Poštnina platana ? gotovini
Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za '/ileta BO din, za 'u leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
1
TRGOVSKI LIST
Številka 122.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-41. Rokopisov ne vračamo. —
Časopis	za	trgovino.	industriio
nlcl v Ljubljani št. 11.953.
Ivhnin vsak ponedeljek, - sredo in petek
Liubliana, ponedeljek 7. novembra 1938
Cena
posamezni številki din
1*50
Po belvederski razsodbi
Ni še niti 20 let minilo in versajska mirovna pogodba je ob vso veljavo. Najvidnejši dokaz tega novega stanja je belvederska razsodba, ki je viden dokaz, da gre odločujoča beseda v srednji Evropi le Nemčiji in Italiji. Kje so časi, ko je mogel čez noč vreči Pariz avstrijsko vlado, ker se je ta upala sanjati o carinski uniji z Nemčijo, kje so časi, ko so samo zapadne sile odločale o usodi Evrope!
Nezaslišanost pomeni belvederska razsodba z ozirom na versajsko pogodbo, ki je zato tudi izgubila vso veljavo. Če objektivno in trezno presodimo novo stanje, moramo pa reči, da se je zgodilo samo to, kar se je moralo zgoditi. Stara resnica, da se zmagovalci po-lene, premaganci pa s tem večjo trdovratnostjo vržejo na delo, se je zopet izkazala. In v tem je tudi razlaga za vso izpremembo. V Franciji so se vdajali iluziji, da je versajska pogodba večna, da je tudi vojaška premoč Francije za vedno zagotovljena in da nihče ne more iztrgati Franciji sadov zmage. V resnici je imela tudi Francija velikanske prednosti pred Nemčijo in mogla bi ohraniti svoje prvenstvo, če bi malo bolj delala. Toda na delo so pa v Franciji pozabili. V Nemčiji pa so nasprotno delali vedno bolj in vedno bolj intenzivno in tako se je v Nemčiji kopičila nova moč, dočim je v Franciji kopnela stara moč. Lepega dne se je moralo pokazati, da se je prejšnje razmerje popolnoma spremenilo in da je nekdanji premaganec postal zmagovalec. In nič drugega ko konstatacija tega novega stanja je bil miinchenski sporazum in kar mu je sledilo in tako tudi razsodba v Belvederu.
Kako poraz ojekleni voljo premaganih narodov, so mogli jugoslovanski gospodarski krogi kon-statirati tudi pred leti, ko so potovali po Bolgarski, zlasti pa, ko so gledali v Sofiji veliko parado mladine na praznik sv. Cirila in Metoda. Takrat so spoznali jugoslovanski gospodarski delavci, kako je poraz dvignil Sofijo, kako pa je Beograd kljub mnogim lepim palačam v svojem elanu zaostal. Vseeno pa k sreči ni Beograd tako zelo zaupal zmagi kakor ji je zaupal Pariz in zasluga nepozabnega kralja Aleksandra je, da je obrnil s svojim potovanjem v Sofijo jugoslovansko zunanjo politiko v novo smer. V pravem času je bil potrebni preobrat storjen.
Toda enak preobrat je treba narediti tudi v vsem življenju, da se bo začelo bolje in več delati pri nas. Ni treba, da bi prevzemali iz drugih držav razne politične ideologije, toda zgledu dela, ki ga vidimo pri naših sosedih, moramo začeti slediti, in sicer čimprej in v čim večji meri.
Mnogo premalo se še pri nas dela in stvari, ki se pri naših sosedih dosegajo skoraj igraje, so pri nas kar nedosegljive. Kje bi bilo n. pr. mogoče, da bi se v Nemčiji delala 12 km dolga železnica tako dolgo ko pri nas. Takšne železnice se napravijo v enem letu, ne delajo se pa par let. Pa vzemimo še druge primere. Komaj nekaj dni je od tega, ko je dobila češkoslovaška nove meje, a velika avtomobilska cesta, ki bo dolga skoraj 1000 km, se že dela in mogli Bi staviti, da bo prej gotova,
kakor pa naša kratka avtomobilska cesta iz Ljubljane na Sušak.
Če bi bila Nemčija na tak način odrezana od morja, kakor je bila Slovenija, bi v nekaj letih bilo zvezano od morja odtrgano ozemlje spet z morjem. Pri nas pa smo po dvajsetih letih še vedno tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti. Najeli smo celo v tujini denar za to novo železnico, a ga seveda zapravili za druge namene. In kabel
iz Maribora v Beograd. Po mednarodnih pogodbah smo zavezani položiti ta kabel, računsko je dokazano, da bi se ta kabel tudi ren-tiral, neštetokrat je bilo dokazano, da naše gospodarstvo ta kabel nujno potrebuje — a nevarnost je, da bodo minila leta in kabla še ne bomo začeli polagati.
Premalo se pri nas dela, mnogo premalo. Naš tempo delavnosti ni v nobeni primeri s tempom delav-
nosti pri naših sosedih. Danes je že ta razlika silno velika, toda prav kmalu bo še mnogo večja in postala bo tudi nevarno velika. Vse zavisi od tega, če bomo mogli dvigniti tempo naše delavnosti, če bomo znali delati s takšno vztrajnostjo in odločnostjo, kakor so delali premaganci. Ta opomin nam kliče belvederska razsodba in tega opomina ne smemo za nobeno ceno preslišati!
Priviiegiii za uničevanje
trgovcev
Zahtevamo zaščito davkopiačevalcev
... »Ta konzumna zadruga (v Mačvi) je tako močna, da takoj uniči trgovca, če se pojavi v vasi. Zdaj ee je eden pojavil in zadruga ga bo uničila. Par jih je že uničila.
Torej si ljudje lahko sami pomagajo in nabavljajo vse potrebno brez posredovalcev in izkoriščevalcev.
V slogi je moč!«
(»Tabor« z dne 22. X. 1938.)
Bolj odkritosrčno, pa tudi bolj cinično res ni mogoče priznati, da je eden glavnih namenov konsum-nih zadrug, da uničijo trgovce. Ni glavni namen ta, da bi si ljudje pomagali z zadrugo sebi, temveč glavni namen je, da škodujejo drugim. Tako nizko je padla zadružna misel, ki je danes v veljavi.
A drugim, zlasti pa trgovcu, je treba škodovati tako, da bo uničen. Kakor je dejal na občnem zboru nabavljalne zadruge državnih nameščencev neki državni uradnik, da nabavljalne zadruge ne bodo odnehale prej, dokler čisto ne uničijo vseh trgovcev, tako se ta refren ponavlja sedaj tudi po vseh drugih zadrugah. In klasičen dokaz nam nudi uvodoma citirani konec uvodnika iz »Tabora«, ko nekdo opisuje svoje popotne vtise iz Mačve.
Sami si lahko pomagajo ljudje, če se združijo v zadrugo, da uničijo trgovca! In zadovoljno dostavlja, da je neka zadruga v Mačvi mnogo trgovcev že uničila, mnogo pa jih bo. Kajti ta zadruga je tako močna, da takoj uniči trgovca, čim se le pojavi v vasi.
Zadruge zahtevajo za sebe od države razne ugodnosti v imenu zaščite socialno šibkejših slojev. Nedvomno je tudi, da sme država dovoljevati ugodnosti v breme celote samo v korist socialno šibkejših. Vprašamo pa sedaj: Kdo pa je v našem konkretnem primeru socialno šibkejši? Ali morda zadruga, ki je tako močna, da takoj uniči trgovca, če se le pojavi na vasi, ali pa trgovec, ki je proti tej zadrugi čisto brez moči! Ali je socialno šibkejša zadruga, ki se javno ponaša s tem, (la je že uničila mnogo trgovcev in da jih bo še mnogo uničila, ali pa vsi ti uničeni trgovci, ki so bili kljub svojim plačanim davkom popolnoma brez zaščite proti tej zadrugi?
Vprašamo in zahtevamo odgovor!
Vprašamo pa tudi to: Ali dobivajo zadruge davčne in druge ugodnosti zato, da uničujejo davkoplačevalce? Naj nam oni, ki predpisujejo trgovcem davke, odgovore na to vprašanje!
Državljan, ki plačuje vse davke, državljan, ki vestno in v redu izvršuje vse svoje državljanske dolžnosti, ima tudi pravico, da ga država ščiti. To velja za vse držav-
ljane in tudi za trgovce! V tistem hipu ko država pobira od trgovca davek od njegovega trgovskega poslovanja, prevzema tudi dolžnost, da omogoči trgovcu trgovsko poslovanje, kakor je predpisano po obrtnem zakonu. Če pa država trgovcu te zaščite ne daje, tudi nima pravice, da pobira od trgovca davek. To je jasno ko beli dan.
Ce pravijo zagovorniki konsum-nih zadrug in z njimi tudi zagovorniki veleblagovnic — pikantno, da se zastopniki širokih potrošnih slojev znajdejo na isti liniji z velekapitalisti — da so trgovci izkoriščevalci in da jih je zato treba izločiti, potem je to le puhla fraza, ki je 'primerna za demagoške shode, ki pa ne bi smela imeti na državno gospodarsko politiko prav nobenega vpliva. Kajti če bi bilo res, da so trgovci tako škodljivi izkoriščevalci, potem bi morala državna oblast trgovino sploh prepovedati. Kajti nobenih za javnost škodljivih izkoriščevalcev se ne sme trpeti. Drugo vprašanje pa je seveda, kako bi svet pogledal, če bi državna oblast trgovino prepovedala, kajti ves svet ve, da brez trgovine ni mogoče živeti in da je trgovina za vse narode koristna in dobičkanosna ustanova, ki je sploh pogrešati ne morejo. V Rusiji so sicer res boljševiki odpravili tr-
govino, toda zato tudi ni na svetu naroda, ki bi tako trpel pomanjkanja tudi najpotrebnejših stvari ko ruski. 0 tem boljševiškem eksperimentu zato tudi narodi Evrope nočejo nič slišati.
