n
n
VeUaMTieleto - . .	$6.00
£ Za pol Leta.....$3.00 a
Za New York celo leto -	$7.00 ||
7> tiiAVMvutvo celo leto	S7.00 cl
Največji dovcnski dnemik
Zdrtiienih državah	j|
GLAS NARODA

List . slovenskih .delavcev v AmerikL
I The largest Slovenian Daily II the United States.
■ 1—cad every day except Sundays j	and legal Holidays.
75,000 Headers.
TMJ5F0N: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York.	under the Act of Congress of March 3t 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 163. — fiTEV. 163.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 13, 1923. — PETEK, 13. JULIJA, 3923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
POGAJANJA MED PREMOGARJI IN BOSI
Popustili so v številnih točkah, a nočejo priznati unije ter privoliti v chek-off sistem. — Tri sporne točke med enajstimi so bile it rešene, kar pomen j a novo naglico v premogarskih pogajanjih. — Delodajalci bodo uvedli potrebne izpremembe.
1
Atlantic City, N. J
r.>rcM-a John Leary.
12. julija.
An t rati t tu tl^ltxla jaloi nočejo »e niiVsur vedeti o kliknil priznanju uniji* ter uwljavljanju check-off — - a popustili so dejanski •t** premoga r-tice odprav«*
lila
i* n n« 1 <iil j n ** za h t T«, zahteva ***
3139 fitntoviJte tone ter takozva-tiejra dorkiiff** sUtema, ki je v rain »ioj^mV 15 (MUtotkLh antracit-nih prehk> gornikov.
— Mi hočemo privoliti v to zahtevo. če bomo našli dejstva kot ugotovljena, — j«4 rekel Warri-ner, načelnik skupine deludajal-
PODROBNOSTI UMORA PRINCA ALI KEMALA
BODOČA ANGLEŠKA KRALJICA.
I
Lepa Francozinja, ki je osem let starejša kot mladi Egipčan, je bila aretirana po umoru v hotelu Savoy v Londonu. —	j
tira tona. obsegajoča 313C funtov iy dni, ki se je pomet ado pri rovih proč ves drugi premo«; raz-ven debelega in pristojbina nad standard dolgo tono je bila za ta cx I pa (le k. S4-«laj, ko se proda vse, j prav do prahu, je treba to tono 4*lpraviti, pravijo premogarji.
(rb\*na pritožba se je «rlasila, I «la zaznamuje uradnik, kadar pri-j
Na ta način bodo rešene ze tri i il enajstih zahtev premogarjev, odkar se je v nedeljo konferenca sestala, kajti ostali »Ive nta se tikali odprave dvanajsturnega delavnika ter odprave zavlačevanj pri uravnavi pritožb. To ponieiija naglostni rekord za konference v antracit ni industriji.
Ker se je to reformo zahtevalo 1 (nikar ho našli delodajalci trg za premog, ki je znan sedaj k<rt "stove and steam size", znači ta-akcija, da je temeljni načrt delodajalcev popustiti gel de nebistve-tvari, (levim hočejo ostati rosni glede točk, katere turni-za bistvene.
bmtvene točke so priznanj? ter uvel j a vi j en je check-off aa, kar bi melo povsem na-> za posledico closed shop; anje plač ter mogoče izpre-ev temeljnega dogovora, ka-
London, Anglija, 11. julija. — CJiimmje je pozno včeraj zvečer za dr.šilo kreganje, pok dveh revol-J verskih strelov ter stoleanje umirajočega egipčanskega princa, katerega je po mnenju policije ustrelila njegova lepa francoska žena v njih stanovanju v odličnem Savoy hotelu.
. Skoro kraljevsko oblečena -Zen-
de premog v tipple, nečistosti Vi .	j—
'	**	1 '	.. ..	>kn je bila predstavljena sodišču
kari ter samovoljno odbije pre-	.
....	za formalno zaslisanje glede luno-
mogarju petsto alt t lsoc funtov, i	. „
^ J .	..	ra. nakar so jo odvedli v jeeo.
če Dr a V tehtajo nečistosti le 10 aLi, r	.	w,
1	..	iil* eprav je bil umor izvršen ze
dvesto funtov. Premogarja se Ian-|	. .	•
^■precej easa poprej, je sele ob pol
treh neki služabnik zapazil truplo princa Ali Kemal Fahmy-ja.
kaznuje s tem, delati dan ali dva. •1
ko še nadalje .se mu ne pust
Preinoparji trdijo, da nudi to	. .
.... ,	, -.(Večerna obleka princa je bila ob
priliko, katere se pogosto posluzi' \ neka premogarska kompanija, da
in preluknjana od
se kaznuje ljudi radi linijskih delavnosti.
. Delodajalci so določili Warri-nerja in Richardsa, da preiščete to zadevo ter takoj j>oročata o
Sporočila sta, da soglašala v prineipju s premogarji. da je tre ba o<l pravit i te
lita s krvjo dveh strelov.	_
V spalnici princezinje so našli detektivi belo veijpmo obleko, oš-kropljeno s krvjo, in na tleh sprejemne sobe več zdrobljenih biserov, ki so krasili večerno obleko. Nekateri teh biserov so bili omadeževani.k krvjo in vsled tega Je
ALI BO 12URNI DELAVNIK ODPRAVLJEN
-: ^
Voditelji v jeklarski industriji pravijo, da bo kmalu konec dva-najsturaega delavnika. — Načelnik Youngstown Sheet and Tube je rekel, da bo prišel konec preje kot pričakovano. Organizatorji nimajo veliko sreče. —- Delo v čikaškem okraju.
Slika nam predstavlja Ladv Phil lis King, hčerko Lady Lovelace, o kateri krožijo govorice, da je nevesta angleškega prestolonaslednika.
ZADEVA CREIGHTON SE NI KONČANA
nih neizj
unije sistel
ravm
, . ..	, , , policija aretirala žensko,
krivične praktike.1 J	.	. 1
- ,___ Xa temelju pičlih informacij,t
rsta naprosila za cas, da pre-t	, , ... .	,
motrita uR<*.vil.va ,>remoKar.jev.	s0. <lf'b)l' >"	j	-
ČV bodo nato dejstva ogovarja-|I,,mePanja ™»IB,|ir "J™"' Zdravnik Boyle pravi sedaj, da je
IZVEDBA PROHIBIGIJE V NEW YORK CITY
i	•,	m	v^i/v so zgradili detektivi naslednjo te-
la ugotovi Lom premogarjev, bodo, ^	J
delodajalci pripravljeni uvesti po-j°riJO:
t rebne izpraienbe.	— Najprv® Re je vršil velik pre-
jpir, najbrž povzročen od ljubosumnosti med prineem Ali jem te?
Ko jc bila ta zadeva rešena, sej je konferenca odgodila na naslednji dan.
Washington, T). C.. 12. julija. Premogovna komisija je odločno zanikala vest, da je ge-neralni
njegovo ženo, ki je osem let starejša od njega. Ko je prijela zena
arzenik umoril taščo mlade Mrs. Creighton, in da ni umrla vsled ptomainskega zastrupljenja, — kot je prvotno trdil.
Trkom drugega dne obravnave
je
je sestavila Roosevelt ova
leta IfKKi, s čemur bi se pravdnik Daughertv napotil koda j e iz premen il a svoje
menu c lerega komisij
izbrisalo razlike meni rovi. (	misijo
Ko se je včeraj popoldne zo-	poročilo,
pet zbral podkomitej, je otvoril	Tajniik antrraeitne mezdne kon-
.lohn Lewis, aa^'elnik premogar-	ference je dobil »poročilo od pre-
ske organizacije, razpravo z vpra-	mogovne komisije, v katerem se
sanjem, če liot^sjo delodajalci Se	glasi, da tozadevne trditve iz-
kaj povv<la.ti, zakaj niso priprav-	mišljene ter naravrmst smešne.
Ijeni prizsnati unijo ter uveljaviti	Komisija vključuje med svoje
, „ , .	.radi domnevanega umora tasce
z t revolver, je skusal princ po- . ...	,, ^ . , ,
....	,. , . izjavil zagovornik Mrs. Creighton
begniti, a bil le ustreljen, ko je , ,	..	, • ,
r. , ,	da bo ona predložila nadaljne do-
prisel do vrat.	L	.
_ , , i , t - v , Ikaze v svojo obrambo. Le malo gostov v hotelu je culo, T, . .	. , , ,
.	T. , . . .	^ prvi obravnavi, tekom katero
strele, m mhce m cul umirajočega1. ...	i A -i. i «
,	.,	ie bila oproščena obtožbe, da je
princa stokati radi silnega rgme-i	.	, . ,
, . .	,	, „ za>trupila sojega mladega brata,
nj?.. ki je stresalo mesto celo noc. . t . .	, ,
oi - -i , • - - » ^ ^ • Chtries Aerv-ja, je zmagala brez Služabnik, ki je našel truplo, ni , , ,	. . .
_ vseli dokazov sebi vkorist. ničesar cul, a bil je pozvan v sobo
oJ nekega nervoznega gosta. ! Tekom včerajšnje razprave »	^
pričali izvedenci. Najbolj vaznai*
Vsled tega ukrepa komisarja
>ff sistem.
Zopet enkrat, po tako številnih ponesrečenih poskusih, hoče new-yorska policija izvesti prohibl-cijo. — Ukaz komisarja En-
righta.
Youngstown, 0., 12. julija. — Dvanajsturni delavnik bo odpravljen v številnih departmentili jeklarskih naprav še pred koncem tekočega leta, — je rekel James A. Campbell, predsednik Youngstown. Sheet and Tube Company na nekem banketu.
Campbell, ki je izza časa, ko je njegova kompanija kupila dve na-daljni jeklarski napravi, tretji največji delodajalec v jeklarski industriji dežele, je rekel, da bo prišlo popolno odpravljenje dva-najstume\ga delavnika " kmalu preje koit domneva večina ljudi.
— Mi izdelujemo sedaj načrte, — je dostavil, — in s prvim dnem prihodnjega meseca jih bomo pričeli spravljati v prakso. Naglica izpremembe je popolnoma odvisna od našega uspeha, da dobimo
potrebno delo.
* ^ *
Uradniki vodilnih jeklarskih kompanij, ki imajo svoje glavne stanove v New Yorku, niso bili prav posebno vznemirjeni vsled zadnjega ugotovila G-ompersa, predsednika American Federation of Labor, da bo ta organizacija zopet skušala unijonizirati ali organizirati jeklarsko industrijo. Noben uradnik ni hotel govoriti za objavo v (listih, a neoficijelno se je glasilo, da je obstajalo celo gibanje dosedaj iz malo več kot govoričenja in da niso organizatorji, v kolikor je znano, dosedaj napredovali v napravah.
