Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
t gld., za en raeseo 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvama".
y a
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primorno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzcmši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
&tev. 193
7 Ljubljani, v sredo 26. avgusta 1891.
Letnilt XIX.
Pogled v Rusijo.
(Izviren dopis.)
Slovesnosti v Kronstadtu so minole in francosko brodovje je iz Rusije odplulo naravnost v Anglijo. Ce bodo kronstadtske slovesnosti imele kake politične posledice, o tem se občno dvomi. Pisalo se je tedaj tudi po ruskih listih o rusko ■ francoski zvezi, ali sedaj je vse potihnilo. Govorilo se je tudi o pobratenju dveh narodov, ali to je pa bila le prazna fraza. Peterburžani pač sami še ne predstavljajo naroda ruskega. Prestolnica ob Nevi je tako potuj-čena, da je mnogi Rusi ne smatrajo več za pravo rusko mesto. Preprosti narod ruski se pa za politiko malo briga. V Rusiji, katera nema ustave, politiku-jejo le višji krogi, posebno po mestih. Večina naroda ruskega jedva Francoze loči od Nemcev. Mu-žiku je vse Nemec, kar pride od zapada, ruski ne govori in se po evropski nosi. Zaradi tega je smešno govoriti o kalem pobratenju ruskega naroda s Francozi. V Rusiji javno mnenje tudi nema nobenega vpliva. Car in ministri se le malo brigajo, kako mislijo drugi Rusi.
Dosedanji francoski veleposlanik je sedaj nas zapustil. Kaj je vzrok njegovi ostavki, se prav ne ve. Menda se je potezal za zvezo mej Rusijo in Francijo, ali ko se je preveril, da je ves trud zastonj, je pa sklenil prepustiti mesto komu drugemu, da poskusi svojo srečo v Peterburgu.
Na njegovo mesto pride v Peterburg grof Montebello. V Peterburgu bi bili rajši videli, da bi bil prišel kak general, ali v Franciji menda neso imeli nobene druge povoljne osobe. Novi veleposlanik je iz stare plemenitaške rodbine in ima nekda vse lastnosti, ki so potrebne, da se kdo priljubi v višjih dvornih krogih. Ali vendar ne verujem, da bi v Peterburgu bili njegovega imenovanja posebno veseli. Več let je bil njegov pomočnik pofrancožen
Poljak Jarozinski, ki je nanj močno vplival. Jaro-zinski je bil jako navdušen za Poljake in poljsko stvar, če tudi je bil pofrancožen, in grof Montebello se je od njega nekoliko navzel tega mišljenja. Pa še nekaj druzega je, kar v Peterburgu grofa posebno ne priporoča. Čitatelji .Slovenčevi" se še gotovo spominjajo 6pora mej frančiškani in grškimi menihi v Betlehemu. Tisti spor ni bil le slučajen, temveč so grški menihi bili od jedne strani našun-tani, da so hoteli v svetišče, kjer se je Kristus rodil, vdreti skozi vrata, katera so odločena za katolike. Svetišče ima namreč dvoja vrata, jedna za katolike, jedna za pravoslavne, in pravoslavni so si hoteli prvih polastiti. Francoski veleposlanik se je tedaj tako odločno potegnil za frančiškane, da je prekrižal namere grških svečenikov. Da ni francoska diplomacija pokazala take odločnosti, bila bi najbrž turška vlada stvar razsodila pravoslavnim v korist, ker se je za-nje potegoval z vso odločnostjo ruski zastopnik Nelidov. Baš to, da se je Nelidov vmešal v to zadevo, pa dokazuje, da je Rusija imela tukaj svojo roko vmes.
Da Montebello pride v Peterburg, s tem je Fraueija pokazala, da hoče tudi proti Rusiji odločno braniti svoje pravice, zlasti v orijentu. Zaradi tega pa smete biti preverjeni, da bi bil Rusom kateri drugi diplomat povoljuejši, ko bi tudi ne bil tako visokega rodu.
Ko sem že omenil betlehemski spor, naj še dostavim, kaj sedaj ruski listi pišejo o tem sporu. Po njih mislih bi bile morale cerkvene oblasti odstraniti oboje redovnike, ker so se pretepavali na svetem kraju. Vrata naj bi se pa odprla za vse kri-stijane, kateri se spodobno vedejo. To je pač jako zvito. Katoliški kristijani naj bi se torej prostovoljno odrekli pravici do severnih vrat! Zakaj pa pravoslavni tako skrbno čuvajo južna? Sicer je pa stvar dognana, da so prepir izzvali le pravoslavni in da
so le pravoslavni rabili orožje. Frančiškani niso prelivali krvi in torej tudi cerkvena oblast nima povoda, odvzeti jim varstva svetega kraja.
Nobena pravoslavna sinoda pa ni storila nobenega koraka proti pravoslavnim menihom, ki so oboroženi izzvali prepir in kri prelivali.
V	nekaterih krajih v Rusiji letos pomanjkuje dežja. Volga, največja reka v Rusiji, je močno upala, in kmalu ne bodo mogle večje ladije voziti po njej. Zaradi tega se pa blago na nižjegorodskem semnju slabo prodaje, ker se kupci bojč, da ga ne bodo lahko odpeljali. Volga je, kakor skoro vsa ruske reke, slabo vravnana. Časopisi se sedaj pritožujejo, da se premalo stori za vravnavo rek. Priznati pa morajo, da bi preveč stala vravnava na tak način, kakor se vravnavajo reke v zapadni Evropi in v Ameriki. Državna blagajnica ne more vseh troškov zmagovati, ker se baš sedaj dela tudi mnogo železnic. Zares veliko je še treba, predno se bodo mogla izkoristiti vsa prirodna bogastva ogromne Rusije.
V	Rusiji je posebno mnogo tujih tehnikov. Skoro vsi vodje tovarn so tujci. Domači tehniki so pa brez dela. Kaj je temu uzrok? Časopisi to prikazen s tem razlagajo, da se v ruskih tehničnih zavodih učč preveč teorije, pa premalo prakse. Mladeniči vstopijo v življenje, pa si ne morejo pomagati, če se jim ne posreči, da pridejo v državno službo, časniki zatorej zahtevajo, da bi se v šoli bolj oziralo na praktične potrebe, če bodo domačini znali vse ravno tako dobro v praksi, kakor tujci, poslednjim tovarnarji ne bodo dajali služeb.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. avgusta. Notranje dežel«.
Katoliško šolsko društvo. Za prvi letnik katoliškega učiteljišča v W;'ihringu na Dunaju se je
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Tretje poglavje.
Dva zasledovalca.
