Posamezna številka Din 1» Št. 125. V Ljubljani, v sredo 28. maja 1924. Poštnina v gotovini« Leto I« *,yr- '.*t*tV,VV. J X > tfEVNIli |M|HCM«»|M»U9W|M«N#H0M|M|ll|H|ll|H|H«»f|H|i H1*«* >||HI | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. . ! Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j ■? Neodvisen političen list ?a katero se izreka le ena stran-«• Vsi vemo, da so se za ugodno re-bolnic izrekle prav vse naše pomene stranke in da v tem oziru sploh bilo nobenega nasprotja. Če pa hoče Kljub temu kovati danes SLS iz tega ^Drašanja političen kapital in to kljub jemu, da pripada opoziciji, potem je s ‘ern pač dokazala svojo neiskrenost in neresnost. * O stanju slovenskih bolnic se je rezalo tekom proračunske debate. Te-3] je bil čas napeti vse sile in apelirati a javnost, da bo vprašanja bolnic re-,®0 *a^°> kakor zahteva to ljudski in-iaw' ^oc^a tedaj nismo doživeli niti shodov SLS, niti nismo čitali o hali nastopih poslancev SLS v prid vse* bolnicam. Tedaj, ko je bil čas, je golčalo, danes pa doživljamo ne->P zvonenje po toči. Vp vPraŠanje bolnic je gospodarsko s D anie in vsako razvnemanje strasti ima°UliČnimi argumenti ie napačno. Tu Dren° mesto samo su*ia dejstva in njih n Prosta beseda mora biti tako poraz- I>rofgOVorna’ ^a mora uti*'niti vsa^ Liuh!argUrnent' pa smo doživeli v jDg/V.^ni na nedeljskem shodu? Argu-]jl(, 's° se morali popolnoma umakniti Zovt11 *šlagerjem« in objektiven opazen? ki moral misliti, da je na volivci" shodu SLS, ne pa na shodu v svrho v«b Ve slovenskih bolnic, ki je stvar (j ,ga naroda. In vendar SLS ni rabila 2 za, da je slovenski narod v celoti W10’ 2e zahteva ugodno rešitev bol-J>olvla vPrašanja. Vsaj je skoraj vsa kah <5 mo^ slovenskega naroda v roje i ’ vsai ie s tem podan dokaz, da kad nar0<* za SLS celo tedaj, lj0 .a^. zastopa samo svoje strankarske sin, ne bi bil za njo v vprašanju ‘°venskih bolnic? 0n a še nekaj! Naša maloštevilnost I{a ^psočuj-e, da bi mogli doseči vse, (Jikj. noteli. Mi nismo narod, ki bi smel shodFat* Pa psova^- Na nedeljskem pa u.pa fc bila psovka argument. Kako tegaa] bo s psovanjem dosežen uspeh, difoi-! danes niso povedali prire- ne«i nedeljskega shoda. bi hvalevredno, da so nastopili na J .. ^ za slovenske bolnice, da niso Vred • n3i na^in> ki je vse obsodbe bolni611 m s katerim se je ugodna rešitev Post-,0 M.amo ®težkočila. Mesto, da bi se fiasw v službo naroda in z resnim in Z0m skušali reš«i- kar se rešiti da strani^3’: Pa, S? ,?e Postavili v službo SrhnTv,6 ”, s|cusaii s hujskaštvom proti Be0J!ii)nk”tl ,s™ie te^ke neuspehe v sl“ča3’ da se ie vršil pro-k0 |"0od zaradj bolnic ravno v času, strani, ,zgubila nad0 Postati vladna Sledni ]ti v tem slll2aiu bi tudi SLS Udla na bolnice drugače. Vsaj so Burna sela narodne skupščine. Odgoditav skupščine do 20. oktobra Beograd. 27. maja. (B) Politična atmosfera današnjega dne je bila še mnogo bolj napeta, kakor včeraj. V skupščini je vladalo veliko vrvenje in občinstvo si je skušalo na vse mogoče načine priboriti vstopnice za galerijo. Navzoči so bili tudi skoraj vsi diplo-matični zastopniki. Plenarna seja je bila napovedana za 9.30 dopoldne. Pašič pri kralja. Vsled predhodnih sej vseh poslanskih klubov, predvsem pa vsled seje ministrskega sveta je pričela seja šele ob 11. uri. Ob 10.30 je bil g. Pašič sprejet v avdijenci pri kralju. Današnja seja je bila najburnejša od vseh doseda-njih. Opozicija je motila potek seje že pri čitanju zadnjega sejnega zapisnika. Čitanje zapisnika. Posl. Toma Popovič (rad.) se je prijavil k besedi k zapisniku in zahteval, da pride v zapisnik ugotovitev, da opo-zicijonalni blok ni prisostvoval včerajšnji seji, ko so se čitali kraljevi ukazi. Opozicija je skušala to omiliti, vendar pa je bil ta predlo? sprejet. Posl. Lazič je protestiral proti pozni otvorit- vi današnje seje. Interpelacija radi razbijanja shodov opozicije. Pomoč poplavljencem. Posl. Radosavljevič je interpeliral o razbijanju shodov opozicije. Predsednik je izročil interpelacijo notranjemu ministru. Končno je stavil še posl. Rajič nujni predlog za pomoč vsem po povodnji v Bački prizadetim krajem. Nujnost predloga je bila soglasno sprejeta. Veriiikacija vseh ostalih radičevskih mandatov. Nato je prišlo na vrsto poročilo verifikacijskega odbora o verifikaciji radičevskih mnadatov. Posl. Maiko Gju-ričič (rad.) je izjavil v imenu radikalnega kluba, da je radikalni klub sklenil kljub temu, da so se vršile nepravilnosti in kršitve 'zakona pri volitvah, glasovati za verifikacijo, da se mu ne bi očitalo, da je proti sodelovanju s Hrvat. (Viharno odobravanje.) Vendar pa stoji klub na stališču, da morajc biti vsi krivci kaznovani. V istem smislu je podal izjavo tudi dr. Edo Lukinič v imenu samost, demokratov. Nato iie skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič odredil glasovanje z vstajanjem tako, da bi morali vstati vsi poslanci, ki bi bili proti predlogu. Vstala sta samo poslanca Majkič in Stanojevič. S tem je bila sprejeta verifikacija še ostalih 43 radičevskih mandatov. Odgoditev skupščine do 20. oktobra. Opozicija je skušala nato takoj vreči vlado. Seja je bila za nekaj časa prekinjena, nakar so bili novi poslanci zapriseženi. Ko je hotela opozicija staviti neki predlog, da bi vrgla vlado, je vstal ministrski predsednik Pašič in prečital kraljevi ukaz o odgoditvi narodne skupščine do 20. oktobra. Besedilo kraljevega ukaza. Besedilo ukaza o odgoditvi naredne skupščine, ki ga je podpisal kralj in vsi ministri, je sledeče: »Ml Aleksander I. po milosti božji in po narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovincev smo sklenili in sklenemo na predlog predsednika našega ministrskega sveta in na temelju členov 52 in 75 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in po zaslišanju našega ministrskega sveta, da se seje narodne skupščine sklicane kot redne z našim ukazom od 19. oktobra 1923 in otvorjene z našim ukazom od 23. oktobra 1923 zaključijo s prečita-njem tega ukaza in da se narodna skupščina skliče na redne seje 20. oktobra 1924. Predsednik našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. Izdano 27. maja 1924 v Beogradu. Aleksander 1. r. Nato slede podpisi vseh ministrov. Nato so poslanci vladne koalicije zapustili zbornico, v kateri so ostali sami opozicijonalci. Opozicija je ogorčeno protestirala proti takemu postopanju in oviranju parlamentarnega dela. Počasi so se vračali v zbornico radikalni poslanci, ki so se zapletli z opozicijonalci v prepir. Prerekanje je trajalo dve uri. Sedanja borba je končala z zmago nacijonalnega bloka. Poslanci zapuščajo Beograd, toda brez dnevnic za mesec junij. Maina sela radikalnega kEuba. Beograd, 27. maja. (B) Popoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je govorilo 22 govornikov. Govorilo se je posebno o organizaciji stranke. Reorganiziral se bo glavni odbor, odstranjen bo Nastas Petrovič, preuredila se bo agitacija, časopisje itd. Seja je permanentna in se bo jutri nadaljevala. Sklenilo se ni še ničesar. Pred sejo in po seji je imela vlada konferenco, ki se tudi jutri nadaljuje. Na konferenci se je govorilo predvsem o rekonstrukciji vlade in o volilnem mandatu. Razširila fe ie sen-,2acijonalna vest, da se dela na tem, da se HRSS prepove na podlagi zakona o zaščiti države in da se bo izvajala politika čvrste roke napram nacijor.alnim manjšinam. V mesecu juniju namerava vlada zadovoljiti uradnike in invalide, na kar bi nastal odmor, 'katerega bi Pašič preživel v Marijinih Lažnih. Nato bi se vlada pripravljala na zunanjepolitična vprašanja o priliki velikega zasedanja Zveze narodov v mesecu septembru. Radikalna stranka namerava tudi prirediti velik kongres v mesecu septembru v Beogradu. OLIMPIJSKE NOGOMETNE TEKME. Holandija : Romunija 6 : 0. Pariz, 27. maja. (P) (Agence Ha-vas.) Olimpijski nogometni turnir se je končal tako, da je Holandija porazila Romunijo v razmerju 6 : 0. i€r&§£ pride te dni na BSed. Kraljeva dvojica poseti naš Triglav. Beograd, 27. maja (B) Nocoj se je dvor razgovarjal preko Ljubljane z Bledom. Dvor je službeno poročal kraljici, da pride kralj te dni na Bled. Kralj in kraljica nameravati po kratkem bivanju na Bledu posetiti Triglav in važnejše kraje v Sloveniji. Bol med vBado in opozicijo se nadaljuje. Beograd, 27. maja. (B) Opozicija namerava po jutrišnjem manifestu prirediti velik javen shod v Beogradu, Vlada izjavlja, da ga bo zabranila ter pripravlja s svoje strani velike shode po celi državi kot znak zmage nacionalnega bloka. Vodstvo radikalne