Številka 319 TRST, v sredo 20. novembra 1907 Tečaj XXXII. OST IZHAJA VSAKI D AH tadl ob nedeljah in praznikih ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj Podani line številke se prodajajo po 3 bt4., (6 itotink) t mnogih tobakarnah t Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, št Petru, Sežani, Nabrežini, 8v Luciji, Tolmin«, Ajdovičini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. t EiCE OGLASOV »e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke i'1/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 Etotlnk; ra osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov : o :>0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-laljna v rita K 2. Mali oglas: po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „inseratni oddelek uprave £dinoBti". — Plačuje se izključne le upravi Edinosti-. Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. V edinosti je moč t VABOĆ5INA ZNAŠA u tm leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlan« naročnine, ae uprava ne erira lueiiiii 11 lHUJsto udule iiiiosii' itut: cslolctfio K 5 20, poiitra 1-6© V« dopisi naj pp ooiiljajo na uredniatvo lisu. Nefrankovaoa pisma ue sprejemajo ln rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je požiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorclo Galattl 18 (Narodni 4om>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost-1. — Natisnila tiskarna konzorcija Lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 13. —— Poitao-hrantlnlčni račun št. i>4lC.*>2. - u Telefon it«v. U67 a - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Avstrijska poslanska zbornica DUNAJ 19. Med došlimi vlogami se na-kaja vladna predloga glede vstanovitve avstrijskega vojaškega zbora. Zbornica je nadaljevala nujni predlog glede odredb proti draginji živil. Agrarni poslanci, med njimi princ Auersperg, zavrnili so trditev, da so kmetovalci krivi na visokih cenah živežev. — isti je tudi odločno protestiral proti temu, se izigrava kmetski stan proti velepo-sestvu. Minister dr. Ebenhoch razvijal je ob burnem ploskanju svoj program in poudaril tesno vez med kmetijstvom in industrijo ter izjavil, da bi smatral za nesrečo, ako bi interesi teh obeh produkcijskih strok prišli do takega protislovja, da bi postala edinost ar možna. On da smatra za svojo osebno častno dolžnost, potegovati se z vsemi sredstvi v prid poljedelstva in zlasti nemškega kmetskega stanu, ki neki tvori podlago avstrijskega nemštva; z isto vestnr stjo in skrbnostjo pa da hoče pospeševati in braniti kmetovalstvo cele države. Minister je dokazoval, da ne bi bvobodno uvažanje prekomor-skega mesa — ne gledč na pomisleke veterinar-»ko-zdravniške narave — nikakor ne provzro-čilo znižanja cen za živino. Izjavil je, du stori vse, da se dvigne konsum mesa, in da hoče vplivati na znižanje cen mesa. Minister se je odločno izrazil proti prepovedi, naj se ne uvaža mesa iz Ruskega, ker ta odredba da bi bila katastrofa za domače kmetovalstvo. (Živahno odobravanje. Ministru čestitajo z mnogih strani). Debata ni bila danes še dovršena. Proti koncu seje spravil je posl. J a r o š pred zbornico krvave dogodke v Nachodu in izjavil, da po poročilih prisotnih prič je bilo več oseb ranjenih v hrbet. Posl. Breiter je protestiral proti nameravanemu vstopu bivšega predsednika poljskega kluba Abrahamovicza v ministerstvo, češ da isti ne more veljati za zaupnika poljskega naroda. Isti da je smatran sovražnikom svobode in narodne enakopiavnosti. Med vlogami, prečitanimi na koncu seje, nahaja se med drugimi interpelacija posl. M a n d i ć a in sodr. radi postopanja državnega pravdništva in višjega sodišča v Trstu nasproti bivšemu črnogorskemu ministerskemu predsedniku Radoviću, hi je bil aretiran radi suma da je snoval aferutat proti knežji rodbini t Cetinju. Interpelant je razlagal, da so bili Tzroki politične oportunitete in razmere, ki Uadajo sedaj med avstro-ogrsko in črnogorsko vlado, krivi na tem, da se je v tem glačaju prekršil zakon. Prihodnja seja v petek. God pok. cesarice Elizabete. DUNA.T 19. Povodom godu pokojne ce-fc.". rlce Elizabete je bila danes predpoludne v kapucinski cerkvi in v župni cerkvi pri sv. Avguštinu svečana zadušnica. Tudi v drugih dunajskih cerkvah so se vršile svečane zh-dnšnice. VI. Avstrijski katoliški shod. DUNAJ 19. Odseki VI. avstrijskega katoliškega shoda so danes nadaljevali svoja posvetovanja in jih popoludne dovršili. Zvečer s j je vršil velik slavnosten shod. s katerim je bil katoliški shod zaključen. Inavguracija rektorja češkega vseučilišču v Pragi PRAGA 19. Danes se je na običajen način vršila inavguracija novega rektorja češ- kega vseučilišča, dvornega svetnika, profesorja dr. Goli-a. Ogrska noslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 19. Pred začetkom današnja seje je bila v predsednikovi pisarni seja predsedstva, na kateri se je glede izvrševanja poslovnega re la določilo, da vri>i vsftk predsednik poslovni red po svoji najbolii volji in ve*ti. To mnenje je tembolj dopustno, ker pripada zbornici najvišja kontrola o iz-vrševan'u poslovnega reda po predsedstvu. Zdi se. da je s tem poravnan spor, ki je imel izbruhniti med predsednikom in podpredsednikoma. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o avtonomnem carinskem tarifu o členu 4. Govorilo je več poslancev hrvatski. Med nii-i hovimi govori je bilo opažati v zbornici neki nemir in nestrpljivost. Hrvatom se je klicalo : To je nesramnost! Dovolj je ! Tega ne trpimo dalje ! Predsednik je zastonj opominjal poslance na levici, naj bodo mirni. Hrup je trajal dalje, tako da je predsednik izjavi!, da pokliče po imenu one poslance, ki kalijo mir. (Klici na levici : Kakor vam drago !) Na to je predsednik pozval k redu nekoliko poslancev, ki so nesprestano delali mejklice, ter je žugal prekiniti sejo, ako ne bo miru. — Mejkiici so se nadaljevali, vzlic prizadevanju nekaterih poslancev, da bi napravili mir. Tudi med govorom hrvatskega delegata, bivšega sekcijskega načelnika Rojca je trajal hrup dalje. Posl. Ebner (stranka neodvisnosti) je zaklical posl. Rojcu : Ta je r^belj madjar-skih šol! Govori nai madjarski! — Nemir je trajal dalje. — Za del. Rojcem je govoril del. Novosel tudi hrvatski. (Ponovni klici: To so glumači! Sedite I Nemir.) — Predsednik je dvakrat opominjal posl. Novosela, naj se drži predmeta, nakar je isti končal svoj govor. Po tem je nastala pavza. Po pavzi so bili nespremenjeno vsprejeti členi 4, 5 in 6, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Francoska zbornica. PARIZ 19. Zbornica ic na današnji seji razpravljala o kolonijalnem proračunu. Štrajk železničarjev v Indiji. KALKUTA 19. Med uslužbenci vztočno indijske železnice je izbruhnil štrajk. Prjmet je skoraj popolnoma prenehal. Ako štrajk kmelo ne konča, utegne biti škoda velika. Nemška cesarica v Holandski. APEIDOORN 19. Nemška cesarica je dospela semkaj ob 1 uri popoludne. Cesarico sta pozdravila kraljica Viljemina in princ Henrik. Vsi triie so se potem spremstvom odpeljali na grad Loo, kjer je cesarico pozdravila kraljica vdova. Združene države in I&eksiko. MEKSIKO 19. (Nemška kabelska