Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. /
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6 K0 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za, večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 128.
Telefonska Številka 65.
Celje, v četrtek, 9. junija 1910.
Čekovni raCnn 48.817.
Leto II.
Organizacija »srednjih" stanov.
Iz Prake, meseca junija.
Češka javnost se zadnje mesece živo ukvarja z nekako novim socijalnim problemom: z organizacijo meščanstva, ali točnejše povedano, z organizacijo srednjih stanov. Meščanstvo, katero je v časih kuri-jalnega drž. zbora gospodovalo v Avstriji, je v novih naših političnih razmerah napram bolje in tesneje organiziranemu velikemu kapitalu na eni, in napram organizir. proletarijatu na drugi strani zgubilo svojo moč in pomen in se čudi sedaj v sredi med imenovanima dvema nasprotujočima si silama, kakor med dvema mlinskima kamnoma. Pri nas je s padqgm politične moči meščanstva, srednjih stanov, padla tudi mladočeška stranka; danes skuša ista stranka organizirati srednje stanove, povečati njih odporno in bojno silo in s tem sama priti zopet na površje. Kratko rečeno: pripravlja se nov stan, kateri sc misli uveljavljati poleg kapitalistov in proletarcev: imenujemo ga kratko srednji stan.
Organizacija tega srednjega stanu bo dokaj težavna. Saj še danes niti teoretično ni določeno, kje se pravzaprav začenja in kje se končuje ta srednji stan; pojem, da stoji v sredi med kapitalisti in prole-tarijatom, gotovo ne zadostuje, ker je premalo jasen. Mi vemo, da se bori v sredi med kapitalisti in prole-tarci velikanska množica javnih in zasebnih uradnikov, trgovcev, zlasti detajlistov, manjših in večjih obrtnikov, takozvani svobodni poklici (zdravniki, inženirji itd), kmetje, veliko število takega delavstva, katerega se more lahko nazivati s proletarijatom — kratko malo, vsi ti ljudje tvorijo gospodarsko-poli-tično skupino, katero imenujemo srednji stan. Socijalisti zovejo to skupino za meščansko in stranke, ki jo zastopajo za meščanske; trudijo se zelo, da si pridobe tudi v tej skupini, ki ima malo skupnih interesov s pravim delavstvom, svojih zaveznikov in pristašev.
Slika te socijalne skupine je torej kaj raznovrstna. Ako vzamemo kriterij kapitala ali dohodka, ločimo v njej dva glavna oddelka: bolje stoječe, premožnejše sloje, takozv. buržoaje in »male ljudi«. Prvi se nagibljejo h kapitalistom, drugi k proletarijatu. Vrhu tega so se v veliki skupni srednjih stanov organizirali za se posamezni poklici: industrijalci in agrarci. Eni in drugi so ponekod dobro organizirani in reči se mora, da so baš agrarci zadnji čas v parlamentu večkrat pokazali svojo edinost in moč. Jedno temeljno napako pa imajo oboji: kakor industrijalci ne računajo v svojem gospodarskem boju z agrarci z manjšimi obrtniki in trgovci, tako ogroža-vajo agrarci z napačnimi in samo veleposestvu prikladnimi političnimi in gospodarskimi načeli eksistenco »malih ljudi«, malih posestnikov na deželi, ki so gospodarsko slabi in nesamostojni
Vendar pa spadajo industrijalci kakor agrarci k srednjemu ali meščanskemu stanu le teoretično. Ako
se govori o organizaciji tega stanu, gre v prvi vrsti za meščanstvo in tržanstvo. Organizacijo istega pa otežkočuje velikansko števiilo poklicev: istih ni manj ko 10.267. 6.571 jih odpada na proizvajanje, 3.051 na trgovino, 443 na prevoz, 202 na ostale obrtniške poklice. Po merilu, katerega je porabil profesor Jura-šek na mednarodnem mešč. kongresu na Dunaju 1. 1908 za meje srednjih stanov, pripada istim 41% vsega avstr. prebivalstva. In kar je glavno: srednji, meščanski stanovi v ožjem pomenu besede, se neprestano množe; število obratov je znašalo leta 1907 v Avstriji 448 tisoč takih, v katerih je zaposleno 2—5 oseb in 33 tisoč takih, v katerih je zaposleno 6 —10 oseb. Ti obrati se pomnožujejo deloma iz števila takih, ki imajo zaposleno le eno osebo, deloma pa na škodo kmetijstva.
Gotovo je torej, da predstavlja meščanstvo kot tako, torej mali industrijalci, obrtniki, trgovci ogromno gospodarsko in politično silo, katero pa je treba usposobiti za boj in tekmo v današnjih modernih razmerah. Na Češkem se že pripravlja za to nova strankarska formacija; bodisi, da se prelevi v tem smislu mladočeška stranka, bodisi, da se porodi popolnoma nova meščanska, trgovsko-obrtna stranka.
Program bo obsegal v glavnem sledeče zadeve: kontrolo nad izvrševanjem posameznih obrti, osobito nad usposobljenostnimi izpiti, varstvo proti nepošteni reklami in konkurenci, zakonsko ureditev kar-telnega vprašanja, pomoč proti konzumnim društvom, podporo obrti iz drž. sredstev, deželne obrtne svete, centralne kreditne zavode. Kvota dobav za armado mora biti zvišana vprid malim obrtnikom, po kaznilnicah se mora delo omejiti. Obsežne so zahteve glede carinske politike in glede preskrbo-vanja mest z živili sploh. Pridejo še težnje uradnikov, učiteljev, zdravnikov, inženirjev.
Vse to leži še v daleki bodočnosti. Vendar pa ne bode škodilo, ako bi se začeli zanimati za meščanska vprašanja tudi na Slovenskem. Narodnostna kakor napredna ideja ima v teh slojih veliko zaslombe; na delo torej!
Politična kronika.
DRŽAVNA ZBORNICA.
Včerajšnja seja.
Poslanska zbornica je sprejela včeraj zakon glede zvišanja onega zneska plač in mirovin, ki je eksekucij prost. Ta znesek znaša sedaj 2.000 kron napram 1.600 kronam poprej. Vendar pa so izvzeti gotovi slučaji, n. pr. obveznosti napram državi, ali-menti itd. Zbornica je sprejela tudi zakon glede preloma delovnega kontrakta. — Poročali smo včeraj med brzojavkami precej neljubeznjivBienerthov odgovor na interpelacijo dr. Korošca in tt. glede uporabe avstrijskih vojakov pri ogerskih volitvah. Včeraj pa je po debati in glasovanju o prej naštetima za-
konoma predlagal dr. Korošec naenkrat, naj se otvo-ri danes o Bienerthovem odgovoru debata. Vladi-novci so bili slabo zastopani in Koroščev predlog je bil z 99 proti 89 glasom sprejet, kar pomenja za vlado mal poraz. Rezultat je vzbudil seveda pri Slovan, iednoti in socijalistih glasen odmev veselja. Danes se bode torej v avstrijskem parlamentu pralo umazano perilo iz ogerskih volitev — in se bode pokazalo, kako se napravi v Madžariji »ljudska volja« z bajoneti in — denarjem. — Nemški kršč. soc. Sturm je v interpelaciji urgiral rešitev krošnjarskega zakona, nemški radikalci so pa interpelirali zaradi papeževe enciklike o Karlu Boromeju, v kateri je papež raz-žalil protestante.