Delavskim voditeljem bo skraj-
bella, predsednik Youngstown Sheet and Tube Company, je rekel McCadden:
— Celo delodajalci pričenjajo spoznavati, da mora izginiti dvanajstima! delavnik iz jeklarske industrije. Mogoče je to vzrok, da smo ^bili preplavljeni s prošnjami, naj ima naš pogon za uni,ioniziran je industrije svoj sedež tukaj.	» vi Cle vel and ski okr*aj vključuje vse ozemlje od Buffala pa do To-leda in južno do Cincinnatija. (»lasi se, da b>j sedanja kampanja o-sredotočetna v tem polju.
Policijski komisar Enright v New Yorlcu je izdal v sredo proglas, s katerim ukazuje policiji, no težko ustvariti unije v je.klar-
naj izvede Volsteadovo postavo ter zapre brcznice, gostilne in druge porostore, kjer prodajajo opojne pijače. Objavil je načrt, soglasno s katerim bo mogoče zasledovati gostilničarje in druge,
ski industriji, — je mnenje je klarskih uradnikov. Eden teh je rekel:
—Naši ameriški delavci so bili vedno proti vmešavanju v njih
BELGhlEG NAPADEL NEMŠKEGA DIPLOMATA
Amerikanec pravi, da ni Belgijec, ki je udaril nemškega diploma-tičnega pooblaščenca, spoznal v njem uradne osebe.
Bruselj, Belgija, 12. julija. — Amerikanec John Perrin, ki je bil v družbi prejšnjega poročnika Meedenanta, ko je slednji napadel v ponedeljek nemškega pooblaščenca Roedigerja, je opisal danes zadevo kot se je završila.
Srd prejšnjega nemškega poročnika, — je rekel 'Perrin, — je bil vzbujen, ko je Belgijec zapazil neko lice za ž&luzijami poslaništva tekom demonstracije, ki se je završila pred poslaništvom v nedeljo zvečer.
Perrin se je bil dogovoril z Metdenantom, da bosta v ponedeljek skupaj večerjala. Šla sta naokrog do poslaniškega poslopja, kajti Perrin je čid, da je poln plakatov, v katerih se proglaša nem-
Princ in princezinja sta bila dobro znana v hotelu ter sta igra-člane prejšnjega podpredsednika jia v družbi precej veliko vlogo.
priča države je bil družin, zdrav-nik Creightonovih. Rekel je, da je Enrighta je postala Volsteadova
postava del mestnih ordinacij, ki
zadeve in delavski voditelji v pre-
ki prodajajo opojne pijače, radii teklosti so bili prisiljeni delovati,
med inozemci, a dosegli so le maj-jsk^a -pooblaacenea kot talca.
hen uspeh. Sedaj pa se inozemci — Ko sv& šla mimo poslaništva, spominjajo zadnje stavke ter niso pozabili denarnih izgub ter tež-
vzdržavanja javno škodljivega
Razprava je razvila dejstvo, da M.rshalla, ki zavzema odlično jknjti prine je bil lep lnIad človek,!bil P^van k starejši Mrs. Creigli ^ ^ ^	škodljivih prosto-
tonažni sistem plačila omejen mesto v demokratični organizaciji (ki je 2el<)	Sport Princ jejton tri din predno je umrla.
• ton tri dni predno je
izključno na Wilkwbarre- I in vsle^l tega je bedasto dcmme-li n star Sele triindvajset let ter je di'lje -ie izjavi1' da	mIa(3a
skoro
Seranton okraj in da prihajajo i vati, da skušajo republikanci pri-pritoibe sk^ro izključno mož, krojiti j»oročdo sebi v korist, zaposlenih pri eni veliki komjMi-
ni ji. V vseh drugih rovih teme- RC JAKI, NAROČAJTE SE NA iji planilo na jardih odstranjenega premoga.
Premogarji «o ugotovili, da da-
'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
DENARNA IZPLAČILA
V JUQ0SLAVUX, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom našo bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po nlikih
VtaraJ m bile
Jufoalavija:
iUapoillJa tia aadnje poftt« ln UpUtaJe "Kr. i»oStnl fiekoml «rad" to **Jadrmn»ka banka" ▼ LJubljani, Zagreba, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajeru aU drugod, kjer Je pnC sa hitro laplatllo najugodneje.
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000
2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $67.50 .. K 20,000
PH nakazilih, ki tnaft«]« manj kot «<i tlaofi tfinarjav raCunlm« p»a«b«J It aantav a« poitnlno In tfruo« atro*ka.
Italija in	medene	osamijo:
Baspoillja na aadnje po«to to	toplaCoj«	"Jadrenaka banka" v Trato,
Opatiji to Zadra.
200 lir	................$ 9.80
300 lir	................$14.40
500 lir	................$23.50
1000 lir	................$46.00
Pri nakazilih, ki anaftajo manj at 10» lir računlm«
aa Mtnin« In «ru*a atroika.
Sa petilJelT*. ki preMgaJ« cnceck pet tImI dtnrnrjer all pe d«Yoljojnno pa awgetaeaU ie poacbnl papoat
Vredno* dinarjem to Uram tedaj nI atatoa, menja te veCkrat to nepri-CakoTano; la tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene maprej. po ceni onega dne. ko nam dospe poelanl denar t roke.
j pa It eentev
Olede lipta^tl * aeaeritelli dolarjih glejte p—fben egtoe w Um Itoa
Je poalatl najbolje po Domestic Money Order aH pa York Bank Draft.	_ _
FRANK PAITRTO STATE BANK
trpet	How York, H. T.
Glavno nstopaUtvo Jadranska Banko,
Mrs. Creighton informirala, da je Komisar je pojasnil svojim pod-
imiHvai »cun. icini uuuuufh. uu	. p	| . . , .	,. . _ «i i
svojega očeta, ki je eden najboga-pedla starejša Creighton .svinjine rejenim, da je smatrati Javno «kod
t^iih veleposestnikov v Egiptu.lin	nakar	J
Prine je izdal velike vsote na	Na temelju teh informacij je se večkrat krsi proh,bicijsko po-
lovanju, in zadnjem času tudi za diagnoziral slučaj kot akutno pto- stavo m da je treba take pr^tore
mainsko zastrupljen je ttr predpi- zasledovati na temelju mestne or-sal subnLtrat bismuta. Ko jeMrs Znance. Vsak čian policije je bil Creighton umrlt, je podpisal mr obveščen, da je osebno odgovoren liški certifikat, v katerem je na- ter podvržen vedel krvotok v možganih kotJsv glavni vzrok smrti ter ptomain- J prostorov.
isko za strupi j en je kot stranski I Enright je rekel nadalje, da se
nakit za svojo ženo.
Elegantna, vitka mlada Francozinja, je bila bolna ter bi morala iti danes v neki sanatorij naj operacijo. Ves včerajšnji dan je bil strašno vroč in prenasičen z elektriko.
— je reikel Perrin, — sva zapazila nekega, ki je ravno prišel iz
koč, da so dobili nazaj svoja sta- poslopja. Metdenat je rekel, da je
kazni, če ne stori
ra mesta.
— Mislim, da so napori delav-kili voditeljev glede vprašanja oseanurnega dela malo prekasni, kajti absolutno resnično je, da izdelujejo uprave večjih kompa-nij načrte za izločen je dolgega delavnika in možje sami vedo to dobro.
Vsled tega je za te ljudi le malo mikavno pridružiti se giba-
ko,J svoje dolžnosti ter ne zaBre takih	m julija
bo smatralo za dokaz grafta, če
Novi
to gotovo Nemec.
— Poglejva, kje živi, — je rekel.
Nemcu se je pridružila neka ženska.
Nedolgo potem sta prišla Perrin lin Metdenat mimo dvojice, ki je naglas govorila nemški.
Metdenat je pohitel za parom ter ga prehitel, ko je ravno odpiral vrata rezidence v Roulouse ulici.
Metdenant je p°tnl Nemca na
bil komaj premišljen vnaprej. — Dvojica pe je mudila v Angliji za zabavo ter se je kmalu namerava la vrniti v Francijo. Kot Franco zinja je morala vedeti princezinja
Zločin, ki ga je izvršila ona, je	^	.
Ko so ga vprašali, kaj misli se bo policist sporočil obstoja ta-
daj. da je bil resnični vzrok njene I ^ prostorov, kakorhitro bo do-
smrti, je odgovoril*:	I bil tozadevne informacije.
— Zastrupijenje z arzenikom. j Policijski komisar ni podal no-
Pojasnil je, da je izpremenil I bene izjave, kaj je vzrok njego-
da ' o v njeni .domovini dosti bolj svoje naziranje vsled razkritja ar- vega povelja, ki predstavlja iz-
popustlji\*i napram morilkam strasti kot pa v /ngliji. V inšpektorjevih* uradu,
iz
zenika v bistvenih organih Mrs. 1 premembo v stališču policije.
organizatorji bodo poslani v či- tla ter rekel: kaški okraj, da poskusijo organi- j — Ta človek zasluži kazen, ziranje jeklarskih uslužbencev. Nemec je medtem pojasnil Zadnji napori, pod vodstvom Fitz- ljudski množici, ki se je zbrala, patricka ter Fosterja, leta 1921 so' da je Herr Roediger, nemški pose izjalovili in Gompers je ozna-; oblašoenec, a ljudje niso kazali čil ta dva za preveč radikalna, da ! zanj nikakih. simpatij, ko so spo-bi mogla uspeti.	znali, da je bil Nemec tepen.
Izza onega časa je izgubil Fitz- .Metdenant je medtem izjavil,
jCreighton, potem ko je bilo njeno| Ko je bila pred kratkim pre-jca_ truplo ekshumirano in preiskano, j klicana državna prohibicijska po-
patrick nekaj, svoje "rdeče" krvi, vendar pa ne bo imel nobenega opravka s tedanjo kampanjo, da
Bow Street po'u ijsko sodišče or?anov Mrs- Walter Creighton j Voisteadove postave, da pa naj je bilo natlačeno i <'do elegantno in da Je nažel v njih potom kemič I izostane vse detektivsko delo pri .>lre"enih J.mk i.i bi<»ških, .:» so ne analize 23.286 miligramov ar izslediti kršilcev prohobicijske privedli prinee/iejo noter. Nj - o 'aenikovega trioksida, kar bi po-1 postave. To stališče je odgovarja-blodo. J.rrspn, \ ]epo lice, iz menjalo manj kot 50 miligramov j lo izvidu korporacijskih odvetni-ncsilo preplašen izraz. za vse telo.	kov. Zvezne prohibieijske oblaki | V sodišču je vladal popolen mir Državni pravdnik ga ni, kot pri pa so protestirale proti temu stain vsakdo je razločno slišal glaslprvi obravnavi vprašal, če bi mo-1 liscu newyorške policije. » detektiva, ki je pripovedoval, ka-i^a ta množina arzenika povzro- Winnipeg, Mantioba, 12. julija, ko so našli truplo. Princezinja ni «»t! smrt, a zagovornik je skušali Volile i Manitobe s<i se izjavili pri razumela niti besede, a ko ji Je spraviti to vprašanje na površje glasovanju, ki se je vršilo včeraj tolmač prevel opis, se je precej tekom kriznega zaslišanja. Držav- glede predloga, naj se dovoli pro-razburila. ni pravdnik pa je temu ugovarjal dajanje piva in vina prt obedih v I Detektiv je rekel, da je bila v ter trdil, da je dr. Edel kemik, ne| hotelih, proti tej predlogi, hotelu in na policijski postaji P« zdravnik, 'princezinja mirna. Popisal je tudi luknjo v zidn, povzročeno od krogle. _ ___»
mor so jo odvedli iz hotela, je!	Edel, okrajni kemik, je pri-1.stava, je zavzela policija stališče, se spravi jeklarske delavce v unij-
princf?:nja skoro omedlela.	da Je dobil polovico bistvenih da lahko zasleduje javna kršenja ske vrste. Jeklarne v tem okraju
obratujejo z 90 odstotki. Pomanjkanje dela postaja manjše. Poskusi organizatorjev se bodo vršili v glavnem med navadnimi težaki, ki so najslabše plačani ter snora delati najdaljše ure.