Nič manj prazna tudi ni trditev, da gre prednost zadrugam, ker da izločujejo med producenti in kon-sumenti vsako posredništvo. To ni le navadna laž, temveč tudi velik nesmisel. Vse nabavljalne zadruge po vrsti kupujejo tudi pri trgov-cih-grosistih, vse nabavljalne in konsumne zadruge niso dejansko storile nič drugega, kakor da so prevzele posredniški posel trgovcev. In če hočejo zadruge ta posel dobro opravljati, morajo nastaviti ljudi, ki so se pri trgovcih strokovno usposobili. Ves efekt tega posla zadrug je samo ta, da so birokratizirale trgovino. Tudi v tem se približujejo delu, ki so ga napravili boljševiki.
Tisoč in tisočletja obstoji že trgovina in močni, veliki so postali narodi zaradi svoje trgovine. Še nikjer na svetu pa ni bil podan dokaz, da bi konsumne zadruge privedle narode na pot blagostanja.
Ni vse zlato, kar se sveti in za konsumne ter nabavljalne zadruge velja to prav posebno. Zlasti pa za one, ki poznajo le en cilj, da uničijo trgovce.
dobi kupec v veleblagovnicah blago po nizki ceni, toda ceni primerna je tudi kakovost blaga. V veleblagovnicah se prodaja večinoma blago, ki se izdeluje v serijah, če ni na dražbi ali v skladišču kupljeno preležano blago. Znano pa je, da je serijsko blago vedno blago manjše vrednosti in da se ne more meriti z blagom, ki ga prodaja samostojen trgovec, ki prodaja blago trajne vrednosti.
Interesantno pa je, da ravno oni ljudje, ki najbolj zagovarjajo veleblagovnice, v njih nič ne kupujejo. Ti pač vedo, da se prodaja v veleblagovnicah manjvredno blago in zato prepuščajo revnim slojem, da tam kupujejo.
Trgovski stan mora brezpogojno znova nastopiti z vso odločnostjo proti veleblagovnicam in vsem njihovim zagovornikom in čeprav tudi dnevnikom, ki branijo veleblagovnice. Z vsemi sredstvi in z vsem razpoložljivim orožjem se je treba upreti navalu akcije velekapitali-stičnih veleblagovnic. Trgovski stan ne sme biti tu prav nič sentimentalen ter ne sme poznati v tej borbi za svoj obstoj nikake obzirnosti.
Mnenja smo, da pristojne oblasti vedo,da imajo veleblagovnice samo en cilj — da napravijo čim večji čisti dobiček in da izvlečejo iz našega malega človeka čim več denarja. S svojim delom povzročajo osiromašenje našega človeka, ki mora neprestano kupovati njih. blago, ker to blago silno malo časa traja. Zato je delovanje veleblar-govnic proti interesom naroda. Ne sme pa se tudi prezreti, da so lastniki teh veleblagovnic brez izjeme samo tuji kapitalisti ter navadno nestrokovnjaki, ki imajo pred seboj samo en cilj, da čimprej zaslužijo čim več denarja.
Obraiun z veleblagovnicami in niih zagovorniki
Na inseratne članke »Vremena« so po vrsti odgovorili vsi trgovski listi v državi z ostrimi, stvarnimi in zato tudi učinkovitimi članki. Tako je reagiral na te članke »Jugoslovanski Gvoždijar« z naslednjim člankom:
Postavlja se vprašanje, če so veleblagovnice sploh potrebne. Trgovski stan je takoj v začetku odločno nastopil proti veleblagovnicam in akcije jugoslovanskih trgovcev proti tem velekapitali-stičnim tujim podjetjem so še vsem v živem spominu. Najdejo se pa tudi nekateri, ki branijo veleblagovnice in ti pravijo, da so veleblagovnice potrebne, ker da koristijo širokim ljudskim slojem. Zlasti govore tako nekateri dnevniki, ki za to svoje napačno gledanje na vso zadevo dobivajo mastne honorarje. Tako je tudi nedavno objavil znan in razširjen beograjski dnevnik (»Vreme«) velikanski članek z naslovi, padajočimi v oči, o življenjski potrebi veleblagovnic. Pri tem je uporabljal pojme in trditve, ki so bile zgrajene na načelu na glavo postavljene logike. Navajal je fraze in citate, ki so spadali v filozofijo, ki
pa niso imeli z zagovorom veleblagovnic prav nikake zveze. Tako se je v tem kilometrskem članku tudi čital stavek: »Potrošnik je kralj v narodnem gospodarstvu.« Z veleblagovnicami ta trditev seveda nima nikake zveze, to pa dobro plačane avtorje teh inseratnih člankov ne briga, ker je važno le to, da ti citati napravijo videz, kakor da bi se mogla zagovarjati zadeva veleblagovnic z velikimi argumenti.
Vse to zlorabljanje citatov je tako očitno, da ni treba še na široko dokazovati, da so ti citati navaden bluf. S temi citati se pač hoče prevariti lahkoverni svet in da bi laže nasedel, se citirajo imena velikih mož, ki za obstoj veleblagovnic niso niti vedeli, ker jih že davno ni bilo na svetu, ko so veleblagovnice nastale. Na tej laži sezidana propaganda zato tudi ne more uspeti in zato se z njo ne bomo še nadalje bavili.
Pač pa je treba posebej opozoriti na neko drugo stvar. V veleblagovnicah kupujejo večinoma najbolj revni ljudje. Zato so tudi veleblagovnice baš za siromašne ljudi najbolj škodljive. Res je, da
Italijansko-romunska trgovinska pogajanja
V Bukarešto pride v kratkem italijanska gospodarska delegacija pod vodstvom g. Ricarda Raffae-lija. Takoj po prihodu italijanske delegacije se začno italijansko-romunska pogajanja za poglobitev trgovinskih odnošajev med obema državama. Italija želi predvsem povečati odjem svojega industrijskega blaga v Romuniji. Klirinški promet med Italijo in Romunijo ni letos presegal niti 250 milijonov lir. »Pester Lloyd« poroča, da se je na sestanku Ribbentropa z grofom Cianom govorilo tudi o razdelitvi gospodarske interesne sfere v Romuniji med Italijo in Nemčijo.
Obnova italijanske trgovinske mornarice
Societa financiaria marittima (Finmare), ki je državna ustanova, pravi v svojem poslovnem poročilu, da bo do leta 1942. dala v promet 44 ladij z 250.000 tonami nosnosti. Od teh ladij je namenjenih 11 za Severno Ameriko in Daljni vzhod, 3 za Crno morje, 11 za Severno in Baltiško morje, 6 za italijansko obalno ladjevje, 2 za srednjo Ameriko in Pacifik, 2 za latinsko Ameriko, 1 za Šan-gaj, 1 za Egipt in 1 ladja za Carigrad.
»Finmare« kontrolira naslednje italijanske ladijske družbe: »Ita-lia«, »Lloyd Triestino«, »Tirennia« in »Adriatica«. Akcijski kapital vseh štirih družb znaša 1.100 milijonov lir, vse ladje teh štirih družb imajo 1,3 milijona bruto ton.
Tuja podjetja pri nas menjajo lastnike
Nova politična sprememba v Evropi povzroča tudi spremembo v lastništvu podjetij, ker mnogim kapitalistom nova situacija ni po volji. Zato se umikaijo z nekaterih trgov ter prepuščajo te novim lastnikom. Tako se nameravajo umakniti nekateri kapitalisti tudi z jugoslovanskega trga ter odstopiti svoje deleže v jugoslovanskili podjetjih tujim družbam. Vsa pogajanja pa se vodijo v največiji tajnosti, da nihče ne ve, za katera jugoslovanska podjetja gre.
Po pravici zahtevajo nekateri naši nacionalni gospodarski ljudje, da bi morali to priliko izkoristiti in delati na to, da pridejo ta podjetja v domače jugoslovanske roke. Zato predlagajo, da bi se v ta namen ustanovilo veliko domače podjetje, ki bi skrbelo, da se zbere v ta namen potrebni denar. Seveda pa bi morale pri tem pomagati tudi Narodna banka ter vsi dižavni in samoupravni denarni zavodi.
Posebnosti nemške industrije
Plačila v naprej za še ne izvožene predmete
Zbornica za TOI v Ljubljani je dobila od Narodne banke kraljevine Jugoslavije naslednje opozorilo:
»Opažamo, posebno v zadnjerrt ■času, da se v korist naših izvoznikov v veliki meri vrše vplačila v kliring kot vplačila v naprej za blago, katero še ni izvoženo. To se dogaja v glavnem pri onih klirin-gih, pri katerih je naša terjatev tudi sicer velika. S takim načinom plačila neizvoženega blaga se še bolj povečujejo naše terjatve.