ITALJANSKA PRAVNA FAKULTETA.
Ministerski predsednik Bienerth je imel včeraj z g. dr. Plojem pogovor o italj. pravni fakulteti. V proračunskem odseku pride menda ta zadeva danes na dnevni red.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Odstopil je sarajevski župan Essad effendi Ku-lovič s sedmimi občinskimi odborniki.Kulovič bi lahko vstopil kot sarajevski župan v bosanski deželni zbor kot virilist ali njegova stranka je v saborskih volitvah popolnoma propadla in bi bil v dež. zboru čisto osamljen. Zato je raje odstopil tudi kot župan s svojimi tovariši.
Občni zbor nemške kršč. soc. stranke se bode vršil začetkom jeseni na Dunaju.
Dnevna kronika.
Iz dežele dobrih šeg. Pred sodnijo v Berolinn
sta -bila obsojena dva očeta, 34 letni Albert Meisel iz Stahnsdorfa in 50 letni tesar Kari Balzer iz Wannseea. ker sta se spolno pregrešila na lastnih maloletnih hčerkah. Vsak je dobil 3 leta težke ječe.
latrupljenje v Petrogradu. Dr. Pančenko. katerega so vsled suma, da je zastrupil poročnika Bntnrlina od gardneea polka Preobraženski, zaprli, je dejanje priznali Izjavil je, da je storil dejanje pod popolnim uplivom poročnikovega svaka O' Brain de Lany.
Zaplenjena protiklerikalna brošura. Znani hrvatski pisatelj in pedagog Davorin Trstenjak je napisal in izdal knjižico »Moderna šola«, v kateri razlaga pogubnost klerikalne šolske vzgoje. Knjižica se je z bliskovo naglico širila po Hrvatskem. Klerikalci videč, da s svojimi »idejami« ne morejo preprečiti uspeha publikacije, so se zatekli k vladi, in državno pravdništvo je včeraj zaplenilo knjižico, češ, da je ž njo storjen zločin motenja vere. Tako pride pisatelj seveda tudi pred poroto, kar bo samo v korist svobodomiselnosti.
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin Vejvara.	46
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
XIV. Na dan zaroke.
Po usodni soboti, ko je Kondelik zavlekel Vejvaro »k pevkam«, se je prebudilo krasno nedeljsko jutro, toda pri Kondelikovih je bilo nekako megleno. Gospa Kondelikova ni mogla pozabiti na brezobzirnost, ki jo je včeraj soprog napravil. Skrbela, hitela je s Pepico, da bi pripravila večerjo — naj poskusi mož, spraviti vkup v soboto popoludne dobro, mlado telečjo kito, ko se v mesnicah samo umiva in pospravlja, ko je vse meso v kleteh in kar se prinese gori, to se prinese, težko je izbirati — da bi kje našla solato in skratka vse, kar k taki domači, dobri večerji spada! To je sicer na videz zelo lahka stvar, navadna, toda koliko je to skrbij! Smo gospodinja more o tem govoriti! Samo gospodinja ve, kaj pomeni, ako reče soprog v soboto popoludne: zvečer pripeljem gosta! No, čeprav, ako bi se to zgodilo drugikrat, ničesar bi ne rekla, toda včeraj, včeraj, ko naj bi bila večerja predigra zaroke, slavnost, ki je vsaki rodbini imenitna, toda ki bo pri njih, pri Kondelikovih, samo enkrat in nikdar več. Samo eno hčer imata! Samo enkrat more biti zaroka! A onadva hodita bogve kje--
Ah, sedaj je gospo Kondelikovo zopet prijelo. Ko bi vsaj vedela, kje sta hodila! Včeraj ni vprašala Kondelika. Prvič zato, ker je imela kot užaljena pravico, da se ji mora to povedati brez vprašanja; drugič zato, ker ni hotela z zaslišanjem osramotiti soproga pred Vejvaro, tretjič zato, da ne bi ostrašila ženina misel, da bo tudi Pepica nekoč po materinem vzoru domači inkvizitor, da bo opravljala posel sodnika. Po Vejvarovem odhodu ni mogla vprašati, ker ni že prej s Kondelikom govorila. Toda ko se je spravljal mojster spat, ko je hodil po spalnici in od-kladal obleko, je mrmral pri tem nekak čuden napev, da, tupatam je izustil glasno tudi nekaj besed pesmice, in to se je zdelo gospej zelo sumljivo. Vznemirjalo jo je. To je bila nekaka čudna pesmica. Kje jo je Kondelik iztaknil? In iztaknil jo je v družbi Vej-varovi?
Zjutraj je bilo torej pri Kondelikovih molčeče. Gospa je vstala in molče, brez navadnega »dobro jutro, stari» je hitela v kuhinjo, da bi skuhala zajutrek. Pepica je hodila plaho, s povešenimi očmi. Slutila je, da se mora med stariši nekaj »dogovoriti.« Gospod Kondelik se je delal, kakor bi ga vse skup nič ne brigalo. Umil in bril se je ter žvižgal.
Ni slutil pri tem, kako skrbno opazuje gospa vsako njegovo kretnjo in ni mu bilo mar, kako se je stresla, ko je začel žvižgati. Zopet ta vražji, skrivnostni napev! In ko bi samo žvižgal. Toda mojster sc je naenkrat spozabil, da ni sam in zapel je polglasno in z nekim veseljem: « — o, Matilda, ti si ljubezen moja ...«
V gospej se je tresla vsaka žilica. Polastila se je je temna slutnja. Tole — to ni pesmica iz vi-narne, kjer sedi Kondelik s samimi resnimi možmi, tega ni prepeval pred njim nobeden stavbenik ali hišni gospodar, ko mu je naročil poslikati svojo hišo! Pravzaprav jo je že slišala kedaj prej. Toda to je pesem včerajšnja, ko je pozabil Kondelik na ženo, na otroka in se potikal bogve kje, v družbi--niti domisliti se ni hotela. In z Vejvaro!
Toda še se je premagala in je čakala, da bo soprog gotov; potem je pogledala v spalnico in je hladno naznanila:
»Kava je na mizi.«
Drugače je vedno rekla: »Stari, k zajutreku! Da sc ne shladi!« Toda danes je povedala zelo kratko.