„Tu je moj strijc", vsklikne Firebrand, ko zagleda doktorja, ki je stopal naravnost proti vozu hfitela „Imperial". „Peter tem ! On naju ni zapazil!" Hitela sta za doktorjem. — Ko je omenjena trojica vstopila v voz, skočil je tudi delavec, kakor njih postrežček, na podnožnico. — Irvinghton se nagne k Firebrandu, kakor bi ga hotel poljubiti in mu šepeče: „Bodi previden, opazujejo nas!" Predno pa mu je mogel ta odgovoriti, nadaljuje doktor: „V istini, zelo me veseli, ljubi Tomaž, da se zopet vidiva! Kje si bil, — v Canterbury ?"
„V Canterbury?"
„Ne, hotel sem reči v Liverpool-u", popravi si doktor in stopi Firebrapdu na nogo.
„Kako je s tvojo kupčijo t
BNe slabo!"
MAli je tvoj oče še v Londonu?"
„Še vedno!"
„Ali je zdrav?" vpraša doktor.
„Hvala Bogu, popolnoma! In moj prijatelj Peter, ki —"
„Ravnokar sem zapustil lorda Pinacle-a in Pil-ferer-ja; prvi me je vprašal po tvojih otrocih; v dveh ali treh dneh ga moram obiskati v Dublinu. Kje bodeš stanoval?"
„V hotelu ,Imperial'.u
„Jaz tudi tam, to je izvrstna gostilna."
Tako sta govorila o vsakdanjih rečeh, da je postrešček izpustil podnožnico.
Točaji v črnih opravah so pričakovali gostov, da bi jim odkazali sobe in znesli potne torbe za njimi. — Doktor je dobil sobo poleg Firenbrandove.
Postrešček prinese Irvinghtonu popotno torbo in ta mu stisne nekaj novcev v roke.
„Ker ste prijatelj mojega nečaka, ostanite meni na ljubav pri naju na večerji — spremila vas bova potem v vašo sobo", de doktor Petru. — Odhajajočemu postreščku pazakliče: „Bodite tako prijazni in pokličite točaja, da nam pošlje postrežnikov!"
„Bodem, gospod !"
„Sedaj pa, ljubi Peter, pozdravljam vas naj-prisrčneje. Srečen sem, da vas vidim. Težko sem vas že čakal in mnogo vam imam sporočiti. O osebnih zadevah vaših govoril bom pozneje. Strogo vas zasledujejo od vseh strani; v nevarnosti ste. Ne čudite se ničemur, karkoli bodem storil; previlriti moramo redarstvo, ker že ve, da ste ,kralj noči' da —"
,Kako je to mogoče?" tz»kliče Jau, Bkom»j smo dospeli!"
„Ljubi Jan, tu nismo v ohejskih gozdovih. Irska je polna ogleduhov; da, celo mej onimi, ki jih imenujete brate v našej družbi, mej glavarji družbe v Baltimoru so izdajalci!"
„To se mi neverjetno zdi!"
nOprostite, prijatelj ! Jaz ničesar ne trdim, o čemer nisem prepričan. Tudi poznam izdajalca in moža, ki ga ima zasledovati — tu moj dokaz!"
„Moja slika, ki sem jo dal narediti dva dni pred odhodom vsled prošnje mojega stričnika!" vsklikne Peter, „tedaj on je isti 1"
„0 ne!" odgovori doktor; „vas stričnik ni pri nas, a tudi ne proti nam! Neki drug je bil!"
„Potem sem jaz tudi že izdiln?" vpraša Firebrand.
„Tebe ni treba izdajati, izdiil si se sam, ker si Petra imenoval prijatelja!"
„Tu", nadaljuje doktor", ne koristi nam moč, temveč le previdnost! Kje stanujete, Peter?"
„Nimam še stanovanja."
„Ves dan je bil na obrežju, da bi zagledal katerega svojih", de Jan.
„Moji koraki, ki sem jih storil, da bi jih našel, bili so brezvspešni", d^ žalostno doktor; „vse upanje pa vendar še ni izgubljeno in —"
„V božjem imenu, doktor, pomagajte mi, da jih najdem", prosi mladi Irec; pripravljen sem vso Irsko prehoditi, vse hiše preiskat', da bi jih le našel!"
oglasilo že 180 učencev, če tudi jih bodo vsprejeli le 80. Posebno učitelji silijo svoje sinove v kato-liško učiteljišče. Gospodje inenda sami posebno ne cenijo sedanjih državnih učiteljišč. To je pač najboljši dokaz, da sedanje šolske vredbe vendar ueso tako dobre, kakor liberalci trdijo. Vidi se pa, kako dobra je bila misel katoliškega šolskega društva, da osnuje katoliško učiteljišče.
Praška razstava. .Prager Abendblatt", glasilo ces. namestuištva, odločno zavrača levičarske liste, ki dvomilo o odkriti lojalnosti češkega prebivalstva povodom cesarjevega rojstvenega dne in skušajo preprečiti cesarjev prihod v Prago.
Mladočehi. „Narodni Listy" še vedno taje razpor mej Mladočehi in zagovarjajo Vašaty ja. Drugi mladočeški listi se pa že odločno izjavljajo protf Vašatyju in zahtevajo, da bi pa izbacnili iz kluba. Ta mož dela povsod zdražbe. Že ob volitvah je ruval proti nekaterim mladočeškim kandidatom, ki mu neso ugajali.
Taanj« držar«.
Vatikan je baje poslal dunajski in berolinski vladi noto, v kateri izjavlja, da so izmišljene vse vesti, trdeče, da je Vatikan nasproten trodržavni zvezi. Sveti stol pa obžaluje, da nekateri krogi skušajo zlorabiti trodržavno zvezo proti interesom pa-peštva.
Carigrajski patrijarh Dionizij je umrl po daljši bolezni. Govori se, da bode nasleduik njegov heraklejski nadškof German, ali pa prejšnji patrijarh Joahim III., ki sedaj biva na Atoški gori. Za po-sledujega se posebno poteguje Rusija, pa tudi pri porti je boli priljubljen, nego prvi.
Turčija in Rusija. „Narodui LUty", ki so prinesli že marsikatero senzacijonalno in neverjetno novico, sedaj hočejo vedeti, da Rusija zahteva, naj jej Turčija prepusti del novopazarskega sandžaka, ko ne more plačati vojne odškodnine. Ce bode sultan v to dovolil,, bode car dotično ozemlje razdelil mej Srbijo in Črnogoro, tako, da bodete ti dve državi neposredni sosedi. Turški vladni krogi niso bajo nasprotni temu predlogu. Nam se ta vest že zaradi tega zdi neverojetna, ker v tej zadevi imajo govoriti še druge velevlasti, ki so podpisale berolinski dogovor, v prvi vrsti seveda Avstrija, kateri bi se zaprl pot na Balkan.