Da bi naši izvozniki s takim načinom poslovanja ne kršili deviznih predpisov, jih Narodna banka s tem opozarja, da bo v bodoče dovoljevala plačila v naprej po kli-ringu samo v opravičljivih prime' rih, razume se samo za ono blago, za katero pri izvozu ni posebnih odredb, vendar samo pod pogo jem, da se izvozniki predhodno Narodni banki pismeno zavežejo, da bodo za vsoto, ki je plačana v kliring v naprej, v resnici izvozili blago v ono državo, iz katere so prejeli denar in v roku, katerega odredi banka. Ko banka sprejme poročilo korespondenta o izvršenem plačilu v kliring v naprej, bo poslala izvozniku obrazec zaveze, da ga točno izpolni, podpiše in vrne. Po prejemu te obveze izvrši banka izplačilo, oziroma izda klirinški ček ali nakaznico.
.Ravno tako so v teh primerih .izvozniki dolžni, da po izvršenem izvozu pošljejo Narodni banki na vpogled: kopijo fakture, duplikat tovornega lista in duplikat carinske deklaracije. Obenem naj ji sporoče: ime pooblaščenega zavoda, ki bo izdal izvozniško potrdilo, številko in datum tega potrdila, na katero vsoto je izstavljeno, na katero vrsto blaga in za katero državo.
Po prejemu teh podatkov bo Narodna banka ob vrnitvi navedenih dokumentov izdala potrebno izja vo, s katero bo mogoče opravičiti potrdilo o zavarovanju valute.«
Ugled nemške industrije, ki si je znala tudi v najtežjih časih pomagati in se povzpeti celo do tekmovalne stopnje z nasprotno ameriško tehniko, si razlagajo mnogi poznavalci nemškega naroda predvsem kot zaslugo in uspeh nemške organizacijske sposobnosti in praktičnosti. Zaradi teh dveh lastnosti si Nemci, ki sicer niso izredno iznajdljiv narod, umejo prisvojiti važne tuje iznajdbe in jih izčrpati do skrajne možnosti. Nemci vrtajo ob iznajdbah tako dolgo, da izvlečejo vse praktične koristi in dosežejo tudi najnižjo ceno. Tako je postalo poceni blago že tipično nemško (Deutsche Ware, Made in Germany), še bolj pa se je nemško gospodarstvo razmahnilo po zmagi narodnega socializma, ki je razbil meje, ki so Nemce utesnjevale. Po hudih življenjskih težavah so bili Nemci prisiljeni k vztrajnemu delu in so se utrdili. Kakor vsak preskušen človek ali narod so postali bolj žilavi in pripravljeni na disciplino.
V članku o metodah nemške industrije, ki ga je objavil v »Hr-vatskem dnevniku«, pravi Otmar Preindl, da se je hitlerizmu posrečilo spraviti na dan vse te pozitivne elemente. Država je pa poskrbela za prodajo izdelkov. V novi Nemčiji se ni odkrilo toliko novega, marveč se je predvsem hitelo uporabiti staro in to je glavno, da se vse uporabi.
Nemci nam hočejo napraviti ceste
Nemška industrija za gradnjo cest je večinoma že dokončala svoje delo in Nemčija bo imela v kratkem vse omrežje modernih avtomobilskih cest gotovo. Zaradi tega je nastala nevarnost, da bo znaten del pri cestnih delih za posl en ega delavstva postal brezposeln. Uradni krogi v Berlinu so prišli zato na misel, da bi začeli Nemci delati moderne avtomobilske ceste v balkanskih državah V ta namen so se baje tudi že vršili oficialni razgovori v Beogradu. Nemške tvrdke so baje pri pravljene, da nam napravijo potrebne avtomobilske ceste. Ne zahtevajo plačila v denarju, temveč
Francozi in Nemci
Kot značilen primer se navaja razlika med francosko strojno puško St. Etienne in nemško Schwarzlose. Za duha francoske tehnike so značilni lepota, udobnost, vsestranskost in umetniška izdelava. Nemški model pa je najenostavnejši, da ga lahko sestavi vsak otrok in da je pokvara skoraj nemogoča, nima toliko dodatkov, toda zato deluje tudi v sili. Zato so razumljive besede nemškega tehnika, ki je priznal nekoč to razmerje sledeče: Če bi se združili francoski duh, nemška organizacija in zvesti slovanski kupec ter potrošnik, bi nastal v Evropi raj in »stari kontinent« bi premagal vse ostale, čeprav je najmanjši.
Znano je, da se Nemci poslužujejo večinoma francoskih izumov. Francozi dajo idejo, pa jo tudi kmalu odvržejo; ne tako pridni Nemec, ki ima »blazinice« (Sitz-fleisch) in ki dela vdano ter vztrajno — dokler dela. Prav tako temeljito pa tudi počiva pošteno in nihče ga ne sme motiti. Temu je prišteti še njegovo disciplino, ki mu pomaga tudi čez največje zapreke.
Bremena vojne odškodnine
Ne sme se pozabiti, da je plačala Nemčija vojno zelo drago, zlasti pa je bil še visok vojni tribut po določbah Versaja. Po mirovnih pogojih je morala plačati Nemčija do leta 1921. nič manj ko 20 milijard mark (tri sto milijard dinarjev) kot predujem. Za 40 milijard je morala položiti še ček na zlate marke in za obresti po 2'5% do 1. 1926., dalje 5 in 1 % za amortizacijo. Izjaviti je tudi morala, da izplača še teh 40 milijard, če bi se videlo, da zmore. Razen zlata je morala dati zmagovalcem vse trgovinske ladje od 1600 ton naprej, v petih letih 200.000 ton novih ladij, 700
menskih bikov, 140.000 molznih krav, 40.000 plemenskih svinj. V dobi'petih let je morala dati letno po 40 do 45 mil. ton premoga, pozneje po 33 mil. ton; dalje tri leta po 35.000 ton bencola, 50.000 ton katrana, pet tisoč lokomotiv, 150 tisoč vagonov, 5000 tovornih avtomobilov, mnogo kmetijskih strojev idr. Seveda so morali razpustiti svojo vojsko ter uničiti svoje orožje, zmanjšati mornarico na nekaj tisočev ton. Uničevanje 400 letal in 900 motorjev v Dunajskem novem mestu so nadzorovali italijanski vojaki. Nemčiji je bilo prepovedano izdelovati orožje in municijo, kar je nadzorovala tuja komisija. Nemčiji je bilo življenje okrnjeno. Kakšen pa je bil rezultat?
Namesto zrakoplovov so pričeli Nemci delati jadralna letala in — napredovali z aeroplani brez motorja, da je nastal celo nov šport. Zračno jadranje je postalo celo ljudski šport. Industrija je začela izdelovati taka letala, in treba jim je bilo le še dodati motor, da so bila zmožna za navadno letalsko službo. Še več! Nemci so medtem tako spopolnili letala, da porabljajo najmanj gonilne sile. Tovarna Junkers je dosegla svoje svetovne uspehe na ta način. Ker pa Nemci niso smeli delati velikih motorjev, so morali najti tudi manj težke tvarine za letala. In našli so namesto dragih tujih surovin in zlasti še bencina — letala iz dura-luminija na dizlove motorje, ki uporabljajo težka olja.
Danes ima Nemčija lokomotive za pogon s premogovimi odpadki. Razen tega so v Evropi prvi izdelali varne jeklene vagone ameriškega tipa. Pri trčenjih se ti vagoni ne prelomijo in zato ni človeških žrtev. Nemci so to iznajdbo dobro izkoristili za svojo reklamo v svetu. Tudi je zelo važno, da so dobile mnoge, države iz reparacij nemške stroje in vozila, za katere potrebujejo odtlej mnogo nadomestnih delov in popravil ter morajo vse naročati pri nemških tovarnah.
Reparacije in surogati
Odvisnost zmagovalk od nemškega blaga se je povečala prav zaradi teh reparacij, posebno ker so se v mnogih deželah mehaniki zelo privadili na nemške stroje in nemške izdelke, da je bilo izdelke ostalih držav sploh težko prodati Na vse zadnje je na ta način Nemčija izvlekla koristi iz svoje nesre
če. Izkoristila je mirovne pogodbe za svoje gospodarske načrte.
Druga faza je bila doba nadomestkov ali surogatov. Hitlerjevci trdijo, da je bila Nemčija ob njihovem prihodu na oblast popolnoma na tleh. Državne blagajne so bile prazne, v državi ni bilo ne zlatih ne deviznih rezerv. Vsa industrija je stala. Ker Nemčija ni mogla prodajati, tudi ni mogla ničesar kupiti. Nasprotna propagan-
Politične vesli
Knez namestnik Pavle je imel z romunskim kraljem konferenco. Uradno poročilo pravi, da se je na konferenci pretresal splošno politični položaj ter se je pri tem spet ugotovila popolna enakost nazorov o vseh vprašanjih. Nadalje se je ugotovilo, da je sodelovanje obeh držav danes čvrstejše in tesnejše kakor je bilo kdaj koli.
