ni držal — budalo ga ni držalo! Dobro sem mu hotel; zato! sem mu pa podiarll pipec. A v prave roke sem ga dal — resnično, v prave! Zdaj pa imam, kar sem iskal. Ob pipec sem — Vitranec ga ima zdaj in Vitranec bo rezal nosove. Hopsaisa — še menii odreže nos, če me xilovi. Pa vsega tega je krivo 'saimo to pritllkavo budalo, ki ima štiri oči, pa viidi mianj nego slepec... Krvoa, ti moja huda krvca! Nikar mi ne rogovili!« Ves prestrasen je gledal prMikaivec Brincelj razjarjenega dečka. Piščalko je vtaknil v žep in je pričel gorvoriti s prosečim glasom: »Nikar, Koceljček! Strašna je tvoja krvca, če ti začne rogoiviliti. Strah ine je zase in za isvoj lepi ntoisek... Saij grestn — saj že grem naprej... K Amji Panji giem, da mi začara glavo iin mi morda potem znaste pamet v njej. Saj Viitranec je rekel tako. Vitranec bo pa že vedel... Ne bodi hud name, Koceljček! Grem, že grem in letim. Kar poglej, Koceljček!« Pritlikavec Brincelj se je okrenil in je strkljal z drobnimi, naglimi korakii po stezi niavzdbl. In čez tri trenultke je že izginil za gostim smreoevjem. Kocelj se je pa potolkel po kolienih in se je zaiamejal na ves glas. — »No, zdaj bi laihko prišla v gozid, ti moja stara matli!« je dejal. »Pa bi videla, da jaz pač niiseim naijneuimrniejši na svetu. Tu doli beži nekdo, ki še niti sence moje pameti nima v glavi. Pa sem mu pod* kuril, da je kar gledal An mahal z Tlokami. O, zato sem pa prepričam, da podlkuriin tiidi Anjari Panjari. Saj itmam časa zadosti, da lahko vse premislim. No, počaisna je moja pamet, a je vendar gotova!« Jeldca je prišla izza smreke in je povprašala, kaj se je zmerDil s pritiikavcem. — »O, rničesar posebnega nii bilo,« je odvrnil Kocelj. »Dobro sem mu podikunil, da beži k Anjari Panjari kakor preplašen zajček. Pa se potulhne tam im imi ne pride več pred ooi... A Vitranec se jeizi strašno name. Ne bik> bii čudlno, če bi že zdajsle priroigoviilil semlkaj in me pograibdl. Zato pa je naijbolje, da se mu kar skrijem... Pojdiva, Jelica, v bišico pojdiva! Saj mimaiva daleč.« In sta šla naglo^ po stezi in sta hitela pod visokimi smrekami. Do< spela sta do goličave in sta stelkla preko nje. Onkraj goličave pa je stala skrita pod visoko, črno sikalo med gosčavo ni^ka koliibica, na* rejena iz samega smrekovega lubja. Stopila sta v kolibico, ki je bila znotraj vsa postlana s slamo in je imela le eno cvkence, ki je skoznje 194 XXVI—9 in 10 ZVONČEK prihajala svetloba. Sedla sta na slamo, da se nekoHiko odpočijeta od dolgega rotnaaija. Kocelj je odprl malho in je vzel iz nje kruha in sla? nine. »Davmo je že moralo biti poldne,« je rekel. »Če se ne motiim, bo kmalu večer. Zaislužila sva, da se naijeva. Tu sva brez skrbi in nihče naju ne bo isikal v tej čud^ni kolalbici, še nJajraDanj pa Vitrtaec. Kar najej se, Jelitoa! Saj vem, da si potrebna.« V; 1\ Pa sta jedla oba, ker sta bila oba reisniono lačna. Molče sta jedla, m po jedi se je Jelica zlekmila po slaand. Ničeisar ni rekla, kar v steno se je obrnila in je pričela težko sopsti. Pa ni preteklo deset trenutkov in je že trldno spala... »Hapsasa!