družba) Meksikanski senat je danes v tajni seji odobril zahtevo Združenih držav, da se ▼ Magdalena Bav napravi zaloga premoga. Že prej je bilo ameriškemu brodovju dopuščeno, da ima v zalivu svoje pomorske vaje. Vlada v Washingtonu ni še odobrila klavzulo reproci-tete, ki jo zahteva Meksiko. Ameriški kongres in finančni položaj. WASHIXTON 19. Predsednik Roosewelt je imel z voditelji obeh zbornic kongresa posvetovanje, da bi 9e za zboljšanje financijel-nega položaja izdale zakonite odredbe. Vsi parlamentarci so bili enoglasno mnenja, da se mora v novem nasedanju najprej pričeti s tinančno zakonodajo : glede načina, kako naj se to izvrši, so bila pa mnenja raz lična. PODLISTEK. Spomini Turkestanca. „Ruski Golos" je prinesel nedavno nekaj črtic iz peresa N. P. Reda pod naslovom ^Spomini Turkestanca*4,') iz katerih posnemamo sledečo zanimivo dogodbo : Pred več nego 25 leti so se pojavili na bregovih mečne reke Sir-Darje novi naselniki. Niso bili iskalci novih krajev in novih doživljajev. ki so kmalu po osvojitvi Turkestana ondi vreli vkup, tudi niso bili domačini, ampak pravi ruski ljudje. Vlada jih je po-blala grmkaj od bregov šumečega Urala in jiii šiloma naselila kakor zločince, in bili so tisti čas s policijskega stališča tudi resnični zločinci. Nekaj sto uralskih kazakov ni hotelo pripoznati uvedbe potnih listov in se branilo položiti prisego zvestobe. Potne liste namreč so smatrali za iznajdbo Antikristovo in pri- •) Turke«?tan je ruska gubernija v osrednji Aziji. sego za nekaj, kar se ne vjema s Kristovimi nauki. Zato so jih pa tudi poslali v pro-guanstvo. Odtrgani od domovine in od vsega, kar jim je bilo drago, so živeli življenje Robinzonov, ogibajoč se — do neobhodno potrebnega — trdovratno slehernega stika z ostalim svetom. Pečali so se, kakor nekdaj doma, tudi tu z ribjim lovom, ki je zadovoljeval njih skromne potrebe. Ena naselbina Uralcev se je nahajala in se nahaja morda še zdaj v Činasu, tam kjer se Čirčik, deroča gorska reka, izliva v Sir-Darjo. V mestecu Činasu torej sem naletel na svojih lovskih in botaničnih izletih na te samotarje. Ta Sir-Darja nudi krasno sliko. Pri polni vodi je včasih do 12 verst široka in spominja preje na jezero nego na reko. Leno vali avoje valove, ki so kalni od blata, ki na rodovitnosti ne zaostaja v ničemer za slove-čim blatom Nila. Od desne strani se izliva vanjo burni Čirčik, ki je ob nalivih tudi skaljen od peska in gline, sicer pa čist ko •kristal. Rusija. Splošen slovanski kongres. PETROGRAD 19. V krogih državne dume pretresujejo vprašanje, bi li ne bilo umestno, da se skliče splošen slovanski kongres. „Novoje Vremia* pr^dlajia, da se povodom obletnice miru v Št. Štefanu slovesno povabi v Petrograd vojaško deputacijo balkanskih Slovanov. Kazenska razprava proti Steselju in drugom. PETROGRAD 19. Javna kazenska razprava pred najvišim vojaškim kazenskim so diščem proti generalom Steseliu, Focku. Smirnovu in Reissu je določena na 10. decembra t. 1. Kijevsko vseučilišče zaprto. KIJEV 19. (Petr. brz. ag.) Dijaki so radi prepovedi nekega shoda skušali obstru-irati, za to je ukazal senat zapreti vseučilišče do 25. t. m. Duma. PETROGRAD 19. Na volitvi za podpredsednika dume so dobili : baron Mayen-dorf (baltiški ustavni monarhist) 269 glasov ; knez Volkonskij (zveza ruskih ljudi) 259; Maklakov (kadet) 133 in Lvov (mirno obnovljenje) 101 gla*. Knez Volkonskij je bil izvoljen namestnikom predsednika, za drugega podpredsednika pa baron MavendortV. Črtice o slovenski politiki. S posebnim ozironi du bodoče deželnozborske volitve na Kranjskem. Lasciate ogni speranza. IX. Največi križ za Slovence je, da je politična in šolska uprava na Slovenskem največ le v nem š,k i h rokah, osobito na Koroškem in Štajerskem, a tudi na Kranjskem. V tej deželi n. pr. imata najvažnejši šolski referat (personalni in ekonomični) v rokah strastna nemška nacijonalca Kaltenegger in Praxmayer. Glava deželnemu šolskemu svetu je deželni predsednik Nemec Schvrarz. Nekateri udje te korporacije so Slovenci, a kaj pomaga, ko nekateri teh, ker so odvisni od vlade, postajajo nezvesti svojim načelom in ko vsak trenutek ta ali oni njih nastopa sovražno proti Slovencu druzega mišljenja, pa naj je ta poslednji še tako zaslužen slovenski šolnik! Vprašamo: Kaj je storil Hubad, ta v neki dobi (ko je bil profesor v Ptuju) kre-meniti in čez vse energični slovenski pedagog, v svoji uradni službi za razvitek našega šolstva v narodnem obziru ? Ali nam v tej svoji lastnosti ne zapusti druzega v spomin nego svoje „formalne stopinje" problematične vrednosti ? ! Ali Levca nič vest ne peče, da je mene pred časom v pokoj spravil ? Cesar niso mogli doseči nemškutarski okrajni Šolski nadzorniki, njegovi prijatelji, in česar bi si baron Hein s Schwarzem nikdar ne bi upala izvršiti, to se je doseglo edino le s pomočjo tega ....čudnega narodnjaka, odpadnika. Ali zaslužujejo taki možje, ki so bili pred svojim imenovanjem, vneti domoljubi, a sedaj v svoji uradni službi ne pišejo več slovenske besede, boljših atributov, izlasti če se o njih sliši, da glasujejo za to, da bi kak Velenemec h la Proft prišel za gimn. ravnatelja v nab belo Ljubljano?!! Ali tudi „Slovenski Narod" me je — ker mi moje politično prepričanje ne dopušča biti njegov politični pristaš — napadal tako, kakor so me psovali v mladih letih nemškutaiji in klerikalci ! ln tudi dr. Tavčar ni oporekal v seji deželnega šolskega sveta, ko se je nemški gromovnik neprenehoma drl nad menoj: ,.Noch heute reichen Sie ihr Peusionierungsgesuch. ieh mnss e-! schon morgen vor die Sitzung bringen \u A i mari ni t) največa nadloga za slovensk > \ ljudsko in srednješolsko učiteljstvo, da je v , takih nemških krempliih ? ! Da govorim o svoji osebi, zato ima -i ; t-htnih vzrokov. Znani so mi še raznovrst. i | slučaji svojih tovarišev, in lahko bi opisal 'njihovo neprijetno usodo, ki jih je doletela največ radi njih narodne značajnosti. Ali s tem bi jim morda škodoval, ker so ie v aktivni službi. Sicer pa ni moja o*eba taki malenkostna (tiaj mi c. čitatelj oprosti, da se I malo postavljam !), da ne bi se smele na veliki zvon obešati krivice, meni storjeiir. Saj ' sem bil prvi slovenski učitelj z izpitom za slovenske in nemške meščanske šole, bil s-tu Iv prvi dobi sedanjih šolskih zakonov najsrčnejši branitelj teh zakonov, torej dovolj lo-jjalen v tem obziru. Lojalen pa se sme imenovati tudi vsak Slovenec, ki se je in se še poteguje za narodno enakopravnost v smislu zakona od dne 21/12 18H7. In med te Slo-!vence se smem v veliki meri prištevati tudi jaz. Da mi je ta moja delavnost provzročila. veliko neprilik in naposled uradno vnokojenje, tega prepričanja mi ne vzame nikdo. Vlada seveda ni navedla v dotičcem dekretu teh razlogov. S kakošnimi razlogi me je nekako disciplinirala — po zakonu sicer uradno vpo-i kojenje ni ustrahovalna kazen (marveč cel<» i nekaka pohvala) — to je bilo že obelodanjeno po raznih časopisih („Edinost'4, „Slovenec", „Uč. Tovariš", „Slov. zadruga'% kajti jaz, ki sem že zgodaj postal nekaka „javna oseba', imam navado, da vse na veliki zvon obešam, če je ali če ni meni v prilog. Vpokojitveni razlogi ne navajajo