stiarke izdeluje proglas, ki se bo Izdal na narod.' Nekatere politične osebnosti so, mnenja, da bi g. Pašič mogel že prej izposlovati volilni mandat, da" pa delajo radikali na to, da bi bile volitve v mesecu marcu prihodnjega leta. — „ ___________________ Budimpešta, 27. maja, (K) Današnjo sejo narodne skupščine je izpolnil govor poslanca Pavla Sandorja, Iri je ostro kritiziral načrt carinskih tarif, o katerem se razpravlja. prešle bolnice v državno upravo tedaj, ko je bila SLS v vladi in ne, ko je bila 'v opoziciji. Pa tudi to neprijetno dejstvo je bilo treba prikriti s hujskaštvom.; Slabo uslugo je storila zato SLS s svojim nedeljskim shodom slovenskemu narodu, ker je diskreditirala vprašanie slovenskih bolnic. Zakaj vsako vprašanje, ki je postavljeno v znamenju huj-skaštva, preneha biti vsenarodna stvar. Zato pa je dolžnost javnosti, da proti temu hujskaštvu nastopi in da ga zavrne zlasti glede slovenskih bjplnic, ki so in ostanejo stvar vsega naroda. Burna otvoritev nemškega dri. zbora Ker so na otvoritveni seji pričeli peti komunisti, je pričela prepevati tudi des- nica. Berlin, 27, maja. (VV) Današnja otvoritvena seja državnega zbora, ki jo je zastražil močan oddelek in n2 kateri je fungiral poslanec Bock kot starostni predsednik, je dovedla med reševanjem in po rešitvi otvoritvenih formalnosti do nelepih nastopov, ki so jih izzvali komunisti. Cela vrsta njihovih govornikov je pred in po izklicanju posameznih poslancev zahtevala, da se izpuste komunistični poslanci in politični jetniki in je to stavila kot predpogoj za vsako nadaljnje razpravljanje državnega zbora., Ker v debati, ki je nastala o tem v na-daljnem poteku seje, ni mogel biti dosežen sporazum, so začeli komunisti prepevati mednarodno himno* stranke desnice pa so na to pričele peti rDas deutsclie Lied«. Seja je prenehala v splošnem hrupu. Poprej pa je še odredil starostni predsednik prihodnjo sejo za jutri ob 11. dopoldne. Angleška vlada in zasedba v Nemfili. Odgovor ministra Clynesa na zadevne Interpelacije. London, 27. maja. (W) V odgovoru na včeraj v spodnji zbornici stavljeno vprašanje, ali namerava vlada imeti zasedeno kolinsko cono po angleških četah do izpolnitve versaillske pogodbe. je izjavil minister Clynes, da so namere vlade v soglasju z določili dela XIV. versaillske pogodbe, ki urejajo zasedbo nemškega ozemlja po zavezniških četah. Odgovarjajoč na vprašanje, od katerega časa teče zasedbeni rok, je izjavil Clynes. da ne more na to vprašanje odgovoriti brez pismene podlage. Na nadaljnjo interpelacijo, ali je smatrati razorožitev Nemčije na morju za popolno, je bil prečitan pismen odgovor Clynesa, v katerem je rečeno, da je razorožitev Nemčije na morju po mnenju angleške vlade praktično po* polnoma izvedena. Na vprašanje liberalca Lambertai, ali more ministrski predsednik sporočiti, da je nemška vlada sprejela načrt izvedencev, je opozoril Clynes na nemško noto. Opozicijonalni blok v razpadu. Beoigrad, 27. maja. (B) Vsi parlamentarni klubi so imeli danes dopoldne in popoldne sejo. Na seji opozicijo-nalnih klubov se je poslancem naznanilo!, da lahko odidejo iz Beograda, da pa morajo uglednejši člani radi pred-stoječega sklepa opozicijonalnega bloka glede manifesta ostati v Beogradu. Demokrati so sklenili, sklicati veliko strankino konferenco za 6. julija. Zem-Ijoradniki so odšli na agitacijo, le nekaj jih je ostalo na posvetovanju, ki se konča jutri. Muslimani in klerikalci so istotako večinoma odpotovali. Predstavniki opozicijonalnega bloka so imeli nocoj sejov ki se bo jutri nadaljevala. Gg. Davidovič. Maček ter Spaho so izjavili, da ostane opozicijonalni blok složen in da bo nadaljeval borbo. Jutri bo opozicija sprejela manifest. G. Maček je izjavil, da je sedaj jasnoi, da so Hrvati imeli prav, ko so zastopali svojo prejšnjo politiko. Borili se bodo do končne zmage nad srbskim imperija-lizmom in hegemonijo. Nič ne de, ako se je kralj postavil na stran nacijonalnega bloka, kajti Radič bo nadaljeval svojo borbo tudi potom Zveze narodov. HRSS se volitev ne boji. Gg. Korošec in Spaho dajeta po svojih pristaših slične izjave. Dejstvo je, da je opozicija poražena. Vsi politični krogi pričakujejo razpad opozicijonalnega bloka. Hrvati so se že danes ločili od opozicijonalnega bloka in manifestirali svojo separatistično politiko. Radič pa je že dal protidržavne izjave časopisju na Dunaju in izven Dunaja. Sami demokrati so prepričani, da bo opozicijonalni blok še pred 20. oktobrom razpadel. Coolidge je podpisal prise Se je i eniški zakon. Rim, 27. maja. (K) Prezident Coo-lidge je po vesteh iz Washingtona podpisal priseljeniški zakon. Do zadnjih dni se je prezident trudik da odgodi podpis do zaključka pogajanj med Washingtonom in Tokijem. V izjavi na javnost navaja CooJidge razloge, ki so ga dovedli do podpisa tega zakona. On odobrava odkrito najvažnejše ckuločbe tega zakona, izraža pa svoje obžalovanje, da ni bilo mogoče odstraniti klavzule o izključitvi Japoncev od priselitve. MUSSOLINI O NALOGAH PARLAMENTA. Rim, 27. maja. (T) Opoldne se je ^ršil sestanek poslancev večine. Predsedoval je Mussolini. Izvoljen je bil odbor parlamentarne skupine vladine večine. Mussolini je imel daljši govor o nalogah sedanjega parlamenta ter po-vdarjal, da je to zadnji poizkus s parlamentom v Italiji. Ako bi se ta poizkus ponesrečil, mora priti namesto parlamenta druga institucija. Volitve parlamentnih . in senatnih funkcijonarjev v Rimu. Rim, 27. maja. (T) Današnji seji zbornice, ki se je začela ob 15. url, ja presedoval Tovini. , Takoj po otvoritvi je bilo zaprise* Ženih več poslancev,, med njimi tudi dr. Besednjak. Nato se je vršila volitev predsednika. Fašist Alfredo Rocco je dobil 338 glasov, opozicijonalec Amen-dola 2, Salandra 1 in Sandrini tudi 1 glas. Praznih glasovnic je bilo oddanih 127. Izvoljen je bil Rocco. Za podpredsednike so bili izvoljeni Grandi Dino, Giunta, Gasparotto in od ljudske stranke Rodino. Nato je bilo izvoljenih še 8 tajnikov in 3 kvestorji. Rim, 27. maja. (T) Senatu, ki se je danes sestal, je predsedoval senator Melodia. Senat je sprejel predlog, da se odpošlje angleškemu kralju brzojavna zahvala za prisrčni sprejem italijanskega kralja. Pri volitvah predsednika! je bilo oddanih 266 glasov, od teh 209 za Titonija, praznih je 62, neveljavnih pa 5 glasovnic. Za podpredsednike so bili izvoljeni Melodia, Zufelli. Perle in Mariotti. —— ......................... i,..— * Borzna poročila. Beograd, 27. maja. Devize. Dunal 0.1152—0.1153, Bukarešta 36—37, Ženeva 1440—1441, London 354.50—354.70, Milan 360.30—360.50, New York 81.40—«1.50, Pariz 445—449, Praga 241.40—241.50, Solun 161—168, Sofija 58-59.50. Valute. Dolarji 80.25—80.60. Zagreb, 27. maja. Devize. Dunaj 01.! 14250—0.116250, Bukarešta 36.50—39.50,' London, izplačilo 353.25—356.25, London, ček 353—356, New York, ček 80.95— 81.95, Pariz 437.50—445, Praga 339.50— 242.50, Švica 1437.50—1447.50, Švica, ček 1435.40—1445.40. Valute. Dolarji 80—81. avstrijske krone, 0.1150—0, romunski leji 0— 39.50, italijanske lire 356.50—359.50. Trst, 27. maja. (T) Devize. Pariz 122—122.50, London 98.35—98.60, New York 22.60—22.70, Švica 399—402, Praga 66.75— 67.25, Dunaj 0.0315—0.0325, Zagreb 27.70— 28.—•. Valute. Avstrijske krone 0.0315— 0.0325, dinarji 27.70—28.