Gospod Kondelik je stopil v čistem perilu v o-bednico in še pri mizi je zažvižgal zadnje takte nesrečnega napeva. Njegova žena je bila kakor na iglah. In ko je mojster spil približno pol čase kave, je spregovorila gospa Kondelikova:
»Sedaj mi povej, Kondelik, kje sta včeraj z Vejvaro hodila?«
To so bile besede odmerjene, hladne, in izrečene na tak način, da vprašanje ni moglo ostati brez odgovora. Pepica je že davno spila kavo in se je vrnila s prazno čašico v kuhinjo.
»No, kje sva hodila«, je odgovoril Kondelik. «Kje naj bi hodila? Na vrček piva plzenjseka sva šla.«
»Na eden?« je vprašala gospa.
»Dva sta bila«, je zatajil Kondelik hitro tretji vrček. Da bi jih raje priznal makar deset!
t
Štajerske novice.
v Zvezo s štajerčijanci povodom nadomestnih volitev v Ježovnikovem okraju si drzne očitati Slovenec" Narodni stranki. Treba je da se spominjamo na splošne državnozborska volitve in na besede Hansa Woschnagga, ki jih je govoril dne 4. julija 1909 v železniškem vozu med Celjem in Šoštanjem našemu somišljeniku. Rekel je do-slovno: ,Ich hab ganz gute Verbindungen mitden Slovenen. Den dr. Korošec kenne ich gut, Ich habe wiederholt mit ihm wegen der Wahl des Professors Robič verhandelt. Der Robič ist mir ganz sympatisch und ich habe auch getan was ich tun konnte. Auch der dr. Vrstovšek ist ein guter Bekannter von mir, ich war sehr oft mit ihm beisammen". (Imam čisto dobre zveze s Slovenci. Dr. Korošča poznam dobro in sem se opetovano ž njim pogajal radi volitve -profesorja Robiča. Robič mi je prav simpatičen 11 jaz sem storil kar sem mogel. Tudi dr. Vrstovšek je moj dober znanec, bil sem mnogokrat ž njim skupaj). — Mi smo radi pripravljeni, ta razgovor vsak čas dokazati. Vprašali smo že večkrat v našem listu dr. Korošca, kaj je s tistimi pogajanji z bivšim sokolom Woschnaggom. Toda sicer tako klepetava »Straža" je dosledno molčala. Danes ponovno vprašamo dr. Korošca in dr. Vrstovška, kako je s pogajanji in kaj bo storil zdaj njiju „guter Bekannter." Ali se bo skazal hvaležnega za molčanje klerikalnega časopisja v svoji zadevi z Aistrichom?? Verjetno je že — neverjetna je pa predrznost dr. Vrstovška in njegovih tovarišev, očitati nam zvezo s štajerčijanci v okraju, kjer imata on in njegova stranka tako dobre zveze s Hans Woschnaggom, ki ni samo notoričen renegat, ampak je vrh tega mož, ki je spravil celo Slovenstvo šoštanjskega okraja v največjo nesrečo.
v Italjanska pravna fakulteta. Slovensko časopisje — „Narodni Dnevnik" je storil to že minuli petek! — je ponatisnilo vest zagrebškega »Obzora", da bode morda končan boj za italj. pravno fakulteto tako, da bode odložena njena ustanovitev, odložena pa bode tudi ustanovitev slovenske pravne fakultete. Klerikalno časopisje je ob tej priliki zopet zagnalo silen krič o »prodajanju" slov. liber. časopisja. Očitanje velja torej tudi nam in zato odgovorimo na njega. Prvič ni nobeno »prodajanje", ako kdo ponatisne mnenje ugledne?« hrvaškega lista o tako važni zadevi; drngič je treba računiti s faktičnimi razmerami, tO se pravi, da je stvaren položaj glede italj. pravne fakultete popolnoma drugačen kakor glede slovenske in so tudi uprav po zaslugi Kreka in in tovarišije razmere v parlamentu za nas neugodne, tako da bodemo lahko veseli, ako se bo-i demo častno izvili iz te afere; tretjič pa odgovornost za neuspeh ne more pasti niti na dr. Ploja niti na slov. liberalce — kajti slov. klerikalci tvorijo sedaj ne le tričetrtlnsko večino slov. državnozb. delegacije, temveč večino vse jugoslovanske delegacije na Dunaju. Odločujejo torej oni — in ako bi se hoteli mi s Plojem vred zares »prodati" — zaprečijo to prav lahko klerikalci in si s tem še pridobe zares veliko zaslugo. — Ni naša dolžnost kot manjšine, temveč njihova kot
ogromne večine, da to stvar dobro rešijo. Dol-žiti nas »prodaje" in nam očitati, da koga varamo
—	je čisto navadna klerikalna lumparija. Ljubi klerikalni prijatelji raje več delajte in manj obre-kujte, drugače bode slednjič tudi vsak že tako zabit človek uvidel, da vam je samo za obiranje, nič pa za delo.
G. Hagenhofer, klerikalni nemški dež. odbornik je spravil mariborske klerikalce v hudo, hudo zadrego. Priobčili smo v torek doslovno po Hagenhoferjevem glasilu, graškem »Volksblattu" njegovo izjavo v seji štaj. dež. odbora: »Ugovor, da bi deželni zbor ne mogel mirno zborovati, ne pride v poštev." To se pravi, da mož ne veruje na slovensko obstrukcijo in da ne veruje tudi, da bi še bili nemški nacijonalci in slov. klerikalci v kakem resnem sovraštvu. G. Hagenhofer že pozna svoje ljudi in je hotel tudi s svojo izjavo zadeti junaške nemške nacijonalce; žalibog je blamiral tudi svoje spodnještaj. brate v Kristusu, ki bi še radi nekaj časa skrivali svojo kapitulacijo. »Straža" se tudi skrbno izogiblje citatu Hagenhoferjevih besed, držeč se sploh pri celi polemiki glede deželnozb. obstrukcije! gesla: Si quid fecisti, nega! Križ je pač, da mariborskim gospodom nikdo več ne verjame, zlasti, ker niso nikoli mogli utajiti, da so se pogajali in meše-tarili po Gradcu. Germanica fides, nulla fides — prijatelj dr. Korošec, kaj ne? Da vas graška gospoda za vašo kulantnost še raznaša, res ni lepo — drugič se dajte tudi na to stran dobro zavarovati. Moralni poraz klerikalcev glede štaj. deželnozb. obstrukcije je od dneva do dneva večji
—	to čutimo na psovanju „Str.", ki je od številke do številke delikatnejše. No — to je p.av po ceni tolažba, katero klerikalcem kot dobri kristjani od srca privoščimo.
