Poštnina platana v gotovini.
ŠTEV. 225.
Posamezna številka Din 1,—.
LETO m.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Masečna naročnina: V Ljubljani in po Pošti: Din 20’—f inozemstvo Din 80'—k
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:	j
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. tJPBAVNISTVOs KONGRESNI TRG STEV. 8.
Rokopisi so ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka j	za	odgovor,	j
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638.
Konec gerentstva!
Včeraj se je z bliskovito naglico razširila po Ljubljani vest iz Beograda, da je minister ja notranje zadeve Maksimovič brzojavno naročil ljubljanskemu velikemu županu da odstavi dosedanji "ereutski svet v Ljubljani in da imenuje za gerenta nepristranskega uradnika, vladnega svetnika Antona Mencingerja-z nal°go, da čimprej pripravi vse potrebno n°ve občinske volitve v Ljubljani, za <asa priprav za volitev pa naj vodi ob-einske posle s pomočjo novega sosveta.
pijana tej vesti sprva kar ni verje-a- Mudje so že enkrat slišali neko slič-110 vest, ki pa se takrat ni izkazala za resaično. To se pravi, vest je bila resnična, toda nekaj se je čez noč zapletlo vmes in ostali so stari gerenti na svojih mestih. Tudi včeraj smo slišali jako glasne in neprikrite dvome, ali bo najnovejša vest tudi držala in ljudje so skrivnostno namigavali, če ne bo zopet novega komisarja vzela kakšna čudna noč!
indirektno pa je potrdilo to vest »Ju-ki v svojem včerajšnjem uvodniku
o	lepo piše o potrebi občinske avtonomije za Ljubljano, kakor da SDS sploh ne bi bila nikdar postavila nikamor no-I »enega gerenta.
Mi smo prepričani, da bo enkrat vest
0	vzPostavi ljubljanske občinske avtonomije le držala in da pridemo prej ali sleJ le do volitev in do pravega občinskega zastopa. Dovolj dolgo smo morali °h5inarji molčati in nemo p e a i, vaj delajo drugi, sedaj pa pri-laja oa> da bo tudi ljubljansko občinstvo moglo zopet izpregovoriti svojo besedo.
SDS se na občinske volitve že jako temeljito pripravlja, a ne samo priprave nasprotnikov, tudi naša lastna zavest nabili dolžnosti do Ljubljane nam veleva, da se pripravimo tudi mi, ki ne moremo odobravati gospodarske politike besedo-lonine SDS.
Najvažnejša stvar je zlasti v povojni dobi za vsako občino njeno gospodarstvo. Za občinsko upravo ni toliko važno svetovne naziranje, važno pa je, kako bodo občani preskrbljeni /. vsem tako, da bodo mrglj biti zadovoljni. Za visoko politiko je mesto v parlamentu, gospodarska vprašanja pa so odločilnega pomena za občino.
rudi ljubljanska občina čaka nestrpno na rešitev nebrojnih gospodarskih in socialnih problemov. Kdo naj jih rešuje? Ali profesijonalni politiki ali pametni, trezni in pošteni gospodarji, ki znajo upoštevati potrebe sedanjosti, a umejo tudi računati s potrebami bodočnosti? °dgovor ni težak.
obfan° Pa ie dolžnost vseh ljubljanskih števajcTnas Žele L.ii'bljani dobro, da npo-ston nn, nasvet in si zbero v svoj za-sposobnost''Stne Kttspodarje. Gospodarske n st d	v*:.6110'	strankarska	pripad-
t:. v j-,\g°'	se *es ne da dobiti med
r . j lllailskili občanov nekaj mož, ki lUlv«Jo kot resni in pametni gospodarji splošen ugled, ki bi jih Občinarji mogli postaviti načelo občinske uprave?
Mi smo vedno in vedno naglašali skrajno polrebo enotne gospodarske organizacije /a vso Slovenijo, še bolj pa morali0 aaglašati polrebo take organizacije za .^Mano. Enotna gospodarska lista, ki n Pft iif>	i,i|i	nikak plašč za profe-	j
Italija in Balkan.
POSVETOVANJE V RIMU. — TRGOVSKE POGODBE.
Him, 7. oktobra. Bolgarski minister i zunanjih poslov Burov je sinoči pred | banketom kenferiral s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem.
Burov stanuje v belgrajskem poslaništvu. V Rimu se bo mudil do jutri zvečer. V političnih krogih pripisujejo posebno važnost političnemu posvetovanju med Mussolinijem in Burovom.
Včerajšnja »Impero« trdi, da so se posvetovanja, ki so se včeraj vodila v palači Chigi, nanašala ne samo na politična, ampak tudi na nekatera važna gospodarska vprašanja, ki interesirajo Italijo in Bolgarsko.
Rim, 7, oktobra. Včeraj so prispeli člani grške delegacije za sklepanje trgovinske in pomorske pogodbe z Italijo.
Načrt le pogedbe je bil v glavnem že izdelan o priliki pogajanj v Atenah in se bodo sedaj v Rimu pogajanja nadaljevala in zaključila. Načelnik grške delegacije, bivši minister Nikola Xika-dis, je izjavil novinarjem, da bodo trajala pogajanja samo nekoliko dni, ker so vsa važna vprašanja v načelu že rešena. Italija in Grška proizvajata približne enake produkte, pa je zato potrebno, da se s trgovinsko pogodbo omogoči ^medsebojna (konkurenca. Kikadis se nadeja, da se bo s krepko voljo ministrskega predsednika Mussolinija posrečilo skleniti to pogodbo v zadovoljstvo obeh pogodbenih držav. Ta pogodba bo podlaga za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Grško.
PO KRALJEVEM POVRATKU V BEOGRAD.
Beograd, 7, oktobra. Kralj in kraljica prispeta danes zjutraj v Zagreb. Glede na ta prihod se širijo v političnih krogih razne vesti. Po eni verziji bo kralj takoj nadaljeval svoje potovanje v Skoplje, kjer bo sprejel delegate češkoslovaškega parlamenta. V tem slučaju bo predsednik vlade Uzunovic pričakal kralja na kolodvoru in mu referiral o politični situaciji in c delu vlade v času, ko je bila kraljeva oblast prenesena na vlado.
Vsekakor pa se smatra, da se bodo po definitivnem prihodu kralja v Beograd takej pričela konsultiranja, kar se bo zgodilo najkasneje proti koncu prihodnjega tedna.
POVRATEK 1)1?. NINCIČA.
Beograd, 7. oktobra. Minister zunanjih poslov dr. Nincic jo prispel predvčerajšnjim &1> 1-1. s svojo soprogo in otroki v Trst, k jer se je nekoliko časa pomudil na našem konzulatu.
Ob 18. je nadaljeval svojo pot preko Gorice na Bled, kamor je prispel ob 20. in se nastanil v hotelu »Toplice«. Včeraj dopoldne cb 8. je bil .sprejet pri kralju v avdijenco in mu referiral o svojih razgovorih s francoskimi politiki in o pogodbi med Francijo in kraljevino SHS. Av-dijenca je trajala eno uro.
Po avdijenci se je odpeljal kralj na Krmo na lov na divje koze.
V	gradu Suvobor so završene zadnje priprave za odhod kraljevske dvojice v Beograd. Kralj je odpotoval sinoči z dr. Ninčičem, medtem ko ostane družina dr. Niučica še kakih 8 do 10 dni Bledu.
snu
S1.|onaln0
i»i„. i-	(Kai\oi	su "in s.........
nir« i e Pri volitvah za trgovsko zbor-
Politiko (kakor so bile eremite
• , Sl
ijublja,,. .
Krvavo potrebna in bi jo prav
nico le
P
s,<Uiiežljiv plašč za SDS), je za
PASlCEVE IZJAVE.
Beograd, 7. oktobra. Včerajšnji dan je potekel v političnem življenju brez posebnih dogodkov. Izgleda, da so se politiki zamotili s sedanjimi svečanostmi in se pri tem odpočili.
Popoldne in na večer pa je politično življenje v Beogradu zopet nekoliko oživelo. Najbolj in največ so se komentirale zadnje izjave Nikole Pasica, v katerih emantira vse svoje prejšnje izjave.
Glede na te pogoste izjave Pasica, nekateri politični krogi poudarjajo, da Pa-sic piej ni rad dajal izjav in vjbče ni bil tako zgovoien kakor sedaj. Zato pa je bil taki at mnogo nevarnejši za svoje nasprotnike kakor sedaj, ko daje za vsako malenkost prav dolge izjave in jih potem demanti ra.
gotovo (;M
bravali vsi pošteni ljudje, če radi n i”	može,	katrim	zaupajo	za-
štenjp Kj'e z»ačajnosti in njihovega po-
Taka gospodarska skupina bi imela še tudi to prednost, da bi ljudje ne zaupali le v njen program, ampak še bolj osebam, ki jih sami poznajo.
IZ DEMOKRATSKE ZAJEDNICE.
Beograd, 7. oktobra. Včeraj je imela novoizvoljena uprava demokratske zajedi', ice svojo prvo sejo, na kateri je bil sprejet sklep o agitaciji v narodu in se je ustanovilo naziranje Demokratske za-jednice glede današnje politične situacije ter je bilo pri lej priliki določeno stališče, ki ga bo zavzela na prvih sejah naredile skupščine.
Razpravljalo se je tudi o odnošajih demokratske zajednice do ostalih parlamentarnih skupin. Po seji sta imela dr. Spaho in Ljuba Davidovic daljšo konferenco in sta nato odpotovala v dnoJbi nekoliko poslancev v Hercegovino, kjer bosta priredila nekoliko zborovanj med ljudstvom.
IZPREMEMBE V RUMUNIJI.
London, 7. oktobra. Kljub službenim demantijem prinašajo listi zopet vesti, da se bo romunski kralj Ferdinand odpovedal prestolu v korist svojemu sinu Karolu.
Pašič je prej delal tako, da je stavil j pred izvršeno dejstvo i prijatelje i nepri-
1	jatelje in v gotovih primerih tudi vso ; stranko. Sedanji Pašičev demanti, zlasti oni del, v katerem omenja svojo dobro mnenje o Uzunovičevi vladi, smatra večji del politikov za zelo skeptičnega tembolj, ker je znano Pašičevo mnenje o današnji situaciji in to njegovo stališče se absolutno ne krije s pirizadevanji Uzunoviče-ve vlade.
Največji del radikalov poslanskega kluba smatra njegove izjave kot prikrivanje pravih namer in nihče teh poslednjih izjav ne smatra za resen demanti.
POTOVANJE ČEŠKOSLOVAŠKIH PARLAMENTARCEV.
Beograd, 7. oktobra. Čehoslovaki so prispeli v Oplenac z malo zamudo. Tu so
jih seijaki sprejeli zelo prisrčno iz svečano. Gostje so si ogledali grobove kneza Aleksandra in njegove soproge in matere kralja Petra. Na grob je položil lep venec predsednik češkoslovaškega parlamenta g. Malyipetr. Ob tej priliki je imel slavnosten govor, v katerem je navajal velike zasluge pokojnega kralja Petra, ki ga je nazval »Sokola«.
Od tod so češkoslovaški parlamentarci krenili v Mladenovac, kjer jih je pričakoval veliki župan podonavske oblasti in konnandant arinije. Nato so se odpeljali v Paračin, kjer so bili tudi prisrčno sprejeli. Tii so si ogledali tekstilno tvornico.
V	Leskovcu je bil gostom prirejen banket v hotelu »Pariz«. Nato so gostje krenili na Kmnovo, a danes zjutraj se popeljejo v Skciplje.
Krediti za železnice.
Beograd, 7. oktobra. V zadnjem času so se ob priliki izdelave novega proračuna vodile na merodajnih mestih razprave o kreditih, ki naj bi se uvrstili v proračun za izgradnjo železniških prog v državi.
Minister financ dr. Perič je zavzel stališče, od katerega ne odneha, da se morajo v novem proračunu krediti za izgradnje železniških prog tako zelo reducirati, da se s sprejetimi postavkami ne bo dalo napraviti nič drugega, kakor vzdrževati sedanje proge v dobrem stanju. Ker je na ta način gotova stvar, da država ne bo prevzela gradnje novih železnic, se je pojavilo vprašanje, kaj naj se napravi z onimi progami, od katerih jib je nekaj projektiranih, a druge se že grade.
Na podlagi stališča, ki ga je zavzel minister financ, nee preostaja drugega, kakor da se gradnje vrše z notranjim posojilom, ki naj bi ga zlasti podpirali oni kraji, po katerih bodo telde nove proge. Posebno važni sta Krapina—Rogatec in proga Bakar—Kraljeviča. Državni podsekretar v ministrstvu za promet je zastopal stališče, da se ti progi, -ki sta že trasirani, zgradita z notranjim posojilom. O tem problemu je inž. Ko-šutič vodil potrebne razgovore v Zagrebu s finančnimi krogi, ki so kazali zanimanje in voljo, da se angažirajo za izgraditev teh dveh železniških prog. Baza, na kateri bi se najelo investicijsko posojilo za ti dve progi, je po predlogu inž. Košutiča ista ko pri 7cdstotnem državnem investicijskem posojilu.