—. dolarji 22.50— 22.65, funt šterling 98.25—98.50. Curih, 27. maja. Beograd 6.975, New York 566. London 24 61, Pariz ’n.65, Milan 25, Praga 16.70, BudimpeSta 0.0065, Bukarešta 2.60, Sofija 4.10, Dunaj 0.007975. Berlin, 27. maja. Beograd 5.18, Dunaj 5.90, Milan 18.65, Prača 12.435, Pariz 22.84, London 18.305, Vork 4.19, Curilj 74.41. Praga, 27. maja. Beograd 42.53S, Dunaj 4.79, Berlin 8.19. Rim 153 875, avstrijske krone 4.77, italijanske lire 15325, Budimpešta 3.925, Pariz 189.125, London 147.80, New York 33.95, Curih 603. Dunaj, 27. maj1*. Devize. Beograd 868—872, Berlin 16.75—17 05, Budimpešta 0.78—0.84, Bukarešta 309—511. London 308.500—309.500, Milan 3144-3156, Ne* York 70.835—71.185, Pariz 3862—3878, Praga 2090—2100, Sofija 506—510, Curih 12.535 —12.585. Valute. Dolarji 70.460-70.S60, bolgarski levi 492—500, nemške marke 16.30— 16.70, angleški funti 306.700 -308.300, francoski franki 3835—3S55, Ualjanske lire 3140—3160, jugoslovanski dinarji 865—871, romunski leji 303—307. švicarski franki 12.420—12.500, češkoslovaške krone 2072— 20SS, madžarske krone 0,73—0.79. Za naie morje. Govor Ljube Jovanoviča. y. nedfiCo dne 25. t. m. se je vršila v 4\yor«oi nove univerze v Beogradu prva redna letna skupščina »Jadranske Straže«. Skupščino je otvoril predsednik glavnega odbora »Jadranske Stražo* in predsednik narodne skupščine s£. kjnba Jovanovič, ki je imel lep m stvaren govor o pomenu in nalogah »Jadranske Straže«. Predsednik Ljuba Jovanovič je izvajal med drugim sledeče: Skrbeti moramo, da bodo člani in prijatelji »Jadranske Straže* mnogoštevilni in navdušenj. To je naloga »Jadranske Straže«, ki mora probuditi in razširiti ljubezen celokupnega našega naroda v vseh krajih naše domovine do našega morja. Naša naloga mora biti, da predvsem čuvamo naš Jadran. Ne smemo dopustiti, da se ukorenini mnenje, da je treba izvršiti nujnejše stvari in da morejo Jadran in njegovi interesi še malo ča-Kati. Mislim, da je bila ena največjih po- priča Adolf Goldschmied, ki pripominja, da mu je Caruga obetal vrniti denar, katerega mu je vzel. Predsednik senata je vprašal Goldschmieda, če pozna Caruso, na kar ta odgovarja: »Kako ga ne bi poznal, Ko ie bil pa pred letom dni pri meni kot gost« Predsednik vpraša pričo, če zahteva, da s* ji vrne ukradenih 2000 kron. Priča: »Ce /* Jovo obljubil, potem jih bo že sam vrn“:* Ko je Goldschmied odhajal iz dvorane, J® hotel Carugi nekaj na tihem povedati, kar je Pa predsednik senata preprečil. DANAŠNJA RAZPRAVA. Osijek, 27. maja. (Z) Na današnji razpravi je bil zaslišan kot priča cigan Ste-vo Šajina iz Poreča. On pripoveduje, kako so v kritični noči rožljale puške in kako so razbojniki pričeli razbijati po vratih. Kaže, kako se je tresel. Predsednik ga vpraša: »Kdo je bil v hiši?« Šajina odgovori: »J®** moja žena in deca.« Predsednik: »Kdo J* prvi šel v hišo?« Šajina: »Ta tukaj, ^aru” ga.« Predsednik: »Ali ga poznate?« šajiM' »Ako bi bil v škatlji zaprt, bi ga poznal.« Pravi, da so mu vzeli 4000 Din in 200 zla* tih in srebrnih predmetov. Predsednik: »50 razbojniki streljali?« Šajina: »Bolj ko n* fronti. Imel sem mrzlico najvišje stopnje oo samega strahu. Moj sin mi je hotel priti v* pomoč, pa je bil od razbojnikov ranjen.« Predsednik: »Ali so vas tepli?« Šaiin*: »Bil sem v takem strahu, da niti ne ve®< ali so me tepli ali ne. Skakal sem nad e® meter visoko.« Na vprašanje predsednika« ali zahteva, da se mu vrne denar in ukr»' deno blago, pravi Šajina, da zahteva. žavni pravdnik vpraša Šajino, ali ve, kdo “ streljal na njegovega sina. Priča izjav'1^ da ne ve, ali je streljal oni, ki je imel str®* žo na hodniku ali pa kdo drugi. Slovanski svet. Konflikt med Poljsko in Rusijo radi narodnih manjšin. Sovjetska vlada je poslala Poljski noto, v kateri se zavzema za narodne manjšine na Poljskem. Ta nota ie vznemirila poljsko javnost in časopisje odločno odklanja vmešavanje sovjetov v notranje vprašanje Poljske. Sovjetska vlada Je v svoji noti naglasila, da je načelo nevmešavanja v razmere sosednih držav ostanek predvojne buržoaske ideologije in da ima vsaka država pravico zavzemati se za preganjane narode v drugih državah. Poljska vlada je odgovorila, da sprejema v načelu to teorijo. Z isto pravico, s katero se sovjeti zavzemajo za narodne manjšine na Poljskem, se inore poljska vlada zavzemati za narodno večino v Rusiji in zato opozarja sovjetsko vlado na strašen položaj ruskega naroda, kj je pod vlado komunistične manjšine. Kar se tiče vprašanja pravoslavne cerkve na Poljskem, bo poljska vlada odgovorila šele potem, ko ji predloži sovjetska vlada točen imenik vseli onih pravoslavnih svečenikov in škofov, ki so Jih boljševiki v Rusiji postrelili in pobesili. Manjšinsko šolstvo na Češkem, Češkoslovaška vlada je v letošnjem proračunu določila 39 milijonov Kč za gradbo novih čeških manjšinskih šol. Ker pa ta vsota še ne zadostuje za vse šolske potrebe čeških manjšin, je ministrski svet poblastil Osrednjo šolsko matico, da postavi na . Češkem, Moravskem in Šleskem nove manjšinske šole z driavnim jamstvom, tako da bi Matica sama priskrbela finančna sredstva, država bi pa potem gotove stavbe prevzela in stroške amortizirala. S tem se bo odpo-moglo pomanjkanju manjšinskih šol in nove zgradbe bodo hitreje napredovale. Poljaki proti kongresu slovanskih geografov In etnografov v Pragi. V dneh od 4. do 8. junija bo v Pragi prvi kongres slovanskih geografov in etnografov. Sedaj so se pojavili v listih poljske levice, v soc.-dem. »Robotniku« in v »Kurijeru Polskem« članki proti kongresu, napisani od prof. Csarmowskega. Pisec pravi, da je dobila vabilo na kongres cela vrsta poljskih znanstvenikov, ki se ga deloma tudi udele' že, čeprav oficialne korporacije niso obraV' navale o udeležbi. Čsarmowski trdi dalJe> da vprašanje udeležbe nima znanstvene^ pač pa političen pomen, ker baje ne obsto' jajo posebna slovanska geografska vpraša' nja, ker ni enotnega slovanskega ozem*)** Očita dalje organizatorjem kongresa, “a hočejo položiti temelj vseslovanski organi' zaciji, v kateri bi poljska znanost trpe*8 škodo. šah. LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI TURNIR. V 12. kolu so bile odigrane sledeče pat' tije: Dr. Čadež je izgubil proti dr. Vebru, Sila proti Valentinčiču, Vladimirovič prot* J. Vidmarju. Partija za prvenstvo Furlani' Stupan je končala remis. Dobili pa so: Iskra proti Rodetu (vsled kontumacal), C. Vidmar proti Zadneku (dtto.) ter Jerofffr proti Pie* velju. Partiji inž. Zupanc-Bearukov ter Kra-gelj-Mrzlikar sta bili prekinjeni. — V 13. kolu so Izgubili: Valentinčič Pr'(?Jelia in g. Putjate, ki sta tudi pri nas nosi prvih vlog komedije. Tudi na Dunaju .e »Paglavka« občinstvu hitro priljubila šla pod Imenom »Colette« neštetokrat ko odra. | M član ]iinQ$looens&e Matic«7 Dnevne vesti. „. — Predsednik udruženja vojnih inva-"dov pri kralju. Kralj ie sprejel v avdijea-ei Predsednika Osrednjega odbora udruženja vojnih Invalidov Vojislava Mladenoviča, ki :™ Pri tej priliki izročil kralju kot največje-l™u dobrotniku in zaščitniku invalidov prvo diplomo udruženja. Mladenovič je ostal pri iKTalju v avdijenci skoraj 1 uro in se je z »jun razgovarjal o vseh aktuelnih invalidskih vprašanjih. Kralj je ponovno obljubi’ zastopniku invalidov vso svojo pomoč in Podporo. — Iz ministrstva pravde. V ministrstvu pravde je pripravljen nov ukaz o imenovanju, premeščenju in upokojitvi večjega **fivila sodnikov in sodnih uradnikov. Ukaz vo te dni razglašen v Službenih Novina.il. — Protialkoholna propaganda. Mini-Svf Orodnega zdravja je odredilo, da odslej šolski zdravniki vsak mesec po vhkrat predavali o ciljih protialkoholne propagande med šolsko mladino, j. ~ Carinske konierence. Trgovska in SSjtniška zbornica opozarja vse interesente, **se vrši v petek dne 30. maja ob pol 19. v zborničnih prostorih v Ljubljani ca-r^ska konferenca. V sredo dne 28. maja se rjfvrši carinska konferenca za interesente paškega okraja za zgradbo glavne cari-“tanice na Rakeku. y ~~ Zgraditev palače urada za zavaro-aai® delavcev v Zagrebu. Osrednji urad zavarovanje delavcev v Zagrebu je skie-da prične še letos z zgradbo novega “tadnega poslopja. Na razpisani natečaj jc •Htodnji urad za zavarovanje delavcev do-•JJJjO konkurenčnih načrtov. 'I'e dni bo po-iury odločila nagrade predloženim naj/tam. Z zgradbo palače se prične letos in 5L2STajena do konca leta 1925. Zgradba pa-ibe ie proračunjena na 15 do 20 milijonov ~®3Jiey. Palača bo imela 4 nadstropja, pod-tiii!e ln visoko pritličje in bo zazidanih 10 > toč 800 kvadratnih metrov. — Osrednji j.a katerim ie Priklopljenih 10 **ctiov, kjer je prostor za 60 oseb. Pri-Sjtalti je, da so lokomotivam pritrjeni po-sesalni aparati, ki zabranjujejo uha-.jjH* dima in plina. Jamska železnica bo ®tavala na progi 7 kilometrov. 7; Posebni vlaki za Guštaiij. O priliki •bie Malgajevega spomenika dne 29. t. vozijo v Guštanj in iz Guštauja na-Posebni vlaki: Iz Maribora ob 6.40, k. a*erim se lahko peljejo tudi oni iz postaj PS IdllJvTJ pClJvJv IIFUI Ulil LUblu j, Cakovec-Pragersko-Maribor. V Gu ,;V M1 dosPe ta vlak ob 8.45 uri. Iz Guštanja V Mri.*X)r se vrača ta vlak ob 20. in dospe kJflb*r 22- uri- Udeležniki iz postaj noor-Pragersko-Čakovec morajo oditi že ‘Gušro Z Tednim °h 18.22. Iz Celja vozi v i8- uri.Poseben vlak ob 4. uri in dospe ob mri Lelje se vrne iz Guštauja ob 19. društva isžnica slovenskega planinskega Sien “,adovljici naznanja, da se vrši Juniin + i ®^5ni zbor v pondeljek, dne 2. • 20- uri v Sokolskem domu v Dben2 1 z °bičajnim dnevnim redom. — Ben,, -*,se na?nanja, da se odpre koča na “e8unjsčlcl v soboto, dne 31. t. m. m niuT Jllkoslovenska Matica. Letošnji red-™ občni zbor pokrajinskega odbora Jugoslo-Iei)ske Matice za Slovenijo se vrši v ne-celjo, dne 22. junija ob 10. uri dopoMne v rv°rani ljubljanske univerze. Na ta občni ni r °Pozar)amb delegate vseh pedruž-*jC Jugoslovenske Matice. Natančnejše po-a‘ke in dnevni red objavimo pravočasna, ka > P°učno predavajije s skioptičnimi sli-Vr? Vt *-ot!alc,i- Na praznik v četrtek se Logatcu poučno predavanje o našem hat!