Cleveland, O., 12. julija. — Ko bo prišel semkaj Wdlliam Han-non iz Chicaga, tajnik in zaklad-ničar izvrševal nega sveta narodnih in mednarodnih organizacij v jeklarski industriji, se bo resno pričelo delo organiziranja 100,000 ali več jeklarskih delavcev v cle-velandskem okraju. Tako je izjavil J. McCadden, ki je otvoril tukajšnji glavni stan sveta. Glede uggtovila James Camp-
da je bil provociran.
Priče trdijo, da je bil Perrin le gledalec in da je spremil prejšnjega poročnika in njegovo žrtev na policijsko postajo, kjer so sprejeli ugotovila vseh prizadetih.
Perrin je rekel, da nista niti Metdenant, niti on vedela, da je Roedinger diplomat in da hi se nič ne zgodilo, če bi nemški pooblaščenec ne govoril nemški.
450,000 ITALIJANOV BI SE RADO IZSELILO.
Vzrok tega je bila izjava dr. 1C0 do 175 miligramov za povzro-"Williama Minninghama, ki je pri- čenje smrti, torej vec k^t trikrat čal dan poprej, da bi bilo treba)toliko kolikor je pronaael kemik.
Rim, Italija, 11. julija. — Italijanski oddelek za izseljevanje je dobil od 450,000 Italjanov, ki bi se radi kselili. v inozemstvo, prošnje za dovoljenje.
Večina njih bi se seveda ^vada izselila v Zaružene države.
f"
■


1

y
HGHiAS NARODA, 13. - JUL. -1923.
M A>i*l OffMfll
•HL Al N A H O O
mwmry Pty
Sunday*
2Evl Mi
MJI
u pol Ma mm,
»»»•crlptkm Y—r>y f Jo
AdvartlMfiMnt on Agr«»m*nt
Maja »—m dm UWW4I
i Mifcnart m M	Dm«>
r. Prt iprintmM kr»J» naroenflsor. MvtUU« nam«iti, d* hltroj« n«M*i«
•• L A • NARODA« •«, mufwm* a* Manhattan. |
Cortlandt MTI
JEKLARSKA INDUSTRIJA
Samuel Oompcrs, predsednik American Federation of Labor, je objavil, da bo pričela njegova organizacija z unijoniziranjem jeklarske industrije.
Pri tem je prizadetih nekako 365.000 mož, večinoma težakov.
Že dostikrat poprej je vprizorilo organizirano deilo naskok ur t«, močno trdnjavo indostrijalnega reakeijonarstva in izkoriščanja. —
Vm dowS»*danji poskusi pa so se izjalovili, deloma radi nezavednosti in nepripravljenosti delavcev, <leloma pa radi velikega pritiska, katerega je izvedel vsemogočni kapital na delavstvo in javno mnenje potom konmipiraiiepa easopip:"
Zadnji tozadevni poskus leta 1919 in 1920 se je klavrno izjalovil iln (iompers pravi, da so bili tega v glavnem krivi radikalei m.-d delavskimi voditelji, ki so se posluževali preveč nasilnih metod.
— Ne moremo presoditi, v koliki meri je ta izjava Gompersa resnična, a trohica resnice vendar tiči v njej.
Dejstvo je, da je bil dotični čas skrajno slabo izbran za tak
poskus.
V	deželi je prevlad o va-lo industrijalno mrtvilo, ki je bilo posledica prwkinjenja obratovanja vojnih industrij. Imeli smo skoro pet milijonov nezaposlenih v deželi in vsakdo je bil vesel, če je bil pod streho ter na gorkem.
Taki časi so skrajno slabi za organizacijske poskuse," ker je vsa moč na strani močno organiziranega kapitala.
Važna pa je nad al j na izjava Gompersa, v kateri se glasi, da je sodnik Gary sam olajšal delo federacije, ko je v družbi svojih stanovskih in profitkrskih tovarišev izrazil, da ne more jeklarska industrija odpraviti dvanajsturnega delavnika.
Vihar ogorčenja, ki je šel preko dežeJe vJed 1*ega. je v izdatni meri razrahljal doM'daj nezavzetno postojanko jeklarskega trusta ter obrnil javuo mnenje proti Ciarv-ju iu njegovim tovarišem. S teiu pa je bilo tudi olajšano, če ne sploh omogočeno organizacijsko prizadevanje federacije.
V	Ohieagu, flevelandu in Pittsburghu so bili ustanovljeni glavni stani, odkoder se bo vodilo boj.
Zh enkrat je še težko reči, če bo federacija bolj uspeŽna v svojih .N«-danjih prizadevanjih kot je bila dosedaj, a gotovo je, da ji nudi večja prilika kot se ji je keda'j.
konov, kažeta z<rpet nastopna lučaja. Slinavka .se je po nekaterih
Dopis.
Iz Belokrajine. f neki «eji, ki <*e je vršila kar pred Kam privede n"-spoštovanje za- farovžem. je pograbil župnik župana Rancha in ga malo stresel. Vložena je bila tožba. Da bi jš ipo-H<»kranjskih vaneJi tako razpa-tmagal župnik iz zadrege, je vložil »la. <la ni skoraj enega hleva, kjer nekako protitožbo, katero pa je ne bi bfto okuženega iivmčeta. i državno pravdništvo zavrnilo, ker Ljudje v- bojijo prve zamere, po-j bila — preotročja. te!it mi pa boleaen raznese v ve«liko	-
f	m	"-1
gospodarsko škodo. Na ta način ni mogoče nikoli ugonobiti bolezni, kar bi sicer prav lahko bilo, če me takoj od začetka ukrene vse potrebno.
V Poljanah pa ae je zgodila tale strašna n»vreča: Vzlic strogim odredl>ara glede pasjega k on turna ca so letali psi prosti okoli. Eden izmed njih je stekel in ugrize! desetletnega dečka in njegove gmpodarje - moža in ž«no/De-! u\u ** k(mcn° *prejet P™*1«* ft* je veeraj *tekel in dvnes umi-|fbske d*ie*»1***' P° katerem do-
be pravoslavne cerkve svoj nov
koledar, ki je astronomsko toč-
Iz Jugoslavije.
Izenačenje koledarja.
V Carigradu je v zadnjih dneh zboroval kongres pravoslavnih cerkvi v zadevi reforme starega pravoslavnega julijaiMkega koledarja. Po večdnevnem posvet ova -
ra r groznih bolečinah. Gospodar in gospodinja »ta se odpravila šele m v in j v pH«teorjev zavod v Za-gn4>. a ni irikljnfaao. <ia ne ste-č^a *ndri nun dva. Tudi neki bik j =rtekel in napravil precej sko-ut\ predno no ga pobili.
V	i morajo res take nesreče prepričati narod, da eo nekateri za koui sa»t»H» zaradi varnosti narejeni? Duhovščina, ki tako rada hruj-»ka proti državi, naj rajši ljudstvo navaja k iap<»lnjervanju zakonov -ker sicer se lahko Tjgodi, da tudi eorkv«nih postav ne bo nihče izpolnjeval.
Zadnji je bilo veliko dežja, kar slabo vpliva na vinograde, ki ne morejo »de vrtet i kakor je to potrebno.
V	Adlešieih je brio zadnji ea» prwej kara uradi popravila eer kverirtira etotpa. župnik je hotel
za popravila, ljudje pa Nastal je prepir in pni
Peter Zgaga
Delo vam bodi
v veselje
KUSU onih, ki so vajeni kaditi pri delu, bo prijala HELMAR, turška cigareta.
- : Miloba, duh in dober okus 100 čistega turškega tobaka v Helmar vam bo povzročilo zadovoljstvo pri delu.
HELMAR so zaščitene v lepenka-stih škatljah, da se ne lomijo in kruše.
Helmar je največja ameriška vrednost glede cigaret.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN IME.
V škatljah po 10 aH 20
Živimo v dvajsetem stoletju!
Da, živimo.
In tudi civilizirani smo?
Seveda rano civilizirani.
Zakaj se ameriški narod najbolj zanima?
|Za osebno svobodo ki za vse lepe čednosti, meil katerimi zavzema prohibicija častno mesto.
Ob čem se naslaja?
Kot vsafk civiliziran človek se tudi Amerikanec naslaja ob lepoti. Za lepoto veliko žrtvuje. To je, kar loči civiliziranega od barbara.
Kaj je višek lepote v naši civilizaciji?
Boksanje in krvav pretep.
HttgoBluimtu&a
Ustanovljena 1. 1898
3Catm. Sfeimata I
3
Inkorporirana L 190»
GLAVNI URAD v ELY, ftUNN.
Izdelovalci prvovrstnih turških in egipčanskih cigaret na svetu.
U ELM AR
Novice iz Slovenije.
Povezan mrlič v Ljubljanici. , ko zvezal vrv. Raztelešen je tmp-Kakor smo poročali, so poteg- la ni pokazalo nikakih znakov minili iz Ljubljanice povezano trup- ^iluostr. Brez dvoma je nesrečnež lo utopljenca, v katerem so iden-i izvršil samomor v stanju duševne tificirali 561etnega posestnika M. zmedenosti. J area iz Črne vasi na Barju. Spr-
va je izgledalo, da gre brez dvoma za zločin umora ali roparske-
Starec umoril svojega pastorka.
601etni posestnik Koren v Rito-
ga umora. Utopljenec je imel zm>ju pri Slovenski Bistrici je u-
nej&i kot gr^gorijanfski in ki je urejen tako, da ježe 877 let vzporeden z gregorijaiiskim ter nastopi šele leta 2300 razlika enega dneva mM obema koledarjema — ako so dotlej ne doseže sporazum o končnem izenačenju. Redakcija vseh odločitev o reformi koledarja je bda .poverjena profesorju Milen koviču in bo pk-ediožeoa v ratifikacijo posameznim pravoslavnim cerkvam. Izpresnamba se izvrši /o lotos na ta način, da «e 1. oktober šteje -že 4o$t 14. dan omenjenega meseca.