Minister financ je po konferenci, ki jo je imel s Košutičem, sprejel to stališče, ker ne namerava odnehati od sklepa, da se železniške proge ne sinejo graditi iz rednega kredita. Na osnovi lega stališča je že v teku obhod komisij, da ugetove, kaj je potrebne, da se izgrade proge na podlagi razpisanega posojila z licitacijo. Kredit za progo Rogatec — Krapina je predviden s ?5 milijoni dinarjev. Za progo Bakar—Kraljeviča kredit ni še končno določen in ker delo na lej progi še ni tako napredovalo, ko na prvi. V Bakar je odšla komisija, da prouči teren in stopi v stik s finančnimi krogi. Ker razgovori s finančnimi krogi potekajo ugodno, se veruje, da bo naš pridobitni kapital prav novci in o in plodoncsno naložen. Akc se ta pogajanja uspešno končajo, se bo pričelo s sličnimi posojili za vse ostale kraje, kjer se pojavljajo slič. ne potrebe. Sodi se, da bo v najkrajšem času moči začeti z gradnjo obeh teh prog.
OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI.
Beograd, 7. oktobra. Kakor je znano, so bile občinske volitve v Kragujevcu, ki so se vršile 15. avgusta, ra zve I javljene ,k1 državnega sveta. Na teh volitvah -.o zmagati demokrati. V nedeljo so bile ponovne volitve in so tokrat zmagali radikali s 471 glasovi, medtem ko so demokrati dobili samo 356 glasov.
SPORI MBI) RUSKIMI KOMUNISTI.
i*ariz, 7. oktobra. Ectio de Pariš« potrjuje svoje prejšnje informacije o velikih zmešnjavah, ki so se v zadnjem času pojavile v vrstah ruskih komunistov. Zinovjev in Trocki sta se definitivno sporazumela, da gresta skupno v borbo proti Stalinovi vladi. Ni izključena možnost, da bo še pred sestankom vseruskega komunističnega kongresa, to je 25. oktobra, vzbuknila revolta, ki bi talila. povzročila državljansko vojno.
V nako slovansko politiko.
Na dan štirilethice obTaovftve* Češkoslovaške države 28. oktobra 1922 je 'bila Naredili skupščini Češkoslovaške Republike izkazana časi s posetom Narodno skupščine Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Takrat smo mi v Pragi priznali s srcem in glavo, da je vzajemnost naših narodov in njihova politična solidarnost stvarno potrjena ne samo z davno in neposredno prošlostjo obeh strani, t da vprašanje trajanja, narodne moči in politične samcstalnosti naših držav kategorično zahteva nadaljuo, jako vestno in metodična sodelovanje. Poslovili smo se bralsko od svojih kolegov iz Beograjske skupščine in obljubili smo, da bodemo ne samo vrnili njihov mil posel, ampak da bodemo učvrstili našo vzajemnost na podlagi popolnoma točnega plana.
V	dneh cd 3. do to. oktobra I. 1. bode prispelo 72 delegatov Češkoslovaške Narodne skupščine v Beograd ter bodo posetili Skoplye, Zagreb, Split in Ljubljano, da se prijetno sestanejo s predstavniki naroda Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poklonili se bodo .-po inin.u Neznanega Junaka in v Topoli bodo položili venec na grob Kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Narodni skupščini bodo oddali adreso, v kateri bodo izražena globoka -čustva občudovanja in ljubezni-Češkoslovaškega naroda napram junakom bratskega naroda, ki so žrtvovali svoja življenja tudi za našo svobodo. Na tem mestu tudi izražamo prepričanje, da bodo naši narodi ne samo čvrsto čuvali samostojnost naših držav, ampak da bodemo medsebojna sigurna opora in jamstvo miru, reda in demokracije v Evropi. Mi smo pripravljeni braniti vedno vse, kar je našega, ne zahtevajoč nič, kar je tujega in nikdar nikogar ogrožati.
Obisk delegacije češkoslovaških parlamentarcev v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je značilen in karakterističen iz večih stališč. Predvsem bede zbližal naše zakonodajne zbore potom osebnega spoznanja posameznih elanov. Naši »Ive državi nista sosedi in njihov ne samo geograltčni, ampak tudi splošni evo-lurionarni, ekonomski in kulturni pogoji so dovolj različni. H oda moderna doba lahko zmaguje nad vsemi razdaljami, katere so bile preje zapreke zbližanja in sodelovanja, katere pa so bile premagane, kakor hitro se je ustvarila povoljna psihološka baza, to je vzajemno spoznavanje. Duševne vrline narodov obeh držav so take, da so medsebojno se sp a pol-
iijuječ zmožne ustvariti popolnoma nov in. sijajen instrument napredka evropske civilizacije. To je naloga, katero moramo rešiti: vzajemno hi tesno se spoznati, razumeti eden drugega, ujediniti se in solidarno sodelovati.
Zbližati dva parlamenta, ki tako tipično predstavljata interese slovanskega naroda pomeni obenem kažipot novi slovanski politiki. Vprašanje slovanske po-
1	‘tike po svetovni vojni ni bilo dosedaj temeljito rešeno. Tu stojita dva slovanska parlamenta praktično in teoretično pred velikim vprašanjem: je možnost govoriti o posebni slovanski politiki v novi Evropi in kakšni so lahko njeni psihološki znaki ter kakšne njene politične, kulturne, socialne in ekonomske naloge. Upamo, da bode sodelovanje Narodne skupščine 'Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prineslo svoječasno tudi odgovor, da je mederna slovanska politika ne samo mogoča, ampak da je tudi ne-obhodno potrebna in da so njene metode in cilji nova elapa v Evropski politiki sploh.
In od zbližanja naših dveh zastopniških zborov narodov izvira še tretji dobrobit. Ni primera po svetovni vojni, da bi se demokratske represenlacije sestale sv takem objemu in s takim bratstvom. Diplomacija je često poseben svet za sebe, in ženevska Liga narodov za sedaj predstavlja samo sodelovanje vlade. V splošnem se opaža, da morajo parlamenti sami direktno najti pota med seboj, da se ideja demokracije razširi preko mej narodov in držav v c e ti Evropi, v celem svetu. Naša beograjska manifestacija bode simptom sireče se ideje moderne demokracije, katera od principa ravnopravnosti v narodu vodi k principu ravne pravno sti med narodi. Ivo se sedaj zbližujejo zakonodajni zbori dveh slovanskih narodov, kažejo obenem tudi smer razvoja, razvoja potrebnega k federaciji vseh evropskih in svetovnih demokracij.
S tega stališča obisk češkoslovaške parlamentarne delegacije Narodni skup-šidni beograjski lahko nastane zelo važen akt za vzajemnost in solidarnost iz-mod naših narodov in <dr%av ter misel slovanstva m svetovne demofefacije sploh. Izvršili bodemo koristno delo narodom, Evropi in svetli. Mi želimo, da bode slovansko bratstvo ideja porajajoče se, nove, moderne, demokratske civilizacije celokupnega človeštva.
S to idejo prihajamo mi, češkoslovaški narodni poslaniki in senatorji v Kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Boi slovenskim društvom v Italiji
Ni še mesec od tega odkar je goriška oblast sledila tržaški in prepovedala vsako slovansko prireditev. O Istri, zlasti o hrvatskem delu, ne maram niti govoriti. Toda ta boj proti društvom se ni omejil samo na prireditve. Posegli so celo v notranje življenje, v slovanska društva silijo. na debelo fašistovski razgrajači, da bi tako onemogočili vsako društveno delovanje, v veliko slučajev pa pokažejo pravo barvo in razpustijo k raftoma lo društvo. V ilustracijo tega postopanja naj služi nekaj slučajev iz najnovejšega časa, Vsa zgodovina Slovencev in Hrvatov, odkar so prišli pod Italijo, je prepletena s takimi slučaji, da vso zgodovino društvenega življenja tvorijo sami taki primeri.
Omenili smo slučaj Rokodelskega društva v Tolminu. Ko je namreč društvo po dolgem moledovanju dobilo vojno odškodnino so se kar trumoma priglašali fašisti zn vstop, da bi se tako polastili društvenega denarja. Ker jim ni moglo in ludi ni ugodilo zahtevi, so najprej oblasti onemogočile vsako delovanje, končno pa so društvo razpustili.
Enako so postopali tudi v Cerknem. Pretekli mesec je nekega lepega dne prejelo tamošnje katoliško slovensko iz-< braževalno društvo poziv, naj se zglasijo pri občinskem komisarju. Poziv je šel na odbore sosednjih društev. Odborniki so se odzvali pozivu. Peljali so jih na sedež fašja, ker šo bili poleg komisarja zbrani občinski zdravnik (Italijan seseda), karabinjerski brigadir, fašistovski tajnik in šolski ravnatelj, seveda takisto Italijan. Najprej so zahtevali naj vsa društva 1'izoi e-ijo na društvenih prostorih lluuis v 'italijanščini, kar so seveda predsedniki di uštev odbili. Nato je fantovski tajnik pomolil predsedniku društva iz Cerk na šop list«, v. s katerimi zahtevajo
lokalni fašisti, pristop v društvo. Predsednik je ugovarjal, češ, da je društvo
slovenske in da po oblasti potrjenih pravilih ne morejo sprejemati drugih članov ko istorodce. Tedaj se je oglasil karabinjerski brigadir in slovesno izjavil, da v Italiji ne obstojijo druga društva ko italijanska. Šolski ravnatelj pa je v odurni in surovi obliki urgiral vpis priglašenih članov, češ, da so vsi katoličani in da je društvo katoliško. Nato mu je društveni predsednik zavrnil, da ne zadostuje biti katoličan, temveč, da se mora tudi katoliški, živeti. To je šolskega ravnatelja tako razjarilo, da je osebno dejansko napadel predsednika. Obdelal ga je s pestmi in ga sunil s silo ven iz sobe in dol po stopnjicah, kjer je ves okrvavljen obležal.
S tem je bila seveda seja zaključena, posledica je bila, da so vsem društvom prepovedali vse prireditve.
Tudi v Kanalu so fašisti nahujskani od domačega fašista /.ego, zahtevali za sprejem v društvo, ker so jim zahtevo odbili, so jim onemogočili prireditev.
V Pcdsabotinu se je med prireditvijo pojavil karabinjerski brigadir in s svojim ostrim očesom je opazil na zastoru slovensko ime neke tvrdke. Zahteval je, da se mora zastor takoj obrniti in je grozil z zaporom.
V Stranah pri Buzetu so si domačini pravilno ustanovili čitalnico. Toda komaj je l ilo društvo ustanovljeno* so gnali predsednika iu podpredsednika v zapor in ju tam pridržali celih pet dni. Društvo je moralo seveda prenehati z vsakim de-
! It vanjem.
i	V Sv. Martinu pri Buzetu je obstojala že dolgo let Citaonica . Preteklo soboto je pozval karabinjerski. brigadir k sebi | predsednika in mu prečital odlok, s ka teriin se društvo razpusti, češ da je pro-
tiitalijansko. Odloka seveda niso izročili društvu, kajti italijanski sistem daje kolikor mogoče malo pismenega od sebe. Dva dni nate so zaplenili društveno imetje. Slična usoda je doletela tudi Zemljo-radničko Prosveto istotain.
Nič boijše niso razmere v tržaški pe- j krajini. Pred nedolgim časom so kara- j binjerji z revolverji v roki razgnali usta- ' novni občni zbor mladinskega društva v Škofijah in zaprli zastopnike zunanjih i
mladinskih društev. V Štorjah so mili-čarji ped vodstvom prejšnjega občinskega komisarja napadli zborujoče člane ta-mošnjega izobraževalnega društva in jih pietepli do krvi. Zadnjo nedeljo so fašisti in karabinjerji razgnali zborovanje ustanavljajočega se mladinskega društva v Boljuncu, kljub temu, da je bilo zborovanje naznanjeno kvesturi v Trstu in karabinjerjem v Boljuncu.
Koroška
Slovenci smo majhen narod in Jugo- j slavija ni velika država, zato vsi skupaj le preradi pričakujemo vse col drugih ali od naklonjene usode. Ko pa vidimo, da se je usoda pridružila agilnejšim in podjetnejšim, se čutimo prevarane, dasi velja o nas samo tista Bismarckova: En retard d’ une idee d’ une armee!
Ko smo izgubili koroški plebiscit, smo se najprej vrgli na rekriminacije, češ, da so naši nasprotniki goljufali, da so se posluževali vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, pri tem pa nismo preje prav nič pomislili, da je merodajen žali-bog tudi v tem oziru v politiki še vedno izrek francoskega državnika: to je več kot zločin, to je napaka!
Potem smo skoro z neko intuicijo ugotovili, da pride prej ali slej do združitve Nemčije z Avstrijo in da bo takrat ugoden trenetek, da se revidira rezultat plebiscita. Pravim, da je bila ta intuicija — če ne morda samo tolažba v zadregi — kajti pri takratnem razpoloženju, ki je vladalo v mednarodni politiki, ni bilo dolgo, dolgo časa misliti na to združitev, mogoče še-le ob .času, ko bi bil val grma-nizma preplavil brate onstran Karavank. Sicer je bilo v rajhu in Avstriji par nekakih oficijelnih poskusov, ki naj bi bili postavili zapadne velesile pred izvršeno dejstvo, no odločujoči faktorji v svetovni politiki so rekli ne in združitev je iz- J ostala. S tem je bilo pri nas zopet en- j krat konec neprijetnih skrbi in pozabili- j smo hitro na vse v prijetni nadi, da so v j Berlinu in na Dunaju tudi pozabili. Med j tem se je dogodilo mnogo, zlasti to, da !
je bila Nemčija sprejeta v Zvezo narodov iii ni več odvisna od povelj, ampak bo 'Soodločevala in sicer prav krepko. Zato je bilo treba že vslecl tega misliti na to, da bo vprašanje združitve zopet pri- * šlo, in sicer prav kmalu, na dnevni red.