« je rekel Kocelj. »Pa je zaispala in se bo prebodlila nemara šele juitri zjultnaj. No, praiv, praiv! Bom vsaj lahko razinišljal, kako bi miogel priti Anjari Panjari do živega. Pa sd moram izmlisliiti že dlanes, moirlam. Jutri bo miorda že prepazno...« Kocelj je šel iz kolilbice. Tam jp Ibgel v travo in si je pcddprl glavo z roko. Gledal je na jasno nebo, ki se je svetlilo v tdečkasti modrini tam nad zagorskim gozdoin. In Kocelj je vedel, da solnce že zahaija in prihaja od nekod že črma noč. »Morattn si izmisliti še danes, kako naj pridem Anjari Panjari dto živeg-a,« si je govotfil. »Kmalu bo noč in kmalu bo pTepozno...« In je razimišlijal in razmišljal, da ga je prdčela glava boletd. A naj je rlaizmišljal, kolikor je hotel — o, Kocelj se ni domisMi ničesar. Samo glava ga je bolela, tako hudo bolela, da mu je nevšeono in glasno šulmelo po ušesih. 195 ZVONČEK XXVI—9 in 10 10. »Piipspip!« je čvrčalo zunaj pred kolibico s tihim, prosečim glasom. Iz gnmovja tostran goiščasve se je oglaisdlo. Pozhjo juitro je že monalo biti. Zakaj prve jutranje ptice so bile že daivno utihnile, in tu-di jutranji vetrc ni več šelestel 9kozi prostrani gozd. Samo stu» denček je šuštel in žuborel tam za kolibico in je prepeval s pritajenim gJasom, kafcor da spušeaš cek&n na ceikin... »Pip«pip!« je zopet za» cvrčalo iz grmovja, zacvrčalo raizločneje in je potem za nekaj časa utihnilo. Toda zopet se je oglasilo; oglasilo pa se je že na pragu nizke kolibace. »Pip»pip!« je zaprošilo in zamoledovalo, da se je oulo prav lepo v saimo kolibioo. Tam pa se je s šlaime dvignila Jelica. Pomela si je zaspane oči in se je ozrla na Koclja, ki je še vedtio trdno spal tam v kotu. —• »Pipspip!« je tedaj zopet zaprosilo zunaj pred koli* bico. Jelica se je začudiila in je skooila maglo na noge. »To je taščica, moja rdeča taščica je zunaij!« se je zavzela. »V gazd je prišla in me išče, ker rne že tri jutra ni dobila doma. Pa ji je dolg čas po meni in pd mojih drobtinicah. O, to je moja taščica. Nihče drugi me ne kliče... Pa 'kdo drugi naj bi bil, če ne tasčica, moja taščica...« ¦»Pipspip!« je čvrčalo zunaij pred kolibico upomo in glasno. Jelica je odprla nizka vratca in se je zmuznila iz kolibice. Drobna ptičica je ddbrzela s praga iin je izginila v grmoivju. — »O, saj sem vedela, da je moja tašcica«, se je razveselila Jelica. »Saj sem vedela, da me je pnišla iskat. Pa se me je uistrašila in je odfrčala— Pip*pip, taščica! Ne boj se! Saj sem jaz... Semkaj prileti, da te vidim!« »Pip*pip!« se je oglaisilo v granovju, in ta/ščica je priskakljala po trati in se je ustavila sredi nje. Gledala je na deklico s črnimi očesci in se ji je neptestano priklanjala. Jelica jo je vabila s sladkimi be* sedaimi k sebi, a taščica nd hotela naprej. Pač je poslušala dekličine besede in jim je prikimavala. A k njej pa le ni hotela in najsi jo je Jelica še talko vabila. To pa Jelici ni bilo všeč. Stopila je naprej po trati in se je počasi bližala drobni ptički. Taščica pa se ji je še enkrat priManjila. »Pip^pip!