v Čeden — toda neumen zagovor. Poročali smo, da sta dva koren jaška pohorska kmeta v Malejevi gostilni pri Sv. Antonu na Poh. dne 29. maja prav »občutljivo" podučila g. župnika Paniča, da se kmetov ne sme po gostilnah suvati in žaliti, če je tudi kdo župnik. Na to je mariborsko klerikalno 'časopisje molčalo cel poldrugi teden, sedaj pa je priobčila »Straža" izjavo, v kateri 8 kmetov obsoja »nesramno pisavo" »Nar. lista" (dotično poročilo) in tudi, da — oni niso tepli g. Paniča. Radi verjamemo. Kajti če bi ga tudi tepli še ti pobožni možje — potem pa bi se itak vse nehalo! Glavna.stvar je, da ne zanikata tista dva, ki sta bila z njim v gostilni in sta ga tepla, česar se v tej glasoviti »Izjavi" tudi ne taji. Samo malo premalo podpisov je; mi sodimo, da je pri Sv. Antonu vendar še več ljudi, ki tudi niso tepli g. Paniča. Ali pa — hm, ali pa se nazadnje z dogodkom v Malejevi gostilni strinjajo? Mogoče je vse dandanes, ko vera peša. Čeden — pa neumen zagovor, kateri sodi zares samo v »Stražo".
IV. Poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 8. junija 1910. o rasti hmelja v Savinski dolini. Vsled zadostne vlažnosti in toplote se hmelj lepo razvija in je zrastel do V2 in celo 3U, tu in tam do vrha hme-ljevke; rastlina je popolnoma zdrava, svežozelene barve in je brez vsacega škodljivca.
Društveno vodstvo.
v Uspflh zadnje nedelje je n^f^ »Bralno društvo na Bregu", da ponovi na sploŠuo zahtevo zabavni večer s podaljšanim sporedom v nedeljo, dne 12. tm. v gostilni Pleterski. — Vsto^Mna znižana; Začetek ob pol 8. uri zvečer.
, v
Za častnega občana je imenovalo mesto Maribor dr. Petra Roseggerja zaradi njeg^ih zaslug za Schnlverein.
Shod obrtnikov v Žalcu se vrši, kakor smo že poročali, v nedeljo 12. t. m. ob 5. uri pop. v restavraciji pri kolodvoru. Na dnevnem redu je 1) organizacija obrtništva, 2) slovenska obrt in njene pravice, 3) slučajnosti.
Ponesrečen delavec. Na Tržaški cesti v Mariboru so zmenjavali včeraj delavci brzojavne droge. Pri prenašanju takega 300 kg težkega droga je padel 49 letni oženjeni delavec Greiner; ker so os^li delavci drog spustili, je udaril ta Greinerja po glavi in mu jo je razbil. Bil je pri tej priči mrtev.
Banda vlomilcev. Na obvestilo zagrebška policije so prijeli včeraj v Gradcu dva vlomilca, ki sta se peljala »po poslu« iz Zagreba v Gradec. Našli so pri njima za 4.000 kron različnih dragih zlatih in srebrnih stvari. Vlomilca spadata k večji vlomilski družbi, ki ima najbrž po vseh večjih mestih svoje filijalke.
Načelu je ji neki 18 letni pisarniški praktikanf Edvard Stožir-
Za Družbo sv. Cirila in Metoda je daroval mali Radovan Jošt lepo zbirko znamk in stanijolnega ter tabačnega papirja. Hvala lepa!
Občinski lov v Sp. Doliču, čegar najemninska dgja poteče s 30. junijem, se bode na okr. glavar, v Konjicah, dne 20. junija znova zlicitiral in oddal, izklicna cena znaša 110 kron.
Konkurz je dovolilo mariborsko okrožno sodišče za premoženje Jožefa Piricha, tovarnarja za usnje v Ptuju. Konkurzni komisar je sodnik Glas," upravitelj konkurzne mase pa odvetnik Plachki.
Nesreča. Zadnjo nedeljo je padel v Šmartnem v Rožni dolini 681etni posestnik Stokovnik nSMa&iiem zemljišču v neko jamo in se je ubil. Ko so žhnigi dan našli, je imel še uro in denar pri sebi ter je torej napad neverjeten.	-'-.iiA
V Dravo je skočil v Melju pri Mariboru ~$Hptni trgovec Leop. Kallab. Vendar pa ga je lončarski pomočnik Majer nezavestnega potegnil iz vode in so ga s pomočjo rešilnega voza spravili v standvanje. Vzrok čina je neka neozdravljiva bolezen. ši-
Ptujske novice. Posestnik Jože Brenčič 'J5<v't6-rek na svojem travniku v Berstju kosil. Ko je brusil koso, se mu je spodtaknilo in je tako nesrečno padel, da si je prerezal 3 prste. Spravili so ga v Ptuji kjet; je dobil obvezo. — V torek se je odtrgal en vojaški pon-ton in je splaval po Dravi. Poveljnik straže ga je skušal v družbi z nekim pijonirjem rešiti. Pri tem p« se jima je čoln prevrnil; prostak pijonir se je rešil, njegov tovariš pa je utonil. Trupla še niso našli.
Pokvarjeni nemški otroci. V fiirstenfeldski okolici je neki 121etni deček Franc Kaspar posilil 91etno šolarico Kohl in jo potem zbodel do smrti. "Malega morilca so izročili sodniji.	.(jt-ift
v Iz Ptuja. V soboto dne 4. junija se "ff dogodila v bližini Ptuja precejšnja nesreča. Posestnik .Toško je peljal voz kamenja proti Jifftjvcem. Proti njemu pridirja neki motor, konji se splišijo in skočijo ob strau ceste ravno v momentti, kor je pripeljal motor do voza. Mož, ki je vozil z" motorjem, je odletel daleč v stran, motor pa^Se je razbil na kosce. Tudi konji so dobili poškbSbe. — Dan za dnevom se dogodijo vsled avtomobilov in motorjev mnoge nesreče na cestah. NaV&dno je še voznik-kmet končno kaznovan, a lasttfftnf' in šoferji avtomobilov stoje pod patronanco visoke biro-in aristokracije. To se mora spremeniti!
»Dva vrčka sta vama zadostovala do desete
ure«
»No, nista zadostovala«, je rekel mojster počasi. »Potem pa sva šla domov in tu so na nekem vrtu peli in igrali. Torej Vejvara ...«
»Kaj, Vejvara?« ga je prekinila gospa. »Vejvara te je tja zavlekel?«
»Ne, ne. Vejvara je šel tja z menoj«, je dopolnil mojster.