~eileItl ozemlju. Predavanje bode po-ske i°.V? ° na, Jaki mo vic se je zvečer zopet <-d-pNPomniti je, da so ljubljanski vele-idržoLf^iobljeni zlasti v južnih krajih naše Mn, vf ta uživajo po zatrdilu vseh tameš-po n evskih faktorjev najboljši sloves. — .nairi je porok, da bo letošnja prireo.ttv ,tiahljani zopet sijajno izpadla, poglobila »stvarlla trajne medseboine trgovske Ze! letošnji poset obeta biti izredno ve-apeJiramin Tin costoliirhnost T.iuhiiane. Jjj „"UIiani zopet sijajno izpadla, pogioima PVe» lla trajne medseboine trgovske r®! letošnji poset obeta biti izredno veta apeliramo na gostoljubnost Ljubljane. 112 Promocija. V soboto dne 31. maja ob Irgl talbo na ljubljanski univerzi ptomovi-Ljuhi? Pravnik g. Stanislav Štrtikel.i iz j ‘lane za doktorja prava. *iaua i?a ^ne ^ 1— Podružnica Hub- (6biv,i uer za dne 25. t. m. sklicani izredni ®*h T vsl°d slabe udeležbe ni bil sklep-nedeljo dne 1. junija zopet sklicuje z t®tim dnevnim redom in ki bo tiOV 7k„ 0b vsakeni številu navzočih čla-OosnLu r °° v restavraciji pri Zlatorogu, *i)lfc 3 in se prične ob 9. url do- ! • Pogoji za dostop k zboru so isti. Pov,^ Vel?a Pevska slavnost, ki se vrši , ■avdeve« 40 letnice v vseh j. robo st.,,; e*a Tivoli v nedeljo 1. junija t. I. ko tVdI z tajgatim srečolovom z ja- iBrtdnn j11!®1 dobitki. Pomožni odbor je Mr.arLu^ , u> da bo nudil posetnikom vseka *za ?vo in razvedrilo. bKrbljcno bo W]afi dobro postrežbo v jedi in "I6. Popolna 2°dba 7veze Ju-že,IezMčarjev. Slavnost sc vrši •tatlcp n^ut+^reimen,u- Pazite na prihodnje Odlovu 1,3 *av° dobitkov prt sre- trgovcev v Ljubljani objavlja de e-,*: konečne rešitve vprašanja gle- Praznovanja Prazn.knv po celi Jjj »-J1* od str£,rii ^'reze trgovskih gremijev ^trtek 00d,° lrfpvine v ^•'rivo zaprte — Na- Ljubljana, 27. maja. — Izlet k sv. Katarini priredi »Olepševalno društvo v Rožni dolink s svojini pevskim zborom v nedeljo dne 1. junija 5924. Zbirališče ob Večni poti pod stieliščem. odhod ob 5. uri. Priklopitev drugih izletnikov pri Vodniku v Podutiku. Po prihodu služba božja s petjem. Za dobro postrežbo in najboljšo zabavo preskrbljeno. — Odbor. — Umrli so v Ljubljani: Dne 23. maja: Anton Golja, sin železn. delavca, 1 dan. — Dne 25. maja: Luka Gerčar, poljski dninar, hiralec. 73 let. — Fran Gražem, obrtni delavec, 20 let. — Dne 26. mala: Zoiana Gorazd, bančna uradnica, 32 let. — Marjana Gašperc, bivša kuharica, 83 let. — Dne 27. maja: Julijan Krek, akademik. 20 let. — Hudožestveniki v Mariboru. V torek dne 27. t. m. ob četrt na 11. uro so dospeli Hudožestveniki v Maribor. Goste so pozdravili intendant g. dr. Brenčič, ravnatelj drame g. Bratina in v imenu udruženja igralcev g. Tepavec, nakar so ruski umetniki med pozdravljanjem številnega občinstva odšli na svoja stanovanja. — Zanimanje za Hudožestvenike. Zanimanje za gostovanje ruskih umetnikov v Mariboru je toliko, da je do male izjeme gledališče za vse tri večere že sedaj razprodano. — Repertoar Narodnega gledališča. V sredo dne 28. t. m. »Crešnjev vrt«. Gostovanje Hudožestvenikov. — Izredna seja občinskega sveta. V petek dne 30. t. m. zvečer bo v mestni sejni dvorani izredna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je razprava o nabavi potrebnih gradbenih kreditov. — Sokolska slavnost. O priliki proslave desetletnega razvitja svojega prapora dne 1. junija priredi mariborski Sokol dne 31. t. m. ob 9. uri zvečer bakljado po mestu. Pred stanovanjem kumice zastave ge. dr. Rozinove na Aleksandrovi cesti se priredi podoknica, nakar krene povorka skupno v Narodni dom. — Velika toča pri Mariboru. V sredo prošlega tedna je zadela Sv. Križ nad Mariborom in okolico huda vremenska kata* strofa, ki je pokončala skoro vse nasade, vinograde in skoro oskubila drevje. Nastala je nenadna nevihta in vsul se je dež kakor iz škafa, vmes pa toča, ki je bila deloma velika kakor kurja jajca v premeru 4 do 5 cm. Škoda je zelo velika in so Svefo-križani ob ves letošnji pridelek. — Francosko predavanje. V nedeljo dopoldne je predaval v dvorani Grajskega kina profesor francoščine na’ zagrebški univerzi g. Variner. Predaval je o starih francoskih gradovih z ozirom na zgodovino politične, kulturne in umetnostne pomembnosti. izvajanja predavateljeva so bila zelo temeljita in pregledna. Poslušalcev je bilo izredno veliko, kar priča, da je v Mariboru precej ljudi, ki razumejo francoščino. Predavanje so izpopolnjevale slike. €e§I@. — Krstna slava celjskega 39. pešpolka se vrši danes v sredo 28. t. m. na Glaziji. Zjutraj bo služba božja, pri kateri sodeluje vojaška godba iz Maribora, popoldne ob 3. uri pa bo istotam vojaška veselica, pri kateri tudi sodeluje vojaška godba, katera se že par dni mudi v Celju in je priredila par koncertov. — Strelovodu« naprave. Mestni magistrat objavlja razglas, v katerem se pozivajo lastniki hiš in drugih objektov, ki imajo montirane strelovode, da pustijo čimpreje strelovodne naprave preizkusiti in defektne popraviti. Za preureditev pri že obstoječih strelovodih je treba istotako kakor za na pravo novih strelovodov izposlovati ob'ast-veno dovoljenje. — Ukinjenje prepovedi prašičjih sejmov. Mestni magistrat 'e z razglasom od 22. maja ukinil prepoved ptašičjih sejmov, katera je bila izdana vslcd epidemije Škrlatice. — Posebni vlak vozi iz Ceija jutri na praznik na Malgajevo slavnost v Guštanj, Iz Celja odhaja vlak oko.i po! 5. ure zjutraj, iz Guštanja pa med 6. in 7. uro zvečer. Vožnja je polovična. — Nemškutarji so prekrstili svojo kandidatno listo za ibčiuske volitve v okolici Celje iz Nepolitične gospodarske stranke v »Nepolitično občinsko stranko«. Njihovi kandidati pa kljub temu prekljicujejo svoje kandidature in kakor čujemo, je preklicev že 14. Dvomimo, da bo novi iim kaj bolj vlekel ko stari in bo lista do volitev menda vkljub novemu limauju razpadla. Ptuj. — Sezona na letnem kopališču na Dra- vi se je že pričela. Občina ie kopališče lepo preuredila. Kopalcem je tudi okrepčevalnica na razpolago. — Aretacija. Policija ie aretirala Jakoba Pečnika in Julijano Kramar, ker sta osumljena tatvine. — Živinski in konjski sejem bo zopet dne 3. junija. Svinjski sejem bo pa dne 4. junija, kakor običajno. — Živinorejska razstava se otvori dne 5. junija na sejmišču. — »Mladiko« v Ptuju nameravajo razpustiti, ker ima' vedno mani gojenk in mora mestna občina plačevati prevelike primanjkljaje. V prostore »Mladike« namesti mestna uprava deško meščansko šolo, katera se sedaj nahaja v stari vojašnici. Gospodinjska šola bo Še naprej obstojala v dosedanjih prostorih »Mladike«. Novo mesto. — Škropljenje cest se opravlja v povečanem Novem mestu prav mačehovsko. Do-čim so »stari« meščani vsak dan deležni tega blagra, se prlklopLcnl del Kandiia po polnoma prezira in zanemarja, čeravno so tudi tam hidranti kot ono3tran mostu Kan-dijanci tonejo v prahu. S prevzemom vseh dolžnosti imajo »novi« meščani menda tudi pravico do vseh ugo ltnsti. To vsaj pričakujejo. — Majnikov Izlet sta Imeli tuk osnovni šoli v četrtek 22. t. m. Radi draginje so izostali dolgi izleti na Gorenjsko in drugam, večina mladine ie oosiL.a v bajne Gorjance ali pa ob Krki navzgor. Tudi gimnazijci obiščejo v pondeljek oonalveč ok .'iške krajo. — Snaga v žel. vagonih na dolenjski progi je pod vsako kritiko. Vozovi so prašni in umazani od sile in nihče se ne zmeni zanje, čeravno moramo p.ačevati tako visoko voznino. Potovanje v teli vozen je prava muka. škodljivo je zdravju in obleki. Prekmurje. — Zaključek birusovaaja ? Prekmurju. Birmovanje v Prekmurju, prvo po 10 letih in prvo slovensko po 1060 letih je bilo dne 25. t. m„ v nedeljo, z birmovanjem v Tišini zaključeno. Mariborski škof g. dr. Karlin je birmoval tekom svojega obhoda po Prekmurju 12.953 ljudi, med njimi tudi nad 20 tet stare, ki so že poročeni. — Spominska plošča dr. Ivaanclju. G priliki birmovan.ia v Tišini v Prekmurju se je započela nabiralna A\'ja za postavitev spominske plošče in nagrobnega spomenika pokojnemu tamkajšnjemu župniku dr. Iva-nociju. Dr. Ivanoci je bil prvi narodni buditelj prekmurskega sjhmnskeca hudstva in se Imamo ravno njemu veliko zahvaliti, da se je tamkajšnji nas element ohranil do zgodovinskega leta L>j9. ko je bil končno osvobojen in združen s vobodnu Jugoslavijo. Spominska plošča se postavi dr. Iva-nociju v tišinski cerkvi. Šport. 