P< leg tega kažejo prav nič prikrite izjave raznih politikov, da je vprašanje ne samo zopet aktualno, ampak da je med tem že toliko dozorelo, da je godno za rešitev. Kar zopet dokazuje, da v Nemčiji in Avstriji niso medtem časom nemoteno spali, kakor smo mi želeli.
Mi smo se osvobodili Avstrije in združili s Hi vati in Srbi pod geslom nacionalizma, zato bi bilo malo deplasirano, če M ne bi pustili veljati tega principa tudi za druge, neglede na io, da mi najbrže pri tem tudi nismo odločilen faktor. Združitev Avstrije z Nemčijo je torej samo vprašanje najkrajšega časa in sa3»? nadaljna izvedba principov, ki so se P‘° glasili ob sklepu miru. S tem iu<>raITI" računati.
Pri ten pa si moramo biti na Jasnem’< kaj hočemo ob tej priliki, ki je lm ^ verjetnosti zadnja, zahtevati roške. Ali se postaviti na stali" , oa ji veljal plebiscit samo za Avstrijo ne pa tudi za Nemčijo: tu bi imeli mogoče na svoji strani Italijo; ali pa se skušati po- , goditi z Nemčijo in se potem nanjo nasloniti proti Italiji. Ti dve poti sta možni. Seveda, če bomo samo čakali in čakali, je najbolj verjetno, da ne bomo dosegli niti enega niti drugega in da bomo zopet imeli priliko za žalostne rekriminacije.
Arbiter.
   —    ••••.........
Politične vesti.
: Prejeli smo: Slar sem 10 let, bil sem vedno pristaš SLS ter z današnjim dnem slovesno izjavljam, da izstopam i/. stranke SLS ter ne bom nikdar več pristopil k nobeni stranki, pač pa bodem čuval strogo ter nepristransko' nadziral interese vseh državljanov. — Dragotin Korošec, s. r., zidarski mojster, (iorenje št. 7, Rečica ob Paki.
Originalna zadovoljnost. Kmetski list piše o izidu volitev v Trgovsko zbornico in pravi ua koncu:	In še ne-
kaj je, da smo zadovoljni. Volitve v Trgovsko zbornico so veljale samostojne demokrate težke tisočake in njihova blagajna je občutno trpela. In če drugega nismo dosegli kot to, da se je samostoj-no-demokratska Magajna nekoliko izpraz. nila, je to tudi že uspeh, ki nas prav od srca veseli, kajti samostojnim demokratom nagajati je silno lepo in vsem božjim in človeškim bitjem silno dopadljivo iu velezaslužno delo za la in /a oni svet.
Nov predsednik angleške konservativne stranke. Za predsednika konservativne stranke je izvoljen državni podtajnik zn finance Mac Celi.
Nemci iu radikali. Deutsches N olksblatl objavlja pogovor svojega so-Irudnika /. voditeljem vojvodinskih Nemcev dr. K raftom. Dr. K raft je rekel med drugim, da Nemci niso bili in tudi da- • nos še niso vezani na nobeno stranko, j ampak imajo še vedno popolnoma pro- j sle reke. Nemci stoje izven ožjega opo- j /icijskega bloka in izražajo svoje mnenje popolnoma neodvisno. — Če pa bodo mogli skleniti kakšno ožjo zvezo s kako stranko, to je odvisno le od pripravljenost' drugih strank da podpirajo Nemce v njihovih manjšinskih zahtevah. Ako pa so vesti iz Ženeve točne, da bo vlada smatrala za svojo najvažnejšo nalogo vzpostavitev občinskih samouprav in na izenačenje davkov, potem l>i Nemci mo gli svoje stališče do vladnih stran < revidirati.’	.	notni-
Odstop pruske*« nJ",Btr*1Hk|
uje zadeve. Karl Sevei^ , (Kjst<1pil. ge-
'iu1'«'pt"‘?Siss'"'
= »Slovenec« je lmfl, ker smo poročal'
po nam javljenih podatkih, da je oTM «« shodu dr. Korošca v Brežicah le 100 ljudi. Priznamo, da mi sami .zborovalcev nismo šteli. Ako pa kdo rad sliši, da je bilo na omenjenem shodu 1 milijon ljudi, mu tudi radi ustrežemo. Ljudje, ki so bili v Brežicah, vedo čisto natanko, kak > je bilo in koliko je bilo udeležencev. Za nas so take stvari veliko prebagatelne, da bi so zaradi tega prerekali.
BELEŽKE.
V	včerajšnjem Narodu beiemo, gostuje te dni na našem gledališču g. 1 lan Jeiučin mz ugledne narodno rodbine.
»Slov. Narod je že pozabil, kako je spoštt val ugled narodne rodbine« za
časa volitev v Trgovsko zbornico.
Vlada jo prepovedala v naši državi list Radio . Ta lisi objavlja namreč navodila, kako si lahko fantje napravijo svoj radioaparat sami. S politiko se list ne
peča.	?
Naša vlada pa prihaja prepozno. Prvič je v naši državi že na stotine fantičev, ki ■i znajo napravljati svoje radio-aparate.
d runo pa na Dunaju že zdavnaj vedo,
da je Slavonska banka na bobnu.
Pravijo, da bedo v Ljubljani vendar
enkrat občinske volitve.
Ni dvoma, da bo pri teh volitvah zmagala SDS. Za SDS bodo^ glasova', vsi vlagatelji in akcijonarji Slavonske banke. Zmaga SDS je že danes sigurna.
Književnost.
iv i ulji ik 1920-27 je rav-'ZvonSek	!	^ebino:	E. Cmngl: D«1'
noknr i/Sel -“	jo«?i>	Vandot:
(svCln,	•,.. lAubljntuv, poučni
A. l-olofinlk. ^n]cs m. _ M. Jezer
.liinUo Samec■	loravliicn. Fr. lin
Janko Le-
iiikova: ' -ev pesem. i00,!. Valentin ‘Stanič, življenjepis. - Karl šfribeink: Jare, gledališka igra. Pouk m zabava. — Kotiček gospoda Doropoljdkega-Ta .najboljSi mladinski list vsem staršem najtopleje priporočamo, da ga n a roče za svojo deco. Starši naj ne ne strašijo malenkostne denarne žrtve, kajti celoletna naročnina zna* I sa samo 30 dinarjev. Iz navedenega Pn i®,1'!*" vidno, da je Zvonček bogate vsebine, ki t)° našim malčkom vedno dobro služila v ia •
nnih mo?, «■< -.  •	-	...	.	vedrilo, pouk in v blažitev srca. Nnio^e mu
je energijo, da se je Nemčija rešila gio- ^ ,mH|flVjj„ mi upravo Zvončka, Ljo J - w --------1.Frančiškanska ul. (>, I.
splošne revolucije.
Štev. 225.
NARODNI DNEVNIK, 7. oktobra 1926.
Stran 3.
Hranilnice, banke m prazne blagajne.
Hranilnice so zavodi, kamor nosijo 'judje hranit tisti denar, ki ga jim njihove žene »prvega« še milostno puste. Beseda hranilnica prihaja od besede hraniti, namreč hranili v pomenu spraviti. Včasih pa prihaja beseda hranilnica tudi °d glagola hraniti, v pomenu »hranili koga«, t. j. rediti koga, n. pr. kakšne bančne ravnatelje.
Da pa prihaja beseda banka od besede »bankerot , to ve danes že vsak otrok. Tudi gospodje pri TPD že to vedo.
Ljudje nosijo denar v hranilnico, da jim nese denar kakšne obresti, da ga je torej vedno več. Kdor namreč nosi svoj denar s seboj in pohaja ves božji dan samo po gostilnah, ga ima vedno manj, kar ni posebno prijetno. Bolje je, če ga je vedno več.
2	denarjem, ki ga nanosijo razni stiskači v hranilnice, gospodarijo po zakonu posebni odbori. Delovanje odborov nadzorujejo po zakonu zopet posebni odbor-n‘ki, ki jim pravimo načelniki ali pa nadzorni^ Nadzornike in posebne odborni-:e in še posebne odbornike nadzorujejo 8°spo<lje komisarji, ki go jih nekdaj pokljali deželni knezi, kasneje deželni s.edniid? danes Pa veliki župan ali ministri po naročilu političnih strank.
11	nas navadno po naročilu SDS.
11	, crniki hranilnic dovoljujejo takim }	ki prosijo za denark večja ali
1 njsa posojila za višje ali pa za nižje '•Mesti. Kdor pa hoče dobiti posojilo, .mora nekaj imeti, drugače ni nič. Ce bi odborniki dovoljevali posojila takim, ki nič 1Mt«ajc, bi bilo to sicer jako človekoljubno in -Bogu dopadljivo delo, ampak odborniki tega ne delajo, kar bi bilo Bogu ln njegovim nemaničem prav, ker se bo-® &adzornikcv in c. kr. komisarjev, ki
bil3lRZapili’ W delali tak°, kakor bi
0	“ogu in nemaničem prav.
k°1K‘u leta zračuuajo gospodje hra-I Illski uradniki, koliko so dobili na mrestih
za izposojeni denar. To se ime-lll|je čisti dobiček, po jugoslovansko »či-s'*a dobit«. Del čistega dobička razdele odborniki za dobrodelne namene, i n si-Cer manjši del. Večji del pa posodijo zo-P©t n» obresti, da je vedno več denarja. kolikor več je denarja, toliko bolj po-v“"So 'Zbornike načelniki in komisarji.
lifm i " i sn,e^?’ kakor smo že rekli, 111111 zailPani denar posojati samo : a varno.. Kdor ima 100 tisoč dinarjev ■edno liiso, temu smejo posoditi kveč-lem ule 50 tisoč, dinarjev. P redno pa da-v°mu 50 tisoč dinarjev, morajo iti po-i)'L ^ **'šo, je res še enkrat toliko ali 1	dvakrat	toliko vredna. Tako na-
J zen denar je pupilarno varno« naložen.
Sedaj pa še nekaj o bankah. Ljudje nosijo denar tudi'v banke. Banke tudi posojajo denar, ker 'bi ga tudi banke ime-
•letmin VedU° VeP‘ Bm'ke ,)a 110 Posojajo ena a aain„ na hiše ali grunte, ampak
št p! i	na k,ipf|ie- KupBija je pa
vt'asih nese’ v<v'asii1 pa se S' T	Ce 8e kaJ;*Utt dobra kup.
hafAi' HeSe’ nare<*' Pl’avi bančni rav-Sn • r-Ua SV°'* la^LU1’ i- čisti dobiček ' _lavi 011 sam, banka dobi pa le svoj de-I “r nazaj. Bančnim ravnateljem, ki dela-'0 kupčijo za banko namesto za sebe, pra-indje, da so : eppes meschugge«. Ce ja*...6 kuP5ij« ponesreči, mora škodo in kaj v°vtrPe^ banka. Ce se takih kupčij kon nabere' sledi bankerot in banke
Naj povemo nekaj zgledov. Če zna* kdo dobro plakate popati ua stene, la lik o zasluži precej denarja, če mu namreč ljudje znesejo dovolj plakatov skupaj. Ce ljudje res kaj plakatov vkup znosijo, gredo plakaterji v banko in prosijo za posojilo na račun bodočega zaslužka. In ker plakaterji res dobro zaslužijo, jim banka posodi z lahkoto nekaj denarčkov. če pa ljudje ne dajo več plakatov popati, gredo lepi dinčki svojo pot in se nikdar več ne vrnejo v banko. Takrat je zguba, ki jo trpi banka. Direktorji takih kupčij ne zapišejo na svoj račun.
Drage stvari so tudi lake, ki svetijo. Posebno na zimo so drage. S takimi rečmi se toliko zasluži, da se dobi v banki nanje silno mnogo dinčkov. Seveda morajo biti pri takih kupčijah ali kakor se lepše reče, pri takih transakcijah, zelo brihtni ljudje zraven. Če pa zasveti soln-ce, posebno listo, ki vzhaja nad kakšno sodnijo, ugasnejo z lučjo vred tudi lepi dinčki. Ce pa ugasnejo dinčki, naredi banka bankerot. Čudno je to na svetu, da narede bankerot vedno banke, bančni direktorji pa nikdar!
Tako približno je pri bankah. Če bi se mi na banke tako dobro razumeli, kakor se razumemo na tiskovni zakon, bi povedali seveda še kaj več!
Hranilnice in banke imajo dandanes po vsem svetu. V nekaterih deželah imajo navado, da tudi hranilnice svoje dobičke vlagajo v banke. Ponekod so namreč ljudje še tako kulturno zaostali, da znosijo veliko več denarja v hranilnice kakor v banke. Tako se zgodi, da se nabere v hranilnicah preveč denarja, v bankah ga je pa premalo, komaj toliko, kolikor ga je v uradniških žepih 29. vsakega meseca. Taka nasprotstva je treba ublažiti in izgladiti, ker to nikakor ne gre, da bi živeli samo hranilniški direktorji, bančni pa ne. In ker velja v kulturnih deželah princip »Enaka pravica za vse« — po nemško se to pravi »aus-gleichende Gerechtigkeit«, ker se kon-kurzi večkrat končajo z »Ausgleichom ;
—	puste hranilniški ravnatelji živeti tudi svoje tovariše pri bankah.