»To se razume, da si mu ti rekel...«
»No, da.«
»In kaj je bilo tam?«
»No, »pevci« so bili tam. Mislil sem veš, Vejvara še ni nikdar kaj takega videl — torej sva šla tja za nekaj časa. In ko je rekel Vejvara, da je čas, sva torej odšla. Kaj vedno govoriš o deseti uri!«
»Pevce sta šla poslušat«, je vprašala gospa, da se ne bi zmotila, in ko jo je mojster pogledal, se mu je zdelo, da je bil tak angelj, ki je izgnal Adama in Evo iz raja.
»No, »pevce«! Kaj pa je na tem kaj hudega?« je poskusil sedaj bolj trdo, da bi odbil naskok.
»Ti vprašaš, kaj je hudega na tem, Kondelik?« je rekla gospa ledeno. »Ti tega ne razumeš? Rekel si, da Vejvara še ni nikdar videl kaj takega — to slednjič verjamem in to je tudi dobro. In tebi se je zdelo potrebno pokazati mu to v času, ko se mora zaročiti z najino Pepico? Ko bi bili samo pevci, toda tam so tudi pevke! Nič mi ne pravi, jaz to vem! To je na lepakih. In te imajo kratka krila in prozorne, mrežaste nogavice, in pojejo raznovrstne čudne pes-
mi in dvigajo noge in nimajo na sebi nobenih domin in za košek besede se nič ne brigajo in streljajo e očmi po moških — in tja ti pelješ Vejvaro? Bodoči tast bodočega zeta? Ko bi ne smel misliti na nič drugega, kot na najino hčer, mu ti razkazuješ »pevke«? Jaz sem dobro slišala, kako niso šle te pesmi tebi iz glave — in pri tebi je s tem že konec! — in misliš, da bi ne moglo imeti to na Vejvaro nobenega učinka? Da ni tudi celo pot dromljal te kuplete o Matildi? Ne samo, da me pustiš tu s telečjo kito stati pri ognjišču, kakor belo damo, ti še tudi zapeljuješ tako le neizkušenega mladeniča? Meni je tesno, omaka sc pridi. Pepica hodi po sobi, oči polne solz — in vidva poslušata »pevke«? Veš, Kondelik, na tole mi odgovori, če moreš ...«
»Toda, Beti,« je rekel Kondelik, »da se moreš na vse to jeziti! Saj so bile one punce grde!«
»To je slučaj, Kondelik«, je nadaljevala trdosrč-no gospa. »Toda, kaj ko bi prišlo Vejvari1 na misel, da bi pogledal, ako so kje drugje lepše? — In to napraviš v trenotku, ko bi moral pravzaprav stati pred Vejvaro kot resen, kraljevski oče, ki mu da svojo hčer za celo življenje, ko bi moral imeti pred teboj nekak svet strah ...«	1
»Strah bo imel pred teboj, veš, Beti,« je vzkliknil gospod Kondelik, »zakaj bi mu ga še jaz pripravljal! Za strašilo so tašče, ne tasti...«
Bilo je zelo pomembno, kar je mojster povedal v tej situaciji, ko je bilo vendar jasno, da se je pregrešil in da po pravici sedi tu pred sodnikom, od Boga postavljenim. Toda bilo je že zunaj in gospa je
osupnila. Ta nedolžna besedica, ki jo je vmešal mojster v svoj govor, ji je bila neizrečeno zoperna. Hudobni soprog ji je napravil sredi pridige vozel, ni vedela, kako naprej. Pogledala ga je in da bi se zopet malo osvestila, je rekla svarljivo:
»Kondelik!«
»No, dobro, Beti«, . je nadaljeval mojster, ki Je čutil, kako mu sedaj raste premoč. »Kar si hotela, si mi povedala. Ko pride Vejvara, mu dam od tega polovico, ki je njegovo. Naj zve, kaj je pred zaveso in za zaveso. Še ničesar mu nismo dali, ni se še zavezal, še je svoj gospod in lahko gre gledat makar »pevke«, ako se mu ljubi. To bo gledal, ko bo vse slišal ...«
»Ti mu ne boš rekel ničesar, Kondelik«, je rekla gospa mirneje. »Česar je treba, mu povem jaz. Ti boš govoril, ko se bo šlo za Pepico. In da bi bil zavezan, da bi od nas nekaj imel, končamo to danes zvečer. Upam, da me boš kot razumen soprog in oče v tem podpiral. In kar sta včeraj napravila, kakor da bi se ne zgodilo. Sve že pretrpeli, jaz in Pepica, toda današnjega dneva si ne bomo s tem kazili.«
»Vidiš, to bi lahko rekla že v začetku in bi mi prihranila s tem nedeljsko pridigo«, je menil gospod Kondelik.
»Beseda skrbne žene in vestne matere ni nikdar zastonj, Kondelik. In zdaj lahko greš k Vejvari, da bi prišel po obedu. Dan je kakor naslikan, pojdemo na sprehod.«

Vabilo na naročbo.
v r; ofi '
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo nar<očbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopetponove.
»Narodni Dnevnik"
velja za avstro-ogrske dežele:
celoletno.....K 25—'
!fxn{ polletno........ 12*50
uicj četrtletno.....,. 6'30
mesečno....... 210
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
Za vse druge dežele K 30'—.
Naročnina se pošilja naprej. Upravništvo »Narodnega Dnevnika".
V Rimske toplice je došlo do 31. maja 81 kopaliških gostov.
v Iz Griž. Na mojo izjavo je priznal dopisnik i« Griž v 22. št. „Slov. Gospodarja" sam, da ni imel prav, ko je spravljal tisti pretep v zvezo s šolo, zato pa obrača zdaj vso stvar zopet na nek drug slučaj ter tudi, da jaz zagovarjam ..napredne razgrajače." — Meni kot učitelju — in to sem v prvi vrsti vedno bil in ostanem — niti na misel ne pride, da bi zagovarjal ali odobraval kako nepremišljeno in nepravo dejanje naše mladine in naj si pripada katerikoli stranki. Mislim, da je g. dopisniku to dobro znano. Nimam časa niti volje, da bi lovil s kom po časopisih slepe miši, zato pravim: Jaz pustim vse v miru, pustite tudi vi mene in šolo in ne delajte vedoma in namenoma krivice! Černej.