1NTERNACIJONALI MEETING GAC (GRA-DEC) - HAŠK (ZAGREB). GAC zmaga z 42 : 38 točkami. V nedeljo se je vršil v Zagrebu na Haškovem igrišču medklubski lahkoatletski turnir med Grazer Athletik Sportklubom in Haškom. Meeting je izpadel zelo dobro in so bili doseženi tudi prav dobri rezultati med njimi tudi nekaj štajerskih in jugoslovanskih rekordov. Poznan atlet Spahič je izenačil v teku na 100 m jugoslov. rekord in v skoku v daljino je postavil nov jugoslov. rekord. Moral pa je vsled dobljene blesure odstopiti od nadaljnega tekmovanja. Vsled tega tudi ni tekel v štafeti in s tem je bila odločena zmaga Gradčanov. Rezultati so sledeči: Tek 106 m: L Spahič (Hašk) 11 sek., II. Bartl (GAC), Ul. Kojič (H); Tek 400 m: Kojič (H) 53.6 sek., II. Volkmar (G), III. Krajačič (H). Tek 800 m: I. Friebe (G) 2:07.6, II. Friebe, jun, (G) 2:08.5, III. Ferkovič (H) 2:09.8. Tek 3000 m: I. Friebe (G) 9:49.6, II. Do-tiauer (G), III. Ferlan (H). Štafeta 4 X 100 m: I. GAC 46 sek., II. HAŠK. Met krogije: I. Gašpar (H) 11.20.5 m, II. Rotfuchs (G) 10.99.5. Met kopja: I. Gašpar (H) 48.70, II. Fontane (G), III. Held (G). Skok v dalj.: I. Spahič (H) 680.5 cm, II. Rotfuchs (G) 660.5 cm, III. Leandrov (H) 634. Skok s palico: I. Held (G) -343 cm, II. Ferkovič (H) 313, III. Kovačevič (H) 313. Placement določen po žrebu. REZULTATI MARIBORSKE KOLESARSKE IN MOTORNE DIRKE. V nedeljo, 25. t. m. se je vršila na dirkališču na Teznu v Mariboru kolesarska in motorna dirka, katero je aranžiral kolesarski klub »Edelvveiss«. Tekmovalce so poslali klubi »Edehveis«, »Perun« in »Delavsko kolesarsko društvo« iz Maribora, »Ilirija« iz Ljubljane ter kolesarji in motorni kolesarji iz Ptuja, Varaždina in Zagreba. ■ Tekma je bila zelo napeta in živahna, ker so se kosale za prvenstvo res dobre moči. Ker so poslali zunanji klubi prvovrstne športnike, se je mislilo, da bodo domači mariborski tekmovalci slabo odrezali, rezultati pa so presenetili, kajti največ zmag so si priborili ravno domačini. Rezultati tekem so sledeči: Pozdravna dirka: prvi Dvorak (Edelvveiss), drugi Sepp Schmiermaul (gost), tretji Nabergoj (Perun). Dirka JunicrJev na 4000 m: prvi Bračič, drugi Medved. Vztrajna dirka na 3000 m: prvi Iv. Vesenjak (Del. kol. dr.), drugi Ant Plavček. Vožnja gostov na 4000 m: prvi S. Schmiermaul, drugi Ant. Skrajnat (Ilirija), tretji V. Bar. Damska dirka: prva Greti Karner, druga Rezi Kasch (obe Edelvveiss). Dirka za prvenstvo Slovenije na 1000 m: prvi J. Dvorak, drugi F. Nabergoj (Perun). Izločilna dirka na 6000 m: prvi Dvorak, drugi E. Pahor, tretji F. Nabergoj (oba Perun). Vojaška dirka: prvi Ptovčak. drugi Bencik. Dirka motorjev. Pomožni motorji 100 kub. cm: prvi Stanko Vesenjak (DKW). Lahka motorna kolesa do 150 kub cm: prvi Pepo Baumann (Puch), drugi M. Ra-dies. Motorna kolesa do 250 kub. cm na 5000 m: prvi M. Radics, drugi P. Baumann, tretji Fr. Hergo. Motorji do 350 kub. cm na 5000 m: prvi Klaibl (Douglas). Motorji do 500 kub. cm na 5000 m: prvi Stuzzi (BSA), drugi Klaibl (Douglas). Motorji do 750 kub cm na 10 km: prvi D. Baumann (Indian). drugi Rado Hribar iz Ljubljane. Motorji do 1000 kub. cm na 20 km; prvi R. Sotler iz Zagreba (Excelsior), drugi T hal mann, Maribor (Indian), tretji artil. podporočnik Dimitrijevič (Harley Davidson). I. Handicap: prvi Klaibl, drugi Stuzzi, tretji Radics. II. Handicap: prvi Sotler, drugi Bauman. Občinstva ie bilo veliko, žalibog večinoma nemškega. Potek tekem je bil miren in tudi nesreče ni bilo nobene. Konjske dirke na Teznu pri Mariboru. Dne 29. t. m. in 1. junija se vrši na Teznu pri Mariboru velika konjska dirka, h kateri so priglašeni razen Mariborčanov tudi Turnišani (7 konj), Ljutomerčani (7 konj) in Zagrebčani ter drugi. Začetek dirke ob 14. uri. Na dirkališče vozi iz mesta poseben vlak. ^ O brnskem štafetnem teku pišejo ts-mošnje »Lidove Noviny« sledeče: V včerajšnjem vročem nedeljskem dopoldnevu so se spremenile ulice Brna v po torišče krasne iahkoat:etične manifestacije, kaVe-^ spored ie bil spestren z soudeležbo atletov bratskega jugoslovanskega plemena, k: so dobili tudi palmo zmage. Potek tekme, ki je vzbudil jjosebno na cilju na VVilsnncvem trgu. živo zanimanje občinstva, je bil gladek in doseženi rekordni časi so skozinskoz lepši, kakor lanu V času 5:21.3 je pritekel poslednji mož ljubljanske štafete, pozdravljen od vojaške godbe, za njim v času 5:22 l priteče Mor. Slavie, nato rilavla Praha za -5:22.2, 4. S. K. Prostejov, 5. moštvo brnske posadke. Zmagoslavna štafeta Primorja je bila sestavljena iz sledečih atletov: Boranič-Slamič-Kregelj-Koch-CIgič- Perpar-Valtrlč. btafeto lanskega zmagovalca Mor. Slavije so tvorili atleti: Loubal-Bidžek-lLiiub-Rci-chart-Flelscher-Šmid-Juranek, praška fJavlja pa je podala Egger-ja-Hamonz-n-Eiož-ka, Kopala, Stoka, Zoka la Karla. Gospodarstvo. Tržna p@r®žI8a. Novi S a d, 26. maja. Pšenica 305— 310, oves 285, koruza 220—232.5, moka »0« 475—485. Tendenca nespremenjeno omahljiva. Promet je znašal 65 vagonov koruze, 5 vagonov pšenice, 15 vagonov moke in 1 vagon ovsa. Budimpešta, 25. maja. (V dinarjih.) Pšenica 342.5—365, rž 317.5—320, ječmen za krmo 300—320, za pivovarne 325— 345, oves 330—335, koruza 270—277.5, otrobi 245—250. X Posojanja za olajšanje prometa s Češkoslovaško. Med našo in češkoslovaško vlado je dosežen sporazum, da se sestavi posebna komisija, ki bo proučila možnost zmanjšanja transportnih troskov našega blaga v Češkoslovaški. Za to ugodnost zahteva češkoslovaška olajšave pri prevozu Cehoslovakov v primorska kopališča. Uvedel bi se direkten voz, ki bi vozil iz Prage do Sušaka 20 ur: uvedene pa bodo tudi olajšave pri formalnostih radi potnih listov in vizumov. X Carinska konferenca na Rakeku. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesente logaškega okraja, da se vrši prihodnja carinska konferenca v sredo, dne 28. maja ob 18. uri v zgradb, glavne carinarnice na Rakeku. X Izplačevanje hipotekarnih posojil Državna hipotekarna banka je pričela v to* rek, dne 27. t. m. nakazovati dovoljena hipotekarna posojila iz švicarskega posojila. Posojila so dovoljena na 12 let proti 10 odstotnimi obrestmi. Vse prošnje niso mogle biti rešene ugodno, ker je bilo zapro* šeno za mnogo večje vsote, kakor pa jo ima hipotekarna banka na razpolago. Država si je od švicarskega posojila pridržala 20 milijonov dinarjev za osnovanje In vzdrževanje vodnih zadrug v Sremu in Banatu. X Za odpravo notiranja srednjega tečaju na beograjski borzi. Zveza, beograjskih bank je zaprosila pri finančnem ministrstvu, da naj se odpravi sedanja notacija srednjih tečajev na beograjski borzi in da naj se uvede samo notacija denarja in blaga, kakor je to na vseh svetovnih borzah. Prošnjo so vložile banke pri finančnem ministrstvu zato, ker se je dosedanji način notacije uvedel svoj čas na željo finančnega ministra. X Carinska konferenca v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica opozarj8 vse interesente, da se vrši prihodnja carinska konferenca v petek dne 30. maja ob polu 7. uri popoldan v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10. S@ia SiNhIfaffisgfesa občinskega sveta« Včeraj se je nadaljevala seja občinskega sveta, ki jo je otvoril župan dr. Perič ob 6 TL Pred prehodom na dnevni red je bil izvoljen v jugoslov. olimpijski odbor kot zastopnik mestne občine ljubljanske obč. svet Tokan. Poročilo stavbnega odseka. Nato je prišlo na vrsto poročilo stavbnega odseka, katero je podal Tokan. Sklenjeno je bilo asfaltovanje Aleksandrove ceste, za kar bodo znašali stroški 1,217.400 Din. Dr. Lemež je pri tem opozoril na slabo stanje nekaterih predmestnih ulic. Nadalje je bilo sklenjeno, da se obnove nekateri Stari in napravi nekaj novih hodnikov na raznih cestah: Florjanska ulica. Resljeva cesta, Pred škofijo, Študentovska ulica in dr. Obč. svet. Pirc je predlagal, naj se predvsem upošteva Ravniharjevo ulico, kjer so tamošnji lastniki že davno odstopili svet in sklenili prispevati, da se napravijo potrebni hodniki. Nadalje je poročevalec predlagal, naj se nabavi 82 velikih in 376 malih uličnih in hišnih tablic, ki bodo stale 38.000 Din. Male tablice napravi domača tvrdka Černe, velike pa praška tvrdka Smalta, ker nimamo v Jugoslaviji tvrdke, ki bi mogla to izdelati. Obč. svet. Turk je predlagal, naj napravi mestna občina prošnjo za i>rost uvoz tega blaga. Regulacijski načrti. Na vrsto je prišlo poročilo stavbnega odseka