Okradeno t omborsko sodišča.
Niti sodišča niso več varna pred tatovi. Te dni so vlomili v sobo predsednika okrožnega sodišča v
SomHoru nepridipravi, ki «o ji*
po Tvoje in takoj 120.000 krem praznili blagajno, ▼ kateri je bilo
preko «0,000 dinarjev. O vlomil cib ni ne duha ne aluba.
namreč obe roki privezani ob noge. Policija je pričela obsežna poizvedovanja ter je zapisala eelo vrsto Barjanov, v pivi vrsti pa utopljenčevih sorodnikov. Jarc si je že enkrat skušal vzeti življenje z utopitvijo. Ker je izvrsten pla-vac, si je takrat na vlekel česz glavo vi ečo, češ. da se ne bi mogel "izmotati". Navzlic temu je — ker se je v vodi skesal — priplaval zopet na suho. Rodbina ni živela dobro. S sinovi se oče sicer ild prepiral, pa je imel opetovano konflikte z žesio. Zadnje čase je bil Jarc močno melanholičen. Sosed ga je namreč obdolžili, da mu
nu ril svojega pastorka Pernata. Oddal je nanj pet strelov. Koren je že dalj časa s >vraži! svojega pastorka. Umor vzbu ja za vsej o-ko lici-tem večjo senzacijo, ker je morilec na glasu kot silno pobožen mož. Preiskava v teku. Mo rilca so izrodili sodišča.
Volkovi v kočevskih gezdih,
Iz Kočevja poročajo: Znani lo ve" Schaffer iz Ž**lj pri Koče\ju je pogodil 7, enkratnim strelom nenavadno veliko volkuljo in pri tem ujel dva po mesec dni stara volkova. Volkovi so se zopet pojavili po kočevski okolici in delajo je kradel seno, in tudi neka za- j nenavadno mnogo škode posestiii-devn z le>som mu je deiala pregla- kom s tem. da jim trgajo drobni-vieo. Bal se je, da bo prišel pred J co in živino. Odbor za po-koniče\'a-s<f dni jo. Ogibal se je ljudi, bil je nje roparic pri okrajnem glavarstvu v feoi*evju je p odvzel energične korake, da zatre volkove. IjovI se nadaljujejo in je priča-koVafi nadaljnje lepe uspehe.
"Včeraj sta se tepla v New Jersey 1 "Willard in Firpo. Navzočih • je . bilo nad stotisoč gledalcev.
Premaganee je dobil nad stotisoč dolarjev, /magalec nekaj nad i (l vaj set t isoČ dola r j r- v.
Vsako minuto sedem rund trajajočega pretepa sta "zaslužila"
na tisoče nn tisoče dolarjev. * * *
V naslednjem bom navedel do-slovni prevod malega dela dolgega poročila, da bodo čitatelji vedeli, ob čem se naslaja civilizacija dvajstega stoletja:
"Willard je motovilil po zraku s svojo dolgo levico, ki je izgubila svojo moč.
Firpo je silil vanj. Glavo je imel nagnjeno nazaj. Punčice očes so se mu skrile pod trepalnice. Gledal je belo. ,
Zaletel se je v "Willarda tako j divje, da je "big Jess" omahnil med vrvi.
Firpo ve pesti so padale s silovito naglico na široko kosmato ; telo pod njim. Firpo je lopnil ta-i ko silno po Willardovi čeljusti. ■ da se je cul udarec orokavičene i roke dvajset jardov naokoli. Sunek je omajal bivšega svetovnega šampjona. Kolena so mu začela klecati. Zatem je začel Firpo udrihati po Willard o vem obrazu. Obraz se mu je pordečil, vse njegovo telo je bilo polno rdečih srag. Iz nosa in iz ust mu je lila kri. Končno je padel na kolena
in teiebnil na tla . . .
* * *
Da, človek se mora nehote vpra" sati: Ali živimo v letu 1923 preti rojstvom ali po rojstvu našega Gospoda?
* ^ * *
Zdravnik je rekel žalujoči ženi:
Vaš mož je res slab, toda videli bomo. Če bo živel do jutrišnjega dne, bo all right. Če pa ne dočaka jutrišnjega dne, pa ne vem, kako bo.
Danps je petek, 13. julija. Nesrečen dan. Sezi v ep, pa boš ta-kaj opazil, da ti manjka precejšnja svota denarja.
* * *
Prilizovanje nima nobenega stika s prijateljstvom.
Gtavni odborniki:
Presednik: RUDOLF PER DA X. 933 E. 1S5 St.. Cleveland, O.
Poapredscanik: LOUIS BALAST, Box 100 I't-arl Ave . Ixiraln. O.
Tajnik: JOSEPH PlSRLER. Ely. Minn.
Bl&gujiiik: GEO. L. BROZ1CH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtiiin: JOHN MOVERN, 412 — lith Ave. Eaat. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. CRAT1EK, S03 American State Hank Bid«., COO Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠN1K. Room 20€ BalteweU Bldg.. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1234 W. 18 Street. Chicago. III. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNTK. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. C217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3ril Street. La Salle, III. JOSIP STERLE. 4<i4 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON C El. ARC, 538 Market Street, Waukegan, III.
---Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda".	-
Vse stvari tikajoCe se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatve naj ae poSiljnjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniSka spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku
b1i2njega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite
na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Jugoslavia irredenta.
- .. _ j
Pobcji v Trstu.	darskem in kulturnem razvoju s
Po paradi vojaštva in milice 4. tem' lla •i'nn v I>rvl vrsti vrne ».le, junija je napadla opoldne skupi- ,iaJ«*ie i'1,u bl,e wlvzete. na miličnikov*' švtiri komuni- Stan-er je p mlarjal. da je vlada ae. Pri spopadu je bil fa&st Ore- ^ijeiodnim manjšinam dolžna dana ustreljen, morilca Repie Lil tl l>()f?(,Je ^oboden razvoj nji-Uglessi pa sta pmbe-nLla. Zvečer hovega jezika m nj,bove kulture, sta našla učitelja Pahor in snrtfk Ifttra ^ T>ravi sramotilni steber tb Katinapski cesti težko ranje-1 ,tallie* v teni delu Juli.is.ke Kra neSa komunista Marija Bereeta.	^ vlada enotnih nače-
Prenesii so sa v bolnico, kjer je!hh> ^ P0 P°	posameznikov
umrl, ne da bi se zavedel. Doume-! 1,1 ^ P«hoijsfcinn metodami. Ob-va se, da so Bereeta ustrelili fa- 1},-'tl s0 odstnuiile toliko jugoslo-
ši«'ri iz osvetp za. Oreno.
Govor poslanca Stang-erja v Rimu.
vanskili učitelji-v, da je .šolstvo i<r^k;li manjšin skoro poptdnoma zatrto. Tjjud«kih in srednjih šf»l ni več. NTa tak način rimska vlada
So i a i i rnsiko zbornice je bila gh*-: ne bo pr*,pf-Šila asimilacije Slova-
de julijskih Jugoslovani o v posel)-; nov. Slovani imajo lastno zavest.
no važna, krt,- se je oglasil k be- ( kateri se ne morejo odreči. Tutii
sedi poslanec istrskega mučeni- j ureditev sodnijskih uradov ne od-
škejra jugr-slovan^kesra naroda dr. g-ovarja ioterewou isti^keg-a ljud-
1'liks Stanger. Njegov govor je'stva. Na k on eu .svojega govora je
bil v času splošnega fašbtovskeg-a ; <ir Stanger zaJitcval da se z Istro
terorja nad Istrani naravnost po- j postopa kakor z drugimi italjan-
gunmo dejanje. Uvodoma je dr. ski mi deželami ter da se daje Slo-
Stauger »pozval vlado, naj v ol>- vanom iste pravice, katere uživa-
mejnili pokrajinah vzpostavi ena- jo itaJjanski drža.vljajii. Po Stan-
k op ravnost vseli državljanov pred ?erjeveni ^>voru je prešla ?bor-
zakriuoan, na i ščiti in ukaže ščititi • , ,	.	it* i
...	, ....	. uvea h glasovanju, izrekla ie via-
po svojili predstavnikih pravice
dm-orodcev za ohranitev in rabo di zaD'ull<;o- vlado -ie "lasova' njihovega jezika, zagotavljajoč	P^oti nji 83 posJuneev. Dr.
tem plemenom -svobodo v gospo-' Stamrer je grlasovanja vzdi'/.al.
Pojavil se je znanstvenik, ki na vse pretege hvali dobrote, tako-zvanega približnega piva, torej piva, ki nima niti pol procenta alkohola. S številkam i je dokazal, da je ni boljše stvari na svetu in ne bolj redilne kot je near beer.
Vsebuje vitamine, škrob, fosfor, železo, beljakovino, lepenino in sam ne vem kaj še vse.
Kljub temu je pa v Ameriki na ,milijone ljudi, ki bi poželjivo pili štiriprocentno pivo in bi jim pri xem ne bilo popolnoma nie mar, če je v njem kaj vitaminov, škroba, fosforja, železa, beljakovine itd.
molčeč in zamišljen. Usodnega dne je poslal Jarc vse sinove na polje, žena pa je odšla z mlekom v Ljubljano. Ko so se domači vrnil!, #0 našli hiišo odprto, igofipo-darja pa nikjer. Tekali so ga. nato pa so Še wti dan obvestili policijo. Nekatere priče so izpovedale, da «>-> videle Jorca usodnega dne hoditi cib Ljubljanici. Pozneje se je vršila v mrtvašnici pri sv. Krištofu oibdukeija trupla. Pri obdiuk-cšji se je ugotovilo, da je Jarc iz-
Dva kolesarja ponesrečila.
Pri koledarski dirki v Ljubljani je ponesrečil znani kolesar Albin Hiškovic. Padel je t k o nesrečno * motocikia, da je dobil težfeo po-fckodbo na glavi.
Pri padcu s kolesa v Mestnem logu v -Ljubljani si je zlomal levo
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma'* in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
j vršil samomor. Dognalo se je, da Tako Ignacij Gorene, strupar v to-je po naošau vezave Jarc sam lah- varni "Indus" v Ljubljani.
nova wunmvA btjioa
NA KRVAVIH
»l.50
RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega J slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga J« trdo vazana, vsebuje 270 atrani in 25 >lik is vojn«.
•GLAB NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

T. '.SiLSi i: - . . ■J-k'Ju.	. ■ ... i
i
-QIiAS NAJtOPA, 13. JTJXI 1923.
Zagonetno, toda resnično.
uu
Roparski tovor na "Silvermine".
prto morje, predno bi upniki iz-
ROKOBOKBE SO liAWfEVUHE
... . . .vedeli za obupni finančni položaj
>>ilvermine vsebujoč	1	... „.' *
... . ... i tvrdke ter naprosili sodišče za
ležal v prist aru ae u r .