Romunski kralj Karol je sprejel dopisnika »Daily Expressa« in mu naglasil svoje zadovoljstvo, da se Anglija vedno bolj zanima za Romunijo. Dostavil je, da je pri obnovi Romunije za vse države dovolj prostora, če le hočejo pri ob-
da je vzela Nemčiji ves zunanji novi sodelovati. Na koncu svoje iz-kredit Zato so morali Nemci iz Jave je poudaril, da je Romunija sredstev prijeti Bairtaeb^P«^ P^naredmh uvažanje velikih množin blaga, vila za manjšine poseben manjšin zlasti surovin za tekstilno indu- ski statut.
strijo, olj, železa in drugih kovin i .Francoski min. predsednik Dala-,	v	•	dier je povabil angleškega min.
ter lesa, kateri je bil edini poceni, predsednika Chamberlaina in zun. medtem ko so morali kovine pla- ministra Halifaxa na tridnevni čati bogatim državam v gotovini razgovor v Pariz. Francoski in an-in zlatu. Tako ni šlo!	£ležki ministri bi razpravi j ali pred-
.	u	vsem o naslednjih vprašanjih:
Nastopiti so morali nemški teh- zbližanje Anglije in Francije z
niki in prevreči vse možne iznajd- Italijo, skupen nastop obeh držav be iz šol in laboratorijev in arhi- v arabskem vprašanju, rešitev vov, da so pričeli izdelovati suro- španskega vprašanja, dogodki na ,	^ -i •	Daljnem vzhodu in ogroženi fran-
gate. Prišlo je	do tega, da	so	iz-	cosi^ -(er angleški interesi, sedanji
delovali še bolj drage nadomestke položaj v Evropi z ozirom na vedno za surovine — Ersatzstoffe. Nekaj večji vpliv osi Rim-Berlin, vpra-Jasa se je rajup.lo, da bo Nemčija	Sčo-
morala ustaviti industrijo teh na- ski tisk poudarja, da je postala domestkov, to je umetnega ben- angleško-francoska konferenca po-
rina umetnih	tkanin	svile	in	da	] trebna, ker se je položaj po miin-
cina, umetnin	tkanin,	svne,	in	o	chenskem Sp0raZumu popolnoma
bo morala spet uvažati vse suro- spremenil
vine. Toda zaradi velikega zuna- Tudi angleški tisk obširno raz-njega pritiska Nemčija ni mogla pravlja o novo nastali situaciji v
več nazaj Pač pa je pričela izva- Evropi, ter pravi, da bo morala .	l aL' _.	.	Francija popolnoma spremeniti
jati to umetno pri-dobivanje na ve- svoja zavezništva. Zvezo s Sovjet-liko in je kljub vsemu dosegla sko Rusijo naj Francija takoj od-uspeh — umetne snovi so postale pove, nasloni pa naj se bolj na cenejše, umetne tkanine cenejše K&lfcSW^ej?I od volnenih -in bombažnih, pa ven- Madžarsko propadla. Tudi z Ro-darle tudi trdne (o čemer so mne- munijo mora najti Francija boljše nja še precej različna — op. ur.), stike. Le na ta način se more pre-m i-i • i i	prečiti, da ne dobi Nemčija polo blago je nato vrgla Nemčija na	premoči	v	južnovzhodni Ev-
svetovni trg in ga skuša plasirati ropj
v svojem območju, zlasti še na- ju- Madžarske čete so prekoračile v
govzhodu Evrope in v kolonije. Ce s°boto češkoslovaško mejo in vko-
t j *	■ j„u „	rakale v odstopljeno slovasko
gledamo te izdelke, si res težko ozemjje Ljudstvo je baje madžar-
predstavljamo, da je krasno žen- sko vojsko navdušeno pozdravljalo.
sko blago iz žaganja in drugih les- V poljskih vladnih krogih govore
nih odpadkov predelanih zžveple-	jamčil V nove
no kislino. Mnogo uspehov je ze češkoslovaške meje, dokler ne bo doseženih tudi v izdelavi alumini- Karpatska Ukrajina v celoti izro-jeve pospde. Aluminij v družbi čena Madžarski. Tako poročajo andr ugih lahkih kovin je prodrl v | glegd ^pravitelj Horthy je izdal nemški strojni industriji tudi na na prebivalstvo novo pridobljenega mesto železa in dragega jekla. Za ozemlja proglas v madžarskem, motorje se uporabljajo v Nemčiji nemškem, slovaškem in ukrajin-
. J   sredstvu itd skem jeziku. Horthy v tem pro-
umetna pogonska s	.	^	I giasU izjavlja, da prihaja Madžar-
Nemci so torej storili to, kar so ska v ^ nove kraje, da zaščiti pre-morali, ker ni bilo drugega izhoda: bivalstvo in da teh krajev nikdar “reJiii s° iz stiske odliiho (A™	se	baje
der Not eine Tugend), kakor pra namerava oklicati za madžarskega vijo sami v starem pregovoru. To kralja, kakor poroča neki varšav-pa sta jim pomagale doseči pred- ski list. Isti list poroča nadalje, da vsem njihova organizacija dela in I bo madžarska vlada izvedla agrar-
njihova pridnost.
Pred novo orientacuo
franc.	gospodarstva
bi bilo treba I stranke niso udeležile. Zato^ bo na-
se
žrebcev, 40 tisoč kobil, 4000 ple-
z dobavo kmetijskih pridelkov in surovin.
Navidezno je nemški predlog zelo ugoden. Če pa pomislimo, da bi izvajanje te ponudbe pomenilo, da bi tuji delavci naravnost preplavili našo deželo, potem se ta ponudba res ne bi smela sprejeti. Delavnih rok imamo vendar sami ii se zadovoljile s tem, da plačamo | več ko zadosti.
Trgovinski minister Gentin je na kongresu nar. soc. stranke v Marseilleu opozarjal na nujnost nove orientacije francoskega gospodarstva. Izjavil se je za državno orientirano gospodarstvo (eco-nomie orientee), ki naj bi bila nekako v sredini med svobodnim in dirigiranim gospodarstvom. Postavljena pred nujnost, da se končno odloči ali za svobodno igro sil ali za avtoritativno gospodarstvo, naj bi Francija ustanovila sebi gospodarstvo, v katerem bi se kapital in delo na eni strani uveljavljala v okviru zasebnega go spodarstva po pravilih zasebnega prava, na drugi strani pa naj bi država v primeru nezadostne zasebne iniciative koordinirala vse ustvarjajoče sile in jih obvarovala pred anarhičnimi elementi. Takšna gospodarska politika bi se seveda mogla izvesti le postopoma ter bi morala sloneti na možnostih francoske proizvodnje in francoskega izvoza. Zato bi se morali najprej proučiti temelji proizvodnje in izvoza in šele potem bi se določila smer nadaljnjega razvoja pro-
no reformo, ki pa bo tako imenitno prikrojena, da bodo morali kmetje iz bivšega čsl. ozemlja nazaj vrniti madžarskim magnatom zemljo, ki je prišla pod agrarno reformo. Vest o proglasitvi Horthyja za kralja pa uradni krogi demantirajo.
V nedeljo so bile na Poljskem volitve, ki se jih pa opoaicionalne
izvodnje. Zlasti pa Ni bilo treba latr^ko^udelei^« o to m-urediti način fabrične proizvodnje, Kodk je odstotek volivne udeležbe kapitalnih investicij ter uporabe §e ni znano.
delovne sile. Predvsem pa bi se poljski poslanik v Parizu Luka-,	, ...	,	,	* -(Mnp sievmcz je obiskal zun. ministra
moralo delati na to, da se pritegne Bonneta in mu sporočll> da je
zasebni kapital v investicije. Poljska z dunajsko razsodbo o primerih, ko bi bila potrebna dr- madžarsko-češkoslovaški razmejitvi žavna finančna pomoč, bi se mogle skrajno nezadovoljna. Bonnet mu ustanoviti tudi mešane zasebno-he baje izjavil, da Francija, popol-ustanoviti tua	zasebno noma razume poljsko stalisce m
državne družbe če bi pa zasebno K simpatizira s Poijsko.
gospodarstvo odpovedalo, tudi ci-1 slovaška bo morala odstopiti sto državna podjetja. Glede na- Madžarski 799 občin z 859.000 prestavitve delavstva bi morala vla- bivalci. Od teh je 286:°°° s^a°kV„ dati svoboda, glede delovne dobe	slovaško	vlado,
pa bi se moralo doseči povečanje ^ ostale pod Slovasko. Seveda proizvodnje. A treba je tudi misliti zaman! V znak žalosti nad toliko
na dvig kakovosti izdelkov.	-	so	naVtoasS
Medtem ko se obravnavajo raz- odpovedane vse zabavne prireditve, ni najrti ea dvig iranskega
spodarstva, pa postaja stiska dr- voli) da pogije v Karpatsko Ukra-žavne blagajne vedno večja. Do jjno več bataljonov delavcev, ki konca leta bo morala ta izplačati bodo napravili najbolj nujna javna
še 30 milijard fra^kov- ^i ^a, Če_ ^Francove čete so dosegle ob Ebru je pri tej stiski drž. blagajne za znaten uspeh in s0 se moraie re-
hteval bivši fin. minister Marcnan- pubjtkanske čete umakniti v nove deau, da je treba proglasiti kot postojanke.	.
drž sovražnika št. 1 tistega, ki iz Z osvojitvijo Hankova je dobila dr/. sovrazniKa	nasprotni e Japonska velikanska lezisca pre-
demagoskih razlogov nasprotuje m£ga mangana) cinka, svinca, an-
vladnemu prizadevanju, da se sa- timona, soli, surove volne, , olja, nirajo državne finance.	Iriža, žitaric in živine.