Take stvari pa se morejo uspešno izpeljati le tedaj, če načelniki, ki morajo odbornike pri hranilnicah nadzorovati, nekoliko zaspe, da nič ne vidijo. Tatovi so že v starih časih spoznali, da se ložje krade takrat, ko ljudje spe ali ajajo, kakor pa takrat, ko ljudje čujejo. Posebno lahko se denar v nekaterih naprednih deželah prenaša iz hranilnice v banke, če ajajo tudi komisarji in če ajajo tudi nadzorniki komisarjev. To pa ne velja za | naše kraje, ki niso napredni. Pri nas imajo namreč klerikalci še vedno 20 poslancev. Napredne so pa samo take dežele, kjer imajo večino naprednjaki.
Denar roma torej tako: Iz žepa v hranilnico, iz hranilnice v banko, iz banke pa v bankerot — če namreč yse aja. To je pa mogoče, kakor že rečeno, samo v naprednih deželah, pri nas pa ne.
Precej nerodno pa je, če je bankerot tako glasen, da se začno ljudje buditi. Če se kaj takega zgodi, bi vsi strašno radi še naprej ajali, ampak kraval je prevelik! Takrat se kar čez noč pojavijo sit-neži, ki bi radi vse videli in vedeli in takrat izvedo ljudje, da so blagajne že vse skupaj prazne.
Prazne blagajne pa niso glavna stvar (Slavno je namreč, da gospodje, ki ne bi smeli ajali, lahko ajajo še naprej. Ali jih bo kdo zbudil?
v	Težave	„Slavenske	banke".
jiak čfoIjj}! 5tevilki objavlja »Kmetijski je v i ' ,)0<i zsornilm naslovom. Ker
ženo ravno dovolj slovenskega kapitala, da se s to zadevo peča vsa slovenska javnost.
Minister za trgovino dr. Krajač (radi-čevec) se je toplo zavzel za varstvo malih vlagateljev. On je ukrenil vse (in kar še ni, še bo), da pridejo zlasti mali hranilci do svojega denarja. Ali se je storilo tudi že kaj v varstvo malih delničarjev, nam še ni znano. Upamo, da pridejo tudi ti še do svojih pravic. Večje težave pa bodo s podjetji, ki so stala v zvezi s »Slavensko banko«, če bo moralo priti do likvidacije ali celo do poloma.
Ni pa dovolj le to, da poskuša vlada ščititi male vlagatelje in delničarje. Še veliko večjo važnost polagamo mi na to, da se ugotove krivci, ki so polom zakrivili! S to stvarjo je tako kakor s kužnimi boleznimi. Ni dovolj, da zdravniki znajo dobro ozdraviti kolero, ampak glavno je, da preprečijo pravočasno, da sploh ne pride do kolere! To dolžnost ima vlada tudi v slučaju »Slavenske -banke«: Ni dovolj, da se s postavljanjem komisarjev reši to, kar se rešiti da, ampak glavno je, da zagrabi vlada enkrat prav pošteno za vrat tiste lopove, ki s svojimi uma-zarijami spravljajo ljudi ob njihov denar! Če bo enkrat nekaj takih tičev obsojenih i na svojih 20 let težke ječe, si bodo drugi i že premislili, predno se bodo spuščali v j podobne pustolovščine! i Zato zahtevamo od vlade poleg zaščite malih vlagateljev predvsem še to, da energično in brezobzirno preišče, kdo je polom zakrivil in da tiste subjekte pošteno prime za ušesa, kajti tudi te vrste lumparij mora biti enkrat v Sloveniji konec, pa naj pride potem pod ključ kdorkoli!
»Slavenska banka« je imela delniškega kapitala 100 milijonov dinarjev. To je ogromna vsota. Tudi vloge so znašale okoli 100 milijonov. Kje je danes ta denar? V zemljo udrl se ni, ker na take čudeže danes državni pravdniki nič več ne verjamojo — torej kje je?
Iz bančnih knjig mora biti razvidno: kam, komu in za kaj se je ta denar izplačeval. To mora biti posebno razvidno iz bančnih knjig v Sloveniji. Če so posojali denar podjetjem ali pa osebam
je K j " *K!cl zgornjim naslov..........
kot v vJ,|V !ii®hio glasilo SKS, ki ima va na * ' Zasl°pana stranka precej vpli-dosio‘v Javne zadeve, prinašamo članek
Slavonska banka , ki spada (oziroma 1° vsaj spadala) med največje denarne zavode v Sloveniji, je zabredla v velike ^•uve in je morala, kakor smo že zad-^ omenili, svoja izplačila ustaviti. Ker /aRt*k?ia (,entrala zavoda v Zagrebu, je naipr^i središče proglasilo nad banko nekaj L ^'edstečaji (začetek konkurza), P°d sej(v p°zneje pa je postavilo banko ’ien bivš-esekveslra je postav-f#8l*bu‘!LriVuatel.i Zad ružue banke v raziiier„ ^ Dragotin Bašič. Kako se bodo
1,lo£oče lazv’ijale dalje, pa danes še
ni
le*av
‘e "ganiti,
® >slavenske banke« so za slo
vensko gospodarstvo velikega pomena.
I	la zavod je namreč res imel svojo centralo v Zagrebu, toda večino svojih poslov jo opravljal v Sloveniji in v banko je bilo naloženega največ, slovenskega denarja. S tem denarjem je banka gospodarila pri raznih industrijskih in trgovskih podjetjih v Sloveniji, katerih obstoj je danes resno ogrožen, Če banka svojih denarijih težav ne premaga, is podjetji vred pu je ogrožena tudi eksistenca stotin delavskih rodbin.
A ne samo to. V »Slavensko banko« so vlagali tudi lakozvani »mali« hranilci svoj denar, ker so dobivali tam kakšen procent več obresti kakor drugod. So pa tudi ljudje, ki so kupovali delnice te banke v trdili veri, da so napravili dobro kupčijo, ker so verovali v lep razvoj zavoda.
1/. povedanega je razvidno, da je ogro-
se mora vendar vedeti na kaj iti zakaj? Ce so odgovorni ljudje posojali na razna podjetja več kot 'so podjetja vredna, je treba prijeti tiste, ki so posojila dovolili, in jim temeljito izprašati vest, zakaj so tako lahkomiselno gospodarili s tujim denarjem! Če bi gospodje komisarji pregledali postavke v bilancah natančno in se prepričali o vsaki postavki, če je višina dovoljenega kredita utemeljena in če je vsaka postavka v izdatkih trgovsko opravičena — potem bi po našem prepričanju zasmrdelo do neba! Same številke v bilancah pregledovati pa ni nič, ker so številke v bilancah lahko tudi »hišne številke«, ki se jih lahko poljubno izpreminja, kajti papir je silno potrpežljiv.
Zato pa zahtevamo, da preišče posebna komisija v knjigah »Slavenske banke«, zlasti v onih knjigah, ki se tičejo Slovenije, natančno vse številke na njihovo utemeljenost!
A ne samo gospodarsko je zadeva »Slavenske banke« silno važna za Slovenijo, ampak tudi politično. »Slavenska banka« je veljala namreč splošno kot banka samostojnih demokratov. Samostojni demokrati so sicer to zvezo vedno tajili. Razni pojavi zadnjih dni pa dokazujejo, da morajo med SDS in »Slavenska banko« le biti neke zveze, ker se samcstojnodemokratsko časopisje prav nič ne zavzema za pošteno in solidno in temeljito revizijo bančnih knjig v Sloveniji, bržkone iz strahu, da ne bi rezultati revizije prodrli v javnost! Mi pa ne zahtevamo le revizije knjig v tem smislu, kakor smo to povedali zgoraj, ampak zahtevamo tudi, da javnost izve vse tiste umazane »tajnosti«, ki se jih nekateri gospodje oči vidno silno boje!
Zato bomo zadevo zasledovali neizprosno in se ne bomo nikakor ravnali po principu, da take objave »škodujejo narodnemu gospodarstvu«, ker smo že enkrat povedali, da principa, da se o lumparijah pri denarnih zavodih ne sme (!!) govoriti in pisati, ne smatramo kot »zaščito narodnega gospodarstva«, ampak za princip »za varstvo lumpov«, ki pod varstvom lega principa lahko uganjajo vse, samo nič poštenega ne!
Panevropski kongres na Dunaju.
Panevropski kongres, ki zboruje te dni na Dunaju, obstoji iz treh delov: politična zborovanja so bila v nedeljo, gospodarska zborovanja v pondeljek, intelektualna pa v torek. Največ zanimanja je vladalo za gospodarski del, kajti jedro panevropskega pokreta je gospodarsko-carinska unija. Gospodarski del pa ni bil posebno odličen. Prvi gospodarski referat je imel Francoz Delaisi o gospodarskem ustroju Panevrope. On je opozarjal na Zedinjene države, ki tvorijo enotne gospodarsko ozemlje, čeprav imajo posamezne države velike Unije svojo popolno avtonomijo. Svoje predavanje je končal z besedami: »Panevropa bo vr-nda Evropi, zibelki civilizacije, njen stari sijaj.
Prof. Julij Wolf je imel zgodovinsko predavanje. Konrad Stodola iz Prage pa je predaval o Podonavju in njega mednarodnem pomenu. Profesor Strakoš je naslikal Evropo kot veliko gospodarsko produkcijsko celino, bivši ogrski državni
tajnik pa je govoril o panevropskem prometu. Maks Heuss je svaril pred Anglijo ni njenim vplivom, s svojim predavanjem se je izkazal kot »politik kontinen-la • D*'- Uhlig je govoril o valutni politiki in o zaščitnih carinah, dr. Aner pa je zagovarjal »podonavski Locarno«.
Jako živahno pa je bilo zborovanje intelektualcev v torek. Znana danska pisateljica Karin Michaelis je govorila o raznih modernih kulturnih stremljenjih, znani pisatelji in zgodovinarji pa so govorili o Goetheju in Napoleonu kot o Evropejcih. Veliko pozornost je izzvalo predavanje znanega berlinskega pisatelja, Kurta Hilterja o demokraciji, kate-redu so tudi mnogi ugovarjali. Razburjene duhove je komaj pomiril predsednik Loebe z opazko, da je Hiller zamenjal izrastke demokracije z demokracijo. Sestanek je zaključila koncertna pevka Ida Roland s posebno za kongres zloženo pesmijo.
Boj za državno gospodarstvo in znižanje davkov!
Živimo v gospodarski perij odi prehoda iz povojne inflacijske dobe. Nemčija se je vsled svoje gospodarske solidnosti iz inavidez naravnost obupne denarne inflacije že pred poldrugim letom rešila
i	ter z orjaškimi koraki zavzema svojo sta-; ro pozicijo v svetovni gospodarski politiki. Isto velja o Češkoslovaški.
I*ašistovska Italija, da si gospodarsko najšibkejša med velesilami, s tem, da je zvišala delavni čas v industrijskih obratih, ne da bi se obenem zvišale delavske plače, zasleduje konkurenčno možnost v industrijskih produktih pri izvozu v ino-stranstvo. Na la način hoče zboljšati svojo trgovinsko in plačilno bilanco in se |i >o v gotovi meri tudi posrečilo. Ceneno nianufakturuo italijansko blago — «asi kvalitativno mnogo stabeje nego uago njenih konkurentov, izpodriva omenjene ua Balkanu in odjentu.
Avstrija se gospodarsko ozdravlja. Ima stabilno zlato valuto ter skuša svoje gospodarstvo emancipirati od uvoza premoga s (tem, da sistematično izrablja
razpoložljivo vodne sile v industriji in na železnicah. Podpira bogato svoje poljedelstvo ter vrši notranjo kolonizacijo v svrho povzdige agrarne produkcije.
Ko se vse okrog naše države trudi z urejevanjem gospodarskih prilik, postaja naš gospodarski položaj v industriji, kolikor je sploh imamo, od dne do dne težavniji. Tudi ek šport agrarnih produktov postaja težavniji. Zakaj? Gospodarska kriza, v kateri se nahajamo, ni zakrivil toliko prehod iz povojne inflacije v normalno gospodarstvo, temveč ker nam ua čelu državnega gospodarstva manjka mož z jasnim gospodarskim pogledom na prilike. Videli smo ob zadnjih skupščinskih volitvah ko so se pridobivali mandati vladajočih strank z bobnečimi frazami, banketi in milijoni,
; ki so se trosili za razpne naprave ne po j vidiku nujne potrebe, temveč da vse P™" dobi volilce. To pa se vrši tudi žalibog | dalje. Tisočaki in milijoni se nemalokrat dovoljujejo ne tam, kjer so absolutno ! najnujnejši v gospodarje svrhe, temveč
kjer so nujni da se popravi in utrdi mer] volilci pozicija kakega vplivnega ministra ali poslanca.
Sedaj pa smo prišli v slepo ulico in pri možečih se težavah je tudi v vladajočih krogih prišlo spoznanje, da po stari izvoženi poti in po starih običajih ne more ili več dalje. Dr. Perič, finančni minister ter dr. Krajač, trgovinski minister, dva brezdvojbe serijozna politika sta se počela truditi, da se šlendrijan v našem gospodarstvu počne trebiti, ker drugače gremo nasproti hudi splošni gospodarski krizi.