„ . imenovanje konkurznega upravi-pripravljen na odhod. .. ,	, „
telja, v katerem slučaju bi bil za-
Parnik ' 4200 ton. New York Napolnjen je bil z avtomobili, pojedel »-ski m i stroji, svilo, obleko, pohištvom, nakitom, fotografični-mi aparati, patentnimi medicina-jnii, čevlji ter sploh z vsem mogočim in nemogočim blagom.
V blagajni kapitanove kabine bo bile Npravljene ure in nakiti ter .f60,000 v ameriškem denarju ter dva tisoč angleških funtov. Te funte je moral kapitan prevesti nekam drugam. Da je na krovu tudi $60,000 pa niso vedeli upniki lastnikov parnika.
Na poveljniškem mostiču, poleg kapitana, sta stala dva moška v navadni obleki, dva brata, po imenu Fred in Edvard Halsey. Kazala sta pre cejšno nervoznofit, kajti zelo rada bi zapustila s parni kom in dragocenim tovorom te-ritorijalno vodovje Amerike. Imela sta natnen izpremeniti v denar poverjeno jima blago, spraviti v svoj žep skupiček ter se nikdar več vrrjiti v to deželo. Bila sta nervozna, ker sta se bala, da bodo prišli upniki njih trikom na sled še pred no bosta mogla spraviti >> vo j plen na varno.
§ . #
Ko sta dala Fred in Edvard Halnev inkorporirati svojo ek-sportno družbo, sta imela povsem postavno dovoljene namene. Jemala sta v najem ladje ter dala trgovcem in tvorniearjem priliko obložiti te ladje z eksportnimi predmeti, katere radi kupujejo ljudje v drugih delih sveta. Napravila sta več uspešnih potovanj, a nato so prišle raane sreče in zmote in oba brata sta stala preti finančniki polomom. Bila sta hudo zadolžena ter vedela, da se moreta rešiti le z obupnim korakom. Upniki niso š** vedeli, v kakšnem slabem položaju sta. Parnik "Silvermine" je bil njiju zadnje pribežališče. Bila sta lastnika tega parnika, ki je bil sicer do skrajnosti obložen s hipotekami, a vendarle la*vt obeh.
, Starejši brat. Fred, je iztuhtal celi piratski načrt. Hotela sta pobegniti s svojim plenom, prodati blago ter živeti nato brez skrbi na kaki plantaži v tropičnih krajih. Žrtve pa naj bi nosile stroške.
Hitro postopanje jo bilo neobhodno potrebno, da se Izvede roparski načrt še pred no bi postale znane finančne težkoče družbe. Fred je pisal zelo zapeljivo pT-smo vsem trgovcem in tvorničarjem, katere je imel na seznamu. Parnik bo odšel v Južno Ameriko in tam bo blago prodano za največji dobiček, pod osebnim vodstvom bratov Halsey1. ki bo-sta odpotovala s parnikom. Brata sta zahtevala zase le primerno komisijo. Vse druge stroške sta bila pripravlejna sama pokriti.
Ni bilo mogoče misliti si bolj u-godne ponudbe. Številni tvorni-čarji in trgovci so spdli na lima-nico. Na pomol, ob katerem je ležal parnik, so neprestano pri hajali te~ki truki in konečno je bil parnik do vrha poln blaga. Klaracijske listine sta dobila brata na postaven način. Parnik je bil pripravljen na odh^d. Brata Hnkev nista imela niti najmanjšega namena poslati denar, katerega bi dobila za blago
"Silvermine** je bil namenjen v Puerto Cortex, Honduras. Bra ta sta ae dobro informirala ter izvedela, da m tam nobene izročilne postave in da bosta na var nem, ka-korhiero bosta dospela v notranjost treh milj od Hodurasa Upniki so imeli sicer zavarovalne plice za svoje bla^o, s te so se ti kale 1« nesreče na morju ter so bila brez vrednosti v slučaju tat vine ali poneverjenja.
Tovor parnika je bil vreden miljon dolarjev m. razventega je bito i* W*00a katere sta-brati Ha key skrivaj vzela iz banke in dva tisoč angleških funtov. Oiav-stvar je bila sedaj priti na od
plenjen parnik s tovorom vred. * * *
Parnik "Silvermine" je odplul iz pristanišča. Brata Halsey sta stala na p/veljniškem mostiču poleg kapitana Folgv-a ter tajnika Hellerja. Pri Staten Island u so odpustili vlačilni čoln ter odpluli naprej z lastno paro. NaerJkrat pa se je približal carinski čoln ter signaliziral parniku, naj ustavi. Neki častnik je siplezal na krov. Fred Halsey mu je šel nasproti. Tresel se je in le s težavo se je obvladal.
— Imamo informacije, — je rekle častnik. — da imate kontra-bant na krovu, vojno municijo za ustaše v Gosta Rici.
Fred je olajšano vzdihnil. Imamo na krovu sto pušk, na menjenih v Honduras. Vzemite jih s seboj, da boste bolj varni.
Zaboj s puškami so prevedli na carinski čoln in parnik je nadalje vad svojo pot.
* e *
Komaj štiri in dvajset ur po odhodu parnika iz newyorskega pristanišča je bil imenovan kon-urzni upravitelj za eksportno družbo, ki pa ni našel ničesar dru-; gega kot borno premo ter prazno, blagajno. Sto in petdeset upnikov je prosilo svoje odvetnike, naj i apelirajo na državni department, i da pošlje za parnikom bojno ladjo, a še predno je vlada kaj u-kreni'a, je dospel "Silvermine" v Puerto Cortez.
danes govore v tem mestu velikih slavnostih, katere sta priredila brata Halsey vsaki večer na svojem parn.ku civilnim a \ojaškim oblastim republike. Preko dneva pa so rtriuajali na krov kupci in ker nista gledala brata posebno na ceno, je odhajalo blago kot maslo. Denarnica
VABILO MA PIKNIK #
društev "Najsv. Imena" in MKrščanskih Mater" v Henry Walter's KmeraLd Parku, vogal Myrtle in Martin Ave., Glendale, L. 1., v nedeljo 15- julija. Vstopnina prostovoljna. Slovenca godba. Kegljanje za dobitke. Srečalov. Žrebanje dveh cekinov. Rojaki, rojakinje: na svidenje! Najvljudneje vabita Odbora obeh društev. (12-13—T)
Rada bi izvedela, kje se naliaja ALOJZIJ SEVŠEK, doma iz I^aza pri Ljubijo««. Iščem ga v imenu njegove žene Helone Sev-šek, ki že osem let ni dobila nobenega glasu od njega. Meni je pisala že tri pisma, če vem, kje se nahaja. Pred štirimi leti je živel a* G*obeville pri Denverju, Colo. Prosim cenjene rojake, če kateri vet da mi naznani njegov n.islov, ako pa. sam bere oglas, naj se mi takoj javi. — -Marjeta Sevšek (drugič omožena Box 261, Eveletli. Minn. (10-13—7)
NAZNANILO.
Prer kratkim se je vršil v Shelby, Mont., pretep med svetovnim Sampjonom Dem pse vem in tekme ceni Gibbonsom. Dempsey ga ni mogel premagati. Slika nam kaže prizor iz tretje runde. Včeraj sta se tolkla v New Jersey W i lhird in argentinski pretepač Firpo. Firpo je bil Willarda v osmi run d i. Gleda lcev je bilo krog 100,000. ,
Nekaj za žeaske.
Na Dunaj n nosijo žepe z jekleno podlogo. — Dunaj čanke posnemajo ameriško modo, Ameri-kanke dunajsko in pariško, in nazadnje človek ne ve, pri čem da je.
Pariz je sovražen v Berlinu, torej je sovražen tudi na Dunaju. Zato se skuša dunajska moda nagibati londonski. Po angleški modi imata torej siva in rjava barva pri moških oblekah prvenstvo, salonska suknja je bojkotirana in celo žaket se jedva še trpi. Princ wallsiki je po vzoru svojega deda uvedel novo modo; zaenkrat samo pri ovratnikih. Ti ovratniki
bratov Halsey je postajala vedno j so posebne oblike, napol naškrop-
i ljeni, napol mehki. Tudi žepi so angleško originalni: obrobljeni z
večja.
Ko pa je prišel enkega dne na krov ameriški konzul ter stavil
par neprijetnih vprašanj, sta skle- jeklom, ki ga ne pregrizejo nobe
nila brata prepisati parnik pod drugo zastavo. Hondurske oblasti so bile vzradoščene, ko sta izjavila, da hočeta prepisati svoj parnik pod zastavo republike in par-i^osti manj. nik je dobil novo, baglodoneče špansko ime. Pod hodursko zastavo je odplul parnik v pristanišča Karaibskega morja, kjer sta brata prodala preostalo blago. Pred tem pa sta kupila veliko plantažo, kjer sta hotela pozneje v miru in izobilici preživeti svoje ostale dni.
ne, diskretne ter sila apartne in izzivajoče modele. Za pogleduje vrste je treba prav posebnega sika, vzorne rasti in lepote. Kraso-ticam temperamentnega šarma pristoja pač eelo najsmešnejša novotarija. Tega se marsikatera dama ne zaveda ter je v svojem slepem posnemanju najmodnejših muh le — zabavna za gledalce.
Berlinska moda je zašla tudi v gledališča. Jessnerjev stil cenenosti prevladuje pri vseh novih režiserjev. Stopnice na desni, na sredi in na lčvi, včasih v eni barvi, včasih mešanih barv, n. pr. rdeče in rumene, — prav kakor modne ovratnice. Stopni-ce se zlagajo pač različno in zelo poljubno, kakor kamenčki, s katerimi se dečki igrajo stavbarstvo. Poleg stopnic se uporabljajo zastori, draperije. Vse tako torej kakor v Ljubljani v dramskem gledališču. Jessner pač obvladuje danes ves teaterski svet.
Zelo modne so danes na Dunaju nage plesalke. N. pr. lepa Anno mnogo. Na Dunaju pa takih j dore Vilanv pleše v "Peklu" o-žepov doslej še ni, dasi tatov ni; blečena le s trakom, Anita Berber
bodečo ž;ieo in obloženi s tankim
ne škarje. Ti žepi so proti žepnim tatom, ki jih je v Londonu poseb-
Medtem pa so prodrle novice o! roparskem pohodu bratov Halsey celo v Honduras. Kupci so postajali vedno bolj nezaupljivi in raz-ventega je izbruhnila na krovu ustaja posadke. Brata sta sklenila vsled tega vrniti se v Puerto Cor- , tez.