glede regulacije Škofje ulice, ki je dalo povod za daljšo debato. Stavbni odsek predlaga, da se opusti povprečna cesta, ki vodi preko župnijskega zemljišča od šent-peterskega mostu do poti med župniščem in kaplanijo. Tej prošnji šentpeterskega župnišča je občinski svet že ugodil, a ga ni potrdila gradbena direkcija. Stavbni odsek si je ogledal zadevo na licu mesta in je prišel do zaključka, da ni cesta potrebna niti za osebnj niti za vozovni promet. Sklenil je torej ponovno predlagati opustitev v regulacijskem načrtu predvidene ceste. Kot prvi se je oglasil, k besedi demokrat Turk, ki je v imenu svojega kluba odločno protestiral, da bi se opustila cesta, ki je v rabi že nad 85 let. Ugovarjal mu je obč. svet. Pirc, ki je kot Šentpeterčan naglašal, da je dotična cesta odveč in tudi privatna lastnina župnišča, ki jo da lahko vsaki čas zapreti. V debato sb posegli še nekateri drugi govorniki, nakar je bil predlog sprejet. Ravnotako je bil sprejet predlog glede regulacije Bohoričeve ulice ter glede spremembe regulačnega načrta za blok med Dunajsko in Vodovodno cesto, ker grade tam svoj stadijon Orli. Nato je poročevalec poročal o numeraciji novih hiš v Sp. Šiški in izjavil, da naj se ista izvede istočasno s prenumeracijo nekih drugih hiš. O imenovanju ulic pa naj bi se posvetovala posebna komisija. Nadalje je bila dovoljena razdelitev parcele Alojzija in Gabrijele Jerančič v Karlovškem predmestju na stavbišča. Končno se je dovolila na prošnjo Viktorja Rohrmana zatvoritev Strojarske steze na ta način, da se sezida na koncu proti Sentpe-terski cesti kak manjši lokal, ki se odda v najem kakemu revežu. Ostali del pa se prepusti v uporabo Viktorju Rohrmanu proti primerni odškodnini. Poročilo socljalno-političnega odseka. Nato je poročal o predlogih socijalno-političnega odseka obč. svet. Kralj. Sprejet je bil pravilnik za podeljevanje podpor odraslim onemoglim. Nato je prišla na vrsto ruska debata, pri čemur je bilo sklenjeno, deložiranje Rusov na ljubljanskem Gradu. Ta predlog je stavil obč. svet. Čepeljnik kot samostalen predlog. Poročevalec predlaga, da se odpove na gradu stanujočim Rusom, ki jih je ruski proletarijat pometel iz svoje srede, stanovanje. Zastopniki mestne občine ljubljanske so Si ogledali skupno z zastopnikom mestnega fizikata stanovanjske razmere na Gradu. V prvem nadstropju je precej ruskih beguncev. V dveh ali treh dvoranah pa stanujejo ruski dijaki, če so to sploh samo dijaki. Njihovo stanovanje so našli zastopniki mestne občine v najslabšem stanju. Dotične dvorane bi se dale zelo lahko preurediti v stanovanja z razmeroma nizkimi stroški. Radi tega predlaga socijalno-politični odsek: 1. stavbni urad naj napravi načrt za adapcijo, 2. odpove naj se stanovanje vsem Rusom razen dijakov, ki naj ostanejo tam do konca šolskega leta. Z ozirom na ta predlog se je razvila zelo živahna debata. Kot prvi je seveda vstal obč. svetnik Tokan, ki se je skušal braniti proti raznim očitkom, ki so našim čitateljem zelo dobro znani. Tokan pravi, da se ni nikdar izrazil, da bi bili Rusi smrdljive mrhovine, marveč, da je rekel samo. da so ležali dijaki na svojih posteljah, kakor mrhovine. (Tavčar: Tako se o ljudeh ne govori!) Rekel je celo, da vlada večj' red, kjer prebivajo ruske družine, če so reJ družine in ne mlatijo morda samo koruze. On je proti Rusom radi tega. ker se odjem-Ije domačinom mesto in podpira Ruse, ki bi lahko šli domov. Za njim je govoril vseučiliški profesoi dr. Vidmar, ki je izjavil, da moramo poznati mi samo ene vrste Rusov in se ne smem« vmešavati v ruske notranje razmere. Med Rusi je mnogo dijakov, ki so zelo pridni irt dostojni. Ti bodo prišli sčasoma domov in kakšno mnenje bodo imeli o nas, ako postopamo tako z njimi. Dr. Lemež je nato pojasnil stališče komunistov. Oni so proti Rusom, ker so NVranglovci in se je Wran-glova armada sestavljala iz ljudi, ki so tvorili podlago carističnemu režimu, ki je bil zelo slab. VVranglovci pa so tudi obenem nosilci reakcijotiarnega režima v Jugoslaviji. Nato je župan dr. Perič izjavil, da je bilo za mestno občino vodilno to, da se pripravijo stanovanja za družine, dcčlm si posamezniki lahko preskrbe tvbe drugje. Dodatni predlog dr. Ravniharja. Nato je govoril obč. svet. dr. R a v -n i h a r. ki je izjavil, da je bila graja obč. svet. Tokana povsem upravičena. Ponovno je naglasil, da niso med Rus! -nmo Vran-glovci, marveč tudi socijalisti. Če pa vlada na Gradu nered, je kriv predvsem magistrat. Kar pa se tiče izjave poročevalca, da nima mestni magistrat niti evidence, in da je to satno nekako avstrijsko »Personalssmrne -stelle« pravi, da ima evidenco poliefja. Ker pa že hoče večina na vsak način vreči Rus« na cesto, stavi predlog, da se preskrbijo Rusom nova stanovanja. Njegov dodatni predlog je propadel in sprejet je bil predlog klerikalno-socijalistične večine. Ureditev odgonsklh prostorov. Nato je bil sprejet predlog obč. svet. Čepeljnika glede revizije ter poprave od-gonskih zaporov na magistratu, ki so v skrajnem neredu. Prostori se bodo osnažilt in uredili posebni prostori za ženske, moške in otroke, ter uvedla desinfekcija za vse osebe. Id jih odda policija mestnemu magistratu. Nato je bil zavrnjen priziv Vladislava Vybiralika proti predpisu pasjega davka. Zvišanje šolnine na mestnem dekliškem II« ceju. ' Nato je predlagal obč. svet. Jeglič v imenu šolskega odseka, naj se v smislu sklepa kuratorija dekliškega liceja zvfša šolnina na liceju za domačine na 200. za tujce pa na 400 Din. Obč. svet. dr. Rožič pa je v Imenu obrtnega odseka poročal, naj naprosi mestni magistrat oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, da Izposluje osnutek obrtnega reda, ki ga pripravlja centralna vlada. Elektrifikacija Ljubljane. Končno je prišlo na vrsto poročilo upravnega odbora mestne elektrarne, ki ga je podal obč. svet. Orehek. Upravni odbor predlaga, naj se razširi kalorična centrala. Občina naj bi smela najeti v to svrho posojilo 35 do 40 milijonov dinarjev. Nadalje naj bi se sezidalo dvo- ali tronadstropno administrativno poslopje, kjer bi se namestili uradi, ki se sedaj nahajajo v Mestnem domu. Tozadevni načrt naj napravi stavbni urad. Glede tega poročila je prišlo do burne debate, katere se je v prvi vrsti udeleži obč. svet. dr. Vidmar. Med debato Je prišlo do ostrih kontroverz med njim in županom. Dr. Vidmar je očital županu dr. Periču pristranost slednji pa je izjavil, da ga da odstraniti iz dvorane, ako hi nadaljeval s sličnimi napadi. Končno je bilo poročilo sprejeto in župan je zaključil sejo ter naznanil, da skliče prihodnjo sejo pismenim potom. Sokolstvo. Pri akademiji v korist ruskim So kolom, katero prirede ljubljanska sokolska društva v pondeljek dne 2. junija L 1. v opernem gledališču, sodelujejo iz prijaznosti: ga. Abramova, ga. Lewandovska, ga. Nablocka, ga. Šaričeva, gdč. Priča, ter gg. Betetto, Popov, Pugelj, Pugelj, Sevastja-nov in g. prof. Ruč; glasbene točke izvaja orkester Sokola I., telovadne točke pa, poleg ruskih Sokolov, izbrane vrste ljubljanskega in šišenskega Sokola. — Preprodaja vstopnic v soboto dne 31. t. m. od 17. do 19. ure v odborovj sobi ljubljanskega Soko-la (Narodni dom); cene operne.___ ZBIRAJMO ZA SOKOLSKI TABOR! Današnje prireditve: V Ljubljani: Drama: »Paglavlca«. Premijera. Izven. Opera: »Manon Lescaut«. Red E. Kino Ideal: »Tajinstvena podmornica*. IV. del. Predstave ob 4., pol 6, 7. in pol 9. uri. Kino Tivoli: »Brodolomci«. Drama iz mornariških krogov. Predstave ob 4., pol 6., 7. in 9. uri. Kino Liubli. dvor: »Mlada maharadža«. V glavni vlogi Rudolfo Valentino. Predstave ob 3„ pol 5., pol 8. in 9. uri. V Mariboru: Narodno gledališče: »Češnjev vrt«. Gostovanje Hudožestvenikov. » Konec .Prtigelpatenta* v - Avstriji. Prod mesecem je minulo ravno 7u let, odkar je bila izdana zloglasna cesarska na-redba od 20. aprila 1854, simbol Teakčne 4vsirije. po kateri se je za časa političnih persekucij kaznovalo vse, za kar ni bilo mogoče najti zakonskega predpisa. Ta »predpis o izvajanju naredb in odlokov po-fitičnrh in policijskih uradov« je bil tako-rekoč birokratično zdravilo »za vse«; po njem je bil lahko kaznovan občan, ki je presvobodno govoril na političnem shodu, prav tako kakor oni, ki se je preobjestuo Po noči vračal iz gostilne domov. Ta »Prii-gelpatent« (ta ljudski naziv je izviral od tega, ker je dovoljeval tudi telesne kazni — »korperliche Ziichtigung«) je bi; tipični primer birokratskega absolutizma, ki je vladal in še vedno dostikrat vlada v upravnem poslovanju