Črni narodni kolek v Gradeu. Današnji „Arbeiterwille" poroča o razpravi proti strašnemu „htidodelcu" brivcu Karlu Janžeku v Gradcu, ki jŽf f»"il' obtožen, da je na tri dopisnice prilepil kole^,'.20/IX/08. Zagovarjal se je, da o prepovedi nič ni vedel. Obsojen je bil na 10 K globe. In Avstrija je rešena!
i w Dr. Benkovič zopet zavozil. Na notico pod tfeW: naslovom, objavljeno v št. 86. našega lista drie 18. aprila 1.1. nam je poslal dr. J. Hočevar, drž. poslanec, sledeči popravek: Ni res, da sem na ljudskem shodu v Kostanjevici povedal da je dr. Benkovič na prošnjo za dovoljenje tehničnih pred-del za lokalno železnico Brežice - Novor esto podpisal tudi moje ime brez moje vednosti in mojega privoljenja; pač pa tega nisem trdil in nisem mogel trditi — ker sem prošnjo za progo Brežice (tyrtyice)-Ko8tanjevica-Novomesto svojeročno pod
,1s.vSadovi Verstovškovih socljalnili tečajev. Iz.^hreda nam pišejo: „Ob Vuhredškem potoku gr^<j;i tvrdka Pichler iz Weiza električno centralo za g. Pahernika. Ta centrala bode oskrbovala Vu^ed,Jn Vazenico z električno lučjo. V noči od srede pa so zbili neznani zlikovci, ka-ter$t,?,9; najbrž najeli mariborski duhovniki, da se maščujejo za dozdevni „napad" na Žebota, 60—70 izolatorjev in so tvrdko Pichler znatno oškodovali. Obrnili so se torej na napačni naslov. Orožniki že iščejo te Verstovškove in Žebotove častilce.
Iz Središča. Blagajničarki tukajšnje podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je vplačal znesek 5 K, katerega so v "prid družbi prikartali kartači na gostiji Šulek - Bratuša na Grabah pri Središču.
Iz Dobove. Nekako pred 50 leti se je gradila železnica od Zidanega mosta do Zagreba. Inženir, ki je sodeloval pri gradnji železnice, je določil tudi Dobovo kot postajališče. A tudi takrat so stopili možakarji na noge in so rekli: „Nam ni potreba nobene postaje, mi je ne rabimo." Inženir skoro tega ni verjel, in se ni mogel možem dovolj načuditi, ko so ponovili svoj resen sklep. Med drugim je tudi rekel: „Možje, možje, kaj vendar mislite? Še prosili boste za postajo, pa je ne boste dobili." To se je deloma bridko uresničilo. Le Zajcu, pokojnemu obreškemu županu se imamo zahvaliti, da smo prišli vsaj do te uboge postaje. Zato, ker je nise hoteli s početka brez stroškov, bosta šteli občina Vel. Obrež in Rigonec 1200 K za napravo stranišč. Vprašajte starejše ljudi, pa vam bodo povedali, kdo so bili tačasni odborniki. — Pa kaj bi se ozirali v stare čase, ko vidimo, da i sedaj ni na boljšem. Škoda je zelenih travnikov, da bi tekla po njih železnica' Brzojava pa nam ni potreba, saj smo tudi dosedaj shajali brez njega. 90 K bi še dali, a za
10 let ne more 8 občin jamčiti. To je vendar malenkost. Vsak drog bo trpel najmanj 10 let, žice pa tudi ne bo takoj rja snela. Zdaj nam ponujajo a mi nečemo, če pa še kedaj prosimo n^n bo direkcija obrnila hrbet. Kako tudi ne; saj si lahko misli, da se delamo norca iz nje. Potem naj pa rečemo, da Dobova napreduje?!
v Mallk za delavstvo. Ptujski „Štajerc" ne more po navadi prehvaliti Malika in njegovega „dela za ljudstvo". V proračunskem odseku je pa ta gospod predlagal, naj bi regulacijska dela pri rekah in potokih vršili kaznjenci (!). S tem bi se sto in sto ubogim in zaslužka potrebnim ljudem vzel kruh in bi se jih težko oškodovalo. Tako ljubijo nemški gospodje ljudstvo!
v Izpraševalna komisija za slov. stenografijo v Zagrebu javlja, da se bodo izpiti iz slov. stenografije vršili po Novakovem Sistemu.
v Hrvatska vlada ob Vrazovi stoletnici. Hrvatska vlada je z odredbo z dne 20. maja t. 1. naložila srednješolskim profesorjem, naj dijakom 5.—8. razreda živo priporočajo, dačitajo najznat-nejša dela slovenskih pesnikov (na pr. Vodnika, Prešerna, Gregorčiča) in pripovednikov (na pr. Jurčiča „Doktor Zoler" in ..Deseti brat" in naj jim za to dajejo primerna navodila". To je vele-pomemben pficijelen čin slov.-hrvatske vzajemnosti in realna, dalekosežna proslava Vrazove stoletnice. Ves slovenski narod se je rad nje ter pričakuje od svojih profesorjev, da bodo vselej in povsod z ljubeznijo slovenski mladini kazali na naš bratski vzhod ter jo uvajali v hrvatski jezik in književnost.
Druge slov. dežele.
Za pogorelee v Šmiblavžu ob Dravi na
Koroškem je cesar podaril 800 K.
Vest ga je pekla. Pred 15 leti je zgorela hiša posestniku Kobalterju v Ausserteichnu na Koroškem. Ljudski glas je takrat takoj proglasil Kobalterja za požigalca, da bi dobil zavarovalnino, a Kobalter je znal te govorice z grožnjami, da bo tožil, udušiti. Dobil je zavarovalnine krog 4000 K in posestvo je prodal za krog 3000 K. za kar si je kupil drugo posestvo ob Osojskem jezeru. A vsled slabega gospodarstva je tudi to kmalu zapravil. Sedaj po 15 letih pa se je sam javil sodišču kot požigalec. Pred celovško poroto je bil v pondeljek obsojen na eno leto težke ječe.
Triglav hočejo spraviti v nemške roke. V torkovi seji proračunskega odseka je prišel na dan velikanski škandal, kako hoče državna uprava Triglav spraviti v nemške roke. Ljubljanska finančna prokuratura je namreč sklenila s prol. Belarjem pogodbo, po kateri bi naj dobil v najem velik del posestev verskega zaklada. Belar je seveda samo posodil ime, kajti v resnici bi prišel ta kompleks v roke nemškega planinskega društva. O stvari bomo obširneje govorili.
Iz sodne slnžbe. Sodnik dr. Fr. Vidovič je premeščen iz Loža v Krško.
Na deželni kmetijski šoli na Grmu je razpisana služba provizornega strokovnega učitelja za sadjarstvo, oziroma vinarstvo s prejemki 7. plač. razr. (= 10. plač. razr. drž. uradn.) Prošnje do 15. julija.
Strupene pilule na Kranjskem. Vedno več obteževalnih indicijev se nabira proti tržaškemu trgovcu Hladniku/ Sedaj je zasledil preiskovalni sodnik več pisem, ki jih je Hladnik skušal vtihotapiti iz zaporov in v katerih napeljuje razne osebe h krivi prisegi.