Tam pa ju je pozdravil policijski načelnik v spremstvu več svo-
Dunajčanke se od kratkih kril ne morejo ločiti. Žal jim je za lepe nožice, krasne čevlje in divne nogavne^e, ki se v dolgih krilih ne bi videl^e. Zato nosi večina Du-najčank, ki znajo koketirati predvsem z nogami, še nadalje kratka krila — kot opozicija Parizu. Le v notranjem okraju je dolgo krilo zmagalo. Toda tudi najmodnejše Dunajčanke so se odškodovale za svoje prikrajšane in zakrite dra-žesti: nosijo le nogavice mesne" barve, nikdar ne črnih, kvečjemu i bledosive nogavice. Tako so . videti dame, kakor foi bile golih nog. Ker se mora dolgo krilo včasih dvigniti, se zdi, da so vse najmodernejše Dunajčanke brez nogavic.
"Nova" je oblika ženskih klo-
jih pomočnikov ter nekega rdeče- bukov dasi je iz biedermeierskih lasega moža v Palm Beach oble-;£,asov Gbr(yblja <^raz 2 ^^ ki. Pojasnil jima je, da sta arert- j ^ in prfltriva ^ca. Ce da-rana na povelje hondurske vlade ma ^ » obrazka splcll ne vj_ in da bosta izročena ameriškim j dB. samo &lavi<.0	Toda ti
oblastim, katere je zastopal rde- klobuki baje poseblM> pripPav< čelaKi, policijski poročnik Healy ni za koketir{mje in Deopazno _
iz New Yorka.
Brata Halsey sta sicer trdila, da ne obstaja nobene izročilna pogodba med Združenimi državami m republiko Honduras, a morala sta izvedeti, da obstaja med narodi tudi takozvana uijudnost. Washington je energično protestiral in vlada republike je sklenil« izročiti oba brata.
Poročnik Healy je uklenil svoje štiri »rest an te ter jih prevedel na krov danskega parnika, da se odpelje z njimi v New York. Ame riiki konzul je zapečatil parnik in kar je še ostalo od tovora, a blagajna je bila prazna. Nikdar
poijubovanje. IZIobuk ima. namreč spredaj in na straneh tako široke zavoje, da se pod klobuk izlahka skriješ in poljubljaš. i
V Stadtparku s skoraj vsak dan brezplačne modne razstave; dime prihajajo tja od 11. dopbldne do 1. popoldne ter od 4. do 7. popoldne ter razkazujejo sede in hode najnovejše kreacije modnih ateljejev. Tam vidiš lahko j ako okus-
brata Halsey najmanj $300,008, katere sta dobila za tovor.
Mogoče je, da sta skrila denar na svoji plantaži in da jima 'bo prišel pr^ično, ko bosta odsedela
pa časih niti traku nima ter je Je po vsem životu, zdaj tako, zdaj drugače, šminkana.
Še vedno zelo modni so plesi širni, razni troti in stopi. Plesišča so pestra, stene navadno v zeleni hali rdečih, ali črnih in belih kahlah, tako da so videti kakor čarovniška kočica v "Janku in Metki". In jileše se neumorno, za-ikaj ti najmodnejši plesi so prav dunajsko "gemuetlich", udobni, neutrudljivi in tako počasni, da plešoč lahko obenem piješ in ješ. Zato ni prav nič čudno, da morej6 nekateri pari plesati zdržema po 10 in še več ur. Vprašanje ni: ali vzdrže pljuča in srce, nego ali vzdrže noge in predvsem podplati. Navadno se pri teh plesih tudi malo, napol tiho (torej ne po kranjsko!) pevueka. Ker vsi ti plesi so hkratu pesmi. En tak tekst ima n. pn za refren besede: "Shimmy, Shimmy, Shimmy tanzen.
Shimmy is der Clou des Ganzen".
Kaj ne, zelo bedasto, a verjemi te, zelo srčkano, ako šimite z dra ž&stno plesalko.
Dunaj posnema vztrajno Ame-rikanee in Angleže, že iz opozicije proti Parizu. Za letovišča predpi snjejo 'zopet celo bele toalete iz volnenega serža, včasih z rame nimi ali škrlatno rdečimi garni-rahji, navadno pa nedolžno čiste. Capi bodo največ črni if volne ali svile. Na. glavi so modni floren-tinski klobuki. Oživel je- tudi dolgo pozabljeni splnenik, ki pa se bo uporabljal bolj zaprt kot pa lica, nego odprt proti solne u.
sta skril« svojo Irurn
Solnem žarek one poadravija
. — -	j . -»JL^
Molčati ali povedati?
Ali boš povedal možu, če veš, da ima žena ljubimca? — Nekateri pravijo, da mn je treba povedati, drugi trdijo, da ne. — Najpametnejše je — molčati.
Naš stari zastopnik JANKO PLE&KO. ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v nas posel. Rojakom ga topio priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
vidno je on kriv, da išče žena sre-.čo izven doma. Tak mož se mora ali ločiti ali pa mora molčati. ^Za-kaj ako pove, da ga je žena že tretjič var ail a. je ali tep<M! ali zverina, sirovina ali slabič. T 1
Kakor Hamletovo vpra-šanje: 'Biti ali nebiti?" visi nad marsikom vprašanje: Molčati ali povedati? V zakonih in ljubezenskih razmerjih namreč. Kaj je b-.iTje: greh- zamolčali ali priznati? V francosikih dramah je grešniea žena ali mož, včasih eelo oba. Kdor ima vest in ^reši, hote ali nehote, pretrpi mnogo v kesanju. ki mu mora dati duška. S pomnoženo ljubeznijo do varanega zakonskega tovariša ali s priznanjem.
\ Parizu so imeli o tem predmetu javno predavanje. Vprašanje, ki je med drugimi posebno za nimalo, je bilo: Ali naj prijatelj ali prijatejica opozori prevaranci. da ga žena vara? Ali naj žena izve, da jo slepar i mož? Predavi-telj je bil mnenja, da je bj.jo iroJčati. Prevara, za kater j ne ves, ne obstoja; re pa jo zveš, tem bolje, čim kasneje si nesrečen Le v enem slvaiu lahko možu ali ženi takoj iz'ia», da nosi roge: ako ' mu sam vzel ženo ali ako si mu sama vzela mof.a!! To je viteško, zna čajno!
O predavanju se je vnela ž'.va debat, v kateri so poslušale! posedali iz 'as-.ne teorije -ali prai;.e najrazličnejše primere. Vsi primeri pa so dokazali, da je naj.>£-uiotnejše, čeprav najmanj pošteno, — molČv.frj! A treba se >j poboljšati. Marsikdo bi uničil v :c življenje zakonskemu drugi, ako bi priznal, da je bil le za hip slab. Življenje je -dolgo, a hip je skoraj brez pomena. Značajen človek je že dovolj kaznovan z zavestjo, da je krivec. Marsikdo je brez bojev zvest in čist, marelkdo je brez glob je zavesti grešnik, ki se kesa, a zapada znova v skušnjave. Ijjudje imajo pač različno kri, temperament, vzgojo in priliko. Pust, grd samotar brez življenske energije životari lahko svetniško.
Neka mlada, lepa Anamka, 'ki se je tudi udežežila pariškega predavanja kot poslušalka in se bavi z umetnostjo je pripovedovala, kako je z zakonsko zvestobo v Anama. Tam imaljo zelo modre zakone, ki se ' uporabljajo proti preseševu. Ako je žena grešila prvič, potem kaznujejo za pel ji v-ea, zakaj gotovo je on speljal ženo na krivo pot. :Ako je grešila žena drugič, kaznujejo njo, zakaj s ponovitvijo greha "je pokazala, da je slabega značaja ter da ji je bil prvi greh všeč. Ako pa greši žena Se tretjič in jo zalote, potem kaznujejo zakonskega - moča, kajti oči-
ALI VESTE, —
da je sredi Italije v Abrneih mala jugoslovanska naselbina in ila so se Jugoslovani naselili tja v sre<lujoui veku ter obdržali svoj jezik do današnjega <lne? Ali veste, da vam <lajo navadne cigarete koliC-ino, dočim vam dajo Helmar turške cigarete kakovost?
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v " Glas Naroda".
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstv« resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	_ .60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. 1
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	\ .66
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	\ T.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje m boj med kr- x * ščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. V — Vsebuje 149 strani,	\ .45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. *
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	,
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. \
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po-vest, ki opisuje premetenost tajnega policista S Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- ^ ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. *
Všebnje 144 strani	* * .60
Jern&c Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz, Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,
Go*darjev sin. Spisal F. S. Finžgar. ^ Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov- ' sod priznanega pisatelja. • Vsebuje 56 strani,
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. * Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- a * je, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič m drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mnčeniske smrti.	V Vsebuje 378 strani, ^ .76
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St* - . New York
v
\
1
.45
t
J2B
r ^r 4 "


- "
1

(Nadaljevanje.)
.Speča se ni premaknila. Njeno lice je bilo bledo in upadlo.
Kako žalosten je bil ta obraz!
Tudi Gryee je moral imeti fdiene misli, kajti njegov obraz je bil tem dobrohotnejši, čim dalj je opazoval spečo. Naenkrat pa se je mlada deklica zganila. Detektiv se je sklonil nad bolno, jo prijel za žilo ter potegnil uro iz žepa.
S tem svojim obnašanjem je premotil deklico. Odprla je OČI, zrla ne\taj časa na Gryee-a ter se nato obrnila vstran.
—	Ne recite, da mi gre boljše, gospod doktor. Jaz nočem več iivet L ^
Urvee je izpustil roko deklice ter rekel prijazno:
—	Ne ugaja mi slišati take žalostne besede iz tako mladih ust. arše besede pa mi pot ru je jo, kar sera od prvega početka domneval, da potrebujete bolj prijatelja kot pa zdravnika. Ce rai dovolite, hočem biti tak prijatelj.
Gin jena se je ozrla vanj. Mene ni niti pogledala, kajti domnevala je, da je sama z zdravnikom.
—	Zelo dobri ste, zelo obzirni ,a meni ne morete pomagati. Meni sploh nikdo ne more pomagati.
—	To si le domišljate, — jo je ljubeznjivo pokaral Gryee. — Vi me še ne poznate, drago dete. Videli boste, koliko vam lahko koristim.	* *
Pri tem je potegnil iz žepa zavojček ter ga odprl pred očmi bolnice.
—	Včeraj ste pustili v svojem deliriju te prstane v uradu nekega mojega znanca. Ker so prstani zelo dragoceni, sem vam jih takoj prinesel nazaj. Ali sem storil prav, drago dete?
—	Ne, ne, ne.
Bolnica je sedla na posteljo in glas se ji je tresel od strahu in groze.
—	Jaz nočem prstanov. Jaz jih nočem niti. videti. Niso moja last. Njih so.
—	Koga mislite s tem? — je vprašal Gryee vabljivo.
—	Van Burnamsove. Tako se vendar pišejo? Ne zahtevajte, da govorim o tem. Odstranite prstne, takoj.
—	Zelo rad, drago dete.