Bolgartja in Srbija. V Sofiji so izvedeli, da Srbi zbirajo vojsko ob bolgarski meji. Bolgarska vlada je zaradi tega zahtevala pojasnila v Belemgradu. Srbska vlada je odločno zagotavljala, da Srbija ne misli rušiti miru. Bolgarska vlada pa najbrž še ne bode zadovoljna s tem zagotovljenjem, temveč bode tudi pomnožila vojake ob meji. Ker so že jedenkrat Srbi nepričakovano začeli vojno, jim v Sofiji ne morejo prav zaupati, tem manj, ker je dobro znano, da bi Srbi vsekako radi več bolgarskih krajev, koder po njih trditvi ne biva bolgarsko, ampak le srbsko prebivalstvo.
Kreta. Krečanski generalni guverner je naznanil v Carigrad, da se je bati nove vstaje. Odposlanci krečanskega odbora v Atenah rujejo po deželi. Porta bode morala pomnožiti na Kreti vojake, da vzdrži mir.
Nemčija. Vlada se ne more odločiti, da bi odpravila carino od žita, dasi se je žito jako podražilo, ko se je prepovedalo izvaževanje rži iz Rusije. V Beroliuu imajo bogati veleposestniki prevelik vpliv; njim je pa žitna draginja jako povoljna, bodo vsaj svoje žitne zaloge bolje prodali. Jedino, kar je storila vlada, je to, da je ponižala tarife za žito po železnicah. Dobiček od tega ponižanja bodo pač
.Le mirni bodite! Našli jih bomo — a pred vsem skrbeti nam je za domovino! A o tem bomo še pozneje govorili. — Vsi tedaj nimate stanovanja? — Dobro, ali poznate sprehajališče ,mordiško' ?"
.Dobro", odgovori Peter.
.Proti polnoči bosta se z Janom tijii podala; tam vem za samotno hišico, v kateri vam upam dobiti prostora. Sedaj pa o čem drugem. Kapitan Mackay je tudi tu — ali sta ga videla?"
„PoIeg moje sobe ima svojo", odgovori Jan. .Skupaj sva se vozila in dasi je bil izd&n, vendar ga niso spoznali."
Doktor zmaje z rameni.
.Ako ga še niso, bodo ga jutri; opozoriti ga moram na to!"
„GIedat grem, ali se je že vrnil. Ko je došel, dal mi je listnico shraniti; ko sva šla na kolodvor, ga ni bilo še nazaj."
.To je zopet nesmisel, ki jo bode morebiti drago plačal!"
.Kaj mislite?"
„Da že v ječi sedi!" de doktor.
.Za vraga!" dč Jan. „Tega moža ne moremo pogrešati!"
.Zapomni si še jedenkrat: moč ni brez previdnosti!"
.Ako pa —"
Irvinghton je položil prst na usta. Cul je lahne korake po preprogi na hodniku. (i>»lje »ledi )
imeli zopet le vzhodnopruski graščaki, ker bodo ložje odpošiljali žito v zapadne kraje nemške države. Delavcem pa bodo take naredbe le malo koristile. Nižje prebivalstvo ima le to tolažbo, da je vsaj v Ameriki dobra letina in da v kratkem pride v južno Nemčijo več ladii s pšenico po Dunavi. Pšenice ne bode manjkalo. Za vojake bodo odslej kruh le iz pšenice pekli, pa tudi drugi ljudje bodo jeli pšeničen kruh mesto rženega.
Helgoland Utrjenje Helgolanda se hitro vrši, Cesar Viljem je zaukazal, da se železnica iz pomorske postaje Cuxbaven v VVilhelmshaven kakor hitro je mogoče, dodela. Zakaj se neki tako hiti z delom? Najbrž se v Berolinu že boje vojne? Helgoland je pa velike strateg čne važnosti.
Emin paša. .Times" hočejo vedeti, da se je Eminu paši posrečilo prodreti do svoje prejšnje provinciie. Zmagal je baje sudansko vojsko in pri-plenil 6000 slonovihi zob. Drugi listi pa dvomijo, da bi se bil Emin paša tako daleč upal, ker ni imel zadosti vojne sile pri sebi.
Brazilija. V juliju so v Portu Alegre bili boji mej vojaki in meščansko gardo. Vojaki so poskusili vdreti v vojašnico meščanske garde. Najhujši je bil boj 11. julija. Prebivalstvo se je zaprlo v hiše. Z veliko težavo se je oblastvotn posrečilo, napraviti red in vodje razgrajajočih vojakov zapreti.
Chile. Boj mej vladnimi četami in uporniki je že bil, pa se baje ni odločil na nobeno stran. Vladne čete so sicer odbile napad vstajnikov, ali odločno jih pa neso mogle zmagati. Pričakovati je novih bojev, posebno ker ste obe vojski dobili novo pomoč. Uporniki so s spretnim operiranjem baje razdelili vladno vojsko, kar jo jako slabi.
Izvirni dopisi.
Z dežele, dne 21. avgusta. Dno 23. avgusta, to je v nedeljo, bode imela zveza kranjskih gasilnih društev svoje zborovauje v Ljubljani. Potrebna so taka zborovanja. Načelniki posameznih gasilnih društev se bolj spoznajo med seboj, pogovore se o potrebnih novih napravah, pripovedujejo jeden drugemu svoje izkušnje, morebiti tudi kake nove iznajdbe glede gasilstva. Ravno zveza gasilnih društev, ki se je ustanovila leta 1888, je že mnogo storila za procvitanje gasilstva in za prepotrebno jedinost med posamezuimi društvi. Dopisnik se močno veseli napredka v gasilstvu, radosten je, kadar bere, da se je zopet tu in tam novo gasilno društvo ustauovilo, Samo to ni dopisniku všeč, da se nekatera gasilna društva, a ne vsa, premalo ozirajo na cerkvene naredbe in zapovedi. Le prepogostokrat se čujejo pritožbe, da imajo gasilna društva svoje vaje med popoldansko službo božjo, da napravljajo izlete, ne da bi bili tudi pri sveti maši, da hočejo imeti čelade na glavi, vkljub cerkveni prepovedi, kadar se udeležujejo cerkvenih sprevodov itd. Tudi zborovanje v nedeljo 23. t. m. ni določeno na primeren čas. Pred zborovanjem od 8. do 10. ure bode pa ljubljansko gasilno društvo imelo vajo v navzočnosti odposlancev gasilnih društev. Kdaj bodo pa odposlanci in ljubljanski gasilci pri sveti maši? Kako veličastno bi to bilo! Koliko več prijateljev bi si gasilci s tem pridobili! Geslo gasilnih društev je: .Bogu na čast, bližnjemu na pomoč!" Drugi del tega gesla spolnujejo gasilna društva, prvi del pa dostikrat zanemarjajo. Tako ne sme biti več! Tudi gasilec naj pokaže, da daje vedno Bogu, kar je božjega. Srečo in blagoslov od Boga bode to doneslo gasilnim društvom, pa tudi marsikateri dar od duhovnikov in druzih gorečih katoličanov.