ne-kakošnih taktov, da bi bil n. pr. to ali or.o napačno storil ali to ali ono opustil. V>i ti razlogi so le nekako zabavljanje moji osebi, le nekako zbadanje, okrašeno z opazkam: o šolskih metodah, o pedagoškem taktu itd. Ako bi bil jaz taktično kaj zakrivil, ne bi se bil upal svojo pritožbo, naslovljeno na ministerstvo, poslati tudi v vpogled vsem slovenskim poslancem, kateri so celo v državni zbornici o tem interpelirali ministra, ki pa na to vprašanje ni dal odgovora. Tudi ne bi bil nastopil pritožbe na upravno sodišče, ako moja vest v stvari uradnega službovanja ue bi bila čista. Res, tudi na upravnem sodišču nisem ničesar opravil, ker tudi ta sicer nepristranska oblast varuje — vladno avtoriteto. Ali že ta okolščina, da se je dotični senat tega sodišča po dovršeni javni razpravi posvetoval še dve uri o tej moii stvari, mi je v precejšnje zadoščenje. | V K. ______1. L. Dogodki na Ogrskem. Proti hrvatskemu jeziku v ogrski zbornici. Budimpeštanski list .,Az Ujsag* poroča, da namerava ogrska vlada staviti predlog, da se sme v zbornici govoriti samo madiarski. Kompromis med Madjari in Hrvati. „Pester Lloydw javlja baje od kompetentne strani, da vesti o pogajanjih ogrske vlade s hrvatsko delegacijo ne odgovarjajo resnici, izlasti pa da ni resnična vest, da bi imel biti predsednik zbornice Justh posredovalec med dr. Wekerlem in lirvatsko-srbsko koalicijo. Skupna vlada je solidarna z dr.om Rr*-kodezavem, in ako bi se imela vršiti kaka po-gaianja, se to zgodi le z posredovanjem dr. Rakodczaya. „Pester Abendblatt" pa piše povsem odkrito o možnosti kompromisa. — Na vsak V bičevju delte, ki ga tvorita obe reki, sta živela pred petnajstimi leti še tiger in ober ; na drugi strani je mrgolelo fazanov in jerebic, na reki je bilo kraljestvo gosi, rac, kljunačev. Od levega brega Sir-Darje se je razprostirala daljna „lačna stepa", ki bo, kakor je upati, zdaj kmalu, hvala milijonom, ki jih daje Rusija za njeno namakanje, zamenjala svoje ime z drugačnim. V tej rodovitni pokrajini, oddaljen od ruskega in sartiškega mestnega d?la, je bil naselien del prognanih Uralcev. Živeli so v revnih kočah iz prsti in bičevja in tako ločeni od sveta, da so bili skoro popolnoma podivjani. Samo dva njih sta občevala nekoliko z Rusi; to pa je izviralo odtod, ker je eden rad kadil, drugi ljubil čašico žganja, kar je seveda veljalo med njunimi rojaki za velik greh. Enemu jebilo ime Petrovič, drugemu Nikita. Če sem, navadno v družbi, prišel v Činas, sem dal klicati Petroviča in Nikito ; pripravila sta velik čoln, vzeli smo seboj sa-movar in raznovrstnega živeža, in naša za ribe in ptiče činaške tako nevarna ekspedicija je odrinila. Imeli smo za seboj komaj par verst. že je vrgel Nikita svoj trnik — a ne za ribo, ampak za vse kaj drugega. „Ob, z zdravjem ne gre več ; očividno je. da me hoče že zopet, tresti mrzlica. „Vemo, kakšna mrzlica je tor mu je odvrnil Petrovič temno. „Žganja bočei ; tako tudi povej. Tvoje mrzlice Te ozdravijo vragi v peklu, grešnik." „No, noTu je menil krotko Nikita : „ti tudi kadiš kako pipico..." Kadar je dobil Nikita svojo čašico, je postal takoj zelo vesel in je zaklical : „Za-pojva. bratec, pesmico." In Petrovič je iztrkal svojo pipo in je odvrnil s svojo Heomajljivo ravnodušnostjo : 1 „Zapojva." Zapela sta potem monotono, tožečo pesem, ki govori o daljnem, dragem Uralu, o njegovih gorah in gozdovih. Deloma od zgovornega Nikite, deloma od drugih starih prebivalcev Turkestana sem zvedel marsikako zanimivo pripovedko o zgodovini naseljenja Uralcev na bregovih Sir-Daije. (Konec prih.) Stran II »EDINOST« St. 319 V Trstu, dne 20 novembra 1907 način je izključeno, da bi hrvatsko-srbska koalicija privolila v to. da bi dr. Rakodczav posredovai. Ako bi ga takim priznala, bi s tem priznata sedanji politični položaj. Kakor stoje sedaj stvari o kompromisu, ne more o tem b.ti prav za prav še govora, ker ni ogrska vlada še izgubila nado, da bi mo^h izpo-slovati revizijo poslovnika in s tem odstraniti obstrukcijo. niti je hrvatsko-irbska delegacija tako oslabila, da bi ona hotela ponuditi kompromis. Ponudba ima priti od ogrske vlade in odstraniti se morajo vzroki, radi katerih je pričela obstrukcija, Doslej ni razun neobveznih razgovorov in ponudbe predsednika Justha oficijelno ni stvorjen niti prvi konak. Delegacija bo nadaljevala obstrukcijo. kakor doslej, samo ne utegne priti do buraih prizorov, ako bo predsedoval Justh. Rusija. Grof Witte v Bruselj u Iz Pariza javljajo, da je grof \Vitte od-potoval§v Bruselj in da se koncem tega meseca povrne v Petrograd. Drobne politične vesti. Hjorns ou v Zagrebu. V tem mesecu pričakujejo v Zagrebu norveškega pesnika Bjorstjerna Bjornsona4 ki bo v tamošnjem gledališču prisostvoval uprizoritvi njegove drame pFallissemenf4. Češko duhovništvo proti zatiranju Slovakov. V soboto je bil v Pragi sestanek duševne elite čeških duhovnikov, pri katerem je govoril H 1 i n k a, znani černovski župnik, o groznih razmerah na Slovaškem in o umoru v (Jernovi. Češki duhovniki so sklenili poslati v Riui spomenico, s katero se protestira i proti madjarskim duhovnikom in Velemadjaru i škofu Parvy radi njihove sokrivde na „nemo-; ralnem in nokrščanskem zatiranju slovaških bratov". Besede univ. profesorja bogoslovja, dr. Dvoraka : „Grozni pogled, ko so se obja- i vila med morilci prsa okrašena zlatim križem | škofa Kristove cerkve, ko se je predstavitelj nauka ljubezni valjal v krvi med rabeljni...." — ta strašna obsodba škofa Parvv, ki je so-kriv na černovskem umoru, je vzbudila buren aplavz. — Značilno je, da ni bila prisotna višja duhovščina. Nov, štirinajsti minister. — Praški „Hlas Naroda" javlja, da je minister-ski predsednik baron Beck zahteval kandidata za novo ministersko listnico, ker je resort ministra Gessmanna socijalno-političnega značaja, dočim se novo ministerstvo ustanovi kakor ministerstvo za javna dela. Za to ministerstvo govori se o kandidaturi poslanca Kaftaoa. Trgovinska pogajanja med Srbijo in A vstr o-O grško. V srbskih vladnih krogih se zatrjuje, da so trgovinska pogajanja na Dunaju v načelu že dovršena in da ni več spornih vprašanj med srbskimi in avstro-ogrskimi delegati, tako da se mora smatrati pogodbo kakor gotovo. O r g a n i z a ci j a n o v e m i 1 i c e na Kreti. Iz Kaneje javljajo, da se je osnovala nova milica, ki bo štela dva bataljona po 500 mož. Vsak bataljon bo imel štiri stot-nije. Vsak Krečan. ki je dovršil 21. leto, ho moral eno leto služiti v milici. Z orožništvom ured šteje sedaj varnostna četa na Kreti 78 častnikov in 2332 mož. Romunski kralj obolel. Iz Bukarešta poročajo, da je kralj Karol opasno obolel. Zdravniki kraljevi so brzojavno poklicali z Dunaja prof. Noordena. Dne^e vesti. Pogreb pok. Josipa Mankoča. Vest o grozni nesreči, ki je zadela rodbino Man-kočevo, nam je došla v soboto zvečer ob 9. uri telefoničnim potom. Ali nismo si je upali priobčiti v pozitivni obliki, marveč smo jo zabeležili le kakor govorico. Prehuda, pregrozna je bila ta vest in skušali smo uverjati sami sebe, da saj ni možno in vedno je še tlela v nas iskrica nade, da se mcrda vendar ni zgodilo najhuje . . ..! In vendar