Glas detektiva je zvenel očetovski in odkritosrčen.
—	Hočem jih odnesti. Kateremu hratu pa naj jih izročim Franklinu ali Ilowardu?
Ta dva imena je počasi izgovoril.
Mislila sem, da bo odgovorila na te Ijubeznjive besede. Kljub hudi mrzlici in razburjenju pa se je še vedno obvladala. Vrgla je nanj dolg pogled, ki ga je navidezno jranil ter rekla:
—	To mi je popolnoma vseeno. .Jaz ju ne poznam. Mislim pa, da je treba izročiti prstane Howardu.
Sledil je dolg odmor. Grvce je bohnal po svojem kolenu ter pripomnil konečno:
—	Mislite onega, ki je aretiran Drugega. Vranklina, dosedaj ni še nadlegovala j>olieija, v kolikor sem cul.
Njeni ustnici sta ostali zaprti.
Gryee je čakal.	•
—	Se vedno nobenega odgovora.
—	Ce ne poznate nobenega teh bratov, kako pa ste prišli na misel, da ^te oddali prstane v njih uradu
—	Izvedela sem za njiju ime, ker sem izpraševala po poti. Sedaj se mi zdi vse kot sanje. Prosim, prosim, ne iszprašujte me še nadalje, gospod doktor. Ali ne vidite, da ne morem tega prenašati?
On se je smehljal ter jo pogladil po roki.
—	Vidim, da trpite vsled tega. — je priznal. — Moram pa vam povzročiti to majhno bolečino, da vas oprostim vseh skrbi. Če bi mi le vse povedali, kar veste o teh prstanih...
Ona je strastno obrnila glavo proč.
—- Mogoče vas nato lahko ozdravim ter napravim srečo. Le povejte uii. v katero tiramo ste zapleteni s temi prstani?
Ona se je zganila.
—	Vi oči vidno veste, da so bili prstani last umorjene Mrs. Van Burnamsf
t
Bolnica se je zopet stresla.
Kako pa ste prišli do teh prstanov, drago dete?
Nič več ni obračala glave vstran, pač pa zašepetala:
—	Hrta sem tam.
To smo že vedeli. Kljub temu pa je bilo strašno slišati iz teh ust tako grozno priznanje. Se bolj strašne pa so bile besede, katere je izustila v naslednjem trenutku:
—	.laz sem vzela prstane. Nisem mogla storiti drugače. Nočem pa jih obdržati Nisem tatica, gospod doktor. Naj mi lahko očitajo to ali ono, a tatica nisem.
—	To vem. Zakaj pa ste morali vzeti prstane, drago dete? Kaj Me sploh počeli v hiši in s kom ste bili tam?
Zamahnila je 7. rokama, a ni ničesar odgovorila.
—	Torej mi tega nočete povedati?	\
Po kratkem molku je rekla:	*	^ '	!
—	Ne.	^»r^q
Mr. Gryee je vzdihnil. Njegova nalogo je bila težja kot je
domneval.	t
—	Miss Oliver, — je rekel, — več se ve glede te nesrečne afe re kot domnevate, lzprva niso imeli nobenega pojma o tem, a seda je postalo gotovo: moški, ki je spremil nesrečno žensko v hišo, je bil Franklin Van Burnams.
Cula sva le vzdih.	' " ' * L 'jt
—	Ali ve6te, da je to resnica, Miss Oliver? 1 %
zaostaja vsled vremena.
Y vročita dneh je v delavnicah vroče tudi Če so okna odprta in vsled tega delo zaostaja? r*e piha veter, je nerodno, kajti od piha t odi papir in druge stvari.
. Jzf-rpovalna veternica prežene ves v roe zaostali zrak ter spravi v prostor sveži zrak brez vsakega prepiha. Noš Power Bureau vam bo z veseljem povedal več o teh vetrnicah, ki vam bodo omogočile napredovanje celo v najbolj vročem vremenu.
The New York Edison Company *
Your Service 130 East 15th Street	Telephone: Stuyvesant 5600
ALI VESTE, —
da se Slovenec izmed vseh tujih jezi-1 kov najlažje priuči ruščini ter da imata ta dva jezika med seboj velike sorodnosti? Ali veste, da vam dajo I	Cherbour Helmar turške cigarete več vrednoti' a ** c' er ur*'
Kretanje parnikov - Shipping News
S
Efih
za vaš denar koc navadne cigarete, kajti vsebujejo 100% pristni turški tobak?
Rad bi izvedel za brata JOŽEFA TURK, doma iz boža pvi Rakeku. Cenjene rojake prosim, če kateri ve za njegov naslov, da
Vrelec mladosti.
Japonska p&vljica.
Na potu v domovino.
S posredovanjem tvrdke Frank Sakser State Bank so odpotoval* v staro domovino:
—	Ali me morete vprašati to? Obrnila se je v postelji in mislila sem, da bo Gryee iz samega
usmiljenja prenehal z vprašanji. Detektivi pa so napravljeni pač iz trdega lesa kot me stare device, izgledal je sicer zelo žalosten, a vendar nadaljeval z vprašanji.
—	Drago dete, mene navdaja le odkritosrčna želja pomagati vam, če vas mučim z vprašanji. Ali niste vi ženska, ki je stopila krog polnoči 7. onim moškim v V:in Bijrnamsovo hišo?

—	Da, to sem jaz.	f i
—	Bilo je krog polnoči? $r f
-d«-
—	In « tem moškim t / ( | olk.	f ' r
Odgovorite vendar, Miss Oliver. * Molk je trajal n»p?fej.	%
i 9
W
1
\ f
k,
T.
r
• r
Na Japonskem griču sta živela reven drvar in njegova žena. Btla sta starca brez otrok in preživljala sta se bedno v potu svojega obraza.
Neko jutro je šel «tarec po drva. Zašel je globoko v gozd. Naenkrat je začui v dalja/i čarobno glasbo, tiho, nežno, (neskončno razkošno. Šel je za glasbo, hodil, hodil ,glasba se je čula glasneje in glasneje, a prišel je do žubore-čega vrelca. Tedaj je glasba utihnila. Več ur je že hodil in bil je žejen. Sklonilrse je nad vrelcem in videl, da se valovi svetlikajo kakor demanti. In pil je in začutil čudovito moč v svojem telesu, srce pa mu je postalo radostno, duša podjetna in ves je bil kakor prerojen. Ko pa je pogledal v valove, je zagledal mlati obraz — sebe kot mladeniča pred dolgimi leti. Zasmejal se je, zavriskal, planil pokonci in tekel domov k ženi.
Žena je ostrmela: mož starec se ji je vrnil kot isker, lep mladenič ! Saj ni mogla vrjeti; toda oči je imel rjave in na vratu je imel temno bradavičko, pogled, glas, kretnje . . . vse, vse kakor pred dolgimi leti, ko jo je ljubil, ko jo je snubil.
In mož ji je ves blažen pripovedoval. kako se je zgodil čudež. Japonka ga ni poslušala niti do konca, nego je stekla in tekla, tekla v gozd k čudodelnim vrelcem.
Tudi ona je začula čarobno glasbo, tiho, nežno, razkošno, te-* kla hitreje, čula glasbo vedno razločnejše, končno je glasba utihnila, žena pa je zagledala pred seboj žuboreči vrelec. In vrgla se je na kolena ter pila, pila, pila . . -Mladenič doma pa je pričakoval doma, da se mu vrne mladenka, krasna, vesela, iskra kakor pred dolgimi leti, ko ga je objela in poljubila prvič — nevesta in mlada ženka.
Žene pa ni bilo. Ure s minule* minulo je poldne in že se je veče-rilo. Tedaj je mladi mož tekel v gozd iskat ženo. Močno ga je skrbelo.	.
Kočno je dospel do čudovitega vrelca. A žene ni bilo nikjer. Klical jo je, iskal a zaman. Le vrelec je žuborel dalje in na nebu so se vžigale prve zvezdice.
Nenadoma je začui jokati dete. Ležalo je ob vrelcu, pokrito z o bleko njegove žene. Vzel je otroka v naročje, ga ogledoval in — o Bog, dete je imelo oči njegove žene, njen nosek, njeno bradico, njena usteca! A vse majceno in nežno kakor pri novorojenčku.
Ni dvoma: žena starka je pila, jila, pila čudodelno vodo tako dolgo, tako nenasitno, da se je pomladila prav do novorojenčka Zgrozil se je: kaj bi s punčko? Potem pa se je zasmejal in odnesel dete domov.
"Ej, ženske so pač vedno o-tročje!" si je dejal; ker dasi zopet mladenič je' vendar ostal moder, kot bi bil še vedno starec. In bil je srečen.
La Savoie. Havre; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen; Veendam, Boulogne in Rotterdam.
17. Julija:
Berengaria, Cherbourg: Hannover, Bremen; Taorruina. Genoa.
ia julija:
Paris, Havre; Zeeland. Cherbourg; Prea Van Buren, Cherbourg.
1». jutija:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg.
mi ga naznani, ali naj mu pove, j 21. julija:
<1i mi <*nm y.rhi^i Nahaia. sel Martha Washington. Trst; Olympic, <1.1 se naj sam zgiasa. -\anuja se lCherboug: Rotterdam. Boulogne m Rotter-
ne>!;je v državi New York, kjer I Jam; Pres. Arthur, Cherbourg In Bre-dela v šumi. Naslov: Matevž
Turk, Mary Ferrv, Box 334.1 Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cher-Mantua, Ohio. * (12-13—7) l^^en!^"1^ Pittsbur*h- Cherbourg
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
I 25. julija:
France, Havre; Larland. Cherbourg;
Pre«. Polk. Cherbourg; Seidlitx, Bremen; I Conte Rosso, Genoa. I 20. Julija:
Albert Ballln. Cherbourg In Hamburg; Kroonland, Cherbourg In Hamburg, i 28. Julija:
Leviathan. Cherbourg; Homeric. Cherbourg; Volendam, Boulogne in Rotterdam; Roussillon, Havre.
31. julija: Colombo. Genoa.
|1. avgusta:
Pres. Garfield, Cherbourg; York,
Bre-

Zakon nudi moakemu liberalno "vzgojo in. on xie potrebuje dosti časa, da je proglašen doktorjem te vednosti.
8 parnikom Homeric
16. junija: Frančiška J. Prežel iz Chicago, 111., v Kobarid.
8 parnikom Mauretania
19. junija: Terezija Šauli iz Brooklyn, N. Y., v Kobarid.
8 parnikom Majestic
23. junija: Jurij !MVak iz Heilwood, Vf. Va., v Medvode.
Janez Avsec iz Cleveland, Ohio, v Domžale.
Karel Bolka iz Cleveland, Ohio, v Slak ar je.
S parnikom Reliance
26.	junija: Katarina Ravnikar s hčerko iz
Gilbert, Minn., v Dolsko.
S parnikom Paris
27.	junija:
Matija Holmar iz Cleveland, O., v Ljubljano.