v političnih in policijskih uradih. Zato so se že v stari Avstriji vedno pogosteje oglašali glasovi, zahtevajoči Te-formo upravnega postopanja, ki bi po vzoru novodobnega sodnega uradovanja posta-vMa modeme predpise v oblikah ustnega in pismenega postopanja, v pravnem stališču strank pred političnimi uradi itd. Vse te stvari so sedaj urejene po celi vrsti povsod raztresenih in zastaranih predpisov — nekateri dekreti in patenti so še iz predmarčne dobe ■—, od katerih nimajo nekateri nobene praktične vrednosti več. Vsi ti predpisi bodo sedaj razveljavljeni — v Avstriji, ne v Jugoslaviji. Tam je vlada izdelala dolgo pripravljano osnovo za reformo upravnega postopanja in uvedbo novega upravnega Teda, da se spravijo zastarane forme v soglasje z zahtevami današnjega gospodarskega in političnega življenja. To avstrij- sko osnovo priporočamo v proučevanje vsem našim političnim tunkcijonariem; predvsem notranjega ministrstva, pa tudi praktičnim pravnikom in vsem onim, ki trpe radi dolgotrajnega in nemodernega poslovanja ifašili uradov. Zastarani zakoni učinkujejo zavirajoče in škodljivo na urad-ništvo m na javno življenje in nova demokratična doba zahteva tudi novih oblik v stikih z uradi in v njihovem poslovanju. Reforma uradnega postopanja je pri nas v Jugoslaviji prav tako potrebna in neodložljiva kakor v sosedni Avstriji. Narodne konvencije v Združenih državah. Bližajo se burni dnevi narodnih konvencij ameriških političnih strank, na katerih bodo imenovani kandidati za predsedniško mesto. Vsake volitve v Združenih državah se dele namreč na dve etapi. Najprej se imenujejo strankini kandidati in nato se vrše splošne volitve. Način imenovanja kandidatov je enak za vse državne službe od občinskega svetovalca do predsednika Združenih držav. Najbolj seveda razoali strasti imenovanje predsedniških kandidatov. Ti kandidati se izberejo na »narodnih konvencijah«, ki potekajo često zelo burno in nudijo značilno sliko ameriškega političnega življenja in političnih običajev. Narodna konvencija republikanske stranke se sestane letos v Clevelandu, dne 10. junija, dočim se sestanejo demokratski kandidati dne 24. junija v New-Yorku. Tudi manjše politične stranke imajo svoje narodne konvencije, ki pa ne vzbujajo v javnosti posebnega zanimanja. Po ameriški ustavi ne voli ljudstvo predsednika neposredno, marveč potom volilnih mož, izvoljenih v splošnih volitvah. Vsaka država izvoli toliko volilnih mož. kolikor zastopnikov ima v kongresu. Torej dva moža, odgovarjajoča dvema senatorjema in toliko mož. kolikor ima poslancev v poslanski zbornici. K narodnim konvencijam pa se sestane dvakratno število delegatov. Vendar se tega pravila drži striktno le demokratska stranka, dočim imenujejo republikanci za vsako državo sorazmerno veliko število odposlancev. Na ta način je število delegatov na narodnih konvencijah precej velika Te odposlance pa izberejo v onih državah, kjer so predpisane primerne volitve volilci, ali pa strankine državne konvencije, končno pa tudi odbori strankinih organizacij posameznih držav. Vsaka »državna delegacija« ima svojega načelnika. Strankini delegati iste države navadno potujejo skupaj h konvenciji, imajo tam glavni sedež in zasedejo na konvenciji prostor, določen za njihovo državo. Ko se sestanejo vse državne delegacije, se prične razprava o kandidatih. Razprave so često zelo burne in posamezni kandidati se preiščejo do kosti. Vsaka državna delegacija oddaja svoj glas potom svojega načelnika, ki potem naznanja, kako so odposlanci glasovali. Ako pa zahteva kateri delegat poimensko glasovanje, se mu mora ugoditi. Pri splošnih volitvah pa niso dolžni volilci oddati svoj glas za kandidata, kateremu so pripomogli do kandidature. Kar Vi hočete to je Elzaflutd. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug. Feller, Stubica, Donja Elzatrg 357, Hrvatska. Izpred sodššft®. POREDEN OTROK je Stanka Naglič, dvanajstletna hčerka krojaškega mojstra. Neubogljiva, razposajena in lena je, pa tudi krade že kljub svoji mladosti Zato so stariši primorani, da jo večkrat kaznujejo, kar pa strankam v hiši, ki dajejo baje otroku potuho, ni všeč. Zato so ovadili krojača Filipa Nagliča in njegovo, že enkrat po § 414 z opominom predkazno-vano ženo, Marijo, da sta prekoračila ineje po zakonu jima pristoječe pravice strahovanja otrok. Obtoženca zavračata vsako krivdo In oče pravi: »Nabov sem jo, koker se gepira, po zadn stran. Palca je bla, kakor en šta-berl.« Mati celo trdi, da je bila palica »koker en drst«. Z ozirom na to, da ni drugih dokazov za krivdo obdolžencev, kakor pričevanje porednega otroka, ki mu pa ni dosti verjeti, ker je dokazano, da ni poseben prijatelj resnice, izreče sodnik oprostilno sodbo. § 104 s. k. z. , Trgovec K. S. je prišel v konflikt s stražnikom Jurjerem in ta ga je ovadil, da ga je razžalil pri tej priliki z besedami: »Rajši Ti pljunem v obraz, nego, da bi plačal globo.« »Misliš, da boš tretjo zvezdo dobil, če me ovadiš.« »Od policije Te bodo spodili.« »Lažnivec.« Obtoženec prizna samo besede glede »tretje zvezde«, vse drugo negira. Omeni pri tem, da je policist grozil ljubljanskim trgovcem: »Vam bom že pokazal rekurirati proti mojim ovadbam.« — Zagovornik pa se bavi v svojem zagovoru še nekoliko obširneje s stražnikovo osebnostjo. Konstatira, da se je stražnik obnašal nekorektno, kakor da smo v boljševiški Rusiji. — »Ovadba je; naravnost izmišljena«, pravi zagovornik m podpre to svojo trditev z argumenti. Sodba: Obtoženec se obsodi samo rau> besed, ki jih sam priznava, radi vseh drugih obdolžitev pa se oprosti. Obsojen je n i 500 Din globe, v slučaju neizterljivosti na J dan zapora. • § 104 s. k. z. Pobožna služkinja je peljala enajstnuP sečnega otroka v vožičku. Ko pTide mi® frančiškanske cerkve, ji pride na misel, fl« bi bilo dobro nekoliko pomoliti. Ker * otroškim vožičkom ni mogla v cerkev. S! je pustila enostavno z otrokom vred pre® cerkvijo na trotoarju. Med tem ko ie N*, služkinja v cerkvi, je zdrknil vožiček na n® hodnika. To je privabilo v bližini se nahaja" jočega stražnika, ki je ostal pri otroku tolik® časa, da se je ženska vrnila, nakar je■zante-val varnostni organ njeno ime. Povedala P mu je ženska tako nerodno ime, da je tak® sumil, da ni pravo. Zato je hotel iti z njo stanovanje, kjer bi se bil prepričal o_ njem identiteti. Ker se je ženska branila, ji je Ba* poveda aretacijo. Nastalo je prerekanje, katero so se umešali tudi drugi njimi France Levec in Fran Bitenc. Tako st» prišla na zatožno klop. Levec dobi 14 dni. Bitenc pa 50 dintu jev globe. ^ Pripominjamo, da je Levec sedel radi ‘ stvari od 29. aprila do danes v preiskovat' nem zaporu. ^ Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubija0'* 23 EDGAR RKlBURROlfiHS: mm SIN OPICE. »2e dobro, že dobro, dete moje!« je nežno odvrnil profesor. »Le nikar ne muči svoje male glave s tako težkimi, čudnimi problemi.« In zopet je krenil v drugo smer, poglede uprte v tla, roke na hrbtu, pod škricl svoje suknje. »Stavim, da ve ta stara opica ravno toliko, kakor mi!« je mrmral grdi mornar. »Izražajte se bolj vljudno,« je zakričal mladi mož, ki ga je ujezil žaljivi mornarjev ton. »Smo sicer v vaši oblasti, toda če ne boste z gospodom profesorjem Porterjem in njegovo hčerko postopali lepo, vam z golimi rokami zlomim tilnik.« Mladi mož je stopil tesno k mornarju, da se je ta osramočen odstranil, dasi je imel dva samokresa in bodalo za pasom. »Prokleti strahopetec!« — je kričal mladi mož. — »Le drzni se na koga streljati.