Iz Horjula, 24. avgusta. Preteklo nedeljo je naša fara slavnostno praznovala rojstveni dan presvetlega cesarja. Še predno se je dan zazoril, začeli so topiči grmeti in jasni glas zvonov je vaščane spominjal, da se morajo danes Bogu zahvaliti za dobrega in milega vladarja. To so tudi storili pri sv. maši, katere se je tukajšnje gasilno društvo v polnem številu udeležilo. Popoldne se je zbralo gasilno društvo in šlo svojemu načelniku nasproti, ki se je vračal s shoda gasilnih društev v Ljubljani. Po obojestranskem pozdravu imelo je društvo svoje vaje na vasi. Po vajah so se zbrali ognjegasci v gostilni, kjer se je navdušeno napivalo cesarju. Po tem so vsi pričujoči zapeli .cesarsko". Po navdušenju, s katerim se je pela cesarska pesem, je bilo lahko spoznati, kako priljubljen je presvetli vladar pri našem ljudstvu.
Sicer ni dosti novega pri nas. Žetev je bila slaba. Naželi so komaj tretjino dobrih letin. Če ne bodo ponehali nalivi, kateri se ponavljajo vsak dan, nam bo po zimi slaba pela.
Omeniti moram tudi, da se po naši fari prav lepo razširja .Domoljub". Ljudje ga z veseljem či-tajo in hvalijo izvrstno berilo. .Rodoljub" nima niti : enega naročnika v celi fari.
Iz Št. Janža, 24. avgusta. Včeraj 23. t, m. je pri nas skoraj celi dan nevihta hudo divjala. Proti poldne se je pa usula ko orehi debela toča, ki je napravila znamenito škodo po ajdi, prosu, vzlasti pa po vinogradih. Po nekojih krajih je divjala toča ves dan. — Pri tej priliki nočem zamolčati, kako dob-rotljiva in vsiljiva je .Narodova" gospoda. Tukajšnjemu gospodu učitelju pošilja brezplačno .Rodoljuba", dasi ga je gospod učitelj odločno odklonil. To je značilno. — V zadnjej številki poživlja nas, naj mu kdo dokaže, kedaj je že kaj pisal zoper našo sveto vero, ob jednem pa blati naše škofe in duhovnike na vse kriplje. Ta je lepa! Nobeden poštenjak ne more tacega lista si naročiti!
Iz Solnograda, 20. avgusta. Precej dolg vlak, kakih šestdeset oseb, se pomika iz knezoškofijskega solnograškega semenišča, ki je ozaljšan z zastavami, po živahnih ulicah staroslavnega mesta solnograškega. Marsikako oko se radovedno ozira za mladimi možmi v duhovni, deloma tudi redovni hali, in semtertja se čuje godrnjanje: .Kaj že zopet nameravajo ti črnuhi?" .Črni" mladi možje se pa ne zmenijo za to, kar pride iz ust onih, ki niso sicer črni na vnanji obleki, ki so pa podobni sajam, ko bi jim mogel gledati v srce, polno srda in sovraštva.
O, da bi ti drzni in s toleranco se bahajoči maloverneži vedeli, kdo so ti mladeniči in kaj nameravajo ! Kak krik bi zagnali, kaj bi vse storili iz slepega sovraštva in iz strahu, da jim gre za kožo!
Glej, v teh mladih duhovnikih gledaš zastopnike bogoslovcev skoro vseh avstrijskih škofij. S skrajnega severa na češkem in daljnega juga, od siuje Adrije, od tirolskih gora, in iz nižje- in go-renje-avstrijskih vladikovin so se zbrali bogoslovci, mladeniči, vneti za katoliške idejale. Smoter njih zborovanja je prospeh katoliškega vseučilišča. Za ta namen so se zbrali v krščanski ljubezni zjedinjeni, da bi se posvetovali, kako bi jim mogoče bilo, da bi podjetje ustanovljenja katoliške univerze po vzgledu na Francoskem, v Švici, v Belgiji in severni Ameriki, tudi na Avstrijskem se vkoreninilo.
Da bi se blago delo jedenkrat z božjo pomočjo izvršilo, v ta namen se hočejo sedaj vsi avstrijski bogosiovci zjediniti v veliko zadrugo na čast tristoletnice sv. Alojzija. Ti mladi možje hočejo vsak po svoji moči delovati v svoji ožji domovini, da se stvar, ki je velevažua, bolj razširja, in tako hočejo pripomoči, da se zgradi katoliško-avstrijska univerza. Patron v tem lepem podjetju jim je sv. Alojzij.
Prišlo je skoro iz vseh semenišč po več bogoslovcev, tako, da je bilo navzočih do šestdeset kle-rikov. Zastopana so sledeča mesta in semenišča: Dunaj, Praga, Gradec, Solnograd, Ljubljana, Line, Celovec, Gorica, Litomerice, Olumuc, Trient, Briksen, Št. Polit, Št. Florijan, Schliigl, Kremsmunster.
Pozdrav prišlih gostov se je vršil v samostanskem hramu pri sv. Petru. Govoril je bogoslovec Stadler iz Linca, kateri je tudi celo podjetje vodil, pozdravljajoč sobrate. Potem je izrazil svoje veselje zaradi mnogoštevilne udeležbe milostljivi škof in vodja c. kr. bogoslovskega oddelka, dr. Katschthaler. V imenu konservativnega državnega in deželnega zbora sta goste pozdravljala dr. Ebenhoch in dr. pl. Fuchs.
Potem je sledila prosta zabava; seznanili so se posamezni iu srčno veselje je vse navdajalo. Drugi dan, cesarjev rojstveni dan, so se vsi .in corpore" udeležili velike slovesne maše, katero je premil. knez in nadškof. Po maši je bilo prvo zborovauje zaradi zaveze in zaradi pravil. Trebalo ju tu juri-dične pomoči, in da se je vse pravilno zgodilo, gre hvala državnemu in deželnemu poslancu g. dr. pl. Fuchsu.
Ozirati se je moralo tudi na posamezne krajevne razmere, posebno tam, kjer so vladikovine druge narodnosti. Ko se je razpravljalo vprašanje glede jezika brošure, katera naj se vsako leto izdaje od centralne skupščine bogoslovcev, in ki naj bo medsebojno vezila posameznih semenišč, obsegajoče tudi poučne in leposlovne proizvode, je zahteval neki odposlanec, da se naj rabi za razprave, ki se ozirajo na splošne družbinske razmere, latinski jezik. Tudi drž. poslanec dr. pl. Fuchs je v posebnem govoru razpravljal, da se naj s stališča pravičnosti do vseh narodov, katero stališča mora zastopati vsak konservativen, katoliško misleči Nemec, ozira v jednaki meri na posamezne narode. Sprejeli so bodo torej tudi slovenski, češki in laški dopisi, saj je skupno 1 podjetje katoliška avstrijska meduarodna univerza.