Denarstvo
Tečaji so se dvignili
Značilnost preteklega tedna na naših borzah je, da so tečaji skoraj vseh državnih vrednostnih papirjev napredovali, najbolj pa tečaji vojne škode. Ta je tudi potegnila s seboj vse druge papirje. Napredoval je tudi tečaj dalmatinskih obveznic, ki prihajajo vedno nove na trg. Dvig tečaja pa je tu tudi posledica intervencije javne roke. Gibanje tečajev kaže naslednja tabela:
28. X. 4. XI. vojna škoda 473,50 476,50 7 % investicijsko 99,—	99,50
4% agrarne 60,50	60,50
6% begluške 90,75	91,—
6% dalmatinske 90,25	90,50
7% Blair	92,—	92,25
8% Blair	98,—	99,—
7% Seligman 101,—	101,—
7% stabilizacij. 97,50	98,—
Promet je znašal 7,9 milijona din, za 0,3 milijona din več ko prejšnji teden.
Napredovale so delnice I’AB, ki so notirale najprej po 230—225, a zaključile po 233. Delnice Narodne banke so ostale brez spremembe.
Klirinška marka je začela teden s tečajem 14,33, zaključila pa po 14,28. Angleške funte je dajala Narodna banka še nadalje za uvoz surovin po 238, na zasebnem trgu pa je bil tečaj višji, povprečno po 244, na črni borzi celo po 270, kakor pravijo. Tečaji drugih deviz so bili: francoski frank po 137, švicarski frank po 11,65—11,70, ameriški dolar po 51,26 itd.
Promet je znašal 27,02 milijona dinarjev, za 2,06 milijona dinarjev manj ko prejšnji teden.
•
Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden 5,4 milijona din.
Denarni zavodi na sudetskem
Ozemlju so začeli 2. novembra redno poslovati, ker so bila ugodno
zaključena pogajanja med češkimi in nemškimi denarnimi zavodi o prevzemu podružnic čeških denarnih zavodov.
Po izkazu Reichsbanke se je v zadnjem tednu oktobra povečal obtok denarja za 787 na 9.856 milijonov EM. V primeri z zadnjim tednom v septembru pa se je obtok zmanjšal za 298 milijonov RM. Kovinska podloga se je zmanjšala za 0'3 na 76,4 milijona RM. Rezerve zlata so ostale nespremenjene, zmanjšale pa so se devize.
Madžarska' narodna banka izkazuje za konec oktobra povečanje obtoka bankovcev za 65,2 na 793,5 milijona pengov.
Vidne zlate zaloge na svetu so se po podatkih nemškega gospodarskega lista »Wirtschaft und Statistik« povečale za 2 milijardi RM.
Ziinanja trgovine
———B——P——I
Narodna banka je izplačala v italijanskem kliringu nakaznice do St- 18.187 z dne 6. avgusta. ..Trgovinska pogajanja med Italijo Jn Rusijo bodo v kratkem po daljšem prizadevanju ugodno zaključena. Podlaga vsega sporazuma bo, da bo Rusija dobavljala Italiji petrolej, les, mangan in žita Italija pa Rusiji industrijske izdelke. — Bojimo se, da bo zaradi tega sporazuma stališče naše trgovinske delegacije v Rimu nekoliko oslabljeno.
Romunska vlada si zelo prizadeva, da bi povečala svoj izvoz v USA. Romunska vlada upa, da bi mogel znašati njen izvoz v USA, čeprav ne bi izvažala petroleja in pšenice ter koruze, eno milijardo lejev, v ta namen se namerava ustanoviti romunsko-ameriška trgovinska zbornica.
Bratislava bo baje postala svobodna luka, v kateri bodo imele Nemčija, Poljska in Madžarska svoje svobodne pristaniške cone.
Nemška vlada je dovolila sudetskemu gospodarstvu kredit 150 milijonov mark, da se bo moglo sudetsko gospodarstvo prilagoditi nemškemu.
Madžarsko-bolgarska trgovinska družba se bo ustanovila s pomočjo neke budimpeštanske velebanke. Madžarska je doslej uvažala iz Bolgarske le tobak, sedaj pa bi uvažala tudi surovine in rude, dočim naj bi dobavljala Bolgarski stroje.
Letošnja madžarska trgatev bo
dala kvečjemu 3 milijone hi, dočim je dala lanska 4,3 milijona.
Letošnja letina češpelj na Madžarskem je bila v nasprotju z drugo sadno letino zelo dobra. Skupno je dala 800 vagonov češpelj. Od teh je izvozila Madžarska v Nemčijo 750 vagonov. Cene so bile letos boljše ter so se gibale med 26 in 30 stotinkami, dočim so se lani plačevale češplje le po 15 stotink kg.
Uvoz Nemčije (brez Avstrije) se
je v prvih 9 mesecih 1. 1. povečal za 122 milijonov na 4 milijarde RM. Najbolj se je povečal nemški uvoz iz izvenevropskih držav. De-
Ministrski svet je predpisal naslednji pravilnik o hitri pomoči pasivnim krajem:
§ 1. — 1. Radi pomoči krajem, prizadetim od hude letine, se bodo izvajala občekoristna dela v breme kreditov, ki se v ta namen odobrijo. V breme teh kreditov se bo izplačevala siromašnim osebam, ki so dela zmožne, pomoč v obliki dnin za opravljeno delo.
2. Krediti, omenjeni s prednjim odstavkom tega člena, se nalože pri Državni hipotekarni banki na razpolago ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje.
3. Za občekoristna dela po tem pravilniku se smatrajo gradnje, popravila in preureditev nedržavnih cest. Kljub predpisom tega pravilnika pa sme minister za socialno politiko in ljudsko zdravje določiti tudi drugo vrsto občeko-ristnih del, če so zanja zagotovljeni krediti za nabavo materiala, ni pa kreditov za delovno moč.
4. Krediti, določeni v odstavku
1.	tega člena, se smejo uporabljati samo za plačevanje dnin in prispevkov za zavarovanje za nezgode. Izjemoma se smejo uporabiti do največ 10% za nabavo raznesil s pripomočki in za druge male materialne izdatke. Za dnevnice in stroške za opravljanje poslov zaradi nadzora in kolavdacije izvršenih del se smejo porabiti največ 3% kreditov, dodeljenih za posamezne sreze oziroma občine,
§ 2. — Kredite, določene v odst.
1.	člena 1. tega pravilnika, razporeja na posamezne banovine minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
2. Pristojni ban določi kraje, kjer naj se izvajajo občekoristna dela, in odobruje proračune in načrte za dela in kredite, potrebne za njih izvedbo.
3. Dela se izvajajo pod vodstvom in nadzorom sreskih načelnikov; steski načelniki pa smejo prenesti te posle na posamezne občine in njihove organe.
§ 3. — Dela se izvajajo v režiji ali pa v malem akordu za posamezne posle, in to izključno le s siromašnimi delavci občani. Na vsakih 20 navadnih delavcev se sme zaposlovati po en strokovni delavec oziroma nadzornik, po možnosti iz istega kraja ali sreza. Za prevoz materiala se smejo najemati vozovi s potrebno vprego iz istega ali iz okolnih krajev.
Dnina največ 2 din na uro
§ 4. — Dnino določa po krajevnih razmerah sreski načelnik. Dnina navadnega delavca ne sme znašati več ko din 2'— na uro. Od-mena za delo v malem akordu se določa po dnini din 2'— na uro, sorazmerno s povprečnim uspehom dela enega delavca na delovni dan. Dnina strokovnega delavca ali nadzornika se določi po krajevnih običajnih cenah. Dnina za vozove se plačuje po krajevnih običajnih cenah in ne sme znašati več ko din 20'—1 za konja ali vola na dan in dnino din 2'— za spremljevalca na uro.
§5.-1. Dela manjšega obsega do vrednosti din 50.000'— kolav-
lež čezmorskih držav se je povečal od 45,1 na 46,3%. Vrednost izvoza pa se je znižala za 8% na 3,86 milijarde RM. Tudi izvoz se je zmanjšal predvsem v evropske države. Nemška trgovinska bilanca je bila pasivna za 164,1 milijona RM, dočim je bila lansko leto aktivna.
Nemčija je letos pridelala 108.250 stotov hmelja, dočim se je druga leta gibal pridelek med 115.000 in 123.000 stotov. S priključitvijo sudetskega ozemlja je dobila Nemčija 7.514 ha hmeljskih nasadov, dočim je ostalo 3.871 ha še na češkoslovaškem.
Francija namerava svoj letošnji
dira strokovni tehnični organ, ki ga odredi sreski načelnik ... Dela večjega obsega kolavdira komisija, ki jo odredi pristojni ban.
2. Kolavdacijske dokumente in končni obračun pregleda in odobruje za dela do din 50.000'— načelnik tistega sreza, pri katerem posluje pristojni tehnični razdelek, za dela čez to vsoto pa pristojna banska uprava. V teh odo-brilih mora biti obsežena tudi raz-rešnica za upravitelja dotičnega dela.
3. Kolavdacijski zapisnik se predloži banski upravi v pregled in odobritev ...
§ 6. — Občekoristna dela se izvajajo pod upraviteljstvom posebnega upravitelja del, ki ga odredi sreski načelnik. Upravitelj del mora skrbeti za pravilno izvajanje del, za vzdrževanje reda in discipline med delavci in za pravilno izplačevanje dnin zaposlenim delavcem. Vodi seznam zaposlenih delavcev in izplačilno knjigo. Upravitelj del je dolžen upoštevati, kolikor je to le mogoče, določbe pravilnika za izvrševanje gradbenih del v režiji. *
§ 7. — 1. Od kreditov, odobrenih v odstavku 1. člena 1. tega pravilnika, sme uporabiti minister za socialno politiko in ljudsko zdravje največ 5% za podeljevanje pomoči siromašnim osebam, ki so dela nezmožne.