se je zgodilo najhuje, ki je pretreslo do globine duše vseli, ki poznajo to rodbino. Le oni. ki pozna to rodbino Mankočevo, ki ve, kaka harmonija vlada v tej družini, le ta je mogel pojmiti kakov vdarec je zadel s tragično smrtjo se-niova družine, blagega Josipa : vdovo, brate, sestri in mnogoštevilno rodbino. In znjimi so-čutstvujejo v resnici in v globini duš vsi nešte vilni prijatelji, znanci in spoštovatelji rodbine Mankočeve, te rodbine značajev in — usmiljenih src, dobrotnikov. To se je pokazalo na;manii'estanten način na včerajšnjem pogrebu. Točno ob 3. uri je prispel do javnega vrta mrtvaški voz podjetja Zimolo. ki je dovel pokojnikove zemske ostanke iz Šmihela pri St. Petru. Krsto so uslužbenci podjetja prenesli na gala-voz. Drugi voz pa je bil obložen z neštevilnimi krasnimi.venci, temi vidnimi znaki ljubavi in spoštovanja. Toda največi dckaz simpatij, ki jih uživa rodbina Mankočeva, je podal velikanski sprevod, ki je štel na tisoče žalovalcev iz vseh slojev mestnega prebivalstva brez razlike narodnosti. Pa tudi iz okolice in z dežele smo videli mnogo žalovalcev. Sprevod se je pomikal do cerkve sv. Antona novega. Tu je gospod kapelan GuŠtin opravil mrtvaške molitve, na kar je nepregledna vrsta kočij spremljala pokoj-i n;ka na njega zadnji poti na pokopališče pri sv. Ani. Ta impozantni izraz vseobčih simpatij in ljubavi, ki je prišel včeraj do ganljivega izra-1 za, nsj bo rodbini Mankočevi v tolažbo t tej bri i ki uri. In kakor žive v tržaških Slovencih ta čustva, tako bo živel med nami blag spo-i min na blagega Josipa Mankoča ! Tu pridodajemo še, da je bil pokojnik i iz lasti med starejemi okoličani zelo popularen še izza časa nekdanjega okoličanskega bataljona, v katerem je, hkratu s pokojnim voditeljem tržaških Slovencev, vitezem Nabergojem, služil kakor nadporočnik. Himen, Poročil se je danes v Rojauu g. Josip Košmerlj trgovec z gospico Marijo Bo-letovo. Bilo srečno! Način polemizovanja v „Slovencu" je znan|: Kadar ne ve stvarno odgovarjati, si skuša pomagati s tem, da nasprotniku podtika neresnične stvari in da ga skuša smešiti z zafrkavanji in osebnim zasmehovanjem. To je „Slovenčeva" stara metoda, ki je vso razsodno slovensko javnost dovedla do prepričanja. daje s „Slovencem" vsaka stvarna polemika kratko malo nemožua. Te svoie metode se je poslužil tudi v notici, s katero reagira na naš komentar k ] okrožnici škofa Nagla, naperjeni proti našemu j listu. Mi smo v mirnem ia dostojnem tonu konstatirali vrsto dejstev, -.Slovenec" pa prihaja s samimi neslanimi zalrkacijami, zabclje-nimi tudi s pozitivnimi lažmi. Mi smo nasproti škofovi okrožnici konstatirali dejstva : 1) da niti ricmanjsko vprašanje niti osebna afera d.ra Požarja še nista rešena ; 2) da so Ricmanjci dogovorno s škofom in namestnikom odposlali v Rim spomenico od 5. maja t. 1. (že to dejstvo pobija popolnoma : „Slovenčevo" laž, da se je v Ricmanjih de- 1 lalo za popoln odpad od vere), a da niso do- i , slej dobili nobenega odgovora; 3). da dr. Požar ni suspendiran, ampak j mu je zabranjeno le maševati, a to ne iz raz- ; loga, ki ga navaja okrožnica, češ, da se dr. | Požar ni hotel pokoriti sv. Stolici, ampak radi i tega, ker ni hotel podpisati od škofa Nagla : zahtevane izjave, v kateri naj bi bil vzel na-se vso odgovornost in ves odij ric- j manjske afere.; 4) da so v našem listu pisali o ricmanj- j ski aferi skoro izključno duhovniki ; 5) da škof Nagi ni nikdar resno poskušal, da bi med Italijani slično nastopil za ».krščanska načela", kakor bi hotel sedaj med Slovenci, da-si se je verski indiferentizem med Italijani nerazmerno bolj razširil, nego pa med Slovenci. To so glavna fakta, ki smo jih povdar-jali v našem komentarju. Ta fakta rSlovenec" niti ne poskuša ni z eno besedo pobijati in je, uganjaje svoje burke, kakor kakov klovn smuknil molče mimo njih. Pri tem skuša zavijati in zvijati ter dokazati, da na3 je zalotil na laži, češ : enkrat je rekla „Edinost", da se večina duhovščine uprav boji, da bi se Ricmanjci kar tako udali, sedaj pa da pravimo, da je del duhovščine de facto nastopal v prilog Ricmanj cev. Na to perfidno igro z besedami odgovarjamo, da mi nismo nikdar rekli, da večina duhovščine nastopa za Ricmanjce, ker čutiti v svojem srcu je jedno, javno nastopiti pa drugo. „Slovenec" bo morda zopet kričal, da s tem žalimo duhovščino, češ, da jej podtikamo neiskrenost. Ali „Slovenec" bi debelo gledal, ako bi smeli mi priobčiti razna pisma, ki smo jih prejeli po izdanju škofove okrožnice, v katerih , izjavljaj o poštami in zreli duhovniki, da se s ili morajo udati. Neki župnik nam piše n. pr.: „Na svoja stara leta ne bi hotel biti suspendiran, a jaz čutim z vami slej ko prej". Se enkrat konstatiramo; mi smo pisali le fakta. „Slovenec" pa prihaja na vsa ta fakta le s prisiljenim zafrkavanjem s „š r i-barji, kisejim hlače tresejo" z zasramovanjem z renegati in z grdo lažjo. Laž je namreč, nesramna, drzna. zavestna laž, da se politično vodstvo v Trstu zavzema za popolen odpad od vere v Ricmanjih, kajti resnica je ta, da s e t o v o d-s t v o ni nikdar u tikalo v ricmanjsko afero. V list „Edinost;t pa so pisali — duhovniki I Kar pa se tiče hlač, ki se baje tresejo šribarjem pri „Edinosti«, se zopet omejamo na konstatacijo dveh dejstev. Prvo dejstvo bi bilo. da se šribarji pri „Edinosti" niso nič bali priobčiti dobesedno vse okrožnice škofove. Drugo dejstvo pa je, da si „Slovenec" ni upal priobčiti našega odgovora na rečeno okrožnico, namreč je iztrgal iz njega le par besed, iz katerih kroji svoje pajacade! Komu so torej tresejo hlače?!! Ink temu vprašanju se pridružuje se drugo: kdo je lojalnejši ? ! Dvojna mera. V nedeljo dne 17. t. m. ! so imeli jestvinčarji, oziroma konsorcij jest-vinčaijev izreden občni zbor, na katerem so hoteli tudi premeniti pravila. Že pet let sem se je občni zbor vršil vedno na ta način, da se je čez pol ure po prvem sklicanju smatral pravilno sklican drugi občni zbor. ki je bil sklepčen ob vsakem številu. Predlansko leto so se naši trgovci radi tega ' pritožili pri namestniškem svetovalcu radi nerednega postopanja in sicer par dni pred občnim zborom ter so zahtevali, da se na tak način ne sme sklicerati in vršiti občni zbor. G. svetovalec je obljubil, da pregleda stvar ' in da ukrene potrebno. Občni zbor pa se je i vseeno vršil na tak način kakor že prejšnja leta, t. j. pol ure po prvem nesklepčnem | zboru. Naši so to mimo gledali in pustili tudi še prihodnje leto ; tudi letos, pred kratkim časom (3. nov. t. 1.). se je občni zbor istotako vršil kakor že omenjeno. Vladni komisar je bil prej in slej g. graf Dandini, ki ni nikdar v tem postopanju videl kršenja zakona ne kršenja pravil. Vedno mu je bilo prav, dasi je aamestniški svetovalec navidezno bil druzega mnenja, vsaj takrat, ko so se naši proti takemu postopanju pritožili. V nedeljo pa, glejte čudo : gospod grof se je naenkrat spomnil, da tako postopanje ni pravilno. Občni zbor bi moral biti ob 3 uri pop. ali takrat je bila udeležba tako pičla, da ni bilo treba členov niti šteti, da se je konšta-tovala nesklepčnost. (Jez pol ure je bila razmeroma velika udeležba ; menda je bilo