Hvalo smo dolžni obema. Dr. Periču, ki kot finančni minister skuša ustvariti realen proračun in brez usmiljenja pomaga odkrivati slabo gospodarstvo v raznih državnih ali od države odvisnih podjetjih. Hvalo smo mu dolžni, da je preprečil podržavljenje papirne tovarne Va-
pa ter rešil s tem nove milijone držav- j nega denarja in za pohvalo je -stremlje- ! uje, d v državnih podjetjih skuša uvesti red in napredek.
Ali še ni zadosti, da se uredi in uravnovesi državni proračun, treba da se davki znižajo. Na izenačenju davkov so dela in prokleta dolžnost je vseh naših pre-čanskih poslancev, da z vso vnemo in če treba z vso brezobzirnostjo dosežejo, da se takoj odpravi to neenakomerno obdavčenje prečanov nasproti Srbijancem. Zadosti je, da smo ta sramotni težki tri-but odrajtovali celih osem let. Vendar ne bo nič pomagano, ako se bodo davki zahtevali v dosedanji višini še naprej pri gospodarsko izmozganem prebivalstvu. Znižanje in oiniljenje raznih davčnih dajatev mora priti obenem z izenačenjem, ker drugače se upropasti vse gospodarstvo. Caveant konsules!	A.
Dnevne vesti
VSI NA POMOČ POPLAVLJEN« EM!
Dne 27. septembra 1926 je zadela ^tel ljubljanske oblasti strahovita nesreča, kakor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Že v jutranjih urah je razsajala v ži-rovskih, poljanskih in polhovgrajskih hribih grozna nevihta, ki je dosegla v opoldanskih urah višek š tem, da se je nad temi nesrečnimi kraji utrgal oblak.
Divje narasle reke in potoki: Poljan-ščica, Sora, Račeva, Gradaščica, Božna, Mala voda, Brebrovnica, Ločnica itd. so prestopile bregove mestoma 6 do 8 metrov na visoko ter razdirale in uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, tvorniške naprave, elektrarne, hleve, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in livade in žal tudi človeška življenja.
Tako so bili čez noč spremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraji: Žiri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje Loke, Polhov gradeč in vsa GradaŠka dolina do Viča, dolina Brebrovnice od L učne do -Gorenje vasi, dolina Lomiee in še mnoge druge.
A tudi drugod je nevihta, ki je trajala ves dan, napravila veliko škode, tako n. pr. na Viču, v Kozarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini pri Ljubljani, v Ga-meljnih, v Črnem grabnu nad Lukovico, v Izlakah pri Zagorju itd.
Uničenih, odplavljenih ali popolnoma zasutih je čez 40 hiš, nešteto mlinov in žag; mnogo drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da se morajo podreti. Prebivalci teh krajev, ki so sedaj v sled zasutih cest odtrgani od sveta, begaj« okoli brez strehe, brez hrane im obleke in preplašeno kličejo:
na pomoč!
Ubogo ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924. toliko trpelo, si je rešilo Je golo življenje in zre s strahom v svojo bodočnost; glad, siromaštvo in bolezen.
Naša človeška dolžnost je, da pomagamo tem siromakom. Trdno sem prepričan, da ne kličem zastonj na pomoč zlatih slovenskih sit, ki še nikdar niso odrekla, kadar je šlo za to, da se pomaga nesrečnikom.
Človekoljubno akcijo za nabiranje denarnih prispevkov so prevzeli v ljubljanski oblasti vsi srezki poglavarji, na katere edine naj se vpošljejo denarni zneski za poplavljence.
Prosim vsakogar, naj daruje po svoji moči za te najbednejše naše siromake. Naj pomisli vsakdo, da tudi njega lahko zadene enaka nesreča in da je 'rešitev le v skupni pomoči: Vsi za enega in eden za vse!
Zato pa prosim tem potom tudi vsa naša društva, da v teh težkih dneh ne prirejajo za druge, bodisi še tako blage namene, kakih nabiralnih akcij.
Rešimo nesreču« rodlnne, osirotelo doco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina! Rešili jim bomo pa samo tedaj, ako jih podpremo takoj in izdatno!
V	Ljubljani :;$0. septembra 1026.
Veliki /.upan ljubljanske oblasti:
dr. llaltič «. r,
NA HODNIKU.
Na hodniku se je pred stanovanjem mogočnega bančnega ravnatelja nabralo te dni nenavadno mnogo ljudi. Ko so se odprla vrata, je vprašala sobarica ali kav ie tista ženska že bila, če bi gospodje mogoče radi dobil, kakšen denar Pri bančni ravnateljih *e «iče namreč ve-
dno vse okoli denarja, kar je čisto naravno.
Pa se oglasi en gospod v imenu vseh: »Denarja ravno nočemo, samo molčali bi radi...«
— Poštne takse ostanejo zvišane samo še ta mesec. Postno ministr. je bilo odredilo, da se zvišajo za tri mesece poštne takse. Prebitek je bil namenjen, za po-plavljeuce. Medtem se je pokazalo, da škode, ki jih je povzročila poplava, niso tako velike kot se je domnevalo, zato je odredil poštni minister, da se zmanjša rok na mesec dni. Rok baja od 1. do 30. oktobra.
— III. kongres delavskih zbornic. V
sporazumu z vsemi delavskimi zbornicami sklicuje centralno tajništvo Delavskih zbornic III. državni kongres delavskih zbornic, ki se vrši 24. oktobra t. 1. v Beogradu. Na kongresu bodo sodelovali delegati delavskih zbornic iz cele države in predstavniki vseh delavskih strokovnih organizacij, ki sodelujejo z delavskimi zbornicami. Za sedaj je določen sledeči začasni dnevni red: Splošen gospodarski položaj v državi, reterent dr. 2. Topalovič iz Beograda. Stanovanjski zakon, referent Filip Uratnik iz Ljubljane. Zakon o neposrednih davkih, referent Bogdan Krekič iz Beograda. Socialna politična zakonodaja in nje uvajanje. Referente določijo delavske zbornice iz Zagreba, Ljubljane in Splita.
— Trboveljska za poplavljence. Trboveljska premogokopna družba je nakazala ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa znesek Din 30.000 za poplavljence. Družbino vodstvo 'je s tem pokazalo svoje veliko sočustvovanje z nesrečnimi žrtvami elementarnih katastrof in gl o b ok o"u m e va n j e domorodnih dolžnosti. Žalibog so ostale naše gospodarske korporacije pokazale, da so šle vse grozne novice preteklega tedna mimo njih gluhih ušes in zaprtih src. Trboveljska premogokopna družba naj služi vsem za vzgled, — zakrknjeni naj si pa zapomnijo, da še ni vseh dni konec. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa,.
— Dopolnilni učiteljski izpiti so se vršili, kot smo poročali, koncem minulega meseca v Beogradu. Po poročilu izpitnih komisij je napravilo izpit od 252 prijavljenih kandidatov 140. 16 kandidatov je propadlo, 56 pa jih sploh ni prišlo k izpitu. Med kandidati je bilo največ Rusov, namreč 120, razven tega pa 65 žensk.
—Francosko-srbska šola v Beogradu. Te dni je bila otvorjena v Beogradu fran-cosko-srbska osnovna šola. Šolo jo otvo-rila francoska misija; zaenkrat ima samo dva razreda, sčasom pa jo nameravajo razširiti v osem razvodnico.
— Pediatrična klinika v Zagrebu. V gradbenem ministrstvu je odobren kredit 720.(HX) dinarjev za naknadna dela v notranjosti zgradbe pediatrične kliuike v Zagrebu.
— Slov. zdravniško društvo v Ljubljani
ima svoj izredni občni zbor dne 20. oktobra ob 20. uri v mali dvorani Zvezde . Dnevni reti: t. Določitev kandidatov za zdravniško zbornico. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Za reiervne oficirje. Ministrstvo vojske in mornarice je pod Dj. I5r. 31.518 od 15. septembra 1926 izdalo naredbo, po kateri se naj vrši napredovanje rezervnih oficirjev na isti način kol pri aktivnih v smislu čl. 137 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. — Ako je dana prora
čunska možnost, se pozovejo rezervni oficirji na vežbo po členu 252 omenjenega aakona, da se more oceniti, ako imajo kvalifikacijo in sposobnost za napredovanje v prihodnji čin. — Nadalje je islo ministrstvo ped E. R. Br. 25.868 od dne 15. septembra 1926 pojasnilo, da rezerv- j Him oficirjem v zuiislu čl. 2 tar. posl. 3 in 4. taksne tarife ni treba plačati takse za one prošnje, s katerimi se obračajo na svoje komando v zadevi priobčitve vojnega rasporeda in dostave legitimacij na podlagi naredbe Adj. Br. 23.365 od dne 15. julija 1924, ker se smatra, da se le prošnje predlagajo na osnovi izdane naredbe. — Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana.
— Rezervni oficirji za žrtve poplave. Uprava ljubljanskega pododbora udru-ženja rezervnih oficira i ratnika je na svoji redni seji dne 4. oktobra 1926 vo-tirala za žrtve poplave v ljubljanski oblasti in celjskem okolišu znesek 3000 dinarjev ter je v ta namen izročila velikemu županu ljubljanske oblasti, mestnemu magistratu ljubljanskemu in oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani vsakemu po 1000 dinarjev.
— Sprejem gojencev v vojno akademi ? jo. V nižjo šolo vojne akademije v Beogradu so bili med drugimi sprejeti: Cvet- j ko Dolenc, Dimitrij K a udare, Bojan Kraut, Stanko Hude, Srečko Humar, Radovan Kosi, Maks Kosovinec, Ivan Krašovec, Anton Čiček, Marjan Miklavčič, Marjan Terseglav, Srečko Semolič, Milan Vodenik, Drago Strojan, Stanko Lojk, Viktor Rajman, Danilo Mozetič, Edvard Strah in Vilko Tomažič.
— Eksplozija v rudniku pri Subotici.
V	nedeljo ponoči je eksplodirala v rudniku -pri Subotici večja količina dinamita. V sled eksplozije so popokale v vsej okolici šipe. Pri tej priliki je poginil neki delavec, ki je vršil v rudniku inšpekcijsko službo. Preiskava je dognala, da sta zakrivila nesrečo rudniška nadzornika Josip in Ivan Šulider. Bila sta aretirana.
— GO rudarjev v smrtni nevarnosti. Po vesteh iz Roockvvooda se je pripetila v nekem rudniku v državi Teuesse velika eksplozija. V rovih je ostalo 65 rudarjev, ki jih do sedaj še niso našli.
— Gripa — 'posledica pomanjkanja premoga na Angleškem. Iz Londona poročajo: Večji del prebivalstva v Angliji boluje že teden dni na gripi. Bolezen jo posledica neprestanih izpremeimb temperature. Vsak angleški zdravnik ima dvakrat toliko pacijentov kot običajno.
— Divjanje zaudarja po Slavoniji. Večer piše: »Kam je prišla javna varnost in osebna svoboda po naših selih, ilustrira najbolje sledeči slučaj. Ne gre pa za sigurnost pred zločinci, temveč pred čuvarji miru in reda. Te dni sta lovila dva človeka, ne da bi bila imela za to potrebno dovoljenje, v Vodaru blizu Osijeka, ribe. Prišli so žandarji in tatinska lovca sta zbežala. Žandarji so jo udrli za njima. Izkazali so s« pri .preganjanju »divjih lovcev« mnogo bolj hrabri 'kot pri zasledovanju kačakov. Ker lovcev niso mogli dohiteti, so jeli na nju streljati. Lovca sta se prestrašila ter obstala. Tedaj pa se je pričelo pravo delo orožnikov. Mesto, da bi bili odvzeli aretovan-cema papirje in »corpora delictk, so ju jeli suvati na vse prelege s puškinimi kopiti. Pretepali so ju javno, pred očmi številnih izletnikov. Nesrečna možakarja sta ležala kmalu v mlaki krvi. Polumrt-va sta bila odnesena pozneje v bolnico. Eden od žandarskih žrtev je oče petero otrok, ki jih preživlja z delom svojih rok.
Kam plovemo?«
  število brezposelnih na Angleškem.
Število brezposelnih na Angleškem je znašalo koncem prošlega meseca t milijon 527.000, za 191.645 več kot lani. V tem številu niso všteti stavkajoči rudarji.
Hindenburgoma 79-Ietnica. Ob priliki 79. rojstnega leta Hindenburga so priobčili nemški listi nekaj prav originalnih člankov. Deutsche Tageszeitung« piše n. pr: meniško kmetsko ljudstvo pozdravlja v Hindenburgu, ki je kazal vsekdar globoko razumevanje za pomen kot svoječasno Bismark, najodločneje* j> nemškega kmeta«. Berlincr *a®(.> re, povdarja, da so videli demokr« ^ pr. publikanci v Hindenburgu ■ fUdnli teV vega republikanca v diža . ^ (>čmi pti upoštevali, da	,n	nehanju	kol
vsem njegovem dejani ■	n0vc	d.*-
predsedniku republike u
    • ,N,a
neki postaji pri Berlinu se je odigral te
dni nenavaden slučaj. Vsled popolnega os la bi jen ja in dolgega gladovanja je umrl 20-lelni dijak Ciljem \Viese sedeč na klopi. Poleg njega se je nahajal njegov prijatelj AVeber. Weber je izpovedal,
<la sta odpotovala pred nekaj tedni i/. Berlina z namenom, da prepotujeta peš celo-Evropo. Že 14 dni nista dijaka skoraj ničesar jedla. Ker je bil Wiese bolj slabotne telesne konstitucije, ui nio°el več dalje. V sedel se je na klop, da bi se odpočil. Mesto, da bi se odpočil, je umrl. NVeberja, ki je istotako telesno silno oslabel, so prepeljali v bolnico.