« je veselo zacvrčala; dvignšla se je, pa je odbr» zela fedo ve kam v prostrlani gozd. Jelica je pa bila žalostna, ker ji je taščica zbežala. Gledala je na grmiavje in je čakala, da se taščica povrne. A taščice ni bilo od niikoder več. Pa je Jelica vzdlihnila, prav bridiko je vzdihnila in se je obrnila, da M šla v kolibioo in zbudila Koclja. No, Kocelj pa je bil že vstal. Raivno se je pretegaval tam na pragu in ise je oziral z zasipa? niTni očmi v nebo, da bi uganil, če je že pozno. Jelica je stopila k njemu in inu je pripovedovala, da jo je prišla ravnoikar taščica obiskat. — »Glej, glej — hopsasa!« je menil Kocelj. »Taščica je bila pri tebi? No, taščica je čedna ptičica. Še jaz jo imaim raid, ker se zna tako lepo priklanjati in ima tako živa očesca. Škoda, da je pobegnila talko hitro. 196 XXVI—9 in 10 ZVONČEK Še jaz bi ji bil privoščil lepo besedico, da bi bila še bolj vesela... A veš, kaj bi ti rekel, Jelica? Nekam pozno bo že — malo preveč sera jc potegnil s svojim sipanjem. Pa malo grem po gozdu, da se vendar enkrat že domislim, kako naj pridem Anjari Panjari do živega. Viso noč se mi je sanjalo o njej. A vendar se nfeem ničesar domislil. Pretrda je moja glava, pretrda — hopsasa! Ali greš z mano, Jelica? Hm, skoro bi rekel, da bi bilo bolje, če ostaneš v kolibi...« »Le pojdi sam, Kocelj!« je odvrnila Jelica. »Veš, jaz sem še vsa trudina in noge me bole ... Pa te kair tuikaij počakam. Pa piojdi, Kocelj, in pazi, da te ne ulavi Vitranec ali pa še celo hudobna Anja Panja. In domisli se česa pametnega, da prideva domov. Rada bi že bila pri tetici.« »Kar brez skrbi bodi, Jelica!« je rekel Kooelj. »Če se dianes ne domislim, česar je treba, pa se ne doroiisliam nilkoli več. Ndkaj jasno mi postaja v moji trdi glaivi. Zato pa vetm, da se danes za gotovo izmislim... Lepo me počakaj v kočioi in ne hodli nikamor daleč!« Če boš lačna, pa si kar vzemi iz malhe, kar se ti poljubi. Vrnem se ikmalu in tedaj boš vesela, Jelica! Zalkaj danes se domislim take reči, kaikršnih se še ni domislil živ človek. Danes, ko se mi tako lepo jasni v trdi glavi — hapsasa!« In Kocelj se je posmejal in je odšel. V globdki gozd je odšel in je polglasno požvižgaval predse. Skozi najveojo goščavo se je plazil, ker se je bal, da ga kje na odprti goličaivi ali pa na samotni stezi ne zapazi in ne pograbi saim Vitranec. Zato pa se je potuhnil, kolikor je le mogel. A vendar je spel naglo naprej in se je vedno bolj bližal koncu goizda. Sam ni vedel, kaj ga žene tja doli; a Kocelj bi bil tdko rad zopet enkrat videl diomačo vas tam poid gozdom. Pač je vedel, da preži tod nekje sam-Vitranec ali pa Anja Panja. Zato pa se je po* tuhnil še bolj. Počasi in neiališno se je plajzii naprej. Že je prišel akoro tik do porobja; že je videl skozi zelencje širno polje in sredi polja samotno vasico, ki se je kapala v rumenih solnonih žarkih... »Sarno tniknat bi pošteno preskočil, pa bi bil na varnem tam med njivami,« je poTnislil in je nekoliko iztegnil vrat, da bi viidel bolje in lepše. A tedaj je glasno in neprijetnio zašuimolo kraj njega. Kakar da je vzrasla iz zemlje, je stala hipoma pred nijim Anja Panja in se je hudobTio smejala. »A, iz gozda. si jo mislil popihati, kakor si jo popihal iz črne ječe?« se je zadrla Arija Panja s pisikajočim glasom. »O, pa smo te le uloviJi in te povedemo nazaj v jeoo. Kar z mano pojdeš, nepiriidi* prav! Kar zdaj=le pojdeš, ko si se talko lepo uijel v past.