2.	Te pomoči se odobrujejo preko banske uprave. Podeljujejo se komisijsko. Komisijo sestavi sreski načelnik.
§8.-1. Dnine se izplačujejo najdalj na koncu vsakega drugega tedna po tem, kolikor je dela izvršenega. Sreski načelnik lahko odredi, da se izplačata v spredaj navedenem roku največ dve tretjini dnin, ostanek pa pridrži za
Izredno lepa, mila in dolga jesen ima sicer dobrodejen vpliv na večino ljudi, vendar so tudi izjeme. Niso to morda kaki hipohondri, ki jih tudi lepo vreme ne spravi v dobro voljo, ampak neugodna konjunktura, ki jo povzroča lepo vreme v nekaterih strokah. Tako je oblačilna stroka tesno povezana z vremenom, ki tudi v resnici vedri in oblači.
Trgovine z manufakturnim blagom so se pravočasno založile z jesenskim in zimskim blagom, ki pa letos kar noče iti v denar. Zaradi toplega vremena vidiš po cestah v Mariboru in na deželi še prav malo zimskih sukenj. Površnike so jeli moški oblačiti šele pred dobrimi 14 dnevi. Izrazite zimske obleke je videti bore malo, saj je podnevi še tako toplo, da se nihče noče potiti in si nakopati poštenega nahoda. Vreme je domala vedno suho, zato tudi še ni treba trdnih čevljev, ko se lahko še vedno shaja s poletnimi. Zim-
višek pšenice izvoziti v kolonije, katerim primanjkuje žita.
Zunanja trgovina Združenih držav Sev. Amerike je bila v septembru aktivna za 78,7 milijona dolarjev, dočim je bila v lanskem septembru samo za 63,4 milijona dolarjev.
Nova odkrita ležišča niklja na otoku Celebes v Nizozemski Indiji bo izkoriščala kanadska rudarska družba »The International Nickel Company of Canada«, ki že sedaj kontrolira štiri petine vse proizvodnje niklja na svetu. Najbrže bo ta družba prevzela tudi izkoriščanje novo odkritih ležišč niklja v Braziliji v bližini mesta Goyez.
mesece, ko hrane najbolj nedo-staje.
2. Duine se izplačujejo brez kakršnih koli odbitkov. Delavci, zaposleni pri občekoristnih delih, so zavezani zavarovanju za nezgode. Prispevki za to zavarovanje obre-menjajo kredite, odobrene za občekoristna dela, in se plačujejo pavšalno v znesku 2% vsote, določene za izplačilo dnin.
§ 9. — 1. Za opravljanje poslov, predvidenih s tem pravilnikom, odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje svojega poverjenika za prehrano pasivnih krajev. Le-ta je zlasti dolžen, imeti porabljene vsote in število porabljenih dnin v razvidu in voditi v ta namen potrebne računske in ostale knjige. Kraljevske banske uprave in sreska načelstva morajo predlagati v določenih rokih ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje (poverjeniku za prehrano pasivnih krajev) poročila in podatke, katere bi zahtevalo radi izvedbe del, določenih s tem pravilnikom, in radi pomoči pasivnim krajem.
2. Za kontrolo porabe kreditov ustanovi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje komisijo, kateri predseduje predstavnik glavne kontrole, katere en član je šef računovodstvenega odseka pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, drugi pa uradnik tega ministrstva, ki ga odredi minister za socjalno politiko in ljudsko zdravje. Komisija je dolžna sestaviti zaključni račun in ga predložiti odboru za kontrolo uporabe posojila 4.000,000.000 din.
3. Natančnejše določbe za izvrševanje tega pravilnika izda minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Ta pravilnik je stopil v veljavo 13. oktobra 1938.
skega perila, kakor kaže, tudi še nekaj tednov ne bo treba jemati iz omare.
Trgovci morajo že misliti na pravočasno nabavo spomladanskega blaga in konfekcije. Kaj naj počno, ko so še tako polne zaloge zimskega blaga, od katerega bi moralo biti že najmanj dve tretjini prodanega. V jeseni si ljudje nabavljajo zimsko obleko, v drugi polovici zime pa spomladansko in tako dalje. Trgovec mora najmanj tri mesece prej pripraviti vse potrebno za novo sezijo. Krojači bi redi delali že v jeseni, da ne bo takrat, ko pritisne mraz, navala. Razdelili bi si radi delo, ki ga potem, ko pritisnejo .stranke, ne bodo zmogli. Isto velja za čevljarje in za trgovino s čevlji. Enako je s perilom, pletenino, s klobuki itd. Kar velja za moške, velja seveda tudi za žensko obleko in perilo.
V oblačilni stroki je zastoj.
Trgovec zbira denar, da si naroči spomladansko blago, pa ne spravi
skupaj potrebnih sredstev, ker so skladišča še polna zimskega blaga. Kdor nima dovolj kapitala — in teh je dandanes največ — se bo moral zateči k posojilnici, da dobi sredstva za nakup sezonskega blaga. In kaj z zalogami zimske kolekcije? Nekaj se bo dalo porabiti za prihodnjo zimo, toda kdo nadoknadi izgubo na obrestih? Mnogo, zelo mnogo pa bo moral trgovec prodati daleč izpod nabavne cene, samo da se iznebi blaga in spravi skupaj denar za novo blago. Najhuje je pri ženskem blagu. Tu diktira moda, ki bo prihodnje leto gotovo predpisala druge barve in morda tudi druge vrste blaga. Tu bo izguba največja in marsikateri trgovec bo moral globoko seči v žep, da nadoknadi škodo, ki mu jo je napravilo izredno milo vreme.
Ker trgovec ne more spraviti zimskega blaga v denar, so seveda tudi naročila bolj redka, kar se občuti tudi v tekstilni. stroki. Tovarne so prenapolnjene z blagom in ne vedo, kam z njim. Res je, da se trgovci zalagajo z zimskim blagom že v zgodnji jeseni, toda naročajo ga iz tovarn tudi še kasneje, če jim zaloge poidejo. Kupčija v oblačilni stroki stagnira in marsikdo se huduje nad lepim vremenom, ki se ga drugi tako zelo vesele.	A. B.
Dobave - licitacije
štab mornarice v Zemunu sprejema do 21. novembra ponudbe za dobavo raznega usnja in volovskih kruponov.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 29. novembra ponudbe za dobavo raznih vesel.
Direkcija drž. rudnika v Vrdni-
ku sprejema do 24. novembra ponudbe za dobavo lokomerov; do
1. decembra pa ponudbe za dobavo računskega stroja.
Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 17. novembra ponudbe za dobavo kartonskih škatel; do 16. novembra sprejema ponudbe za dobavo rezervnih delov za čevljarske stroje (n. pr. šil itd.); do 19. novembra pa ponudbe za dobavo matric za stroj, nožev za strojne škarje, železnih in medenih kljuk, obešalnikov za obleke itd.
Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 12. novembra ponudbe za dobavo vijakov, ceyl, bencinskih svetilk, bencin-alkoho-La; do 14. novembra sprejema ponudbe za dobavo raznega orodja (svedrov), vijakov, zakovic; do dne 15. novembra sprejema ponudbe za dobavo kalcijevega karbida, kositra, morskih gob; do 16. novembra pa ponudbe za dobavo raznega orodja (kakor n. pr. merilnega materiala, pirometrov itd.).
štab mornarice v Zemunu sprejema do 15. novembra ponudbe za dobavo pribora za pohištvo.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 19. novembra ponudbe za dobavo raznega orodja.
Direkcija drž. rudnika v Vrdni-
ku sprejema do 24. novembra ponudbe za dobavo raznih ščetk za motorje.
LICITACIJE
Pri Direkciji šum v Zagrebu bo dne 17. novembra prodaja lesa.
Pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu bo dne 18. novembra ofertna licitacija za dobavo motornih čolnov.
Pri štabu zrakoplovstva vojske, materialni oddelek, v Zemunu bo dne 22. novembra licitacija za nabavo motornih vozil.
Dne 28. novembra bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo strojev in raznega strojnega orodja.
Pri Upravi drž. monopolov v Beogradu bo dne 24. novembra ofertna licitacija za dobavo pločevinastih in okroglih spojk za potrebe tobačnih tovarn.
Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani razpisuje sledeče ofertne licitacije: dne 24. novembra za dobavo instalacijskega materiala za električno segrevanje kurznih voz; dne 26. novembra za dobavo gasilskih naprav in orodja; dne 29. novembra pa za dobavo cinka, kositra, svinčene pločevine in svinca v blokih.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani razpisuje javno ofertno licitacijo za nabavo in montažo kratkovalovnega aparata s cevjo za kratkovalovno fizikalno terapijo za centralno ambulanco drž. železnic v Ljubljani. Licitacija bo 6. decembra 1938. pri oblastni upravi.
Pravilnik	o	h
pasivnim
Javna dela namesto koruze
Slaba	k
v oblačilni stroki
Pritožbe manufakturistov in ievliariev j	zaradi slabe kupčiie
Štev. 122.
Doma in po sveti
V Beogradu so slovesno proslavili 201etnico dne, ko je srbska vojska vkorakala v Beograd.
Dr. Lavoslav Hanžek in Josip Cvetic, ki sta izstopila iz JNS zaradi njenega volivnega sporazuma z dr. Mačkom, sta sklenila v imenu svojih tovarišev s predsedni kom vlade dr. Stojadinovičem votivni sporazum.