Poudarjal je posebno, da izmed vseh avstrijskih ua-rodov se posebno Slovenci odlikujejo v tem, da kažejo povsod plemenito, katoliško mišljenje, razven nekega malega delca.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. avgusta.
(Deželnozborska volitev.) Iz M o š e n j se nam poroča: Pri volitvi dnč 25. t. m. so bili izvoljeni p. n. gg.: Fr. Kumer, Tgn. Rozman, Josip F i n ž g a r in Jan. Cvenkelj, vsi odločni za g. Mesarja. — Iz Bob. Bistrice se natn poroča, da so tudi tam vsi za g. Mesarja.
Imenovanja.) Naš rojak, gimnazijski profesor in docent na vseučilišču v Inomostu, gosp. dr. Fran Hočevar, je imenovan rednim profesorjem matematike na tehnični visoki šoli v Brnu. — Preglednik finančne straže g. Fr. Matevže je imenovan carinskim asistentom pri glavnem carinskem uradu v Pontebi. Poštni manipulant g. Alojzij Bahovec je imenovan poštnim asistentom na Zidanem Mostu.
(Najvišje priznanje.) Povodom umirovljenja prejel je vladni svetnik pri ministerstvu, g. Alfred pl. Garzarolli, Najvišje priznanje za svoja dolgo-. letno in zvesto delovanje.
(Cesarjev dar.) Cesar je podaril gasilnima društvoma v Prezidu in Novi Kapeli po 80 gld.
(Povodenj na Gorenjskem.) Iz Bele Peči 24. avgusta: Grozno noč imeli smo tukaj od 22. do 23. t. m. Nič hudega sluteč smo šli v soboto zvečer k počitku, kar nas nenavadno hudo gromenje zbudi okolu polnoči. Grmelo je tako grozovito in se bliskalo, da nas je bilo vseh strah in groza. Lilo je hnjše, kakor iz škafa do zjutraj. In nasledek tega je bil, da so pridrle vode, pridrli vsi potoki in po-točici, valeč seboj velikanske skale, pesek in druge take reči. Strašno je bobnelo. Komaj smo čakali jutra. In sedaj, kako žalosten pogled! Povsod razdejanje! Precej za župniščem zeval je strašanski prepad iu zid okolu vrta bil je pretrgan na dveh straneh. Strugo malega potoka, ki teče precej daleč od župnišča, je zasulo in voda obrnila se je naravnost proti župnišču, kmalu predrla pot in začela trgati zid pri vrtu ter jemati zemljo. Sreča velika je bila, da je hudournik zasul ostali zid in se obrnil na drugo stran, sicer bi bil vzel velik del vrta in začel izpodkopavati tudi župnišče. Pogledam malo okrog. Povsod so drli hudourniki z grozno hitrostjo v nižavo, združuje se tukaj v velikansko reko, ki je preplavila polje in travnike, vzela marsikateri z žitom napolnjeni kozolec, fužinsko žago in nad dva tisoč hlodov, pretrgala na mnogih krajih cesto ali jo zasula, izpodkopala marsikatero hišo ter tako prouzročila velikansko škodo. Mi pri cerkvi smo bili kakor odrezani od ostalega sveta, ker nekaj časa ni bilo mogoče priti do nas. Pri službi božji bilo nas je vseh skupaj le kacih dvajset. V naši soseščini je bilo menda še hujše. Na spodnjem Trbižu vzela je voda, kakor sem slišal, pet hiš, v Ratečah dve. Tudi železnico je morala voda zelo poškodovati, ker od sobote zvečer je ustavljen ves promet. — Iz Podkorena dne 24. t. m.: Strašno noč preživeli smo v našem kraju od sobote zvečer na nedeljo jutro. Že v soboto čez dan je deževalo po malem, ko se je pa storila noč, jelo je liti, bliskati se in grometi, da je bilo — joj! Strašni naliv mej bliskanjem in gromenjem (deloma tudi točo) (rajal je brez najmanjšega preuehljaja od osme ure zvečer do osme ure v jutro, torej celih 12 ur. — Poprej deloma posahneli, ali vsaj mirni studenci po gorah jeli sj bruhati vodo in valiti pesek in kamenje v dolino. Potok, ki teče skozi vd-, narasel je pri tem hipoma. Že pred polnočjo jeli so rujavi valovi butati ob hiše; ko se je pa o polnoči silno pomnožil naliv, začul se je vik iu krik po celi vasi. Razdivjani potok je divjal kot besen in trgal skalovje, zemljo, drevesa in hiše, prestopil in zapustil navadno strugo in divjo buče drvil krog hiš in hlevov skozi viis. Krog druge ure udr| se je pod klancem na cesarski cesti leto prej dovršeni kameniti most, podirati se je jela zidana, kamenita ograja ob cesti in posipati se v potok. Vodovje naraščalo je vedno bolj. Zalilo je pohištva, potrgalo okna in vrata in ' valilo se skozi nje dalje. Kolik strah in trepet za ubogo ljudstvo! Jok otrok, zdihovanje ženil, krik možakov, grom in bučenje valovja do zgodnjega < jutra — vse vprek. — Ko se je pa zdanilo — J Btrašan pogled po vasi. Tu se je sesedala hiša od ; vodovja podkopana, tam je že hrumela voda skozi okna in vrata iu nosila s seboj, kar ubogo ljudstvo
v naglici ni moglo rešiti. Posebno hudo je bilo v srednjem delu vasi — pod bregom, kjer hiše na obeh straneh stojiš ob potoku. Delalo se je celo noč in cel dau potem, da bi se rešilo, kolikor moči, a kdor je kedaj skusil, kaj se pravi boriti so z razbrzdanimi valovi v temni noči, vedel bode, kako nično je vse prizadevanje. Zahvaljen bodi Bog, da je divji element vsaj človeškemu življenju prizanesel, — živine je pač nekaj potonilo v vodovju. Popoldan se je še-le posrečilo po trdnem napom omejiti nekoliko strugo,— a sedaj se dela nepretrgano, vzlasti ker je došlo onemoglim vaščanom v pomoč nekaj kaznjencev. Strašno opustošena iu posuta so tudi poleg vasi ležeča polja in travniki. Škode sedaj ceniti pač še ni moči, vsekako pa je bode do 20.000 gl. Najbolj poškodovano je seveda pohištvo, ker je voda potrgala vse, kar ji je prišlo vprek. Do tal uničeno iu posuto je le eno pohištvo: hiša s hlevom in gumnom. Hudo poškodovane pa so žage in mlini. Kdor je kedaj poznal našo vils in jo vidi v sedanjem stanju, težko bode verjel, da gleda — Podkoren. Ni ga posestnika, ki ne bi bil prizadet, bodisi pri pohištvu, bodisi pri polju. Kaj bode počelo ubogo ljudstvo, kje dobiti denar, da si zopet popravi, kar mu je uničila — jedna noč? — In kaj je uzrok tej celi nesreči? Prazne goličave tam, kjer so stali nekdaj bujni gozdi.