« A Kocelj je poskočil na noge in je zbežal nazaj v goščavo. Tam pa se je uistavil in je pogledal po Anji Panji, ki zaradi svoje debelosti ni mogla tako hitro za njim. Pa se je Kocelj nasmejal in je rekel: »O, leta Anjara Panjara — hopsasa! Niseim mfelU, da vas najdern tu na 197 ZVONČEK . XXVI—9 in 10 straži. Bil sem prepričan, da strižete vevericam repke. Zato pa s©m hotel poibegniti iz gozda. Zdaj se vas pa bojim in bežim nazaj v gozd. No, seveda, če mi ne pride na misel, da pobegnem na drugi strani iz gozda. Vi me pa lovite, če me miarete, teta Anjara Panjara — hopsasa! Zlatega rogljioka nimate nič več in zato ne morete čarati. Zaradi tega se vas pa prav nič ne bojim... Le skooite za mano — hopsasa! Teta Anjara Panjara, če morete! Če morete skočiti — hopsasa!« »O, ti paniglavec! Ti nepridiprav!« je piskala Anja Panja tam za grmom in je silila na vso moč naprej, da bi ujela Koclja. A Kocelj je bil že daleč; Kocelj je bežal in se je sanejal, pa Anja Panja ga ni več videla. No, Anja Panja ni hotela za iujfljm. Vnnila se je na iporabje; v travo je sedla in si je brisala znoj z obraza in je težko sopla, ker se je bila preveč razjezila in upehala. Kocelj pa je drvel naprej in se ni nikjer ustavil. Cez nizko grmovje je kar skakal in še mar mti ni bilo, če so se mnu oprasnile bose noge tu pa tam prav nemilo ob bodeč tm ali ob aster kamen. Brez sape je drvel naprej v tisto smer, kjer je stalo domovanje Anje Panje. — »O, ni je doma —danes je ni doma — hopsasa!« je govoril v radosti. »Tam ob gozdnem porobju sedi in preži. Še tri ure bo prežala in čakala, da se priplazim jaz iz gozda in me pograbi. Pa bo čakala zaman! Zla* 198 XXVI—9 in 10 ZVONČEK tega rogljioka nima pri sebi. O, ee bi ga imela, bi me bila gotovo zača* rala, da bi se še z mesta ne mogel geniti. Doma ima spravljen zlati rogljiček. Pa grem in ga ji izmaknem. Vitrancu ga ponesem in jo zatožim, da ji bo joj — hopsasa! Pri njej pa je zaprt pritlikavec Brin* celjček. Pritlikavca Brinceljčka se pa prav nič ne bojim. Mogoee mi pojde še lepo na roke. Saj znam pritlikavca Brinceljčka prav pametno gnesti. Že nekajkrat sem ga zgnetel. Pa bi ga danes ne?« Že je prišel do skalovja, a vendar se še vedno ni ustavil, ampak je drvel na vso moč naprej. Ustavil se je šele pri skali, ki je za njo stala samotna koča Anje Panje. Z rokavom si je obrisal vroči znoj z obraza in se ni prav nič pomišljal. Kar na skalo je splezal in je obsedel tam gori. Ozrl se je na črno kočo in na trato pred kočo. In je zagledal tam pod mecesnom pritlikavca Brinclja. Pritlikavec Brincelj j« sedel na trati. Krog njega pa je čepelo deset veveric, ki so strmele nepremično v pritlikavca. Še z repkom niso pomignile in tudi cvrčale niso. Samo črna očesa so se jim svetila, kakor da jih tare huda jezica. Na kolenih pa je ležala pritlikavcu majhna veverica. Z repkom je na vso moč migala in je brcala z drobnimi nožicami. Pritlikavec Brin« celj pa je držal v roki velike škarje; a roka mu je bila že vsa krvava. Zakaj kakor hitro je pritlikavec Brincelj približal škarje h košatemu veveričinemu repku, že se je zasukala veverica; naglo je okrenila glavo; bele