Društvene vesti.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerklje-čatež priredi v nedeljo, dne 12. junija v Cerkljah vrtno veselico v prid Ciril-Metodovemu obrambnemu skladu. Pri tej prireditvi sodelujejo štiri sokolska društva: Brežice, Krško, Sv. Križ-Kostanjevica in Rajhenburg. Igra godba c. kr. kostanjeviške meščanske garde. Naša vas je še nezavedna. V nezavedni vasi se bo torej manifestirala v nedeljo napredna misel in misel narodna. „Cirilmetodarji" okoličani, pokažite ta dan, da ste vi zavedni. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Narodna čitalnica v Ormožu priredi v prid družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 12. junija 1910 v dvorani ormoške čitalnice komorno-godbeni večer. Spored: 1. Vendler: Romanticke nalady: trio za gosli, violo in cello. 2. a) Lajovic: Zacvela je roža, b) Vilhar: Mornar, samospev za bariton s spremljevanjem klavirja. 3. Dvofak: Koncert za gosli, 2. stavek. Gosli in klavir. 4. Fibich: Klavirni kvartet E mol za gosli, violo, cello in klavir. — Vstopnina 1 K. Začetek ob 5. uri popoldne. — Konec ob 7. uri zvečer.
v III. redni občni zbor akad. društva ..Slovenije" se vrši v soboto, dne 11. tm. ob pol 8. uri zvečer z običa.juim vsporedom. Lokal: I. Re-stauraut Leithoer, Mathaioni, Anerspergst. 6. Sou-terrain.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 9. junija. Predsednik otvori debato o odgovoru, katerega je podal včeraj min. predsedn. dr. Bienerth na interpelacijo glede porabe avstrijskih vojakov pri ogerskih volitvah. Predsednik poziva po slance, naj se ne vtikajo v ogerske notranje razmere kakor tudi mi ne bi dopustili vmešavanja v naše; zlasti naj opuščajo napade na ogerske oblasti. Posl. Korošec je izjavil, da ogerska vlada ni potrebovala vojakov za vzdrževanje mira in reda temveč za oviranje volilne svobode, zlasti pri narodnostih. Posl. Šramek je rekel, da si sicer želimo skupno monarhijo in skupno armado, smo pa odločno za to, da se varujejo pravice in svobode vseh narodov in zlasti najodločnejše protestiramo proti temu, da bi se s pomočjo skupne armade tlačile in zatirale ogerske narodnosti.
Dunaj, 9. junija. Poslanec Steinwender je predložil svoj načrt poslovnikove reforme tozadevnemu odseku.
Dunaj, 9. junija. V proračunskem odseku se danes razpravlja o predlogi glede italjanske pravne fakultete. Doslej se še ni dognalo nobeno zedinenje in še ni gotovo, ali pade odločitev za Dunaj ali za Trst.
Praga, 9. junija'. »Nar. listy« poročajo iz Dunaja, da hočejo nekateri poslanci predlagati Modling pri Dunaju za sedež italj. pravne fakultete.
BUKVAJEV JEZIKOVNI OKVIRNI NAČRT.
Praga, 9. junija. Nemci odločno zavračajo Buk-vajev jezikovni okvirni načrt.
Praga, 9. junija. »Union« poroča, da je dvomljivo. ali se bode Bukvajev jezikovni okvirni zakon stavil v državnem zboru kot predlog, ali ne. V čeških političnih krogih je mnogo formalnih, taktičnih in stvarnih pomislekov proti njemu. Zveza čeških pbslancev se bode danes znova z njim ukvarjala.
FINANČNE STIKE ČEŠKE KRALJEVIE.
Praga, 90 junija. Deželrii odbor je v svoji včerajšnji seji zopet sklenil črtati nekatere podpore.
ITALJANSKI KRALJ ZA PONESREČENCE PO POTRESU.
Rim, 9. junija. Kralj je daroval za one prebivalce v pokrajinah Avelino in Potenca, ki so trpeli vsled zadnjega potresa, 50 tisoč lir. v
POLJSKO VSEUČILIŠČE V PARIZU.
Pariz, 9. junija. Poljaki hočejo v Parizu po vzgledu prostega vseučilišča v Bruselju ustanoviti svobodno vseučilišče, da bi si lahko na njem oni mladi Poljaki, ki se niso mogli iz različnih vzrokov v Rusiji, na Nemškem in v Avstriji dalje izobraževati, pridobili višjo izobrazbo. Predavali bi na njem Poljaki in Francozi. Baje so podpisane za ta zavod že večje vsote denarja.
PORTUGALSKI KRALJ ODSTOPI?
Pariz, 9. junija. »Journalu« poroča njegov madridski korespondent, da je došel v Madrid telegram, kateri naznanja, da misli kralj Manuel z ozirom na slab finančni položaj države odstopiti in bi mu na-sledoval na prestolu njegov stric don Alfonzo bra-ganški.
Lizbona, 9. junija. V Almeidi so baje prišli na sled velikemu komplotu. Republikanski agenti so skušali pripraviti častnike in vojaštvo do oboroženega upora. Celo akcijo je vodil znani republikanec CordellaO).
IZ OGERSKEGA.
Budimpešta, 9. junija. Jutri popoldne se vrši mi-nistersko posvetovanje. Potem se podajo ministri za nekaj dni na deželo, da si odpočijejo.
- Po svetu.
Zeppelinov zračna vožnja na Dunaj je preložena na jesen.
Strela je udarila v 3. kompanijo 117. pešpolka iz Draždan, ko se je baš hotel utaboriti vKonigsbru-cku. 18 mož je vrgla na tla, 3 so bili takoj mrtvi, 10 je težko in 5 lahko ranjenih.
Potres v Italiji. Iz Calitri pri Napulju, ki je bila po potresu najbolj prizadeta, .se poroča, da so do včeraj izkopali izpod razvalin 24 mrličev. Italjanski kralj in kraljica sta prišla na lice mesta.
Pri inšpekciji smrtno ponesrečil. Iz Metza se poroča, da je generalmajor Rummelsbacher, poveljnik 67. inf. brigade, padel pri inšpiciranju čet na vežba-lišču tako nesrečno, da je že naslednjo noč umn.
Znamke sta ponarejala 301etni trgovec Aleks. Haase iz Berlina in 481etni kamnotiskar Kari Ocker-mann iz Detmolda. Baje sta jih ponaredila veliko množino in se jima je glasom poročila izvedencev posrečilo izdelati popolnoma podobne pravim državnim znamkam.
Strašna eksplozija vsled strele. V karbidno tovarno med Schlebuschom in Diinnwaidom pri Koli-nu je 7. t. m. udarila strela in je povzročila strašno eksplozijo, ki je uničila večji del tovarne ter tri delavce težko, 77 pa lahko ranila.