(Iz Planine) se nam poroča: Preteklo nedeljo je vzrojil pri nas grozen vihar z nalivom in tres-kanjem. Strela je ubila jednega vola na paši pod Grmado. Kdo se ne spominja strahovitega večera lani 25. avgusta, ko je silovit vrtinec toliko kozolcev podrl in dreves izruval na raznih krajih dežele? Potrjuje se stari pregovor: „Okolu sv. Jerneja rado ropoče, bojte se strele in toče!"
(Zagrebška izložba.) Včeraj opoldne se je v Zagreb pripeljalo do 300 Hrvatov iz Dalmacije, katere so Zagrebčani sprejeli najslovesneje in najsrč-neje. Na kolodvoru se je zbralo na tisoče ljudstva, mestni načelnik dr. Amruš je v izbranih besedah pozdravil dalmatinske brate v imenu stolnega mesta celokupne Hrvatske, Franjo A mol d pa v imenu izložbenega odbora. V imenu Dalmatineev se je zahvalil za prelepi sprejem njihov vodja dr. Gaj o Bula t. Zjedinjena pevska društva so zapela pesmi »Lepa naša domovina" in „Glasna jasna". Po vseh ulicah so vihrale zastave, z oken pa so se usipali šopki.
(K izletu v Zagreb.) Ob tacih prilikah, kakor so izložbe, privatna špekulacija navadno skuša okoristiti se. Zlasti stanovanja rašunijo se tujcem ne-navadno drago. Da bi se to ne zgodilo tudi v Zagrebu ravnokar odprti izložbi, predpisalo je mestno poglavarstvo cene za stanovanja ter je odredilo, da da se morajo ceniki po vseh gostilnicah na lahko vidljivih mestih izobešati. — Cene določene so tako-le: 1. Za gostilnice: Za sobo z eno posteljo po 50—90 kr., 1 gld., 1 gld. 20 kr. ter najviše 1 gld. 50 kr. in 2 gld. na dan; za sobo z dvema posteljama po 1 gld., 1 gld. 50 kr., 1 gld. 80 kr., 2 gld. ter najviše od 2 gld. 50 kr. do 3 gld. na dan; za sobo s tremi posteljami po 2 gld., 2 gld. 50 kr., 3 gld. in 4 gld. na dan. Za vsako posebno posteljo, katera se na zahtevanje postavi v sobo, ki je bila najeta po gorenjem ceniku, treba je pripla-čati po 30, 40, 50, GO in 70 kr. — Poleg teh cen plačati je še posebej za svečavo in postrežbo po
30,	40, 50, 60 in najviše 70 kr. na dan. — 2. Za privatne hiše: Za sobo z jedno posteljo po 50, 60, 70 in 80 kr. ter po 1 gld., 1 gld. 50 kr. na dan; za sobo z dvema posteljama po 1 gld., 1 gld. 50 kr., 2 gld. 50 kr. na dan; za sobo s tremi posteljami po 1 gld. 50 kr., 2 gld., 2 gld. 50 kr., 3 gld. iu 3 gld. 50 kr. na dan. — V teh cenah obsežena je že tudi svečava in postrežba. Kdor bi si želel naročiti kako stanovanje za slavnostne dni 6., 7. in 8. septembra, oglasi naj se — kakor smo že včeraj opozarjali — v pisarni za stanovanja v Marije Valerije ulici št. 3. in pove naj, za kakošno ceno si želi stanovanje.
(Priredbo posebnega vlaka k izložbi v Zagreb) prevzel je po dogovoru z odborom „Sokolovim" g. Josip Paulin; odbor „Sokola" pa si je pridržal ves arangement.
(Učiteljske službe so razpisane) v stalno ali začasno vmestitev: 1. V postojinskem okraji: a) mesto učitelja-voditelja ua jednorazrednici v S t. Mi-helu (tretja plačilna vrsta, obrok za prošnje do 31. t. m.); b) drugo učno mesto na dvorazrednici v Sla vin i (četrta plačilna vrsta s stanovanjem, do
31,	t. m.) 2, V kamniškem okraji: a) mesto uči-
telja voditelja na jednorazrednici pri Sv. Trojici (četrta plačilna vrsta, do 31. t. m ); b) mesto učitelja-voditelja na jednorazrednici v Ne vijak pri Kamniku (četrta plačilna vrsta, do 31. t. m.)—Nadalje v Dalmaciji na c. kr. učiteljišču v Borgo Erizzo s srbsko - hrvaškim učnim jezikom mesto učitelja glasbe s pravicami in dolžnostimi vadniškega podučitelja. Zahteva se vsposobljenost za pouk v petju in v igri na goslih, na glasoviru in na orgijah. Služba se oddti za jedno leto začasno in če se v tem času prosilec izkaže sposobnega, more potem postati stalen. Prošnje na c. kr. deželni šolski svet v Zadru do 3 1. t. m.
(S sv. Višarij) se nam piše: Minoli petek, soboto in nedeljo smo imeli vedne nevihte. Grom je vsak hip stresal goro, treščilo pa je neštevilnokrat v strelovode. V nedeljo zjutraj je toča kar pobelila goro, a popoldne je zopet padala. Vsi sosedni vrhovi so pokriti z novim snegom. Toplote imamo !e 3 do i 5° C. Od vzhodne strani slišimo gromovito šumenje Višarskega potoka, od zahodne pa Volčjega potoka. Danes, v ponedeljek, se jasni nad Italijo, in upamo lepo vreme. — V največji burji v soboto je nenadoma prišlo do 1500 romarjev s Kranjskega in Goriškega. Doslej je tu sprejelo b f. obhajilo 15.000 oseb. Tujih duhovnikov je bilo do 60; dne 8. julija sta prišla prevzvišeni nadškof goriški in knezo-nad-škofijski kancler msgr. Mat. Kravanja. Sprevodov je doslej došlo 26.
(Cesarske vojaške vaje okoln Celja.) Kakor se nam poroča iz Celja, dospela je včeraj tjii poljska pekarna s 30 peki, ki bodo za čas vojaških vaj pekli kruh. — Nadvojvoda Albreht bode stanoval med kornimi vojaškimi vajami v Teharjih pri Celju na letovišču grofa Dzieduszyckega.
(Osrednja komisija za ohranitev zgodovinskih spomenikov) bode poslala prof. Moserja, da preišče rimsko postajo v Hrušici na Primorskem ter mu je tudi dovolila podporo Za izkopavanja pri Vipavi.