zobke je pokazala in je ugriznila pritlikavca Brinclja prav hudo v roko. Pritlikavec Brincelj pa je zavpil zaradi silne bolečine. ^karje je izpustil in je pričel pihati na rano, odkoder je curljala gorka krvca. In pritlikavec Brincelj je tarnal in stakal na ves glas, da ga je Kocelj prav dobro slišal. Tarnal. pa je tako-le: »Oj, ti živalca hudobna, brezsrčna! Čemu me grizeš tako neusmiljeno? Čemu, te vprašam? Ojojmene, pa mi poteče iz ranic vsa huda krvca! Če pa nimam hude krvce, kaj naj počnem potem? Kako naj se znosim nad Koceljčkom, če pa nimam hude krvce? — Pomisli malo, veverička, in pusti, da ti ostrižem košati repek. Saj ti zraste druga dlačica. Tista dlačica bo pa lepa in žametna; tako bo lepa, da bodo popokale vse podlasice od same zavisti... Pomisli malo, veverička, in bodi pametna! Saj te ne bo prav nič bolelo. — Daj sem svoj repek, da ti ga lepo ostrižem in ti bo že jutri zrasla na njem žametna dlačica... Ojojmene, daj mi sem repek!« In pritlikavec Brincelj je pobral škarje in jiih je približal veveriči* nemu repku. Že jih je odprl, da bi urezal. »Cr!« je siknila veverica in je pokazala zobke, pa ga je ugriznila, da je bolelo. In zopet je tekla rdeča krvca, in zopet je zatarnal pritlikavec Brincelj. In izza velikih, zeleno obrobljenih očal so se prikazale vroče solze in sa polzele po licu. Zakaj pritlikavec Brincelj je resnično pričel jokati. Jokal je milo in je javkal: »Prebita veverička — prebita veverička! Kaj ti je moja roka na poti? Čemu mi prelivaš tako po nepotrebnem mojo 199 ZVONČEK XXVI—9 in 10 ljubo, hudo krvco? Mar misliš, da me nič ne boli? O, boli me — • jojmene, tako boli! Pusti zobke, pusti, veverička! Saj ti hočem satno dobro. Saj nisem jaz kriv, da ti moram striči repek. Anja Panja je kriva, samo Anja Panja, ki moram pri tvjej služiti in čakati, da mi zraste v brihtni glavici velika pamet in modrost. Zato pa imej neko» liko spoštovanja do mene, prebita veverička! <2e že do mene samega ne, pa vsaj do' mojega lepega noska. Le poglej moj lepi nosek! Pa se boš čudila njegovi lepoti; tako se boš zamaknila v moj Iepi nosek, da niti čutila ne boš, kdaj ti ostrižem repek... Jojmene, veverička! Lepo te prosim, samo na moj nosek glej!« Pa je pritlikavec Brincelj zopet hotel striči. A veverica se ni zme* nila za nos, ki se je tako lepo pobesil proti njej, ampak je usekala prav pošteno v pritlikavčevo ro'ko. Pa je že šinila ob pritlikavčevih prsih in ga je menda hotela tudi v nos ugrizniti. Pritlikavec Brincelj je obupno zavrisnil in je skočil na noge. — »Ojojmene — mir, nepridi^ pravka!« je zavpil. »Hudobnica, niti do mojega lepega noska noče imeti spoštovanja! O, glejte! Ugriznila bi me bila v lepi nosek in bi mi ga bila nemara še celo odgriznila... O, hudobnica! Škoda, da mi je vzel Vitranec hudi pipec. Pa bi vam zdaj-Ie pokazal, kakšen junak je Brincelj pravzaprav. Pa ne morem, ker nimam hudega pipca pri roki... A počakajte, hudobnice! Anja Panja se kmalu vrne. In potem vam odreževa s škarjami nevšečne gobčke in vas za repke pobesiva po mecesnu. Pa boste gledale, hudobnice, gledale, če boste mogle! Kar počakajte!