— Človek, ki ima 120 vlomov na vesti.
V	nedeljo so zalotili v Budimpešti na »delu« znanega vlomilca Aleksandra Fabriciusa, ki ga je policija zasledovala že pet let brez uspeha. Tekom teh let je izvršil 120 vlomov. Ob priliki aretacije so našli pri njem čez 1 milijardo madžarskih kron, vse polno biserov in drugih dragoeeuosti. Na zaslišavanju je simuliral umobolnost. Zato so oddali lopova na opazovanje v umobolnico.
m— Najboljše čevlje Karo dobite v Mariboru, Koroška cetsta 19 in od 1. oktobra tudi na Aleksandrovi cesti 23 v trgovini Sl. Čemeti f a.
— Tečaj >Brezalkoholne produkcije«
(vkuhavanje sočivja in sadja, sušenje, pridelovanje brezalkoholnih sokov iz ja- J godičevja, sadja in grozdja na malo in " veliko) se vrši za interesente iz novomeške okolice v nedeljo dne 10. t. m. na Grmu pri Novem mestu. Začetek ob^ ®-uri dopordne. Prijave sprejema #• Malasek, srezki ekonom, Novo '>ie^ "• Opozarjamo na tečaj vse vinog,a iu'e; sadjarje, gostilničarje ter spl o i v^’	1
se zanimajo za brezalkoholno gosp *
sivo, ki postaja važen činitelj v. ua>em gosp oda r s k e m življenju!
Ljubljana.
POZIV K S V EC’ A X O S T NEMI' SPREJEME.
V	ponedeljek, dne 11. oktobra 1920 od 9.35 (dopoldne) prispe v Ljubljano preko Karlovca SO češkoslovaških senatorjev in narodnih poslancev v spremstvu češslovaškega poslanika gospoda Jana Sebe in zastopnika Osi. vnanjega ministrstva, g. legacij^kega tajnika
dr. Fr. Cernega.	.	x
Zastopane bodo med gosti sledeče Cesko-slovaške parlamentarne stranke, oziroma po-slaniški klubi: Klub republikanske stranke, zem&dčlskeho a malorolnickeho lidu.
Klub čsl. strany lldovč.
Klub čsl. sociftlnč-demokraticke atrauv nicke.
Klub čsl. st ra n y socialisticke.
Klub Hlinkovv slovenske ludovč strany. Klub čsl. narodni demokracie.
Klub čsl. živnoseusk - obchodnicke stranv . stredostavovske.	j
Sprejema se vdeteži tudi tukajšnja šolska« mladina.
Da bo pa sprejem veleodličnega zastopstvi' bratskega in zavezniškega nam naroda rim najprisrčnejši, vabimo vse someScnnatvo, m okrasi svoje h,še
po možnosti tudi s f' " an.Stvn in udn,-Dalje vabimo w tuk.ijsnj.i . na k0|0. zitve, da bi se vdelezih. *prej dvoru in povorke v mesto.
Mesini magistrat ljubijaJisKl.
1— Belokranjice na trgu. Okto'«1’
po šolsko: vinotok, je tu. Vino v^gosti n je postalo dražjo, kajti sedaj bo lansko vino kmalu postalo »staro«. Nte cenejše pa ni grozdje na trgu. Pri branjevkah stane 14 dinarjev kilogram, zalo je umevno, da imajo uspeh nekateri bratje z juga, ki g<i dajejo po ti do 10 Din, kar sicer še vedno ui poceni. Včeraj zjutraj pa je prineslo na ljubljanski trg več Belokra-j njic sladki sad vinskih trt na prodaj. Grozdje so prodajale po 8 Din kilogiam-Med obiskovalci trga so vzbUgg[®j^jino zanimanja radi svojih, .okramice značilnih noš z belimi krili-1 ,jne s so odšle iz Ljubljane zelo
kupčijo.	p	vr-
1— Plesna Šola društva Merkur
ši vsako soboto od 8. do 12- l|tt ’ . v veliki dvorani Kazine. Prijave \ I ‘
m Gradišče 17.-1.	*rbohr-
1_ Merkurjev učni gjiia fllovensko
v	a še i no, 11111 w n ji g o vod st v° >ld se olvori-stenografljo, k J 4priiave sprejema društ-
jo sredi o v o	17/j.	do	najkas-J
veU%Ploktobra.
ue{!_ i>ninska telovadba Atene- se ^ ob torkih od 6. do 7. popoldne in oh*®* trtkiti <xt 7. do 8. zvečer. Stane 40 Dl" na mesec. Telovadba za šolsko de«0
se vrši ob četrtkih od 0. do 7. popoldu1’ in ob sobotah od 'A6. do 'A7. popoldne-Stane 15 Din na mesec. — Prijave zn
oba tečaja se še sprejemajo ob navedenih urah.
1— Konj se je splašil. Posestnici Frančiški Surk z Ižanske ceste se je v ponedeljek splašil na Fmonski cesti konj. O -trgala se mu je prsna veriga, nakar je
zdivjal, da ga ni bilo več mogoče ustaviti.. Na vogalu Ccjzove ceste je Šurkova padla z voza, ne da bi se pri tem poškodovala. Konj je dirjal naprej preko Šentjakobskega mostu, se tam zadel ob hodnik, pri čemer se mu je odpela vaga pri vozu. Konj je divjal sam brez voza dalje, dokler ga ni v Rcžni ulici ustavil delavec Stare. Ščurkova je konja zopet zapregla in nadaljevala svojo pet. Večjih nesreč ni bilo.
1— Naženite juda! Po Ljubljani hodi okoli neki židovski agent in deli reklamne lepake neke čevljarske tvrdke iz Osijeka. li lepaki sc. tiskani izključno v nemškem in — madžarskem jeziku. Naženite netaktnega vsiljivca, sami imamo domače in muc go bolj solidne obrtnike, ki nam ponujajo svoje blago v domačem jeziku.
1— Policijska kronika. Policija je aretirala 1 osebo iadi tatvine perila v vrednosti 140 Din ter je zabeležila sledeče ovadbe: 1 slučaj nevarne grožnje in 1 slučaj nedostojnega vedenja. — V baru "'Emona je nekdo zažgal po neprevid-n°sti zagiinjalc. — Ljudje se v Ljubljani fadi kregajo in še rajši tepejo. Policija !e beležila te dni kar 4 pretepe na ulici n * Prepir. Pri pretepih so udeležene e’ katerih ne l>i človek kaj take-jcn?r'^koval. — Dalje so policiji ova-l 1	‘i6 prestopki pasjega kontumaca,
lesn^ an^ brez dovoljenja, 1 slučaj te-,.Pcskodbe in 6 prestopkov eestno-0 clJ-kega reda.
— Naplavljeno truplo. Pri Samoboru
"a III vatskem je Sava vrgla na breg ne-moškega, solidno oblečenega in srednje starega. Tamkajšnje oblasti domnevajo, da je priplavalo truplo iz ljub-janake oblasti ob priliki zadnje poplave.
Maribor.
sivem" 'JsPosobl3®,»°stni izpiti v jesen-drž	Za	osnjvne š°le pricno na
do d ^ei11 učiteljišču v Mariboru v sre-’ uae 3. novembra t .1. Pismene prija-,.e Položite najpozneje do 20. oktobra.
Pripustu k izpitu se obveste kandidatje Pismene.
Mariborski upravnik carinarnice Je imeqpvan za gl. revizorja v Zagrebu.
Pribor pride neki Hrvat ki je baje zelo natančen.
\yITI7' Himen. Mestni zdravnik g. dr. A. , ®***Miuller in gdč. Kochi er jeva sta se Poročila. Čestitamo!
ni—. Ustanovni občni zbor strelske družne za Maribor in okolico se je vršil v nr 'rf° *■ m- Sestavljen je bil odbor: sed	Jakob Perhavec; podpred-
Vrj|. Brečko Ogužel; blagajnik Ivan Mal*tai>uik Mirko Ogrizek; odborniki: zei K°vačič, Mirko Cuprih, Dolle Ogiri-' K m Milenko ObrsneJ. Članske prijave Prejenia predsednik. Clan more postali vsak moški diržavljan, ki je star 18 let er nvora bivati v Mariboru ali okolici, kiweui"este» incident v Grajskem •	" ' Manbori1- Pred dnevi jo ,,redva.
jal nmnborski Grajski kino humor „
Polka n D jaS,<(> Življe,,jt' >■ ^ at nnul im’JU ■	111	in.ela in
j* našla povoda, da bi zabranil« ta film,
hist	ne	;vsel)ujo	ure	drugega kol
Mai' |U	vojaškega	življe-Jija.
Iji ri'b°rski Orjuni pa to ni bilo po v i-[>()li(' ''(,'S^llsalfl m,)^1 sobota < predstavo, klican^. /a llilPi'avljanjo reda poredi ^ 'U *uc*' plačilna, je res napravila
'<e-RftT(1.„Pro8VM'
iiV; narodnega gleda-
Začete
LJUBLJANI, tek ' a 1,1 u :
'• °klol,ra eei p,	"ri	zve,'or-
' ■ °ivtoI)ra nei 'i<: ®laPc* |{ed (’-0,'tobra L , Z!,|Jrt0-
IZve ’ "ola:	Drugi	breg	,	drama.
10.	(»j-« ,
■ vii.hra nedelja: »Skopuh«, kome-
Ptemijera. Izven.
•»oktobra ponedeljek zaprto.
O p era:
S. ^i^gbik eb pol 20. uri zvečer.
Izven >Vtt jPCtok: Othello . premijera.
10. °kt0lj|'f
Rostu
^ktobr,,	zaprto,
st..:-	1	liede11*'-
-Je (p -w'*eija:	Proda nevesta .
oktob,-n ll0r'st U- Mirko Jelačin. Izv. Hepri?ft	/ttPrto.
168 v žetrleiU”kar^v'h »Hlapcev«. Da-',|za CUn,	'■	oktobra	je v drami re-
nes
!
i>ri
PrVj U!'I"j(‘ve drami
Ptošnji vprizoritvi
I flajH-i , m je
v režiji g.
»Skrbinška tako izvrstno uspela. Zasedba ista kaker pri prvi predstavi. Predstava se vrši za abonente reda E.
Prihodnja dramska premijera se vrši kr t izven predstava v soboto dne 9. t. m. in sicer se vprizori najboljše delo češkega dramatika Hilberta: Drugi breg«, ki je imelo v Pragi naravnost kolosalen uspeh. Vsebina drame se naslanja na politično ozadje, odigrava se tragedija med očetom in sinom. Očeta igra v Ljubljani g. Levar, v vlogi sina pa nastopi prvič v eni glavnih vlog na našem dramskem odru g. Jan. Režijo vodi g. Skrbinšek.
Tenorist g. Mirko Jelačin gost v naši operi. V nedeljo, dne 10. t. m. ob pol
osmih zvečer se- poje v naši operi Smetanova Prodana nevesta« v kateri poje vkgo Janka Ljubljančan tenorist g. Mirta Jelačin. Opera sama je na novo in-scenirana v režiji g. Knittla. Predstava se vrši kot izven ter je začetek ob pol osmih zvečer. Predprodaja vstopnic v operi.
Premijera Verdijevega »Othellac V
petek dne 8. t. m. se vrši v opeii premijera Verdijevega Othella. Vsebina opere: I. dejanje:	Na obali Cipra. V
strašni nevihti se bliža otoku ladja, na kateri se vrača Othello, namestnik beneškega doža na otoku. V zadnjem hipu se ladji posreči rešiti se in na suho stopi Othello, ki sporeči čakajočim in sicer: plemiču Rodrigu, stotniku Cassiju in praporščaku Jagu, da je v pomorski bitki slavno pobil_ Turke. Zažgo se kresovi in slavi se zmaga. Vse se laduje, samo Rodrigo, zaljubljen v Desdemcno, lepo Othellovo ženo, je otožen. Jago se mu ponudi, da mu z zvijačo pridobi njeno ljubezen. On sovraži Othella, ker je pred njim povišal Cassija v stotnika, sovraži pa tudi tega. Gre takoj na delo in opije .Cassija. Ta se, razdražen od Rodriga, spoprime z Montanoin, bivšim namestnikom, in prekrši službeno pokornost. Med njunim .bojevanjem pošlje Jago Rodriga, naj z vestjo o uporu, razburi mesto. Hrup privabi Othella in kmalu nato Desdemo-no. Besen, da je Cassio prebudil tudi njo, mu odvzame stotniško čast, Jagu pa naroči, naj pomiri mesto. Sam se z Desdemcno vrne domov. — II. dejanje: Jago nasvetuje potrtemu Cassiju, naj se priporoči za pomiloščenje Desdemoni, ki jo najde vsako opoldne z njegovo ženo Emilijo na vrtu. Ko Cassio govori z Desde-mono, se približa Othello. Jago začne v njem vzbujati ljubosumnost, češ, da med njo in stotnikom ni vse v redu«. Priporoča mu, naj ju opazuje. Ko pride Des-demona, je Othello osoren ž njo, a se še izgovarja z glavobolom. Desdemona mu hoče obvezati glavo z dragocenim rob-,,(,m, prvim darom njega samega. Othello vrže robec na tla, pobere ga Emilija, a ujej ga iztrga Jago. Ko je Othello z Ja-Soni sam, zahteva od njega dokazov za ženino nezvestobo. Ta si izmisli zlobno povest, da Cassio v snu kliče Desdemo-no. Sicer pa da je tudi videl v stotnikovih rokah dragocen robec. Zdaj Othello priseže maščevanje. — 111. dejanje: 1\ lira i' javi, da se bliža galeja z beneškim odposlanstvom. Jago dalje ščuva Othella. Desdemona mu potem zaman zatrjuje svojo nedolžnost — on zahteva od nje svoj robec in jo naposled Ijuto odrine iz dvorane. Nastopi Jago in priporoči Othel-lu, naj se kam skrije, ker pride Cassio, od haterega hoče on spretno izsiliti priznanje. Stotnik pokaže Jagu robec, ki ga je našel v svoji sobi in ne ve, čigav je, Jago skrbi, da Othello ne čuje teh besed. Ko vstopi odposlanstvo, ki sporoči Othellu, da ga doz kliče v Benetke, dočim za Čas njegove odsotnosti prevzame poveljstvo Cassio, je Othello vpričo družbe z Desde-mouo skrajno surov iu jo naposled vrže na tla. Zbor se zgraža. Jago pozove Rodrigu, naj prepreči, da Cassio prevzame vlado: on sam mu ga še to noč prižene pod meč. Othella nenadoma popade tak bes, da vse prisotne razžene, a ko sla z Jngom suma, ga vrže božjast na tla. Jago se mu roga. - IV. dejanje: V Desdemo-mni spalnici. Desdemona sluti bližnjo smrt m se poslovi od življenja in Emilije. Ivo se la odstrani, odmoli Desdemona večerno molitev in leže. Pride Othello in ji napove konec. Po kratkem dvogovoru jo zadavi. V sobo vdere Emilija iu sporoči, da je Cassio ubil Rodriga. Videč Desdemono umorjeno, razodene Othellu vpričo Jaga in Cassija soprogove spletke, ki jih Cassio pritrdi. Jago zbeži. Othellu vzamejo meč, a on se konča z bodalom.
Dramatična šola kulturiio-prosvetnega odseka DZ. One 1 l. okt. ob pol H. uri j
zvečer se prične dramatična šola, ki jo je ustanovil kulturno-prosvetni odsek DZ za člane in članice delavskih in na-meščenskih organizacij. Vodil jo bo g. profesor Šest, uadrežiser narodnega gledališča. Šola se bo vršila v veliki dvorani Mestnega doma. Vsi, ki so se priglasili za obisk te šole, naj pridejo točno ob /goraj označeni ura v Mestni dom.
Spor*
Nacionalni miting ASK Primorje, ki se
je vršil preteklo nedeljo, je zelo slabo uspel. Tekune se namreč ni vdetežil noben ljubljanski klub in tudi od zunanjih prijavljenih atletov sta prišla samo Spalno iu Gašpar od Aska, Jakupič od Haska in Kumer od Marathona. Temu primerno so bili tudi rezultati. Dober je bil skok v daljavo Spaliiča 6.52 m skok v višino Jakopiča 1.70 hi, zadovoljiv met diska Gašpar ja 154.51 m in Slapničarjev tek na 5000 m v 17 minutah 16 sekund.
V naslednjem uspehi: Tek na 100 m: 1. Spahič (Ask) 11.4 sek.,2. Močan, 3. Weibl. — 400 m: 1. Močan 54.2 sek., 2. Omerza (11.) 2:51.4, 3. Arhar. — 1000 <m: 1. Omerza 2:51.4, 2. Arhar, 3. Trpin. — 5000 m: 1. Slapničar 17:16. 2. Žorga, 3. Kumer (Marathoa). — Skok v daljavo z naletom: 1. Spahič (Ask) 6.52 m, 2. Omladič, 3. Weibl. — Skok v višino z na-let-jin: 1. Jakupič (Hašk) 1.70 m, 2. Medica, 3. Cimperman. — Troskok: 1. Jakupič 12.825 m, 2. Cimperman, 3. Cor-radini. — Disk: 1. Gašpar 34.51, 2. Spalne, 3. Slamič. — Kladivo: I. Gašpar 31.395 in, 2 Slamič.
Slavni francoski težkoatlet Rigoulot, ki je zadnjič potegnil z desnico 104 kg, je zboljšal svoj lastui svetovni rekord (kaj-li v tej panogi dominira 011 sani brez konkurentov) pri težkoatletskeni mitingu v Parizu na 105 kg! Ker je bil tako dobro razpoložen, se je lotil še lastnega rekorda v isti vaji z levico ki je stal na 91 kg, ter ga res prekosit kar za 3.5 kg, torej 94.5 kg. Za tekmo z Atzinom, ki se vrši dne 17. t. 111. v Marseillu, velja seveda Rigoulot kot trden favorit.
Nemški bokserski mojster težke teže 1'ian Diener nastopi v petek v Nevvyoilku v Madison Square Garden u proti ameri-kanskemu boksenju Knutu Hansen, krepko in lepo raže«emu, 2 metra visokemu atletu, ki šteje med najboljše amerikan-ske hokserje. Dienerja v Ameriki cenijo zelo visoko, sicer bi mn kralj vseh ma-11 a ge rje v, I ex Rickard, ne bi bil nasproti postavil kot nasprotnika ravn > Hansena in ne bi bil določil za torišče boja ravno Madison Sipiare Garden, največjo zaprto areno sveta, ki ima prostora za 30.000 gledalcev.
Nemška bokserska oblast je odvzela neonskemu bokserskenm mojstru Fr. Die’ nerju njegov naslov, ker ni nastopil v obrambi svojega naslova ob določenem temnimi. Borba za nemško mojstrstvo se bo torej izvojevala med Hans Breiten-staeterjem in Ludovikom Haymannom, vendar .se bo neodvisno .xl tega priznala Dienerju pravica, da nastopi po svoji vrnitvi jz, Amerike proti zmagovalcu tega matclui.
Gospodarstvo.
EMIGRACIJA IN NOTRANJA KOLONIZACIJA SLOVENSKEGA ŽIVLJA.
Slovenska zemlja ne more preživljati vsega od leta do leta se- množečega prebivalstva. Tak položaj je bil že pred leti. a danes v perijodi vseobče gospodarske krize je pa še izrazitejši.
Na kakšen znaten purast naše- industrije ni misliti niti na notranjo kolonizacijo v Sloveniji sami. Nedostatnost domačega kapitala ne dopušča farsi ranega in industrijskega razvoja, pomoči od centrale v Beogiadu pa ne meremo pričakovati. Merodajni krogi lam naravno da imajo inteies, da podpirajo razvoj industrije piVMihtveuo v svoji bližini in za naše specijelne interese ne morejo imeti toliko smisla in srca kakor bi želeli mi.
Življenje pa gre svojo prt in potreba kruha narodu ne čaka, da se bomo v državi iiudiij Idr dali celemu narodu posla, zaslužka iu kruha. Iz tega razloga pa .!< težnja po emigraciji enega dela P1 c >'\alstva cisto naravni pojav.
■ ""'rika, l. j, unijonske države pa so < mtgiaciji skoro docela zaprle pot, Kami* a ni vabljiva, še manj pa Brazilija.
: eniški rudniki sedaj ne potrebujejo naših delavcev in tudi Franci,ja je saluri-rana.
\ taki situaciji moramo iskali pomoči
doma. Nekaj naših ljudi odhaja že na jug države v mesta Zagreb, Beograd in drugam. Pa to je le nekaj in ne vedno zanesljivo za delovnega slovenskega človeka. Treba je iskati -odpornioči v notranji kmetijski kolonizaciji. Velik del naše države na jugu kakor je Ovčje polje, Koovo polje in pokrajine okoli Ohridskega jezera so pripravne za notranjo kolonizacijo. Seveda pripravne- niso ali mogle bi se pripraviti.
Kolikor nam je znano se je tam naselilo že nekaj naših ljudi in tudi Črnogorci se tam naseljujejo. Večini teh naseljencev se pa godi slabo in je že mnogo poskusov naseljevanja propadlo.
Brezdvomno je, da posamezna družina, prestavljena, iz naših razmer v te nekultivirane kraje in v okolico, ki mu je po mišljenju tuja in mogoče tudi sovražna ne mere uspeti. Uspela pa bi, ako bi se ustanovile cele naselbine iz naših družin. Naselbina za začetek 5—10 družin lu v zavesti skupnosti mogla uspeti, ker notranja zavest skupnosti bi jim dala moc za vzajemno podporo v prvih letih Seveda je treba za tako kolonizacijo podpore države in lokalne oblasti in to denarne in moralne.
laka uspešna kolonizacija v večjem stilu pa je mogoča le, ako se izvrše vse predpriprave za kolonizacijo. Prvič da se prične tam, kjer so najugodneji pogoji, to je dobra zemlja, veda, zdravo podliebje iu bližina komunikacij. Kdo pa j naj izvrši take predpriprave? Država ima i mnogo drugega posla in momentano ne ; moremo misliti, da bi se lotila tega dela. I Da hi se posameznik, ki se hoče izseliti,
| na kaj takega mislil, tudi ne moremo pri-i čakovati. Par pa bi bila to naloga naših i narodnih poslancev in njihovih strank.
• Narodni poslanci mnogo potujejo in večkrat samo za zabavo. Ne zahtevamo preveč, da bi se ti zaupniki naroda informirali na licu mesta v južnem delu države ter preštudirali pogoje življenja :za naše kmetsko prebivalstvo v teh krajih. To je* po njihovem poslanskem poklicu dolžnost, ki jo jim nalaga mandat, ki ga jim je izročilo delavno kmečko ljudstvo.
Diugi koiak bi bil ta, da se ustanovi društvo za pomaganje emigracije kmečkega naroda pri ustanovitvi slovenskih poljedelskih kolonij v južnem delu naše dižave, To društvo bi moralo skupi ja ti denarna sredstva, s katerimi bi se pod-pili kolonisti, da si zgirade hiše, gospodarska poslopja, ustvarijo pota, zgrade vodnjaki in nakupi živina in gospodarsko orodje. 1’udi našega duhovnika, učitelja, obrtnika in trgovca treba tja, da se naseljeiiiki čutijo že od početka v naselbini kakor doma. Ako naš narod rad pomaga za misijone v oddaljenih .krajih Azije in Afrike, potem sem prepričan, da bo rad in v. veseljem prispeval ,za ne manj vazno misijonsko delo, da naši kmečki izseljenci ustvarijo sebi in svojim drekom nove slovenske domove v lastni državi ter vrše z naprednim gospodarstvom in z znano slovensko marl jivostjo eminentno kulturno delo tudi v prid celi državi. Kako to narediti? Začeti je treba in ko se začne, se tudi pokaže kaj in kako treba.
Apeliramo pa predvsem na dr. Korošca in g. Puclja kot predstavnika naših kmečkih množic, da v lej zadevi storita prve korake.	a.
X Silna suša na Francoskem. Velika suša, ki vlada na Prane jskem že delj »jasa, onemogoča pozivne poseve, ki bi se morali sedaj sejati. Meseca avgusta je padlo vkupno 29 mm vode mesto potrebnih 52, meseca septembra pa 4 min mesto potrebnih 49 mm.
LJUBLJANSKA BORZA, dne ti. oktobra 1020.
Blago: Bukova drva, suha, zdrava, meteirska, z. 10—15% okroglic, foo vagon meja, 2 vagona, den. 21, bi. 22, za kij. 21; 1(1 melj ni — smreka, jelka, 1., II., III., monte, ostnrobi, od 88/38, 48/68, 53/73, 58/78, od 3—6, fco vagon meja, 5 vagonov, den. 550, bi, 570, zaklj. 550; trami merkantilui, 3/4 4/4, 6 iu 7 ‘in, fco vagon nakladalna postaja, I vagon, den. 255, bi 255,/aklj. 255; trami merkantiini, od 3/3 6/1, od I do 12 111, po kupčevi noti, fco vag. meja, 6 vag. den. 310, M. 320, zaklj. 310.
Vrednote: »šešin, tovarna klolmkov' ‘I- d., Škofja LoLka den. -103, bi. 10 zaklj. 104.
Zagreb, 6. oktobra. Devize: Newjork rek >.<! •153-56.553, London izplačilo 271.4—275.15, Pariz izplačilo 164—100,
Milan izplačilo 212.75—214.75, Praga 167.35—162.15, Curih izplačilo 1092.75 do 1095.75, Dunaj izplačilo 796.5—799.5, Berlin izplačilo 1346—1349.
Curih, 6. oktobra. Beograd 9.14, Ne\v-york 517.75, London 25.1 l5/», Pariz 14.85, Praga 15.325, Milan 19.60, Berlin 123.30, Dunaj 73.025.
To Ib ono.
MUSSOLINIJEVE FRAZE.
Perugia je bila te dni tako srečna, da se je mogla slavnostno okrasiti radi prihoda »duceja . Mussolini je najprej govoril in predaval v mestni zbornici o nekdanjem Rimu kot pomorski velesili, ka-teonšna bi rada postala tudi sedanja Italija. Posebno natančno je očrtal boje z mestom Kartago, ki so se končali s tem, da je postalo Sredozemsko morje rimsko jezero. Izvajal je: »Rim je bil močan tudi na morju in ta moč je bila posledica dolgotrajnih žrtev, nezlomljivega napora in neukrotljive volje. Te čednosti so veljale tedaj in veljajo še danes.«
Po svojem predavanju se je mora odzvati klicem množice, ki ga je zahtevala na balkon. V nagovoru na množico je izvajal:
»Ako si fašizem koga osvoji, ga ne zapusti več. Po štirih letih, ko je fašistični
režim storil na vseh poljih gigantsko delo, stojimo še vedno na razpotju kot vojaki, ki sledijo zvesto navodilom in so pripravljeni za vsak boj. Nihče mi nič ne more in nihče vam nič ne more! (Burno ploskanje.) Ne malenkostne, hinavske izmišljotine nezmožnih, ne direktno ali indirektno naganjanje trmastih nasprotnikov in ne pcskušana ali posrečena dramatična dejanja, — nič — ni je sile na svetu, ki bi me odvrnila od moje poti. (Frenetične ovacije).
Izpolniti meram dolžnost, izpolniti moram svoj namen. Obvezal sem se, da dam italijanskemu narodu materijalno in moralno veličino.
Mogoče smo nosilci novega političnega tipa, mogoče smo nosilci novega tipa civilizacije (aklamacije) in ta novi tip ima prednost lapidaraosti, nezlomljivosti in fundamentalnosti pred vso človeško skupnostjo. Človeške skupine se ne razvijajo, ne napredujejo in ne rastejo v veličini, če ne poznajo redu, discipline in dela, če ni desinteresiran oni, ki zapoveduje.
Fašistične sile se ne sme dolžiti tiranije, kajti te ni tam, kjer je vpisanih milijon v stranko, tri milijone v nadaljne organizacije in je dvajset milijonov državljanov od države kontroliranih, ščite-nih in branjenih.
DREVO, KI POŽIRA LJUDI.
Letos se je mudila na Madagaskarju znanstvena ekspedicija, ki se je vrnila pretekli mesec v domovino. Ta ekspedicija je pod vodstvom polkovnika Jounga baje dognala, da so vesti o eksistenci nekega drevesa na Madagaskarju, ki požira ljudi, resnične.
Že prejšnji raziskovalci Madagaskarja so pri vseh tamkajšnjih plemenih naleteli na pravljico o pošastnem drevesu, ki požira največje živali in celo ljudi. Pr-
vi	znanstvenik, ki se je spoznal s to pravljico, je bil Osborne, kateri sicer ni sam videl tega drevesa, pač pa je govoril z raznimi misijonarji in ti so mu vsi potrdili, da tako drevo res raste v notranjosti madagaskarskih gozdov.
Osborne utemeljuje tudi možnost obstoja takega drevesa. Botanika že pozna mesejedne rastline, ki se hranijo z žuželkami in v botaničnem vrtu v Londonu raste trepična rastlina, ki požira celo miši.
Ce si predstavljamo to rastlino mnogokrat povečano, potem moremo tudi verjeti v eksistenčno možnost takega drevesa.
Osborne se tudi sklicuje na pismo botanika Lieeheja, ki zatrjuje, da je sam videl to drevo. Lieche je baje sam bil navzoč pri neki orgiji, tekom katere so di-
vjaki človeka žrtvovali drevesu, ki ga častijo kot božanstvo.
Drevo je podobno velikanskemu smrekovemu storžu s štirimi, petimi po štiri metre dolgimi listi. Vsak list je debel okoli 30 centimetrov ter poln ostrih trnov. Lieche je bil ravne navzoč, ko so divjaki prisilili neko žensko, da je splezala na tako drevo in so jo listi zagrnili cd vseh strani. Pozneje, ko je bilo drevo sito, je našel notri le njen goli skelet.
Youngcva ekspedicija je sedaj vse to potrdila, Young sam pa bo predaval v Londonu v krogu izbranih botanikov o tem rastlinskem ljudožreu.
: Vreme meseca oktobra 1926. M-etereolcgi prerokujejo, da bomo imeli v mesecu oktobru v splošnem takole vreme: po večini solnčno, toplo, precej suho, tiuintam megleno vreme s pogosto spremembo temperature. Sredi meseca bo treba pričeti kurita. Tretja tretjina meseca bo mrzla in neprijazna. Začetkom meseca bo vreme nestanovitno in deževno, posebno 3. bo močno deževalo. Pihal bo mrzel veter, v gorah bo snežilo. Okrog 6. nastopi milo, megleno, tuintam mogoče tudi še deževno vreme. Nato sledi lepo, toplo in suho jesensko vreme z mrzlimi nočnni do okrog 20. Okrog 10., 13. in 16. so mogoče majhne izpremembe. Okrog 21. je pričakovati močnih viharjev, tu pa ta m dežja in mraza. Nato se bo temperatura zvišala ter ostane lepo do 25. Nato sledi mrzlo, izpremenljivo. viharno vreme. Posebno neprijazna hoslta 28. in 30. oktober, ki prineseta dež in sneg.
Rudyard Kipling:	60
Knjiga o džungli.
»To se ve,« je rekel konj, »da nismo vsi ustvarjeni na isti način, in si prav lahko mislim, da tvoj rod, od očetove strani, marsikaj ne razume.«
»Kaj ti je mar moj rod od očetove strani,« je odvrnila slara mula srdito; mule silno nerade slišijo, če jih kdo spomni, da je bil njihov oče osel. »Moj oče je bil gospod, z juga doma, in je lahko ipodrl, zbil in zgrizel na kc-sce vsakega konja, ki mu je prišel na pot. Zapomni si to, ti veliki, rjavi divjak!«
Divjak pravijo divjemu konju brez vsake šole in vzgoje. Lahko si mislite, kako se je šolani avstralski konj počutil ob tej žaljivki. Videl sem, kako so se mu oči v temi zaiskrile.
»Ej, ti hči osla, pritepenega z Malage,« je zarez-getal konj, vedi, da sem po materini strani v sorodu s Karbino, zmagalko v največji avstralski dirki, in da tam, odkjer sem jaz doma, nismo vajeni, da bi preko nas jezdile ostro podkovane mule, ki imajo jezik papige in glavo prasca in ki služijo pri bateriji pokalic, ki streljajo z grahem. Si-li mar pripravljena?«
»Na zadnje noge!« je viluiila stara mula. Obe živali sta se vzpeli na zadnje noge in se postavili druga proti drugi. Že sem pričakoval, da nastane silen boj, kar se oglasi iz teme na desni grgrajoč, bobneč glas:	Otroci, čemu se bojevati? Le mirni
bodite!«
Obe živali sta vznevoljeni zapuhali in se spustili z nogami na tla. Niti konj niti mula ne moreta prenašati slonovega glasu.
»Dvcrep je! je dejal konj. Ne morem ga videti. Rep na vsakem koncu života pa že ni lepo in pošteno! :
»Prav moja čustva,< je pristavila mula in se pritisnila h konju. »V nekaterih rečeh sva si prav podobna.«
»Dejal bi, da sva to podedovala po materah,« je odvrnil konj. Ni v redno, da bi se prerekovala o tem. Hej! Dvorep, ali si privezan? -
»Sem,« je odgovoril Dvcrep in se na široko zasmejal. »Privezali so me čez noč. Slišal sem pa, kaj ste se menili. Ampak ne bojte se. Ne pridem k vam.«
Vola in kamela so vsi hkratu napol glasno vzkliknili:	Dvorepa da bi se bali — kakšna neumnost!«
Vola pa sta nadaljevala: »Prav žal nam je, da si vse slišal, ampak je resnica. Dvorep, zakaj se bojiš topov, kadar streljajo?«
»Veste,« je odgovoril Dvgorep iu si drgnil eno zaidntljo nogo ob druigo, prav kakor majhen de-iSek, ki
hoče kaj povedati. »Pravzaprav ne vem, ako boste razumeli.«
»Ne, ampak topove moramo mi vlačiti,« sta odvrnila vola.
»Vem, in vem tudi, da ste mnogo pogumnejši kot mislite, da ste. Ampak z menoj je drugače. Stotnik
i	moje baterije mi je pred kratkim rekel debelokoža | časoslovna zmeda.
Naznanilo preselitve
Staroznana vrdka
I. I. NAGLAS
tovarna pohištva v Ljubljani
vljUdno naznanja, da se je s svojo prodajalno
presedla
iz dosedanjih prostorov v svoje novo opremljene lokale
Turjaški trgi št. 6
ter upa na nadaljno naklonjenost svojih cenj. odjemalcev.
»To je zopet drug način boja, kajneda?« je dejala stara mula, ki se ji je pogum zopet vrnil.
»Vi seveda ne veste, kaj se to pravi, jaz pa. To se pravi, tako v sredi med obema sovražnima vrstama, tako, veste, sem nekako. V svoji glavi lahko vidim, kaj se zgedi, če se topova krogla razpoči, vi, voli, Pa tega ne morete videti.«	"	®ak
»Jaz že,« se je oglasil konj. »Vsaj malo. A’11" o tem niti misliti nočem.«	,.
»Jaz vidim lahko več kol vi in o tem Ju 1	1
misijam. Dobro vem, da moram silno pazit' na »e, m vem, da me nihče ne zna zdraviti, če sem jo an. ru gega ne store, kakor da ustavijo mojemu gonjaču p ac<>. dokler ne ozdravim, in tako se ne mciem zanesti na
gonjača.«
»Oj,« je dejal konj. To pojasnjuje vse. Jaz se pa
lahko zanesem na Dicka.«
»Cel polk Dickov mi lahko naprtiš na« hrbet, ampak zaradi tega se ne bom nič boljše počutil. Vem ravno toliko, da se ne počutim prav, a vendar ne dovolj, da bi vzlic temu šel naprej.«
»Ne razumeva te,« sta dejala vola.
»Vem, da me ne. Tudi "e govorim vama. niti ne vesta, kaj je kri.«
»Pa veva,« sta odvrnila u da. To je neka rdeč" tvarina, ki pronikne v zemljo iu diši.«
Konj je brcnil, poskočil in zahrskal.
»Nikar ne govorite c tem,« je dejal. Jaz jo voham, anio če mislim nanjo. Najrajši bi zdirjal — če bi imel Dicka na hrbtu.«
-.S
Srajce,
fason, pentlje, samoveznlce, žepne robce, n°9® , ,ne raznih barvah za gospode in dame, naramnice, 'O * - potrebSČIne, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA,
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
d]||||l!l!!lflll!l!llllllll!l!!!ll!!lll!!l!llllll!llllll!!ll!lil!l
„GRGM“
CARINSKO POSREONIŠKI IN SPEDI-C1)SKI BUHKAU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. j|
M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
naj finejši In najokusnej šl na* mizni kis Iz vinskega kisa.
ZAHTEVAJTB PONUDBO I m
Tehnično In HlgiJenlCno najinoder*
klsarna v Jugoslaviji.
neje urejen«
m—mr***, i	»umkIa.	oMia	IL	trn.	II.	nadstropje,
e	s
111 1 r,
Abonenti
dobijo dobro in po ceni hrano v restavraciji po* »Skak-o , Mesim trg 11. Gostom se lahko postie-že z domačo, srbsko, du-iiajsko i;i francosko J-.u-hinjo. - Za jedila in vino preko ulice poseben popust. - Vsaki dan se vrši od 20. do 24. ure koncert. — ž radostjo pričakujem mojo goste. Jouip Uran. restavrator.
Pozor!
Lukrativni, brozkonku rončni artikel za vpostavi-tev lastnega podjetja lHn 30.000. Franc Krajnc, Maribor, Jurčičeva ulica 0. II. nadistr.
Telefonlnl.il.«"*- ||
Nmlov brzojavkam: .OBOM ’	„_.	==
PODRUŽNICE:	Maribor, Jesenice,	|
Obavlja	vse	v	to	stroko spadajoče poste	najhitreje	m	po	g
luninimi pogoji.	gg
Zastopniki družbe spolnd.voz »•	-
s	ekspresne	pošiljke.	p
kiiiliillllllillllil!iiiiillillllllllllllllllillllilllll!W
Mali oglas’
Z« viako b im odo »e plača 50 par, m debelo tiskane pa Din 1'—.
Akademik
poučuje srednješolca vseh predmetih, ilonorar nizek. Ccnjeuo pod: »Uspeh zajamčen-*
Novost!
Po dnevu in v Umd vhRh-vo napise, umetniške
Stekleno
strelno opeko imajo »im
Z JSS.
vin t, izvršuj*'• 1	p	J
rranj«. Manbor^Pte
mrni 6/u Lokal: Miklp-' ,R!eva^ullca 2/T.
Stalno vožnjo
zji razvoz .premog« iz k<v lodvora ua stranko tu oddam solidnemu prevozniku. Natančne ponudbe z navedbo cene na upravo tista pod »RAZVOZ najkasneje do 10. t m.
»Inrtnva 1 /tl. - Tolct 56
Mnsečna
Odda se prijazna na sobica na Siv. PetT , ati. - Naslov pove va •Naroooga Dnevni*^
te ..lar. IH#*;
Izdajatelj: Aleksander ŽelcjiMkur. — Urejuje: Vladimir Svetek. Zn tiskarno
»Merkur« odgovarja: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.