(Iz Ljubljanice) so sinoči pred 6. uro na Poljanskem nasipu potegnili okolu 8 let starega dečka, ki je utonil.
(Iz Rogatca) se poroča, da je v ponedeljek dvanajstletni učenec tretjega razreda ljudske šole Frančišek E c k e r svojega tovariša Mat. ŽtleviČa vsled otroškega prepira sunil s pipcem v srce ter ga umoril. Mladega hudobneža, ki ni kazal nobenega strahu in kesa, so izročili okr. sodišču.
(Pazite ua otroke!) Kako brezskrbni so nekateri stariši, dokazuje to, da se je letos doslej ponesrečilo na Kranjskem 37 otrok.
(Kranjsko pivo.) Na Kranjskem je 9 pivovarn, in sicer Koslerjeva, Auer-ova in Perlesova v Ljubljani, Staretova v Mengšu, Frohlichova na Vrhniki, Mayerjeva v Kranju, Jakličeva v Kočevju, Rieter & Holtova v Senožečah in Verhunčeva v Bledu, ki so v minolem letu skuhale 60.334 hektolitrov piva in plačale 132.309 gld. davka. Na osebo je prišlo na Kranjskem v minolem letu 12-5 litra piva.
(Program konjske dirke v trab,) prirejene od konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske v Šent-Jerneju na Dolenjskem v nedeljo 20. sept.
I.1.,	in sicer v prvih treh oddelkih samo za kmetske posestnike, v četrtem oddelku za vse brez izjeme. Dirka bode dne 20. septembra (dan pred premova-njem konj) popoldne po cerkvenem opravilu (okoli 3. ure) v Šent-Jerneju, in sicer na novo prirejenem dirkališču. I. Dirka triletnih in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 1600 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v štirih minutah na cilj. Prvo darilo 70 gld. Drugo darilo 35 gld. Tretje darilo 15 gld.
II.	Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dohi prvo darilo le tedaj, ako pride v šestih minutah na cilj. Prvo darilo 50 gld. Drugo darilo 25 gld. Tretje darilo 10 gld. III. Dirka za konje brez ozira na starost in spol, tudi za valahe, ki so najmenj pol leta lastnina kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v šestih minutah na cilj. Prvo darilo 40 gld. Drugo darilo 20 gld. Tretje darilo 10 gld. IV. Gosposka dirka s parom konj brez ozira na spol in na starost konj. Daljava 2400 metrov. Dirka se vrši le, ako se zglase trije tekmovalci. Častno darilo c. kr. kmetijske družbe kranjske: Srebrna namizna oprava v vrednosti 50 gld. Udeležitev pri dirki je zglasiti pismeno ali pa na dan dirke tudi ustno najpozneje do 12. ure opoldne občinskemu uradu v Sent-Jer*
neju. Za udeležitev v III. oddelku plačati je pri zglasitvi 1 gld., v 17. oddelku 5 gld. vstopnine.
(Duhovne vaje v Mariboru) za duhovnike tamošnje dijeceze začele so se v ponedeljek ob 5. uri zvečer in bodo končale v petek zjutraj s. sv. obhajilom za udeleževalce. Vežbe otvoril je z lovretan-skimi litanijami in s sv. blagoslovom mil. g. knez in škof dr. Mihael Napotnik osebno. Zatem je preČast. gosp. Hamerle, redemptorist z Dunaja, v prvem gevoru svojem kot voditelj eksercicij razlagal dva pota, ki človeka in posebič še duhovnika vodita v večnost, a v tem oziru vsakemu, torej tudi svečeniku, treba vedno pred očmi biti misel: „Esto fortis in via Domini", to je: »Nikar se ne boj hoditi po težavnem potu Gospodovem". Beseda je duhovita in ob jednem majestetična. Napovedal je, da bo v svojih premišljevanjih govoril o čednosti ljubezni, v katerej se mora vaditi duhovnik. Pri prvem premišljevanju bilo je okoli knezoškolijstva zbranih štiriinpetdeset duhovnikov.
(»Učiteljski Tovariš".) Stev. 16 z dn<5 16. t. m. prinaša nastopno vsebino: »Dnevni red deželne učiteljske konferencije". — »Šolstvo v jubilejni izložbi v Pragi". (Spisal A. S.) — »Kaj ovira dober uspeh v ponavljalnici? Kako bi se mogla preustrojiti ista, da bi dosegla svoj namen?" (Piše Št. Primožič.)
—	»Kako visoko nad morjem leži Ljubljana?" (S. R.)
—	»Knjiga Slovenska". (Piše J. Mam.) — Dalje sledtS šolski ukazi, odredbe, dopisi, društvene vesti i. t. d.
(»Marija sedem žalosti") imenuje se molitvena knjiga, katero je te dni izdal g. Jan. Mauring, mokronoški kapelan. Z veliko marljivostjo je iz raznih sorodnih slovenskih in nemških knjig nabrana tva-rina in lepo razvrščena v treh delih molitvenika. Po uvodu, v katerem nam g. izdajatelj podaje zgodovino in razvoj bratovščine Marije sedem žalosti, dobimo v I. delu raznih pobožnostnih vaj na čast D. M. sedem žalosti; II. del ima vsebino navadnega molitvenika, III. del pa zgodovino svetih stopnjie in njih počeščenje. Slovenci sicer že imamo par knjig slične vsebine, a ne dvomimo, da se tudi ta prikupi častilcem D. Marije in zlasti udom bratovščine Marije sedem žalosti. Založnik knjigovez gosp. Ivan B o n a č je novemu molitveniku preskrbel lično vnanjščino, le nekatere podobice knjigo kaze. Klišeje, rabljene n. pr. na str. 205 in 372, bi bila morala tiskarna že davncj vreči med staro šaro. Po različnosti vezanja je knjigi cena od 90 kr. do 1 gld. 30 kr. ter je dobiti pri g. založniku v iu »Katol. Bukvami" v Ljubljani.
Raznoterosti.
—	Hudobija. V graško bolnico pripeljali so hudo opečeno žensko, ki se je opekla, ko je raz-počil kuhinjski kotel. V kotel je bil nekdo iz hudobije natrosil smodnika.
—	List niče iz človeške kože. V Miin-stru ob W. so v oknu neke prodajalnice, kakor piše „Westf. Mercur", na prodaj razstavljene listnice iz človeške kože po dve marki. To je pač lep dokaz civilizacije, kakeršne še nesmo doživeli.
—	Rusko živo srebro. Živosrebrni rudniki v Bahmutu in Sajgevi se dobro izplačujejo. Na leto se iz Rusije izvaža nad 7000 pudov živega srebra. V Sajgevi je velika množina živosrebrne rude. Izvedenci trdijo, da jo je do 12 milijonov pudov,
—	Umetni mandeljni. Prišli so na sled v Holandiji novi sleparji. Neka tovarna v Ulrechtu izdeluje umetne mandelne, katere je na videz težko ločiti od pravih.