samo dva- ali trikrat tak slučaj, da je prišlo toliko zadružnikov na občni zbor. Ampak kdo so bili ti ? Bili so po veliki večini (vsaj 75 odstotkov) Slovenci, in to ni bilo menda g. grofu prav. Ko je predsednik g. Robba otvoril občni zbor, se je prvi oglasil za besedo g. vladni zastopnik in je kratko in malo izjavil : „Radi važnosti dnevnega reda se ne bo danes vršil občni zbor, ker je nezakonito sklican". K temu je on citiral dotični § pravil, po keterem je to zabranjeno. Na to je predsednik začel govoriti in med njegovim govorom se je g. Josip Prelog prijavil za besedo, ali predsednik mu je ni hotel dati, ampak je zaključil, oziroma razpustil občni zbor. G. Prelog je na to vprašal vladnega zastopnika, zakaj se je dosedaj dovoljevalo na tak način občne zbore, a se danes to ne dovoljuje ? Vladni zastopnik je odgovoril, da se je to dovoljevalo, ker je bil to nekak usus, a danes pa smatra dnevni red tako važnim, da tega ne more dovoliti, na kar so začeli zadružniki protestirati, a vladni zastopnik jih niti poslušati ni hotel, ampak se je odstranil. Komentarja bi skoraj ne bilo treba, posebno še, ker smo omenili, da so bili Slovenci v tako ogromni večini. Opozarjamo pa na to postopanje g. namestniškega svetovalca, da naj sledeče malo razmišljuje. Zakaj ni vladni zastopnik takoj protestiral prori takemu sklicevanju, ko je dobil vabilo v roke, ker je bilo jasno natiskano, da se bo občni zbor zopet tako vršil, kakor prejšnja leta ? J Saj je imel vendar celih 14 dni časa, da bi o tem lahko razmišljeval. Zakaj ni vladni zastopnik takoj ob 3. uri naznanil, da je vsak nadaljni občni zbor nemogoč, ko je predsednik konštatiral, da ni zadostno število vdele-žencev, ne glede nato, da bi bil v takem slučaju drugi občni zbor (čez pol ure) neopravičen. tudi v slučaju, da bi bil sklepčen. Menda zato. ker nipredvidjaltako mnogoštevilne udeležbe neljubih mu obrazov. Sedaj pa še vprašamo g. grofa, ali smatra prejšne občne zbore veljavnimi ? ! Ali smatra volitve veljavnimi itd., kajti vse, kar se je tekom 5. let zgodilo, se je zgodilo vse na tisti način, ki ga je on proglasil nezakonitim. — In vendar je bil on tisti, ki je vlado zastopal. — Drcjna mera ! Sličica slovenske narodne mlačnosti. Prijazno jesensko solnce me je izvalilo s svojimi blagodejnimi žarki v svobodno naravo. Pograbil sem svoje kolo, sel nanje in 1 hajdi ven v večno lepi svet. Po deloma še zelo blatni cesti prispel sem v Škofije. Že davno sem si namreč želel ogledati si tamošnji premogovnik, ki ni sicer velik, pa daj a ' vendar izvrstnega premoga, ki po mnenju i ' strokovnjakov zastaja le malo za angleškim.; Le škoda da razpada, ko je prišel v dotiko z j i zrakom, v prah, kar povzroča, da mnogi ne- : vedneži nimajo zaupanja vanj. Nikakor pa ni i moj namen delati reklame za istega, saj mi i že naslov kaže nekaj drugega. Z dvema tovarišema sem se podal v | j Vremski Britof k vodstvu rudnika. Hoteli smo ; ; si ogledati rov, ki je tam na desnem bregu. i znane reke, ki se pri Škocjanu izgublja v ; podzemlje. V rov nismo mogli, ker ga ravno popravljajo, vendar sem videl marsikaj zani-i mivega. Prijazni g. ravnatelj nam je razkazal rudnine, ki tvorijo tam razne zemeljske plasti. Pogovor se je sukal o raznih geologičnih ! vprašanjih in problemih. Toda odhajal sem užaljen, ranjen na j svojem narodnem ponosu. Ogledovaje si razne j zgradbe in naprave, ki se tam dvigujejo, za- j j gledal sem napise : „Kohlen-Werk Adria", „Steiger-Stube", „Kanzlei" itd. Slovenskega napisa nikjer! Po katerem pravu se da to opravičiti ? Res je gospodar podjetja Nemec, toda njegov rudnik je na slovenskih tleh, na tleh, kjer so prelivali naši predniki svojo srčno kri, ko so mogočni Germani v imenu civilizacije, svobode in napredka tlačili nas in nam kratili najele-mentarnejše pravice. Ni-li izvešanje takih napisov naravnost atentat na nas in naš zatirani jezik ? ! ! Kjer so drugorodci gospodarji, se ne . drzne nihče kaj takega. Pri naših sosedih to ni možno. Le slovenska para molči in uči se vseh jezikov, da se ne zameriš višjim krogom. Mnogo smo sami krivi. Ljudstvo nima potrebnega narodnega ponosa. Inteligentnejši krogi pa cepijo svoje moči ter ubijajo zmaje liberalizma in klerikalizma s polnimi vrči Bakove in Gambrinove kapljice. Vzdrami se slovenska raja, postavi se, tem skrunjevateljem tvojih svetih čustev po robu, ako ne mara;o spoštovati svojih rediteljev! Glede napisov kakor so navedeni, pa začni meriti z i3to mero, kakor merijo nam Tevtoni v Mariboru in sinovi avite bruture v Trstu ! Če se oni drznejo v narodnostno mešanih krajih tako barabsko postopati in teptati pravico z nogami, smemo to tudi mi na svojih lastnih tleh. Deviza nam bodi : Proč s tujimi napisi! Na avoji zemlji zahtevajmo slovenske napise, slovenske ! table, — Za sedaj dovolj. Drugič pa kaj več. Rodoljub. Črtice o slovenski politiki. „Narodni Listy" se pečajo s serijo naših uvodnih rlan-kov „Črtice o slovenski politiki**. Pišejo, da tržaška ,.Edino3tu razpravlja v vrsti člankov o slovenski politiki v minulosti, da bi poka-j zala, po katerih potih ima postopati prihodnja politika slovenskih poslancev na državnom zboru, Po preglednem reasumiranju naših 'navedb o slovenski politiki, zaključuiejo „N. L." vsklikom : „Slika zares žalostna !"* — Prvi veliki planinski ples v Trstu. ; Gotovo je še v spominu vsakemu udeležencu krasna prireditev, ki seje vršila v Ljubljani v letošnji predpustni dobi iu ki je toliko po ogromni udeležbi kolikor tudi po vseh pripravah toli sijajno izpala. To ]e bil priljubljeni veliki planinski ples, ki ga prireja „Slovensko planinsko ; društvo" vsako drugo leto in čegar čisti do-| biček je namenjen raznim napravam po gorah in planinah ter podzemeljskih aomorii i naše slovenske domovine. Ker v prihodnjem letu veliki plan. ple-, v Ljubljani odpade, a se je izrekla občn:t i želja, da bi se z ozirom na novo železnišk j zvezo z Gorenjsko vršila ta prireditev v j Primorju, in če le možno v Trstu, ustregla I je tej želji tržaška podružnica „Slov. plan. j društva" in ukrenila že vse potrebno v častno j izvršitev iste. In tako se bo vršil prvi veliki planinski ples v Trstu dne I. febr. 1908. za katerega delajo, kakor čujemo, že sed.» velike priprave. In zopet demonstracija. ..Lega pa-i triottica della gioventu triestina" ]e imela si-j noči v svojih prostorih v ulici dell lstituto I shod v protest proti tendencijoznem poročanju tukajšnjega italijanskega Časopisja o dogodku, izvršivšem se minolega petka zvečer, ko so namreč iz prostorov „Leghey streljali z revolverjem na demonstrante, hi so lučali kamenje v okna rečenih prostorov. „Piccolo" in njegovi pajdaši so namreč poročali, da so v/. prostorov rLeghe" streljali še preduo so de-monstrantje prav prišli pod ista okna in no da bi bil kdo demonstrantov provociral. No, o priliki tega protestnega shoda so je bilo zbralo v ulici delllstituto in na trgi: della Barriera vecchia nekaj italijanskih libt ralnih mladičev. Bilo jih je kakih 80 do 10<> njih. Policija je bila z obilnim številom agentov in redarjev poskrbela, da bi ne priSlo do kakega spopada. Ia res se je vse izvršil mirno. Okoiu 10. ure in pol so se na ulit čakajoči mladiči dvignili in šli so — tiho. brez vsakega vsklika — po ulici della Barriera vecchia. po Corsu. po ulici sv. Antona novega, di Torre bianca. Gio3U(- Carducci d kavarne „Ai volti di Cbiozza", kjer so so razšli. — ____ TBŽAŽKA MLA SBOT1A. Bivši vtop^jenec aretoval tatu. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, kako jo dne 4. t. m. zvečer neki človek padel v morje na obrežju del Mandracchio. Nesrečneža so bili potegnili iz vode, vendar mu niso mogli rešiti življenja. Naslednji dan st. dva mladeniča v mrtvašnici pri sv. Jmti izjavila, da je vtopljeni njiju 66-letni oče Fr. Trani, doma iz Pirana in v službi pri tvrdki Faccanoni & Ci. A dan pozneje se je doznalo, da je njiju oče živ in zdrav in d > dela v Sesljanu. In da je resnično žir in zdrav, je Fran Trani sijajno dokazal pred včerajšnjim. Zasačil je namreč 32-letnega kurjača Rinalda D., ki je doma iz Cbiog^i-; in je v službi tvrdke Faccanoni & Ci., ko se jo bil spustil v neko barko te tvrdke in hote tam vkrasti Jo metrov dolgo in ravno toliko kron vredno vrv. Fr. Trani — ki je bil pro glasen za mrtvega — je pa tatu prijel in ga potem izročil redarjem. Obenem je Trani povedal na policiji, da je pred par dneri bila vkradena 25 metrov dolga in 10 K vredna vrv, teden prej pa neka 70 m dolga in 30 K vredno vrv. — „Mislili so. da sem res mrtev — je dejal in zato so vkradli. Seda; pa ne bodo več, ker sem jim dokazal, d sem še živ — Dejal je še, da sumi, da je Ricaldo izvršil obe prejšnji tatvini. Nevarno prenočišče si je bil predsi-nočnjim izbral 26 letni Ernest Kolarič, stanujoči v ulici deli' Eremo št. 455. Seveda je to jako daleč. Posebno daleč se je pa zdelo Kolariču predsinočnjim, ker se ga je bil v mestu prav pošteno nalezel. No, da bi ne hodil tako daleč, je legel v ulici dei Piccardt in tam zaspal. — A ko se je včeraj v jutro zbudil, ni imel več v žepu novčarke, v kateri je imel — ko je legel — 14 kron denarja. Nevarna družba. G4 letni mizar Lov-rencij Corsi, stanujoči v ulici della Barriera vecchia št. 6. je šel predsinočnjim večerjat v neko ljudsko kuhinjo v ulici del Tintore. Tam se je njemu — 64 letnemu starcu pridružil lo-letni mladenič. Ko sta povečer-jala, sta ostala skupaj pri mizi in sta lepo kramljala. Posebno zgovoren je bil de«ko. Starec ga je pazljivo poslušal in ga pri tem gledal v obraz. Mari bi mu bil gledal na roke ! Kajti mej pogovorom se je ena mlade ničevih rok utihotapila v starčev žep in vzeli V Trstu, dne 20. novembra 1907 »EDINOST« Štev. 319 Stran Ilf iz istega novčarko, v kateri je bilo 24 kron denarja. Se le poznaje, ko je bil dečko že odšel, je stari Lovrenci) konstatoval, da nima več novčarke. Sel je na policijo in tam prijavil dogodek. Še en tat, ki je kradel vrvi. Na plavajočem dvigalu (pontone) tvrdke „Adriatica" je pred nekaj dnevi zmanjkalo za 300 K raznih vrvi. Včeraj je bil aretovan 25 letni :nornar A. G., ki je bil v službi na rečenem dvigalu, ker je na sumu, da je on odnesel rečene vrvi. Vtopljenec. V nedeljo v jutro so našli v morju nekje pod Skednjem mrtvo truplo približno 40—50-letnega moža. V ponedeljek t jutro je dala policija mrliča fotografirati, a včeraj predpoludne je bil prenešen na pokopališče pri sv. Ani in tam zakopan. To vam je zastopnica nežnega spola ! Predsinočnjim ob 11, uri so našli v ulici delle Zuderebe ležečo na tleh pijano 32 letno Ano G., ki je izgnana iz Trsta. Ta ženska je policiji dobro znana. Neštetokrat so jo že našli pijano ležati na tleh in več nego 20 krat -e bila že zaprta v opazovalnico umobolnih, kamor so jo prenesli tudi predsinočnjim. Ker e ni hotel noben izvošček peljati, so jo morali štirje možje nesti do bolnišnice. Izvo-Sčeki je namreč nočejo v kočijo, ker jim vse onesnaži, raztrga ali razbije in imajo potem d tegra le sitnosti in troške. Mala tatvina. 39-letni dninar Peter K., : snujoči v ulici del Molino a Vapore, je bil predsinočnjim ob 6. uri aretovan v neki bez-nici v ulici di Crosada, in sicer na zahtevo -.užkinje iste krčme, 63-letne Marije Prosen. Ta ga je namreč dala aretovati, ker da jej e vkradel 4 krone drobiža, eno naramno ruto, vredno 3, in eno ruto za na glavo, vredno 2 kroni. Na policiji so pa res našli pri njem obe Mariji okradeni ruti, a denarja ne. Petra so pridržali. Koledar ln vrasae. 1,'anes: S. Feliks Valois -po/. Jutri: Darovanie Marije Device. — Tempera-•ora včeraj ob 2. uri popoludne -j- 10° Cels. — 'reme včeraj : Lepo, veter. Smeinloa. Lepe nade. — Ženin: Jaz si &e Ino ne upam. povedati tvojemu očetu, koliko lolgs da imam. — Nevesta : Kaki strahopetci ste pač vi moški: Oče ei tudi ne upa, govorili tebi o -rojih dolgovih. Društvene vesti in zabave. Predavanje. Pri nocojšnjem sestanku ■vid. fer. društva ».Balkan" predava tov. M. Obersnel ro poblemu podržavljenja". Gostje dobrodošli! Podružnica sv. Cirila in Metodija v Sv. Ivanu pri Trstu vabi na dramatično predstavo in ples ki bode v četrtek 21. novembra 1907 ob 4, uri popoludne v „Narodnem doma" v Sv. Ivanu. - Predstavljala se bode „Stari Ilija", izvirna narodna igra s petjem v treh dejanjih. Spisal Ignacij Borštnik. — Cene : Vstopnina 60 stot. za osebo. >edeži : L reda po 40 6tot., II. reda 20 stot Ker je ves dohodek namenjen našej preko-nsToej šolskoj družbi, se ladodarnosti ne *tavij j meje. Vsi sedeži se bodo kolekovali z nodnim kolekcm 2 stot. — NB. Sedeži se predprodajajo v ^Narodnem domu"1 v Sv. vanu v sredo ves dan in v četrtek predpo-:d.-ie. Blagajna se odpre ob 3. popoludne. Naše gledališče. V nedeljo se uprizorita na našem odru dve noviteti: ruska drama „Tuji kru h" Ivana Turgenjeva in izvirna slo- » aska enodejanka rE g o i z e m"1 Zotke K v e e r - J e 1 o v š k o v e. V obeh igrah nastopi -kor sjost slavna slovenska umetnica, gospa i. n i 1 o v a il Ljubljane. Pre istava se vrši v ;?bonnementu pri navadnih cenah. narodna delavska organizacija N. D. O. sklicuje za četrtek, dne 21. t. m ob 10 uri in pol predp. shod težakov. Ni i,tem se bo razpravljalo o važnih stanovskih stvareh. N. D. O. pripravlja za prihodnje dni - o i vseh narodnih vratarjev, ki so --drii najbolj potrebnih delavskih stanov. Dan priobčimo te dni._ Darovi. Za podružnico družbe sv. Cirila in vA°todija na Greti daroval je gosp. Martin i>*šcno K 1. V počeščenje pok. Josipa Mankoča s darovali : Anton Kalister 20 K za moško po dr. sv. :r. i n Met., gcsp. Edvard Horak 20 krou za "nico, obitelj Bartol 10-kron in odbor-■iia- ženske podr. rv. Cir. in Met. 10 kron za t..