Jubilej češkega pesnika. Češki pesnik Adolf Hey duk je zvršil v torek 751etnico življenja. Je eden najstarejših živečih čeških pesnikov in poslednji iz slavne pesniške družbe Halkovsko-Nerudove. Heyduko-ve pesmi dihajo svežost in idealno navdušenje, s katerim slika pesnik narodna, občečloveška in osebna vprašanja.
Obrambni vestnik.
Dražbi sv. Cirila in Metoda je poslal klub »Narodni Pipec" v Maribora 200 K. Vloživši s to svoto v slovensko obrambno trdnjavo krepek kamen, postal je rodoljnbni klnb družbeni pokrovitelj. „ Kamen za kamenom palača" je vodilo ča-stitim članom te rodoljubne zveze, ki so, zbirajoč po malih prispevkih, nabrali z vstrajnim delom ta lepi prispevek. Zahvaljujoč se vsem darežljivim klubovim članom, izrekamo svojo prošnjo, da po zgledu naših „Zaplotnikov" poskrbe še za drugi kam^n, saj jih naša slovenska trdDjava potrebuje še mnogo, mnogo.
Ali res ne gre pri Slovencih brez bobna 1
Požrtvovalne dame, ki nam pripravljajo veliko veselico ob priliki glavne skupščine iu 25. jubileja, so v skrbeh, da brez bobneče reklame ne bo velike udeležbe. Mi pa, ki poznamo zlata srca prijateljic in prijateljev naše ljubljene reševalke smo brez bojazni. Toliko se bo že poskrbelo, da prodre v sleherno vas glas, da se zbira 3. julija v Ljubljani vse, kar resnično narodno čuti. Pripravljalni odbor pa bo zopet storil vse, da bodo obiskovalci velike ljudske veselice očarani, da se bodo še v poznih letih z veseljem in ponosom spominjali, da so tudi prisostovali narodnemu slavlju. kakoršnega najbrž niti Ljubljana še ni videla. Nemško časopisje je bobnalo tedne in tedne, da je ganilo par tisoč Nemcev k 30 letnici „Schulvereina"'. Ravno v tem pa se hočemo Slovenci razlikovati. Na našo jubilejno slavnost prihitijo dne 3. julija nepregledne množice iz vseh slovenskih pokrajin, ne zaradi reklame, temveč iz ljubezni do svete narodne stvari, v proslavo zaslužni drulbi-rešiteljicl.
Književnost.
VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, ki smo ga že napovedali, je izšel. Urednik dr. Edvard Volčič, c. kr. sodni svetnik v Novem mestu, je predpise o nespornih pravnih stvareh razdelil na tri samostojne dele: notarski red (XXIV in 162 strani), zapuščinski patent (XXXII in 360 strani) in sodni depoziti (XII in 120 strani). Povsodi so predpisi dopolnjeni do najnovejšega časa in pojasnjujejo se z odločbami najvišjega sodišča. — Vsakemu delu je pridejano stvarno kazalo v slovenskem jeziku, popolnjeno z manj navadnimi hrvatskimi izrazi, tako je tudi v opomnjah pod dotičnimi zakoni. V prvem delu je ostal krepek prevod Franceta Levstika, a sedaj ne več navadni izrazi so popolnjeni po veljavni terminologiji. Knjiga, ki je nedvomno velikega pomena za rabo slovenskega jezika v naših pisarnah, ki bo pa tudi v korist in pouk vsakomur, je tiskana čisto in razločno ter se dobiva v platno vezana pri navedenem uredniku in po knjigarnah po 7 K. Iz 2. dela so posebej odtisnjeni »Predpisi o zapuščinskih pristojbinah«, ki stanejo broširani le 80 vin., tretji del (»Sodni depoziti«) zase broširan stane 1 K 60 vin.
Tržne cene.
Dunaj, 8. jnnija. Borza za kmetijske pridelke. Tendenca je bila pri mirnem prometu in z ozirom na boljše vreme ter mirna inozemska poročila slaba, vendar so lastniki znišali cene za
pšenico in koruzo po 5 vin. Rž in oves sta se držala.
Budimpešta, 8. junija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'44, rž za oktober K 712, oves za oktober K 6'62, koruza za jalij K 5'39, koruza za avgust K —'—. Pšenica se zmerno ponuja in kupuje, tendenca mirna, promet 8.000 q, pšenica v efektivu nespremenjena ostalo mirno. Termini so se spočetka držali, pozneje so oslabili.
Vreme deloma oblačno.
Trst, 8. jnnija. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 393/4 do K 401/2, za dobavo K 40— do K 40'3/4. Tendenca mirna.
Praga, 8. junija. Sladkor. Surovi sladkor prompt K 34'40, nova kampanja K 26'20. Tendenca mirna, vreme lepo.
Budimpešta, 8. junija. Svinjski sej m. Ogrske stare težke 148—150, mlade težke 156—168, mlade srednje 156—158, mlade lahke 158—,162 v kg. Zaloga 37.545 komadov. Prignano 231, od-gnano 135 komadov, ostane 37.721 komadov.
Budimpešta, 8. junija. Mast. Svinjska mast 180'—, namizna slanina 163'—.
Koncipijenta
ki je tudi strojepisec, izurjenega v vseh notarskih opravilih, išče Vinko Kolšek notar v Šoštanju.	360 3-1
Razpis službe
občinskega tajnika in sluge.
Plača po dogovoru. Prosto stanovanje, samci imajo prednost. Tajnik mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in prevzame tudi lahko službo občinskega sluge. Prošnje naj se vložijo do 1. julija 1910. — Nastop službe 15. julija 1910.
Občinski urad Zakot pri Brežicah
dne 7. julija 1910.
Anton Lapuh, župan.
II najem
daje podpisani občinski urad v občinski hiši v Sv. Lenartu dve stanovanji. Prvo obstoji iz treh sob in ene kuhinje, drugo iz dveh sob in kuhinje. Dalje veliko klet, 60 m 2 površina, jako pripravna za vinotržce, ker leži hiša čisto blizu kolodvora Brežice. — Ponudbe do 1. julija 1910, najem 15. julija 1910.
Občinski urad Zakot pri Brežicah
dne 7. junija 1910.
Anton Lapuh, župan.
358 3-1
Širnte „Nax>. Dnevnik" S
Naprodaj je
lepa hiša z vrtom
v sredini Trbovelj, katera je pripravna za gostilno ali drugo obrt. — Vprašati je pri Ivanu Barbo v Trbovljah.
347 3-3
357 3-1
Slikar in pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim!
Diktor Beuc, Celje

Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazo-
al

vanje 'stroja pri
Zvezni trgovini
V Celin.
Pisalni stroj z vidno pisavo: ima. fečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku,
L. G. SMITH & BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -ie
Noben- drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!
i » t



Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Sehillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti / svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.
/