Anton Grabnar z družino iz Cleveland, Ohio, v Vel. Gaber.
Mati ja Slobodnik iz Girard, O., v Metliko.
Janea Kocjan iz Ambridge, Pa., v Črnomelj.
Matija Žužek z ženo iz Carson Lake, Murni., v Vel. Lašče.
8 parnikom Tyrrbenia • .
28.	junija: Alojzij Blatnik iz Aurora, 111.,
v &nia*-jeto.
S parnikom Tuscania
30. junija: Ferdinand Matjašič z družino iz Cliieago, IL1 , v Ljuibljano.
v
S parnikom Aquitania
3.	julija: Louis Marony iz Caspian,
Micli., v Plase.
S parnikom France
4.	julija: Fran jo Gene z družino iz Mariners Harbor, N. Y., v Gorenac Veliki.
Minka Jerman iz New York City v Kamnik.
Avgust Rode iz Hoboken. N. J., v Komendo.
Nik. Križe iz Rankin, Pa., v G ribi je.
Vineene Dolsan z družino 1z Chicago, 111., v Domžale.
8 paznikom President Wilson
7. julija: Franc Derraota iz Johnstown, Pa., v Soro.
Franc Mele iz Johnstown, Pa., v Postojno.
Janez Rutar iz Cleveland, Ohio, v Sodražieo.
Frame U Oak ar iz Cleveland, O. v Motnik.
Frame Rial iz Cleveland, Ohio v Cerklje.
Peter Trhlen iz Provo, Utah, v Sodražieo.
Mato Boščan iz St. Clairarville, Ohio, v Zagreto.
J akob Supanc 2 družino iz Steel t o«, Pa., v Rajhenburg.
8 parnikom Homeric
7. julija:	»
Josip Ban iz South Chicago, HL, v Šmaigeto.
Josip Obranovič z ženo iz South Oncaigo, 111., v Metliko.
aaklonjeni.
Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Ur. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake. da mu bodo kolikor mogoče Imen
_	I George Washington, Cherbourg In Bra-
upravništvo
2. avgusta:
Suffrente. Havre: Mandohurla, Cherbourg. Hamburg: Thuringia, Hamburg.
T. avgusta:
Lafayette. Havre; Saxonia. Cherbourg: Ryndam. Boulogne; America. Ch'bg, Bre-l men.
Lafayette. Havre.
17. avgusta:'
Mauritania, Cherbourg; Canoplo, — I Cherbourg. Bremen.
8. avgusta:
Tyrrheula, Cherbourg. Hamburg; Bel-Igenland. Cherbourg, Hamburg: Resolute. ]Cherbonrg, Hamburg: America, Genoa; Pres. Adama, Cherbourg; Bremen, Bremen.
19. avgusta:
Ftochambeau, Havre; Finland, Cher-Ibourg; H an sa, Hamburg; Conte Verdi, Genoa: Argentina Trst.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VELTKB vainosti aa potnika j*
da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh, ki ao v zvezi ■ potovanjem. V«led dolgoletne IsknSnje nam je mogoče o ▼ tem-tem dati točna pojasnila.
Priporočamo redno tudi samo najbolj fte parnlke, ki Imajo kabine * m. razreda.
▲ko ste se namenili potovati * ft ari kraj, nam piiflt« ker 1» tc v Vašo korist.
11. avgusta:
La Savoie. Havre: Majestic. Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen; Muenehen, Bremen.
j 14. avgusta:
Berengaria, Cherbourg; Pres. Fillmore, Bremen.
15.	avgusta:
Paris. Havre: Zeeland, Cherbcfargh. Pres. Monroe, Cherbourg.
16.	avgusta:
Mongolia, Cherbourg. Hamburg.
18. avgusta:
Albania. Cherbourg; Olympic, Cherbourg: Orbita, Cherbourg, Hamburg: — Leviathan, Cherbourg; Veendanm, Boulogne.
21.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cherbourg. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg Bremen.
22.	avgusta;
France Havre; Laconla. Cherbourg; Hamburg: Lapland. Cherbourg: President Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen.
23.	avgusta:
J Minnekahda. Cherbourg. Hamburg; — \ Westphalia. Hamburg; President Wilson, Trst.
25. avgusta:
Homeric, Cherbourg: Oroa, Cherbourg, Hamburg; Taormina. Oenoa: Rotterdam. Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg, Bremen.
28.	avgusta:
Roussillon, Havre: Mouretanla, Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg, liremen.
29.	avgusta:
Pres. Polk, Cherbourg; men; Conte Rosso. Genoa.
30.	avgusta:
1 Kroonland, Cherbourg.
1. septembra:
I.aXayetl*r, Havre: Majestic. Cherbourg: Volendam, Boulogne; George Washington. Cherbourg, Bremen.
4.	septembra:
Beieiiffaria, Cherbourg; Resolute. Cherbourg, Hamburg.
5.	septembra:
Belgenland, Cherbourg.
8. septembra:
Leviathan, Cherbourg; Marta Washington. Trst.
Seidlitz, Bre-
Tudl oni, ki im nlao amsrlikl državljani, smejo potovati v stari kraj na obisk In flm js dovoljeno vrniti ss. Na SslJo dajemo vsa komu tozadevna pojasnla.
Kdor ieU dobiti sorodnika ali mane« Is starega kraja, naj nam pile sa navodila, kajti Število prise-1 IJencev je ojnejeno.
Za potne stroSke Izplačuje po na-1 tem naročilo Jadranska banka tudi j v dolarjih.
Frank Sakser State Banki
SS Cortlandt Street	New York
Glavno zastopstvo Jadransko banko. |
ZNIŽANE CENE
Iz NEW YORKA v TRST (preko Genove)
| Najboljia in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parni ki,
TAORMINA .. 17. Julija .. 25. avgusta
COLOMBO ......31. Julija ---- 11. sept.
| AMERICA ....... 7. avg.......21. sept.
Giulio Cesare 18. avgusta; 26. septembra (NajveCji in najhitrejši italijanski parnik) Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 in 8 posteljami za družine ln ienske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. | Za podrobnosti vprafiajte nafiega. agenta v vafiem mestu ali pa naravnost pri
INimZM GENERALE ITAIMA
Italia-America Shipping Corporation |1 State Street General. Agenti New York
8 parnikom Kaoretania
10. -julija : Jurij Gornik iz Cleveland, O. ▼ Metliko.	,
IZPLAGILAv AMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaja, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje ae nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke ▼ Jugoslavijo. .
Splošno mnenje vlada, da se Celd, U se glase na dolarje, tudi r dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot ie zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-povedano izplačevati dolarje.
Tudi pofiiljajo mnogi navadne ameriške čeke ▼ domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker «o banke oddaljene in izplačajo take čeke ▼ dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na dežel! In ae potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem ▼ dl narjilo kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti h rez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — <posa> je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzuli no more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine in potni list ae pa lahko plača tudi z dinarji.
V Italiji in osemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahkp izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
• Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska izplačila kakor
dedi: Za Izplačila do 928. računa mo po 75 centov; od $25. naprej po 3%. to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na aakazakl saj
Ta pristojbina Je velja dolarska Izplačila v Jugoslaviji in ItalljL
frank sakser state bank
82 CaitlaaJt St., Now Tark City
N'afil zastopniki v Banka, Belgrad
Jugoslaviji: Jadranska in njene podružnica
New York, Plymouth. Havre, Purl* PARIS 18., Julija. 15. avgusta, 12. sept. FRANCE,'25. julija; 22. avg.; 19. sep. LAFAYETTE 4. avg.: 1. rnept.; 29. sept. LA SAVOIE, 11. aug., 8. sept. 20. okt.
New York. Havre. Pari«
ROUSSILON ............... 28- JuliJa
CHICAGO................2. avg.
ROCHAMBEAU ........ 9. augusta.
New York. VI«) [Spain!. Bordwu« LA BOURDONNAIS 18. septembra. Ki(iunnCI> Wk.Wea	mrm4:
19 STATE STREET.	NEW YORK
Ekspresna služba v EVROPO!
"D EDNA odplOt-ja ob sobotah. Parniki od plujejo 8 pomolov 3 in 4 Hoboken. Veliki hitri parniki. Dobra hrana — veliki prostori. Potujte udobno na U. S. vladnih parnikih. PRESIDENT HARDING .. 14. julija
PRESIDENT ARTHUR ____ 21. julija
S. S. LEVIATHAN ...... 28. julija.
GEORGE WASHINGTON 1. augu«ta.
S. S. AMERICA ........ 4. augusta.
PRESIDENT ROOSEVELT 11. aug. PRESIDENT FILLMORE 14. aug. Pišite glede odplutja, cen, itd.
UNITED STATES LINES
45 Broadway	New York City
Managing Operators for
U. S. SHIPPING BOARD
POVABILO.
Yai tisti, kateri se zanimajo za A dri a Motor Car	liatavia,
K. Y.. r.s<>l>ito pa delničarji, s«»| vljudno vabijo, da se udeleže v, petek 13. junija 8. tiri zvečer v cerkveni dvorani, 62 St. Marks Place, N'ew York, vrs*V-e se seje, J pri kateri -=♦* l»o prmvetovalo. kako dohiti k on t ml o t-ez imenovano, u-spehe obetajoče poiljetje v slovenske roke Za odbor: A11 tem Paul i, 410 E. uth St.. Xew York City. (12-13-7)
Ali boste dobili rojake v Ameriko?
Konzul Združenih driav v Zagrebu že sprejema prošnje za potne liste in vizeje za. toletno kvoto. CUIMARDSKA plovba Je najhitrejša na »vetu. Potnikom a Cunard tiketi ni treba čakati na parnik. ker Cunard parniki odplujejo vsakih par dni.
Cunard črta »c Je pogodila z Jugoslavijo, da pomaga potnikom s svojimi ualuibenci. ki jih s tem. da jih vzamejo naravnost na parnik, zaščitijo pred nezgodami in stroški. To delo je brezplačno. Za nadaljna pojasnila vprafiajte pri kateremkoli agentu ali pri
CUNARD LINE 25 Broadway N. Y.
KAIMXIL0 IK PUP0K0CIL0
6«n]«nia larotoikom "GUm Naroda" v driari Ohio naznanja mo, da Jih bo obiskal naš potoval
M ""iriimw HM0I0.
k*t«rl j« poobliita ubirati na roinmo u nai list, satoraj prod mo rojako, da m bodo kolik ot mogočo nakkmjemi.
* Slovenia PnhtiaMn* Pn
uyvo:
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Nijnorejfta flutronna ixdaja Vsebuje 308 atranL
y Osni » poitnino >*■— novmo PUBUBKZHO 00«
n OoMsads IM
Msw York Ottj, V. T.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem
Uprava "Glas NarodaM
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
z rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor D«al«r
24 Main St., Conemaugh, Pa.
Cenike- zastonj, pišite ponj.,
j