« Obrnil mu je hrbet in navidez ravnodušen odšel za drugimi. Mornarjeva roka je skrivaj posegla po samokresu. V njegovih očeh je plamtela želja po maščevanju, ko ga je mladi Anglež na ta način zapustil. Tovariši so ga radovedno opazovali, toda on se ni pomišljal, kajti v bistvu je bil mnogo večji figa-mož, kakor si je pa William Cecil Clayton predstavljal. \Kaj je pravzaprav nameraval, se ne ve, ker je njegovo namero prerušil dogodek, s katerim ni nihče od udeležencev računal. V zelenju bližjega drevesa je dvoje ostrih oči opazovalo vse njihove kretnje. Tarzan je videl, kakšno pozornost je vzbudil njegov listič, in ker govorice teh čudnih ljudi sploh ni razumel, so mu toliko več povedale njihove kretnje in izrazi obrazov. Tarzan se je zgražal nad malim mornarjem z obrazom podgane, ki je ustrelil svojega tovariša in ko je zdaj opazil, da se prepira s tako uglednim možem, se je njegova jeza še povečala. Še nikdar ni videl učinka kroglje, dasi je v svojih knjigah marsikaj bral o tem, toda ko je opazil, da je mornar posegel po samokresu, se je spomnil prizora, ki ga je malo prej opazoval in si mislil, da ubije zdaj tudi mladega moža. Vzel je zastrupljeno puščico iz tula in meril na mornarja; toda listje je bilo tako gosto, da bi se puščica gotovo odbila ob listju in vejah; zato je vzel težko kopje in ga zagnal iz svoje zračne višine. Clayton je napravil šele -par korakov. Mornar je že napol izvlekel samokres izza pasa. Drugi so stali okrog in čakali. » Profesor Porter je že izginil v džungli in sledil mu je tudi razburjeni Samuel T. Philander, njegov tajnik in asistent. Zamorka Esmeralda je žurno iskala prtljago svoje gospe na sredi zabojev in bal, nametanih pred kočo. Mis Porter je stopila za Claytonom, ko se je naenkrat obrnila nazaj k mornarjem. In tedaj se je skoro istočasno zgodilo troje stvari: Mornar je potegnil samokres in sprožil; mis Porter je zakričala in istočasno je kakor strela z jasnega priletelo dolgo kopje in zadelo mornarja v levo ramo. Strel je zgrešil svoj cilj; mornar se je pa zvil in zakričal od strahu in bolečine. Clayton se je hitro obrnil in se vrnil. Mornarji so prestrašeni stali v polkrogu in imeli svoje orožje pripravljeno, dočim so ostro opazovali džunglo. Ranjenec je ležal na tleh in se zvijal od bolečine. Neopažen je Clayton pobral samokres, ki ga je mornar izpustil in ga skrivaj vtaknil v žep. Potem je stopil k mornarjem, ki so še vedno strmeli v džunglo. »Kdo je bil to?« je šepetal Jane Porter in mladi mož jo je opazoval, kako je z velikimi, začudenimi očmi stala poleg njega. »Mislim, da je bil opica-Tarzan, ki pazi na nas,« je dejal z dvomljivim glasom. »Vprašujem se le, komu je bilo kopje namenjeno. Če Snipsu, potem je naš opičji prijatelj res dober prijatelj. — Toda za božjo voljo, kje je vaš oče in Mr. Philander. — Halo, profesor! Mr. Philander!« je vpil mladi Anglež v gozd, pa ni dobil odgovora. »Kaj zdaj, mis Porter?« — je vprašal mladi mož ves v skrbeh. »Tu vas ne morem pustiti same s temi morilci in z menoj ne morete iti v džunglo. Toda nekdo mora poiskati vašega očeta. On je zmožen iti kar naprej, ne da bi pazil na nevarnosti in na smer in tudi mr. Philander ni nič bolj praktičen. Oprostite mi mojo odkritosrčnost, toda tu gre za življenje nas vseh in če najdemo vašega očeta, mu moramo nekako razložiti nevarnosti, ki peha vanje nas in sebe s svojo brezskrbnostjo in raztresenostjo.« »Popolnoma soglašam z vami,« je odvrnila mlada deklica, »in ne štejem vam vaše odkritosrčnosti v zlo. Dragi stari papa bi brez pomisleka žrtvoval zame svoje življenje, če bi se recimo posrečilo, za trenutek usmeriti njegovo pozornost na kakšno brezpomembno stvar. Le eno sredstvo imamo, da ga spravimo v varnpst, in to je, da ga pri- vežemo na drevo. Ubogi, dragi oče je tako neprak* tičen.« & »Imam jo!« je zaklical Clayton. »Znate raW» samokres?« »Da. Zakaj?« »Jaz imam enega. Znjjm boste z Esmeraldo’’ tej koči vsaj deloma varni, dočim poiščem jaz oc®* ta in mr. Philandra. Pojdite, pokličite zamorko, 8 jaz pohitim za očetom. Daleč ne moreta že biti-* Jean Porter je storila, kakor je predlagal® ko je Clayton zaklenil vrata za njo, se je obf®* proti džungli. Več mornarjev je potegnilo svojemu rani®* nemu tovarišu kopje iz rane. Ko se jim je Cla^0* približal, je vprašal, če mu kdo posodi samokr®s' ker mora v džunglo za profesorjem. MERAKL E BOJE, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I JAMAČNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI MEDIČ-ZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR NOVI SAR PODRUŽNICA SKLADIŠTE TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadallna beseda 25 para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I |( Pr od a mil boljšo, petvrstno tvrdke Lubas prodam. Glas je visok In močan In je trpežna. Pot v Rožno dolino 34 pri Štefanu._____________ prodam ali jo dam v najem proti kavciji. Dr. Juro Hrašovee, odvetnik, Celje. i-žlrkular) z medenimi ležišči, malo rabljena se po nizki ceni proda. Ogleda so lahko vsak dan pri Josip Ban, trgovec, Sv. Pavel, Sav. dolina. moško in damsko se radi preselitve proda. Kje, pove uprava lista. s kletjo in vrtom se proda v Mostah pri Ljubljani za ceno Din 70.000’—Naslov pri upravi lista. Jas M der Mf od Strindberga in razne prirodoslovne publikacije se dobijo na nizko ceno v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. ca kurjavo (odrezki oc .igo in parket) in žaganjo od trdega lesa dokler traja zaloga po znižani ceni, Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkov« ulic« 4. Sl in kuhinjo, popolnoma novo elegantno, prodam. Kje, pove uprava ..Narodnega Dnevnika". Kupim likom kupuje stalno družba ,,Car-bonarla" v Kočevju, ter plačuje Isto vedno po najvišjih dnevni cenah. Imenovana družba išče proti proviziji tudi v posameznih produkcijskih krajih bukovega oglja staine zanesljive nakupovalce in zastopnike. Ponudbe na naslov: Družba„Carbonarla", Kočevje ______________________ dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbo s ceno na naslov: Jakob Mandeljc, krojaški mojster, Bohinjska Bela. (hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja posebno hrast in bukov vedno vsako množino po najvišjih dnevnih cenah. Ozira so le na ponudbe z navedbo cene, množine in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Amaterfotografi dobe lep postranski zaslužek. Ponudbe na itoravo Dod „Umetn» zavod", event. trg. sotrudnik za špecerijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo Usta pod šifro ,,Agilen D in boljšo moči, sprejme takoj Ivan Leskovar, mizar v Trbovljah. verzirauega, neoženjenega išče denarni zavod na deželi. Naslov pove uprava lista. Trgovslti vinei se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josip Lan-geršek v Marenbergu. Učna doba 3 lota, hrana in stanovanje v hiši. Stanovanja s posebnim vhodom v sredini mesta se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi lista. Mizarski pomočnik, oženjen brez otrok, soliden in priden v svoji obrti, išče stanovanje z eno sobo in kuhinjo v Ljubljani ali bližini mesta. Pripravljen bi bil v ta namen, da bi eventu-elne popravke (mizarske stroke) vse sam popravil. Cenj. ponudbe prosim pod „Ivaa" Ižanska casta 23, Ljubljana, s posebnim vhodom In električno razsvetljavo v sredini mesta išče gospodična. Ponudbe pod šifro „Mesečna soba" na upravo lista. išče malo sobico ali kuhinjo v mestu. Odgovori pismeno pod šifro „Mirna" na upravo lista ali ustmeno istotam. (Dopisi mrnmm Skladlšte in zastupstvo j a *»• t o t »i««• I 'I • • strojev za pisanje it nadalje karbo papir’ -vrpce za sve sustave. Mali nični „UNDER-WOOD“ u kovčegu, praktičan za putovanje ,Underwood',Zactreh, Metnička ul 1 t j ,unde •; m. • • m; • tl m; t. i! i; t; tri;♦ »ELIN’ družba za električn0 industrijo d. z o. Gradi električne centrale in naprave. — Velik* zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — Postrežba točna. *" Na željo poset Inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. §§* Maribor, Vetrinjska ul. 11. telet. 239* Lep, črn premog s 4—5000kalorij, franko Ormož tona d Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. 27 let star, prikupljiva zuna-njostl, z nekaj premoženjem išče značajno deklioo ali vdovo v svrho poznejše ženitve. Ponudbe pod šifro „Ženitev“ na upravo lista. za letošnje leto bo prodajal IVAN KNEZ iz ■ Ljubljane na javni dražbi v nedeljo, dne 1. junija ob 2. uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Sp. Šiški. navdušen turist išče znanja z mlado, življenja polno gospodično, ki hrepeni po planinah. V slučaju sporazuma bi pohitela skupaj na izlete. Ponudbe na upravo lista pod šifro ..Ljubitelj planin" Eamo 38.080 Bil posojila proti visokim obrestim na prvo mesto Išče trgovec v svrho razširjenja podjetja. Ponudbe pod »Sigurno posojilo, na upravo Uit«, Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke^ ,,Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vlcel. Maribor, Glavni tri it 5 Ravnokar je izšel I. del slovitega - zgodovinskega romana tjgjjg! Poilednll dnevi Pompejev od E. L. &uiwer, kot 24. zvezek Splošne knjižnice ter stane broširano Din 30’— s poštnino Din 120 več. —.. II. del izide v najkrajšem času! . Naročila sprejema ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA, MARIJIN TRG 8. mesečnik za književnost, < umetnost In prosveto, lot' nlkl 1907,1908,1909,1910, 1911, 1912, 1913, 1915, *n 1917, okusno vezani v pol' platno In se dobijo v c. «„u liani, za 1 letnik. Ljubljana, Marijin trg št'°'