Dr. Stojadinovič je pri tej priliki izjavil, da so bile enake osnovne črte programa JEZ in JNS izhodna točka za volivni sporazum. On se ni ločil od osnovnih točk programa JNS, temveč se le ni strinjal z ljudmi, ki so vodili JNS. »Zvestoba kralju in domovini, spoštovanje načela narodnega in državnega edin-stva in uspehi, ki jih je ta politika dala, opravičujejo pristaše JRZ, da gredo z zmagoslavnim veseljem v volivno borbo.«
OPOZARJAMO NA DANAŠNJI KONCERT GLASBENE MATICE, KI BO IZVAJALA VELIKO DELO »ZEDINJENJE« SLOVENSKEGA SKLADATELJA ŠKRJANCA. KONCERT JE POD NAJVIŠJIM POKROVITELJSTVOM NJEG. VEL. KRALJA PETRA II.
Kandidate JRZ za dravsko banovino je objavil nedeljski »Slovenec«. V Ljubljani sta kandidata minister dr. Korošec in gen. tajnik Zveze industrijcev dr. Adolf Golia, namestnika pa žel. uradnik Mašič in stavbenik Kavka. V ljubljanski okolici sta kandidata min. dr. Korošec, odvetnik Stare Miloš. Od drugih kandidatov omenjamo: Črnomelj: dr. Koce, nam. Nemanič; Kamnik:	bivši poslanec Štrcin,
nam. Novak; Kranj: Brodar, nam. Majeršič; Kočevje:	vet.	svetnik
Rigler, nam. Strnad; Krško: min. dr. Krek, nam. župan Kostanjevice Likar; Litija: dr. Lavrič, tajnik Kmet. zbor., nam. Pevec; Logatec: ravnatelj Zadružne zveze Gabrovšek, nam. župan v Blokah Rudolf; Novo mesto: min. dr. Kulovec, nam. dr. Veble; Radovljica:	odvetnik
dr. Šmajd, nam. Markež; Škofja Loka: ravnatelj učiteljišča Dolenc, nam. Debeljak.
V mariborskem okrožju pa so naslednji kandidati; Brežice: župnik Tratnik; Celje: župan Mihelčič; Dol. Lendava: dr. Klar; Gornji grad: predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik; Slov. Konjice: dr. Sevšek; Laško: prof. Bitenc, Ljutomer:	tajnik posojilnice Snoj;
Maribor desni breg: Koban, nam. Ferk; Maribor levi breg: podžupan Žebot in Špindler iz Sv. Ane, nam. Wurzinger in Poljanec; Murska Sobota: Bajlec, nam. Vezir; Ptuj: tajnik JRZ Kranjc; Slovenj Gradec:	ravnatelj meščanske šole
Theuerschuh in Šmarje pri Jelšah: odvetnik dr. Ogrizek.
, Veliki shodi so bili v nedeljo po Jugoslaviji. Glavne je priredila JRZ, od teh sta bila posebno velika shoda v Petrovgradu in Para-činu. Na prvem je imel glavni govor min. predsednik dr. Stojadinovič, na drugem pa dr. Korošec.
Umrl je ravnatelj KID inž. Leon Dostal, znan kot eden naših najboljših strokovnjakov v železni industriji. Za napredek podjetij KID si je pridobil nevenljivih zaslug. Slava njegovemu spominu!
701etnico svoje organizacije je praznovalo v nedeljo slovensko grafično delavstvo. Proslave so pokazale, da uživa slovensko grafično delavstvo splošne simpatije vsega prebivalstva. V lepih referatih je bilo podano vse veliko delo, ki ga je izvršila v dolgih 70 letih grafična organizacija, najpopolnejša delavska organizacija in prava elitna organizacija. K lepemu jubileju grafični organizaciji tudi naše čestitke.
Dr. Trumbič je srečno prestal hripo in ni več nevarnosti, da bi umrl. Mogel je že sprejeti prve obiske.
Božidar Jakac je otvoril ob 20-letnici svojega umetniškega, delovanja v Jakopičevem paviljonu v nedeljo razstavo svojih del. K otvoritvi se je zbral velik krog čestilcev Jakčeve umetnosti. Toplo priporočamo obisk razstave.
Slovaška in Karpatska Ukrajina sta izgubile toliko ozemlja, da je Slovaška komaj še sposobna za samostojno gospodarsko življenje; Karpatska Ukrajina pa sploh ne več. Zadnja se bo zato naslonila čisto na Nemčijo. A tudi češka in Slovaška se bosta morale bolj opreti na Nemčijo, da bosta tvorile z Nemčijo eno gospodarsko enoto. Pomen Dunaja se bo zato zopet dvignil, zlasti še, ker pripravljajo Nemci, da bodo s posebnimi tranzitnimi vlaki skozi češko zvezali Dunaj po najkrajši poti s severno Nemčijo. Istemu namenu bodo služile tudi velike avtomobilske ceste, ki so se že začele delati s pomočjo Nemčije.
Praška vlada je sklenila, da
zgradi novo dvotirno železnico Praga—Brno. železnica bo veljala 580 milijonov Kč in bo dolga 190 km. Delati jo bodo začeli spomladi. Pri gradnji bo zaposlenih 25.000 delavcev.
Veliko avtomobilsko cesto skozi vso Češkoslovaško so že začeli delati. Cesta bo široka 10 do 20 metrov ter bo v zvezi z nemškimi avtomobilskimi cestami. Vodstvo cestnih del je poverjeno generalu Nošeku, ki je tudi vodil zidanje češkoslovaških utrdb.
Tudi češkoslovaška bo vpeljala obvezno dolžnost za vsa vozila, da vozijo po desni strani ceste.
Praška nemška univerza se bo izselila na sudetsko ozemlje.
Uvidevnejši Madžari spoznavajo, da priključitev novih krajev ne bo ostala brez posledic na notranjo politiko Madžarske. Milijon novih državljanov se je v 20 letih na češkoslovaškem popolnoma navadilo na demokratično življenje. Tudi agrarne reforme ti ljudje ne morejo pogrešati. Zelo verjetno je, da bodo morali sedaj madžarski magnati tudi na Madžarskem dovoliti agrarno reformo.
V Lvovu je prišlo do krvavih spopadov med Ukrajinci in poljskimi dijaki. Dijaki so napadli Ukrajinski hotel in razbili šipe, nakar so začeli iz hotela na nje streljati, da je bilo več dijakov ranjenih. Dijaki so vdrli nato v ukrajinski del mesta, ter začeli demo-lirati trgovine in skladišča. Policija pa je končno vendar vzpostavila red.
Združenje bolgarskih trgovcev v Sofiji je darovalo vojnemu ministrstvu 10 milijonov levov za okre pitev bolgarskega letalstva.
Avstralija bo podvojila svojo stalno vojsko, da bo štela 20.000 mož.
Po številu letal in po dovršenosti letal presega Nemčija vse druge države. Tako je izjavil Tom Linson, podravnatelj ameriške zrakoplovne družbe.
Nov tip bombnika so začeli izdelovati v Združenih državah Se verne Amerike. Bombnik je težak 5 ton in ima 15 mož posadke. Vsak tak bombnik velja 1 milijon dolarjev.
Splošna arabska stavka v Pale stini se je nehala in so bile trgovine zopet odprte. Zastoj v trgovini pa traja še nadalje, ker nočejo arabski šoferji voziti.
Marsejski požar je zahteval 49 smrtnih žrtev. Ni pa izključeno, da bodo v razvalinah našli še nova trupla ponesrečencev.
Velik potres je bil zopet na Japonskem. Center potresa je bil na japonskem otoku Honši ter je zajel potres 600 km daleč naokoli vse ozemlje. Podrobnosti še niso znane, že sedaj pa je gotovo, da je število smrtnih žrtev zelo veliko.
Kitajci zavračajo japonske vesti, kakor da je Japonska zasedla polovico Kitajske, ker so tri četrtine kitajske zemlje še vedno pod kontrolo prave kitajske vlade. Kitajci ne bodo odnehali, dokler ne bo Japonska izpraznila zasedenega ozemlja.
Taks ie preveč
435 din za prekoračenje policijske ure
Vse naše poslovno življenje je preobremenjeno s taksami. Kamor se človek obrne, povsod ga čaka taksa. Posebno pa so obdarjeni s taksami gostinski obrati. Nič manj ko 45 raznih taks osrečuje gostinske obrate. Kako pretirane so že te takse, naj pokaže naslednji primer.
Za časa velesejma, ko je podaljšana policijska ura do 2. ure zjutraj, je imel neki gostilničar v Ljubljani dobro uro kasneje še odprt lokal. Vsakdo ve, da je splošno prepričanje ljudi v Ljubljani, da ob velesejmskih dneh tako rekoč sploh ni policijske ure. Spraviti zato ljudi iz gostilne, posebno če je družba dobre volje, je za gostilničarja silno težko, zlasti če gre za stalne goste. Če gostilničar malo ostreje nastopi, se naj-brže gostom zameri tako, da ga zapuste za vednb. Če tako ne nastopi, pa ostanejo gostje še v gostilni, policijska ura je prekoračena in gostilničar mora plačati kazen. Ta kazen pa ni majhna, temveč zaradi raznih taks naravnost oderuška.
Tako se je pripetilo našemu gostilničarju, da je bil za prekoračenje policijske ure obsojen, in sicer nič manj kot
za 435 din.
Za dobro uro prekoračenja policijske ure 435 din. Kje naj gostilničar zasluži ta denar v eni uri od ene mize gostov! Ves dan ni imel gostilničar tega zaslužka in zaradi ene ure prekoračenja policijske ure takšna globa. Gostilničar je odšel na policijo, da razloži, da je ta globa pretirana. Na policiji so mu nato sporočili, da globa nikakor ni visoka, temveč da so mu naložili najnižjo dopustno globo. Ta globa je tako visoka le zaradi taks. In napisali so mu, kako je prišhj do teh 435 din: din
50'— najnižja globa,
30'— banska taksa,
30'— državna taksa,
200'— banovinska taksa za podaljšanje policijske ure, 50'— mestna davščina,
50'— globa (trgov, sklad),
25'— državna taksa.
Če bi se pa hotel gostilničar pritožiti proti tej kazni, bi moral plačati najprej 145'— din za razne takse.
Menda res ni treba še nadalje dokazovati pretiranost sedanjih taks. Primer, ki smo ga navedli, govori pač sam dovolj zgovorno. Tudi takse morajo biti v nekem skladu s poslovnim življenjem. Današnje niso in zato jih je treba revidirati I
Povpraševanja	p
v tuli
720 — Curih: ponuja se zastopnik za les,
721 — Koln: platno za jadra,
722 — Firth (Nemčija): zastopnik se seli v USA ter želi tam zastopati tudi naše tvrdke,
723 — Berlin: mravljinčna jajca,
724 — Bradford (Anglija): strižena volna,
725 — Budimpešta: orehi,
726 — Patras: ponuja se zastopnik za fižol,
727 — Buenos Aires: zastopni-
ška tvrdka se zanima za vse naše izvozne proizvode,
728 — London: izdelki iz prot ja, živila, proizvodi hišne industrije, razne surovine,
729 — Broocklyn: zamaški za steklenice iz staniola, pozlačeni in posrebreni,
730 — London: svinjske kože,
731 — Bremen: zmleta in ne-zmleta paprika,
732 — Tel-Aviv: ponuja se za-
CURIHSKE IH TIME P0VUS1ICE IH lEKUMICIJE POSREDUJE
SLOVENSKO PODJEDE V BEOGRADU
Centralno transportno drOŠtVO Z 0. Z., Beograd, Kolarčeva l/lll
Vrši vse mednarodne transporte, zlasti vodne transporte na Savi in Donavi kot pooblaščena agentura Ju oslovanske Rečne Plovidbe za Slovenijo. Reekspediclja za vse balkanske države.
stopnik za kmetijske proizvode sadje, sadne soke in konserve,
733 — Ženeva: sladka rdeča in bela vina s 14—16 stopinj alkohola,
734 — Dunaj: kavčukasti dežni plašči,
735 — Anvers: surove kože zajcev in kuncev,
736 — Dunaj: tvrdka, ki ima podružnico v Londonu, želi izvažati razne predmete na londonski trg,
737 — Bruselj: surove kože zajcev in kuncev,
738 — Stockholm:	ponuja se trgovinski zastopnik za Švedsko za naše tekstilne tvornice, in sicer zlasti za trikotažo (žensko perilo razen svilenega), ženske nogavice iz čiste svile, flor-noga-vice (brez umetne svile) ter moške nogavice,
739 — Curih: malinov sok brez sladkorja,
740 — Bamberg: semena, deželni pridelki, stročnice, oljnato seme, rdeča detelja, in druge vrste de-telje, grah, sočivje, fižol in seme konoplje za setev,
Interesenti naj se za naslove obrnejo na Obaveštajni odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratniški dom. Pri tem naj navedejo svoje ime in številko, pod katero je ponudba objavljena.
barva, plesira in
Ze v 24 urah
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbargova ni. 3 Telefon št. 22-72.
Italijanska zunanja trgovina
Na zasedanju za racionalno organizacijo proizvodnje in zamenjave blaga v svrho izvedbe avtarkije je razložil minister Guarneri smernice italijanske zunanje trgovine. Italija mora z drastičnimi ukrepi zmanjšati deficit trgovinske bilance, zato mora odvišni uvoz omejiti do zadnje skrajnosti. Na drugi strani pa mora povečati izvoz, da si zagotovi dotok zlata in deviz iz tujine. Minister Guarneri je navedel, da je znašala v prvih 9 mesecih letošnjega leta vrednost uvoza samo 8,3 milijarde lir proti 10,1 milijarde v letu 1937. Izvoz pa je ostal s 5,7 milijarde lir ne-izpremenjen. Deficit trgovinskega salda se je torej znižal od 4,4 na 2,6 milijarde lir. V letu 1937. je znašal celotni deficit 5.640 milijonov lir, dočim bo letos komaj nekaj nad 3 milijarde lir.
Nemčija hoče prevzeti vse bolgarske pridelke
Nemški gospodarski minister dr. Funk je po poročilu londonskega lista »Times« predlagal bolgarski vladi sklenitev dogovora, po katerem bi Nemčija skozi 12 let prevzemala vse bolgarske surovine, zlasti tobak, sadje, grozdje, žito, drobnico, prašiče, govejo živino, rude in kovine. Cene bi se določile v naprej za vseh 12 let. Tega blaga pa Nemčija ne bi plačevala v gotovini, temveč z orožjem vseh vrst, s stroji in drugimi industrijskimi izdelki. Tudi cene nemških industrijskih izdelkov bi se določile v naprej za vseh 12 let. Nemci trdijo dalje, da bi edino Nemčija mogla v kratkem dobaviti Bolgarski vse njej potrebno orožje. Kakor pa se poroča iz Sofije, niso tam nič kaj navdušeni nad nemško ponudbo, ker bi bila Bolgarska s sprejemom ponudbe preveč odvisna od Nemčije. Verjetno je zato, da se bodo sicer poglobili trgovinski odnošaji med Nemčijo in Bolgarsko, vendar pa bo Bolgarska na vsak način skušala ohraniti svojo gospodarsko samostojnost.
Nova dvojna številka »Trgovskega tovariša«
Izšla je 9,—10. številka »Trgovskega tovariša«. Na uvodnem mestu objavlja zelo pregleden in izčrpen članek marljivega gospodarskega publicista g. Draga Potočnika o naših kreditnih zadrugah. Iz članka se jasno vidi, kako težko ije zadela kriza slovenske kreditne zadruge, saj je moralo od 474 kreditnih zadrug zaprositi za odlog plačil nič manj ko 254. —. Zanimiv in poučen je tudi naslednji članek: Svetovna produkcija in cene. Nato razpravlja g. dr. Vinko Šarabon o vojnem gospodarstvu Japonske. Članek zasluži vso pozornost čitateljev. — Lepo dopolnilo k uvodnemu članku je naslednji članek o slovenskih regu-lativnih hranilnicah v 1. 1936. in 1937. Sledita članka: Svetovni blagovni trgi in Mednarodni gospodarski položaj. — Zelo izčrpen in informativen je naslednji članek: Naše gospodarstvo v jeseni 1938. Tudi ta pregled je napisal g. D. P. Pregled obsega vse glavne panoge našega gospodarstva ter je zelo skrbno izdelan. Slede še članki: Kaj prinaša v življenju uspeli? — Trst — Zboljšanje v U. S. A. — Mednarodna konferenca za uporabo lesa — Hcnry Ford — 751etnik in Trajno dobra zaposlenost v svetovni gradbi ladij. — številko zaključuje Listek in Društvene vesti.
Nova dvojna številka »Trg. tovariša« se odlično priporoča. Trgovci, naročajte jo in skrbite, da jo vaši pomočniki in vajenci redno čitajo. Čimbolj je naobražen nameščenec, tem bolje more delati za napredek podjetja.
Konkorzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Alojzija Milavca v Planini pri Rakeku. Poravnalni sodnik Detela, poravnalni upravnik odvetnik dr. Ciril Krašovec. Narok za sklepanje poravnave dne 15. decembra ob 9. uri. Rok za oglasitev do 25. novembra.
Končano je poravnalno postopanje usnjarja in posestnika Leopolda Zupana v Kranju.
»Službeni list«
kralj, banske uprave dravske banovine z dne 2. novembra objavlja: Pravilnik o obliki, sestavi in oznamenovanju elektroštevcev in o mejah njih natančnosti — Avtentično tolmačenje 1. odst. 2. člena uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Razne mednarodne konvencije in razne objave iz »Službenih novin«.
Radio Ljubliena
Torek dne 8. nov. 11.00: šolska ura: November doma in v prirodi, dialog — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13 20: Operna glasba (radijski orkester)   14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Gradovi na Gorenjskem, II. del (Leo Pettauer)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Vzgojni pomen življenja in dela Vuka Karadžiča — 19.50: Vesela kronika — 20.00: Gluck: Ifigenija na Aulidi, uvert. (plošče) — 20.10: Franc Remec: Samo, prvi slovenski kralj (Izvajajo člani rad. igralske družine) — 21.00: Prenos iz Rima: Hristič: Suton, opera — 22.00: Napovedi, poročila.
Sreda dne 9. nov. 12.00: Citre in mandoline (plošče) — 12.45: Poučila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski Šramel — 14.00: Napovedi
— 18.00: Mladinska ura: Zgodovina glasbe (dr. A. Dolinar) —-18.40: Vojna in mir v luči mednarodnega prava (Roman Rus) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Leposlovci Primorskega Zagorja — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov) — 20.00: Orgelski koncert. Sodelujeta: prof. Pavel Rančigaj (orgle), gdč. Vida Rudolfova (samospevi) — 21.15: Koncert na violončelu, izvaja gosp. čenda šedelbauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.