-ko podruž. sv. Cir. in Met., gosp. dr. Ti-tav Gregorin 20 kron in gosp. Graeijan Stepa nčič 2U kron za dijaško podporno dru-šivo v Trstu. Tci svote hrani uprava rEdinosti". Dalje sta darovala v iati namen za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija s. I. Mahne 20 kron in Sr. Bartel 10 kron.. V nabiralniku družbe sv. Cirila in Melodija v gostilni del. ko u s. društva pri sv. -obu se je nabralo 18 kron za tamošnjo po Jminico. iz Scriske. i Ponočna straža. V Gorici se je istanovil konsorcij z namenom, da uvede z novim letom organizirano nočno stražo za prodajalnice. Tako ttražo oskrbujejo sedaj trije pazniki na lasten račun, ki kontrolirajo po uoči prodajalnice le onih trgovcev, s katerimi so se pogodili. Potrditi se mora, da opravljajo vestno svojo službo. Novo podjetje -ipravi za svoje uslužbence poseben pravilnik in varovalni cenik, kateri potrdi municipij kakor politična oblast prve vrste. Pazniki bi torej imeli tudi nekako moč in oblast v določenih slučajih. x Pelagrozarij za Furlanijo. Odbor za ureditev pelagrozarija v Goriškem je imel v ponedeljek pod predsedstvom okrajnega glavarja gradiščanskega občni zbor. Ta je naznanil, da znaša do sedaj glavnica, nabrana za to človekoljubno podjetje, K 84.005*27. Princesinja Hohenlohe je zbrala sama K12260, drugi darovi znašajo K 12.705*67. Veselica, prirejena v ta namen 9. junija t. 1. v Gradiški, dala je čistega dobička K 3537'05. Deželni zbor je dovolil za to leto K 10.000. vladina podpora iznaša pa K 20.000. Poljedelski minister je nakazal za poskušno obdelovanje zemlje in za brezplačno razdelitev tur-šičuega semena na otoku Morosini K 1050. Ta podpira se poviša prihodnje leto na K 4000 in seme se bo razdeljevalo povprečno za 20 njiv v vsaki občini. Poročevalec je naznanil, da se je začela razširjati pelagra tudi v Brdih. v krajih, ki mejijo na nižino. Sedaj pa malo opazko. Lahi vedno trdijo, da jih zatira vlada, da jim ne daje potrebnih podpor in enake rekriminacije. Iz kratkega poroč'la je pa razvidno, da je vlada za furlanski del dežele jako radodarna. Pripozna-vanio, da so ubogi furlanski koloni, ki jih zatirajo in tlačijo vsemogočni laški latffandi-sti, podpore več nego potrebni in jim iz srca privoščamo še veče vladne dobrote, da fo le rešijo iz krempljev svojih oderuhov, ki imajo veleitalijansko idejo vedno na jeziku, a svojih rojakov ne poznajo. Po vsej pravici pa smemo zahtevati, da priskoči vlada tudi potrebnim slovenskim dežela-nom na pomoč in se jo drznemo vprašati kak znesek je darovala revnim pogorelcem na Ponikvah, ki so brez strehe in tudi gladujejo?! Vesti iz i^anj&ke. Trubarjev doprsni kip je modeliral Svitosiav Ptruzzi. Te dni ga ali je v mavec in razstavi v Ljubljani pri Sch\ventnerju. Iz občinskega sveta ljubljanskega. Iz Ljubljane se nuni poroča: Občinski svet je imel v ponedeljek zvečer izredno sejo, v ka teri se ie med drugim zavodu sv. Nikolaja v Trstu dovolila podpora 100 kron. Vršila se ia potem volitev novega upravnega odbora Mestne feraniluice. Ker se obč. odbornika .To sipa Prosenca, ki že nekaj časa v občinskem svetu igra prav čudno ulogo, ni sprejelo več v listo odbornikov, začel je le ta v zvezde kovati svoje zasluge za mestno hranilnico ter se je ljuto razkoračil nad mestnim zastopstvom. Ćeš, da vsled upliva župana Hribarja načelno odklanja vse njegove nasvete, če so Še tako važni za mestno upravo. Ako bo vlada to mirno gledala, morala se bo na drugem mestu pregovoriti resna beseda. (Občinski svetniki burno protestirajo proti Proaenčevi izjavi. Klici : „Škandal, žandarje kliče v dvorano, to ie pravi škandal !") Zupan Hribar je odločno zavrnil Prosenčeva sumničenja glede meatue uprave ter izjavil, da se mestni upravi ne more očitati nobene nepravilnosti. Vlada naj le pride kontrolirat, se bo vsaj videlo, kako drzni in neutemeljeni so Prosenčevi napadi. Prosenc seveda ni bil več izvoljen v upravni svet hranilnice. Občinski svet je potem po daljši razpravi odobril računski zaključek mestnega zaklada. Ko se je koncem seje Prosenc zopet oglasil za besedo in hotel inter-pelirati župana Hribarja, jc-li res hoče držav-nozborska zveza južnih Slovanov obstruirati nagodbo z Ogrsko, zapustili so občinski svetniki ostentativno dvorano, vsled česar je predsednik javno sejo takoj zaključil. Postajenačelnik Guttmann gre v pokoj Kakor se nam iz Ljubljaue poroča, stopi načelnik ljubljanske postaje južne železnice, vi^ji nadzornik Evgen Guttman. dne 1. decembra vsled bolehnosti v stalni pofcoj. — Guttmann, ki je dolgo vrsto let bil na čelu ljubljanske postaje, bil je vselej odločen narodnjak ter je bil vsled svojega koncilijan-skega značaja splošno priljubljen. Električna cestna železnica ▼ Ljubljani imela je, kakor se nam po uradnih virih poroča, v preteklem poslovnem letu 50.563 kron in 44 stot. primanjkljaja. Cestna železnica je — kakor znano — privatno podjetje ter prejde v štiridesetih letih brezplačno v mestno last. Ogromni primanjkljaj je pač v prvi vrsti posledica nerodne želez-nične uprave, ki nikakor ne odgovarja zahtevam občinstva. Nov šport. V Ljubljani se je ravnokar osnoval ^Slovenski športni klub", ki si je med drugim stavil nalogo, da zgradi na mestnem posestvu Tivoli moderno sankališče ter da tudi v Ljubljani udomači ta lepi in zdravi zimski šport. Z gradnjo sankališča se je že pričelo. Na rofcetiu zastrupljen. V ljubljanski bolnici ie umrl pretečeni ponedeljek bajtar Alojzij Božič, ki ie pred nekaterimi dnevi pri I5!S!5JJ!?!!S! PCtCF JCfOj !S5!i!!i>E!!S!!fm □lica UiDcenzo Delilni 13 fer vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do najflneje vrste in po jako nizkih cenah. — Jadranska banka v TRSTU, Via S. Nicolo štev. 9 (lastno poslopje) je zvišala obrestno mero vložnih knjižic počenši od 20. novembra 1907 od 4*/. m 2°/0 rentni davek plačuje banka sama. Upravni svet. iz bera FoMstva Pehištvo svetlo in temino, spalna ln Jedrne sobe. divan:, obešala, pisalna mize, železne posieije. sitee a cal a. urolics, popolno pohištvo za kuhinj« In tudi posamezni koaad!. Tpst, vsa Chiozza 8 iBudeče table) ViTTORiO DOPLICHER ggjš?" Najnižje cene. Prva trgovinska tvrdka ALBERTO COEN Trst - ulica Parini št. 4 - Trst VELIKO SKLADIŠČE JESTVIL Alpsko maslo po K 2 80. kg. Kavr, S adkor, Riž. Napoljjka zmes. Kakao, Čokolada, Oije Iz oljk ali bombaža itd. Itd. Pošiljatve s poštnimi zavoji, po vsej deželi J poštnine prosto. — Pisma naslovljati na ALBERTO COEN -- TRST. SV Cene naj zmernejše. —■ €rlogowski & O0. TRST, Capo di Piazza2 (Corso) E«lina koncesijoniraaa šola za pisanje na pisalni stroj Podučujejo izvežbane učne moči. Brezplačno Ecsrcdoiaste za flameSčgiiie. Vpisanje vsaki dan. Veliki higijenični šolski prostori. TELEFON 1770 ■■■IMHHH^BHi Nova steklarnica Httilio Pizzorno Trsf, ulica Giuseppe Parini 6 Uglajeno steklo, zrcala, kristali. Zarezanjs, posrebrovanja itd. Izvršba precizna. | Gtiulio Zanolla I H TRST — ulicu Tor rente ja iš $9 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. tfjfl Točna izvršitev. — Cene zmerne. Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsaka vrste in delalnico-- ----- za povečanje fotografij g^T" po najnižjih conah. *2-3C i Tovarna pobisfua v TRSTU ulica Mi Tesa ifcsv. 46 /X \v/ ^ l ~ ^AL0GA ^^^^^^ fi*zza *" / KATALOGI, NAĆRTI IS j v PRORAČUNI NA ZAHTETO. j MaCHNB & O0. Koncesijonirana pisarna za tr$ovsHe ipforipacije ss^ in iztirjevanja ulica Molin piccolo štev. 8 Dopisniki t vseh mestih sveta. MERKUR J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - jnformacije. Zaloga raznovrstnega kolonija!nega in drnzega blaga. - - - ------- ZAHTEVAJTE CENIK ----- RUBI EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI ženskih in moških oblek '/ i /__ parija gole [osip Košmeri, trgovec -/ j porojena ROJAN, 20. novembra 1907. jiorgio jess TRST ulica Barriera vechia št. 15. Ženska krila T. gil 2,2-50,3-so, 5 50 Ženski jopici . *. 