« In pritlikavec Brincelj je zopet ujel veverico. Sedel je nazaj pod mecesen in je položil veverico na kolena. Toda komaj je zmignil s 200 XXVI—9 in 10______________________________________________ZVONČEK škarjami, ga je veverica že zopet ugriznila in zopet je tekla iz boleče ' ranice gorka krvca. Pritlikavec Brincelj je pihal, pihal na ranico; solze so mu drsele izza" naočnikov, a si ni vedel več pomoči. — »O, da me je moral Vitranec semkaj poslati!« je na glas zdihoval in je krotil hudobno veverico. »Pri Anji Panji pač ne pridem nikoli do pameti. Vitranec se je zmotil — jojmene, hudo zmotil. Tu pridem še 6b tisto malo pameti, ki jo imam zdaj-le v svoji brihtni glavici. Še tisto pamet izgubim, in nosek mi je v strašni nevarnosti, da ga ne požre hudoba veveričja.« Pritlikavec Brincelj si je pokril obraz z rokami in je zajokal, da bi se ga usmilil trdi kamen. A hiporna je dvignil glavo in je poslušal. Zakaj zazdelo se mu je, da ga je nekdo poklical. Ozrl se je na vse strani; a ni videl nikogar. Tedaj pa se je zopet oglasil tisti glas in je zaklical: »Pritlikavec Brinceljček — hopsasa! Ali me slišiš? Čemu jočeš in tarnaš, pritlikavec Brinceljček — hopsasa?« Pritlikavec Brincelj se je čudil in je debelo gledal okrog sebe. »Ojojmene, to je Koceljčkov glas,« je dejal. »Koceljček je nekje blizu in sam Koceljček mi prihaja na pomoč ... Koceljček, Ijubi Koceljček, kje si? Dej, povej mi!« Doli s skale se je oglasil Kocelj in je odvrnil: »Tu sem, tu — semkaj poglej — hopsasa! Tu gori čepim in te gledam. Pa te obču* dujem, ker si postal že tako velik junak, da se upaš vevericam repke striči. Resnično, Brinceljček, strašno velik junak si. Joj, kakšen pa bi bil šele, če bi imel moj hudi pipec, ki si ga tako nemarno in neumno zapravil... Oj, Brinceljček, ali me še vedno ne vidiš? Štiri oči imaš, pa si še tako brljav, da se ti veverice za hrbtom posmehujejo.« In pritlikavec Brincelj se je oziral okrog in okrog in je gledal, gledal. Toda naposled je le zagledal Koclja na skali. Pa se je pritli* kavec Brincelj na vso moč razveselil. Kar z rokami je tlesknil in je skočil na noge. »Koceljček, ljubi Koceljček!« je rekel. »Skoči s skale in pridi k meni! Saj Anje Panje ni doma. Tam v gozdu nekje preži nate in na našo Jelico. Zato pa pridi k meni, da uženeva prebite veve* rice. Seveda, seveda, samo, če ti zopet ne rogovili huda krvca. Tvoje hude krvce se pa bojim, Koceljček! Pa premisli malo in skoči, skoči s skale ...« A pritlikavec Brincelj niti končal ni, že je skočil Kocelj na trato in je obstal pred Brincljem. Veverice so škrtnile prestrašene in so pričele n^mirno begati po trati. Toda kmalu so se pornirile in so polegle pod mecesen okrog pritlikavca Brinclja, ki je bil ves vesel in se je v svojem veselju drgnil z roko po nosu. — »O, da si prišel, Koceljček!« je govoril pritlikavec Brincelj. »Zdaj se pa ne bojim nič "več hudobnih veveric. Uženeva jih zdaj, Koceljček, v kozji rog jih uženeva. Samo ti mi moreš še povedati, kaj naj napraviva, da jih Tesnično uženeva. Glej, vso hudo krvco so mi skoro že prelile. A 201 ZVONČEK______________________________________________XXVI—9 in 10 ' kako naj bom junak, če nimam nič več hude krvce? Pa mi povej, Koceljček, in