_ Mleka porabijo v Novem Jorku na leto
900 litrov, poleg tega pa še 20 milijonov litrov smetane iu več drugih mlečnih proizvodov.
Telegrami.
Bohinjska Bistrica, 26. avgusta. Vsi volilni možje za g. Mesarja.^
Dunaj, 25. avgusta. Črnogorski knez Nikola je Včeraj obiskal vnanjega ministra grofa Kalnokyja.
Dunaj, 26. avgusta. Danes so prijeli štiri osebe, katere so sumljive umora hišnika Emederja in njegove žene.
Praga, 25. avgusta. Tu govore, da je bivanje ces. namestnika grofa Thuna na Dunaju v zvezi s cesarjevim obiskom praške razstave.
Praga, 26. avgusta. Cesar obišče razstavo dno 23. septembra.
Zagreb, 25. avgusta. Danes se je pripeljalo do 500 dalmatinskih Hrvatov. Jutri dopoldne obišče razstavo nadvojvoda Albreht.
Peterburg, 26. avgusta. Nemški veleposlanik je odpotoval v inozemstvo.
Monakovo, 26. avgusta. Princesinja Ludovik zjutraj srečno porodila prineesinjo.
Novi York, 26. avgusta. „Hcraldovo;i poročilo iz Valparaisa 25. t. m.: Nobena armada noče pričeti boja, zato so bile le male praske. Vstaši bodo morda predruga-čili načrt in mesto napali na varnejšem kraju; boj so prične čez nekaj dni. Balmaceda je nameraval vstašem zapreti pot do ladij in tako zadušiti vstajo.
^ Piccoli-ieva tinktura za želodec iš
afcjjf je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-ajyE~ bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, 3KŠT kakor tudi pospešujo telesno odpretje. — Cena "ŽSt steklenici 10 kr.	(300-169)
Tujci.
24. avgusta.
Pri Maliču : JReieli, trgovec, in Hausdorfer, finančni svetnik, iz Budimpešte. — Krimeisen, Hochner, Just, trgovci, z Dunaja. — Plikner in Aholz, zasobnik, iz Gradca. — Terzig, zasebnik, iz Trsta. — Schaschl, inžener, z materjo, iz Pulja.
—	Sterke iz Plzna. -- Paulovič s soprogo iz Zagreba. — Maximovič. uradnik, iz Negotina. — Perko, pristav, iz Biliača.
—	Breitbacher, zasebnik, z rodbino, iz Algira. — Puchs, zasebnik, iz Kokre. — Grtinfeld iz Vel. Varadina. — Maly z rodbino z Reke. — Weiss, trgovec, iz Varaždina. — Reichberg, trgovoc, iz Štutgarta.
Pri Slona: Lowit, trgovce, in Preyer, potovalee, z Dunaja. — Peters, zasebnica, z rodbino; Weiss, trgovec, iz Gradca. — Gaber, Basair, in Mucha, uradnik, iz Trsta. — dr. J. Ullinan, fregatni zdravnik, s soprogo, in Wolf, zasebnik, z rodbino, iz Pulja. — Kogej, zasebnica, in Josip Kogej, dekan, iz Idrijo. — Globočnik, potovalee, iz Kranja. — Valetanich, Kakanovich, trgovca, iz Bosno. — Brosch, trgovec, iz Bero-lina. — Kramer, trgovec, iz Berolina. — Ferjančič iz Zavrača.
—	Alcani z materjo, in Caniatori, z Reke. — Gube, inžener, iz Bele Cerkve. — Mahorčič iz Sežane. — Hudovernigg, notar, s soprogo, s Kranjske Goro.
Pri avstrijskem caru : Hojau, potovalee, iz Godoviča. Pri bavarskem dvoru: Verbič s soprogo z Vrhnike.
—	Schaschl, zasebnik, iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru: Mališ, koncipijent, in La-zinski, iz Novega Jičina. — Pirker, zasebnica, z otrokom, z Dunaja.
Vremensko »poročilo.
J	Ca*	Stanje		Vster	Vreme	D U U i 2 S
opazovanja		zr&ifomera	toplomera			
						
25	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	740 7 738 6 7383	" 13 2 22 8 15-2	sl. sever sl. svzh.	jasno »t n	0'00
Srednja temperatura 17'1°, za 0-8° pod normalom.
Tržne ccne v Ljubljani
dne 26. avgusta.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda.
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh svež,
kgr.
gl-l kr
sl 77
r 2 4
4
5 2
10 10 9
'82 66 B8
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ .
Pišanec.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, »
gl |kr.
Dva ali tri dijake
vzame prihodnje šolsko leto v stanovanje in na hrano	upokojen učitelj. — Več se izve pri vred-
ništvu tega lista ali pa v hiši na sv. Petra cesti št. 91, prvo nadstropje, v Ljubljani.	(8—3)


Garnitura
proda se zaradi preselitve od tod.
Kje, izve so pri upravništvu „Slo-venčevem".	(1336) 3—3
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-23)
Zamenjuje stare stroje.
I Poprave vrše se točno trajno in ceno.
Dunajska borza.
m«r
Dne 26. avgusta.
Papirna renta 5%, lt>% davka ....	90	gld.	30	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	90	„	05	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....111	„	—	„
Papirna renta 6%, davka prosta ....	102	„	—	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1007	„	—	„
Kreditne akcije, 160 gld........271	„	75	„
London, 10 funtov stri........117	„	95	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„	39	,.
Cesarski cekini....................5	„	63	„
Nemških mark 100 ....... . .	58	„	05	„
Dne 25. avgusta.
Ogerska zlata renta 4$.......103 gld. 10 kr
Ogerska papirna renta 5 %......100
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	135
5% dižavne srečko 1. 1860.. 100 gld. . .	146
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	97
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/a <%	100
Kreditne srečke, 100 gld.......190
St. Genois srečke, 40 gld.......60
45 50 75
75
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„
Salmove srečke, 40 gld........59	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....49	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	„
Akcijo Ferdinandovo sev. želez. 1000 gl. st. v.	2705	„
Akcije južne želoznice, 200 gld. sr. . . .	97	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 ....................45	„
75 kr.
70 „
50 „ 25 „
25 [ 20*/.» 95 „
MlipriTTptmenjarnična delniška
,fflMlM "fjf.Sv
Najkuiantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
W Razna naročila izvršč se liajtočnejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/s % komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10 ^ premijo.
Na to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Kreditne promese
il 4«/, plcl. in SO lev. kolok. Glavni dobitek
goldinarjev ii®«,@®® avstr. velj.
■i Žrebanje je že dne 1. septembra! H