6-50, s-50 Ženski psletot. . „ 7-50,9-50,12-50 K&ntilje, povrinlkl, nepremočntkl, blu-xe, tudi deklice in otroke. Stran VI »EDINOST« štev. 319 V Trstu, dne 20. novembra 19( 7 HOTEL, BAJLKA3* 78 stoter. MS-"**. HOTEL BALKAJD neki „ofcetia v Medvodah zavžil strup. — Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo. Vesti iz Štajerske. Obsojen je bil v Celju posestnik Podgoršek iz Terzis v trimesečno težko ječo. ker je radi malenkostnega prepira z revolver-jom streljal na svoio ženo, katero pa ni zadel. Spremenitev krajevnih imen. Mini sterstvo za notranje stvari je dovolilo, da se iftienuje občina Cerkovojak v Slov. Goricah odslej Sv. Anton in občina Koračiće v ormoškem okram Sv. Tomaž fpri Ormožu). Volitve v brežiški okrajni zastop bodo v kratkem razpisane. Nade je, da ta ekrajni zastop po dolgem boju pride vendar v slovenske roke. Gospodarstvo. Obdarovanje konj na Tolminskem. Dne 10. septembra t. 1. se je vršilo obdarovanje konj v Tolminu. Ob 10. uri predpoludne se je sestala za to določena komisija. Navzoči so bili : poveljnik glavne žebčarske postaje v Gradcu ; poveljnik žebčarskega oddelka iz Sela pri Ljubljani, gosp. c< nte Panigaj, gosp. vite? Tosi kakor zastopnik dtžele in g. zastopnik iz Istre' Navzoč je bil tudi gosp. c. kr. živii.o-zdravnik Martelanc. Da si se je privelo veče število konj nego lanskega leta, vendar vde-ležba Li odgovarjala številu kon) v našem okraju. Sicer pa se mora priznati, da je bil materijal boljši. Res je, da ni bilo videti tako rejenih, osnaženih, in lično podkovanih konj, ter da je bilo videti ra pru pogled, da naši posestniki konjerejci ne znajo svojih konj tako voditi in postaviti, kakor je to drugje navadno in kakor mora biti ako se hoče napraviti takoj dober vtis, kar je neobhodno potrebno toliko na posamičnih razstavah, kolikor na predaji sploh, bodisi na sejmu ali doma, vendar se mora priznati, da se je konjereja zboljšala, ker je bilo videti večinoma konje dobro postavljene, močnejših kosti in dobrih, trdnih in zdravih kopit. Živali, ki so v poletnem času na paši, posebno na pašnikih bolj strmih leg, zado-bivajo bolj razvite kite. trdnejša kopita, ter so sploh bolj trpežne ; kar znajo vpoštevati tohko kupovalci s Kranjskega in Koroškega, kolikor iz Italije, ki tudi dražje plačujejo take vrst: konj. V tem oziru se pri nas lahko še vedno mapreduje, čeprav se ie število pašnikov, po- j sebno vsled razdelitve občinskih zemljišč, izdatno skrčilo. Pri tem se mi zdi umestno omeniti, da ima razdelitev občinskih pašnikov večinoma dobre posled ce, ker se razdeljeno zemljišče boljša, kar se posebno lepo vrši pri Zatolmincih, Volčanib, Idrcih itd. Ima pa tudi tvoje slabe strani. Tako je omejena paša »■pomladi, kar za naše razmere ni koristno,1 ker predno se na spomlad žival odpravi na i visoke planine, skrbeti je za to, da se polagoma privadi paši. Takojšni prihod od suhe krme na zeleno, je nezdrav. Zato živina trpi v prvem začetku. Pomagajo si sicer razumnejši živinorejci s tem, da navadno 14 dni pred odhodom na planine, polagajo seno in zeleno travo pomešano. To je v sedanjih razmerah najcenejši način, ki pa niste vredaosti za razvoj in vtrjenje živine, kakor pa včinek paše na planem, kjer se žival privaja hoji in atrja proti slabemu vremenu, kar je izlasti za . teleta in junice ter za žrebeta neobhodno f otrebno. Kolikokrat se ne dogaja slučaj, da mora posestnik živine, ki je pred 14 dnevi gnal na planino, živino odvesti domov, da mu ne pogine. Tudi pri nas pride s časoma do tega, da se posestniki, živinorejci v krajih, kjer so se občinska zemljišča razdelila in v bližini vasi nimajo pašnikov, združijo v posamične zadruge, da si uapravijo iz primernih zemljišč pašnike za spomladi, predno se žival odvaja na planine, in za jesenski čas, ko se jo dovaja domov. To je potrebno toliko glede prihranitve •uhe krme, kolikor radi vtrjen^a živine in zdravja sploh, kar pač posredno vpliva ne šarao na denarni položaj posamičnih posestnikov, ampak tudi na zdravje prebivalstva, j ker le od zdrave živineje zdrav pridelek. Opustitev skupnih pašnikov pa upliva slabo poseboo na konjerejo. To se je očevidno pokazalo posebno na Češkem. Pred razdelitvijo občinskih pašnikov imeli so tam konje močnejših kosti in večje rasti. Sloveli so daleč okrog. Vsled razdelitve pašnikov uvela se je konjereja večinoma brez vpoštevanja potrebe primernih pašnikov. Materijal se je poslabšal. Država si je pomagala s tem, da se je pričelo uvajati iz drugih držav žrebce krepkejših pasem. Ker pa včanik ni bil primeren žrtvam, delali so se nadaljni poskusi. (Pride še). Razne vesti. Trgovinska gimnazija v Bolgariji. Bolgarskemu sobranju bo v kratkem predložen zakonski načrt o ustanovljenju trgovinske gimnazije, in za to se bo od sobranja zahtevalo kredit 250.000 dinarjev. Ako vsprejme sobranje ta načrt, kar je skoraj gotovo, tedaj se prva trgovinska gimnazija ustanovi v Burgasu. Kakor se mim f.< ro^n, zvišal je upravni cvet .Jadranske banko, obrestno mero vložnih knjižic od 4°/* na 4'/a'n sicer počenši od j 50. t ra Glej inserat na III. strani. t • Te dni se je odprla na novo prodajal-i nioa manitaktur.iega blag i v ulici delle Poete , štev. no Novi lastnik gosp. Anton Crntento ob ljublja. da bodo imel v -/alop:? izbrano btego po najnižjih c^nah. S tem da bode dobival blago raravnost iz prvih tn*a;n. zaraoge! bode kljubovati vstki konkurenci. Za jesensko in zimsko sezono nudil bode vsakovr&tnih no vosti, poleg tega pletenine, ir goviee. moderce, drobnarine itd To prodajalnico priporočamo. Mlad deček tre Go'doni str-v. 11. 7. dežele z dohrim spričevalom iSće alu žho. Naslov : Kcllmfin, 14S7 Kitii cdpotovenja S glasovir, irape) in zrcalo po jako nizki ceni. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 14f)l (Ifirin v ni-jern Si>b:i in kul inja v družbi. UUUCZ OO Naslov: Chiudino priili^je. 1493 Vnrnrloiclnini Zgotovi-enia oblek »n hlapu JH ULdJCUIIIL! Za moške obleke Ivan S i m i ć Trst, ulica Barriera 32 v hiši lekarne Fie-ciola, t-prejmejo se sedaj naročila zn mo^kd r-bleke io drugo potrebno za bližnje praznike Vsih šrveLili n Božič proti caračuRu in plačilu na obroke. J344 HOTEL k Pri zlatem jelen« < > v GORICI. < ) Ugodna lega sredi trgovskega 1 J dela mesta. — Nad 40 na novo ( \ opremljenih sob. — Velik jedilni v £ salon, stekleni salon, obširen vrt, J? ? veranda, klubove sobe, kegljišče. \ J Izborna kuhinja. — Plzensko in £ y Puntigamsko pivo. — Raznovrstna £ ^ namizna vina in v butelkah. / Za pred. duhovščino separatna soha na razpolago. V a mnogobrojen obi«k so toplo pripo- | S roča udani ^ DEKLEVA. j g __® EVlina, po znanstvenih iiavo'UI fi pri- r»» i m Voda za lase po napovedih -nHr-lka D*, ir-• 1 E ohi Elherfeld-u. fiKenjc, hlaj"n.ie in ' • mi* I kote, o*;Tljanj<> iircer, p.»t<>b[i<» T uJi i l ■ | tr^Rotj« ko/e in izpai!an1u la*. Fdiui iz Iclovalec FERB. OTLHSN3 Ce3. kralj, dvorni zalaeratolj === KOLONIJA o/R = Podružnica: DUNAJ II'. Hcun,! litra in 1 in pol litra. Damjane 17 stekla opletene prevzamejo se dopošiijatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste.