Penina plačana v gotorici.
ŠTEV. 223,
LETO IV. Posamezna številka Din 1.—
V LJUBLJANI, pondflliek. B. oktobra 1927.
L
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20‘—, inozemstvo Din 30'—.
Ljubljanske volitve.
Glasno in hrupno so demonstrirali včeraj po ljubljanskih ulicah pristaši be-sedolomne stranke, ker so avtomobili navozili na v°lišfa toliko vnetih pristašev SDS, da je SDS včeraj zmagala. Mislimo pa, da so v vrhovnem štabu esdeesarije vendarle ugotovili, da je sicer napredek lep, vendar pa neza- j dosten, ker je esdeesarski župan v Ljubljani mogoč le po milosti takozvanih socialistov. Toda to še ni najhuje. V nobenem slučaju pa ne bo mogel ljubljanski občinski svet sprejeti rednega proračuna in zato je nad vse verjetno, da bo Ljubljano le prekmalu pozdravil zopet komisar in bo s tem dokazano, da je bila esdeesarska zmaga vendarle premajhna.
Čeprav pa esdeesarska zmaga ni popolna, vendarle priznamo, da je neverjetno velika. Ker sta bili včeraj postavljeni dve novi listi, je bilo že veliko, če je SDS ohranila svoje, dne 11. septembra prejete glasove. Dosegla pa je znatno več glasov in celo več ko SLS, NRS in dr. Gregorič skupaj. In v tem oziru sme biti SDS z doseženim uspehom v resnici zadovoljna.
Ko to priznamo, moramo pa tudi ugotoviti, da sta včeraj zmagala samo strankarski aparat in tisk in da je ljudska trmoglavost udušila vsako sled razsodnosti. Kajti težke in neoprostljive grehe ima na svoji vesti SDS in napram veliki gori svojih neuspehov ne more pokazati niti enega resničnega uspeha razven tega, da je znala vzorno dobro skrbeti za svojo partijo. Ti egoistični uspehi pa so preje obsodba njene politike, ko pa opravičilo za storjene grehe. Naloga stranke je pač ta, da dela za celoto, ne pa za sebe!
Ampak vse to ljubljanskega napied-njakarja ni brigalo. On je justament za SDS in čim bolj so njeni grehi očitni, tem bolj za nalašč bo volil SDS. Trmoglavost je zamenjala ljudsko razsodnost. In tako je mogoče, da je zaslepljena množica ploskala pred stanovanjem bivšega predsednika večinskega sindikata Slavenske banke in da je z navdušenjem duvela mimo razvalin esdeesarskega gospodarstva, kjer so se tako idilično razdeljevale strankarske podpore.
In ko je gledal general SDS svoje vedno številnejše pristaše, ki mu prirejajo burne ovacije, se je pač spomnil starega latinskega izreka: Mundus vult de-cipi, ergo decipiatur!
Če pa s tega stališča presojamo rezultat včerajšnjih volitev, potem pa moramo reči, da so naravnost tragičen dokaz, kako na nizki stopnji je politična razsodnost slovenske prestolice. Kakor da bi ljudje hoteli reči: Zapravili ste .Jadransko, siavensko, zapravite še Mestno:
Je to tako neverjetno, da bi morala biti esdeesarska zmaga* v Ljubljani absolutno izključena, pa čeprav je bila esdeesarska režija votivnega boja nad vse spretna. Z najtežjimi kanoni so se navalili na g. Pusta in Pirca, kakor da bi ta dva v resnici bila vodilna moža vse ljubljanske politike. Skoraj kaže, da je ravno v tem oziru bila esdeesarska režija na višku.
Tik pred volitvami pa je padla bomba zaradi plač gledaliških igralcev. Denar je bil nakazan in finančna delegacija ga hoče izplačati, ne pusti pa izplačati upravnik g. Kregar, ki je organiziran radikal. Kar na mah je dobila tako SDS preko 200 fanatičnih agitatorjev proti režimu in z mefistofelskim nasmehom je mogla SDS kasirati narastek glasov. Na kak način se bo vlada zahvalila g. Kregarju za njegovo kavalirstvo do SDS, da
o	posebno zaslužni nagradi, ki jo zasluži njegovo zavoženje teatra, niti ne govo-
Heouvisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvKAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
TELEFON ŠTEV. 2852.
Danes se klubi sestanejo,
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Beograd, 3. oktobra. Čeprav se danes sestaneta tako radikalni kot demokratski klub, vendar včeraj ni bilo nobenih političnih dogodkov. Opaža se samo, da je v Beogradu že veliko število radikalnih poslancev, vendar pa bo večina prišla šele danes dopoldne. V radikalnem klubu je bilo zato zelo živahno. Zdaj sicer popravljajo poslopje narodne skupščine in prostore radikalnega kluba, vendar so se poslanci zbrali v predsedstvu kluba in tam razpravljali. Zanimivo je, da so v radikalnih vrstah prepričani. da bo današnja seja potekla brez incidentov. Oni se nadejajo, jia bodo pašičevci zavzeli lojalno stališče opozicije in da ne bodo delali nobenih ekscesov.
Za politični položaj pa sta današnji seji radikalnega in demokratskega kluba velikega pomena. Predsednika vlade Vel je Vukičevica ves dan ni bilo v kabinet: odšel je bil namreč na izlet v Rogaško Slatino, odkoder se vrne danes dopoldne. Kakor se doznava, je za danes dopoldne sklicana seja radikalnih ministrov v predsedstvo vlade. Na tej seji bodo govorili o seji radikalnega poslanskega kluba.
Tudi pri pašičevcili je bilo zelo živo. Nastas Petrovič, ki je prišel v Bgograd, je imel več konferenc s svojimi prijatelji. Govorili so o stališču, ki naj ga pasice vci zavzamejo napram Vukieevieu. Ker pa ni v Beogradu še vseh njegovih prijateljev, se o stvari še ni končno sklepalo. Kakor se je čulo, hočejo pašičevci po Vukičevičevein poročilu, ki ga bo naj-
brž podal o političnem položaju, zahtevati splošno in odkrito diskusijo. Pri tej priliki bi pašičevci navedli vse svoje pritožbe proti delovanju g. Vukičevica od sestave volilne vlade dalje pa do danes. Izgleda pa, da se bodo pašičevci varovali vsakega koraka, ki bi ^m_°Sej privesti do razcepa v klubu. -■-asicevci so izvedeli, da Vukičevič ne namerava preprečiti njih vstopa v radikalni klub in da niti Nastasu Petroviču nece braniti vstopa v klub. To nastopanje Vuki-čeviča prihaja odtod, ker se je njegov položaj zadnje dni precej poslabšal. Zato bodo pašičevci nekaj časa bolj mirni, da ne izzovejo nobenega konflikta v klubu, ker se nadejajo, da bo Vukičevič čez mesec dni tudi tako padel. Glede izvolitve verifikacijskega odbora bodo pašičevci gledali, da spravijo v ta odbor enega ali dva svojih članov, ki bi lahko v verifikacijskem odboru zastopala pritožbe pašičevcev proti volitvam.
Tudi pri demokratih je bilo včeraj zelo živahno. Zlasti značilen je bil v tem pogledu sestanek med Kosto Timotije-vičem in Pribičevičem. Že prej pa se je sestal Sv. Pribičevič tudi s posl. Grolom in dr. Ribarjem. V zvezi s terni poseti so zlasti v opozicionalnih krogih zelo oživele govorice o nameravani fuziji obeh demokratskih strank. V tem oziru je I dvoje tez.
j Po enem mnenju naj bi se takoj izvr-j šila fuzija, po drugem pa le zajednica | obeh demokratskih strank. Vendar pa '• vse te kombinacije še niso stopile na realna tla.
RADIČEVO ŠE NEODLOČNI.
Beograd, 3. oktobra. V beograjskih političnih krogih vlada veliko zanimanje za nastopanje Štefana Radiča. Iz njegovih izjav in njegovih dosedanjih nastopov se ve samo to, da je konstatiral, da ne bi bilo koristno, če bi sam napravil sporazum z radikali. Bolje in koristneje bi bilo, da pride do sodelovanja z radikali kot član kake koalicije in da v bodoče pride v kombinacijo z radikali samo v zvezi z ostalimi strankami. Op*a-,ža se, da Štefan Radič išče stikov s sa* mostojnimi demokrati. Včeraj je Sekula Drljevič posetil Svetozarja Pribičeviča in se z njim dolgo posvetoval o čim skorajšnjem sodelovanju in stiku med HSS in SDS bodisi v bioku ali izven njega. Kar se tiče sodelovanja med radikali in radičevei, demantirajo odločno tako radikali kot radičevei, da bi bil vzpostavljen kak stik med vlado in Radičem. Podčrtavajo dejstvo, da je pred nameravanim odhodom Štefana Radiča v Beograd prišel Pavle Radič v Zagreb, na kar je Štefan Radič svoje potovanje v Beograd odložil. Sam Štefan Radič z zadnjem času v svojih izjavah ni odločen.
NEMŠKI NOVINARJI NA GROBU SRBSKIH VOJAKOV.
Beograd, 3. oktobra. Včeraj so nemški novinarji posetili grob nemških vojakov. Ob tej priliki je g. dr. Pechler položil dva venca: enega na grob nemških, drugega pa na grob srbskih vojakov, ki leže tam pokopani. Polagajoč venec na grob srbskih vojakov je rekel g. Pechler:	Polagam	ta	venec	v	znak
spoštovanja proti bivšemu neprijatelju, ki pa je bil najhrabrejši in najbolj kavalirski.«
j "" ““^rtneT^^
Zagreb, 3. oktobra. Včeraj so se odigrale naslednje nogometne tekme: Hašk : Derby 2:1, Croatia : Železničarji 1:1, Tipografija : Uskok 2:0, Zagreb : Zmaj 4:3, Sokol : Slaveni 1:0, Zagre-. bački sportski klub : Grič 1:0, Slavija : Sava 1:0, Pekarski sportski klub : Fer-raria 3:1 in Šparta : Makobi 3:2.
Beograd, 3. oktobra. Včeraj so se začele prvenstvene tekme. Popoldne se je odigrala tekma Edinstvo : Sokol z uspehom 4:2, Jugoslavija : Bušk pa 8:2. Tekma med Beogradskim sportskim klubom in Slavijo je bila radi popravila igrišča i odložena.
Marinkovič in Kumanudi pri kralju.
Beograd, 3. okt. Načelnik beograjskega mesta in prosvetni minister dr. Ko-sta Kumanudi, ki se je včeraj vrnil iz Ženeve, kjer je zastopal dr. Vojo Marinkoviča v položaju šefa naše delegacije v Ženevi, je imel včeraj dopoldne daljšo konferenco z dr. Vojo Marinkovičem. Po tej konferenci sta oba ministra ob pol 12. odšla v Topolo. Po kosilu ju je kralj sprejel v avdienci. Oba ministra sta poročala kralju o delu naše delegacije v Ženevi in sploh o poteku in delu sedanjega zasedanja Zveze narodov. Dr. Marinkovič je dalje obvestil krono o koraku našega poslanika v Sofiji g. Ljube Ne-šiča. Opisal je kralju podrobno tudi ak-! cijo, ki jo nameravajo započeti naše ob-j lasti v Južni Srbiji, da preprečijo nadalj-: nje prehode kamitašev z bolgarskega ! im naše ozemlje.
ZA ZBOLJŠANJE NAŠIH ŠOL.
Beograd, 3. okt. Srednješolski profesorji so imeli konferenco, kj je bila sklicana glede na vprašanje redukcij srednjih šol in glede na nameravane spremembe uradniškega zakona. Na konferenci je bil sestavljen protest proti prvi kakor proti drugi nameri vlade. Izvoljena je bila posebna delegacija, ki naj bi izročila sprejeto resolucijo prosvetnemu ministru. V resoluciji zahtevajo, da se prosvetna vprašanja ne rešujejo s finančnim zakonom. Dalje zahtevajo, da se dajo šolam potrebna učila in sredstva; v ta namen naj bi se najelo posebno investicijsko posojilo, s katerim bi se omogočila izvedba prosvetnega programa.
PROSLAVA HINDENBURGOVE OSEMDESETLETNICE.
Berlin, 3. oktobra. Včeraj so imeli v Berlinu največjo svečanost po vojni: proslavo osemdesetletnice državnega predsednika Hindenburga. Hindenburg je sprejel državnega kancelarja in ministra del, ki sla mu izročila listnico o osnovanju Hindenburgove ustanove. Minister je Hindenburgu hkrati kot darilo vlade izročil 33 jedilnih servisov, izdelanih po vzorcu servisov, kakor so jih izdelovali pred 160 leti v državni tvor-nici porcelana za njenega ustanovitelja Friderika Velikega. Hindenburg je dalje sprejel zastopnike nemškega gospodarstva in častnike. Ti so priredili veliko svečanost, na katero je prišel Hindenburg v maršalski uniformi. Te svečanosti se je udeležil tudi Mackensen. Pred Hindenburgovo palačo je bila prirejena bakljada in umetni ogenj. Velikanske množice ljudstva so Hindenburgu na čast prepevale njegove nacionalistične himne.
« i NEUSPEH PRISTAŠEV PANGAL0SA.
rimo. In tu treba izpregovoriti resno besedo še o drugih političnih dvoličnežih. Radikalna stranka ni dobila v Ljubljani niti polovico toliko glasov, kolikor je v Ljubljani organiziranih radikalov. Večina teh organiziranih radikalov je mirne vesti glasovala proti lastnemu kandida tu in proti lastni stranki ali pa ostala doma. Ta špekulativna gospda misli, da plava najboljše na ta način, če je organizirana v radikalni stranki, ki bo po vsej verjetnosti v vsaki vladi in če glasuje za SDS, ker je znana ta kot maščevalna. Tem političnim dvoličnežem moramo že pvedati, da je njih mnenje nemogoče. Potuhnjenih esdeesarjev radikalna stranka ne potrebuje in kdor ni
iz prepričanja radikal, naj se sam poslovi od radikalne stranke, ker bo drugače iz nje odletel. Na naslov teh političnih dvoličnežev smo tudi napisali v soboto svoje opozorilo in če so tj politični špekulanti mislili, da je bilo naše opozorilo govorjeno v zrak, se bodo pač prepričali, da temu ni tako in da se motijo.
Lep nauk, kako se vodijo volitve, je zaslužila tudi SLS. Upamo, da ga bo znala upoštevati.
Končen nauk esdeesarske zmage pa je, da je treba že zavoljo dviga ljudske razsodnosti voditi boj proti SDS s še večjo odločnostj in doslednostjo.
Atene, 3. oktobra. Kakor javlja atenska agencija, je preiskava dognala, da so bili častniki in meščani, ki so bili zadnje dni aretirani, v zvezi s poskušano j vzpostavitvijo Pangalosove diktature in i da so sodelovali z monarhisti in s ko-! munisti. Pri predsedniku neke monar-
I histične organizacije so našli proklama-cijo na vojake atenske garnizije, ki se poživljajo, naj ne nastopajo proti svojim bratom delavcem. Sodna obravnava se bo kmalu pričela. Javno mnenje in politični krogi soglasno obsojajo ta poskus, ki ga smatrajo za blaznost. Ne pripisujejo pa mu posebnega političnega pomena. ker so vojaške vstaje obsojene na neuspeh.
MOO*	n	I
Rezultat včerajšnjih volitev.
	Volišča	K j c	Oddani i. la SO vi	SLS	Soc.	SDS	NRS	Kom.	Gosp.
	I. Šolski okraj, I. del		II. državna gimnazija . .	626	254	14	286	28	31	13
	II. Šolski okraj, II. del ....	Vlestni dom		607	285	12	252	25	15	18
	III. Št. Jakob. okr. I. del ....	Št. Jakobska šola . . .	535	221	19	253	18	12	12
	IV. Št. Jakob. okr. II. del ....	Šola na Prulah . . . .	529	158	26	286	21	29	9
	V. Trnovo 		Otroški vrtec, Cerkv. ul.	682	251	67	306	18	20	20
	VI. Krakovo in Dvoiski I. . . .	Šola na Grabnu . . . .	380	123	23	191	26	10	7
	VI. a Krakovo in Dvorski 11. . . .	Šola na Grabnu . . . .	393	119	16	210	22	17	9
	VII. Dvorski okr. II. del . . . .	Realka		538	183	17	281	38	12	7
	VIII. Dvorski okr. III. del ....	Licej 		611	169	13	352	38	13	26
	IX. Kolizejski okr. I. del ....	]. drž. gimnazija . . . .	399	115	23	205	26	18	12
	IX. a Kolizejski okr. II. del , . .	I. drž. gimn		406	139	30	193	19	20	5
	X. Kolodvorski okr. I. del . . .	Sodnija 		657	259	25	291	39	14	29
	XI. Kolodvorski okr. II. del . . .	Žensko učiteljišče . . .	435	142	16	223	29	10	15
	XII. Kolodvorski okr. III. del . .	Moško učiteljišče . . .	492	203	16	227	22	14	10
	XIII. Kolodvorski pkr. IV. del . .	Šola na Ledini . . . .	525	214	26	222	26	22	15
	XIV. Vodmatski okr. (A—L) . .	Mestna ubožnica . . . .	311	136	10	126	20	14	5
	XIV. a Vodmatski okr. (M—Ž) . .	Mestna ubožnica . .	338	155	12	135	12	17	7
	XV. Predkraji 		Češnovar 		594	240	18	298	7	25	6
	XVI. šiška I. del		Šola v šiški		446	152	61	180	28	18	7
	XVII. šiška II. del		Šo’a v šiški . . . .	528	210	44	194	29	40	11
	XVIII. šiška III. del		Šola v šiški ....	400	136	49	168	22	21	4
		Skupaj 10.432		3864	537	4879	513	392	247
Volilnih upravičencev za včerajšnje občinske volitve je bilo 14.546, število oddanih glasov je 10.432, torej se volitev ni udeležilo 4.114 upravi-
čencev, t. j. skoraj ena tretjina.
Količnik znaša napram številu oddanih glasov 212.
Dobili so: SLS 19, socijalisti 2, SDS
23, Napredna gospodarska stranka 2, komunisti 2 in Neodvisna gospodarska lista 1.
Zakon o tisku v Sloveniji ne obstoji.
SKRIVANJE ZA IME NARODNEGA POSLANCA.
Pod tema naslovoma piše »Jutam ji list« v poročilu iz Ljubljane:
^Način, kakor se vodi v najnovejšem času v Sloveniji strankarska agitacija in to že ob priliki skupščinskih "volitev, ko tudi sedaj ob priliki občinskih, presega že vse meje dostojnosti. V tem pogledu treba zlasti po-vdar.iti način, s katerim so pričeli izigravati tiskovni ztikon. Ker so nekateri strankarski listi ne ustrašijo niti pred najbolj ogabnimi žalitvami in osebnimi klevetami, je bilo vloženih -na sodišče precejšnje število tožb, toda na svoje veliko začudenje dobivajo toži-telji običajno* odgovoire toženih, da je pisec inkriminiranega članka ali notice ta ali drugi narodni poslanec. S tem je omogočeno vsakemu strankarskemu listu, kd ima za seboj vsaj enega narodnega poslanca, da more po mili volji klevetati svoje politične nasprotnike. Na ta način so zavladale razmere, kakor da sploh ne bi bilo v Sloveniji tiskovnega zakona.«
Tako »Jutarnji list« in priznati moramo, da so njegove trditve absolutno točne.
Vse pa kaže, da se pripravljajo še hujše stvari in da mislijo zlasti sam. demokrati sistematično na ta nedopusten način izigrati tiskovni zakon.
Pričakujemo zato, da bodo novinarji znali preprečiti tako drzno zlorabljanje poslani-ške imunitete iu da ne bodo dopustili, da se na tako infamen način profanira tisk.
Zato pričakujemo tudi, da bo ljubljanska sekcija novinarskega udruženja o tem sklepala in da-ne bo trpela v svoji sredi članov, ki s poslansko imuniteto naknadno krijejo najgrše klevete.
Če hoče poslanec pisati v list, potem naj vsak svoj članek .in vsako svojo notico takoj tudi podpiše. Nikakor pa lie gre, da poslanci šele potem, ko je že vložena tožba, prijavljajo sebe za avtorje inkriminiranih člankov in notic.
V Sloveniji so sicer čisto posebne razmere, toda ne odloča ravno Slovenija in zato upamo, da se bo praksa, da bi poslanci izigravali zakon, nehala.
To je tem bolj nedopustno, ker v sled neverjetnih določil našega tiskovnega zakona, ni mogoče v slučaju vložitve tožbe niti polemizirati in je tako ©klevetani sploh brez vsake obrambe proti kleveti.
Javna morala je v Sloveniji že več ko zadosti pri tleli in res ni treba, da bi jo časopisi in zlorabe poslanske imunitete potisnile še bolj na tla.
Radgončani sami zaprli. (To je namreč prav ,po naše!!)
A pri nas raste ob Zadru — Split in Gruž; ob Reki ima Sušak prenapolnjeno luko, a Reka lep prostor ob praznih pomolih za razne demonstracije. Trst ugiblje 0 minljivosti svoje slave, Gorica — molči. Molčita in tihotapita tudi Celovec in Radgona in ju ni sram pobirati naše drobtine, ko sta prej bahaško govorila in se norčevala iz slovanskih sosedov.
Gospodarstvo gre svoja začrtana pota: tudi mi bomo rešili in pomagali urediti ob prevratu po Japoncih in Kitajcih narejene napake; toda nehvaležnih in porogljivih še-sterih svojih otrok ne bomo več negovali, naj hodijo svoja pota — kakor Kanj po svetu.
Lahko smo brez drugih, lažje kakor drugi brez nas — o tem dejanja govore.
SKLEP
LIGE
Dejanja gnvore.
Pričetek naše države je bil vse prej, nego razveseljiv. Vsi smo pričakovali, da se nam stoletja zapostavljenim državljanom, same po sebi spolnijo opravičene zahteve, ki smo jih poudarjali in ponavljali celo XIX. stoletje. Predvsem smo zahtevali narodne meje, ki smo jih hoteli urediti z ljudstvom med ljudstvom. Mesto domačih ljudij pa so nam mejo začrtovali francoski ju angleški profesorji in odvetniki, od katerih večina ni niti vedela, ali je Triglav glavno mesto, ali najvišja gora. In ljudstvi) je na vse to molčalo, saj so pariški gospodi 'imeli diplomatsko in mednarodno pravo v mezincu, druzega znanjf itak ni treba: kaj nas briga Triglav, Drava, Soča, Mura ali razne gorice in gozdovi; še manj nas briga medsebojna vera in zveza gospodarskega življenja, ki se razvija po zemljepisni legi in gospodarskih odnošajih. Vse to je preotročje za visoko-učene gospode! Zato so nas pa tudi tako dobro razmejili, da so ločili v Prekmurju delavca od graščaka in prepustili še St Gotard na severno stran; nad obmejnim Mariborom so delali mejnike med cerkvijo in pokopališčem, med taro in župniščem, med šolo in šolarji. Točno po amerikansko: ali naravnost, kakor bi streljal, ali po gorskih slemenih, naj so posestva segala do vrha ali preko. Razni Japonci in Kitajci so morali zastopati svetovno politiko v zboru razmejitvenih komisij, izbrali so si za svoje delovanje najlepša poslopja s stražo pred vratmi (Vesna v Mariboru); intrigirali med ljudstvom (zlasti Italijani s skrinjicami na Koroškem so to razumeli); vozili so se kakor triumfatorji po deželi in zasliševali ljudi, po tolmaču seveda, ker razun dveh >svetovnih« jezikov, francoščine in angleščine, sploh niso nič razumeli; a tudi o gospodarstvu in ljudskih joitnošajih niso imeli pojma (polkovnik Mi-les v Celovcu). Naši pa so bili srečni, da so videli suhljatega tujca, ki ni govoril po ljubljansko in so jim prideljevali nezrele visokošolce in mlajše ljudi, če so le razumeli angleško in francosko; poleg tega še tretji jezik:	španščino v razmejitvenih in
gospodarskih stvareh. Ti gospodje so bili 'navadni Statisti pri vsej predstavi, ako se niso celo poskrili za kulise, (v kako kuhinjo namreč,) kakor se je zgodilo v Pliberku kier so Nemci sami pomilovali naše ljudi, kako da se zanje nihče PeJ?rl&?'
■ Na Primorskem doce a sploh	Jho-
mejitve: tam sta se Italijan in Angl P
^ vojno kai bo moje, kaj bo
tala že pred vojno kaj ikor s
in še dandanes delajo v
umi im picu iujuu
tvoje, kakor so delali v Ameriki z Int j.
-	*	j.,..-.	..	Afriki	z	zamorci.
Kdo bi se brigal za lastnika zemlje; tako delo je prekomplicirano, posebno če je domačin priprost človek, ali celo brez obleke in puške; visoko-prosvetni junaki pa imajo puške, kanone, alkohol in — mednarodno pravo, ki je utrjeno v zgodovini nad vsak dvom: saj že od Kortesa dalje (XV. stoletja) hrabri in veleprosvetni zapadni Evropejci dele zemljo na ta način. Kanoni in zvajanja tukaj; priprostost iu gola koža ondi: ob takih razmerah je Evropa razmejevala tudi koncem svetovne vojne — in naše ljudstvo je molčalo, saj so ga domači vzorni politiki in predstavniki potolažili, da mora tako biti in visoki gospodi je tire-ba verjeti in jo ubogati. Vsi latinski iu francoski članki v naših listih niso mogli pomagati, in vse pridušanje kmeta in meščana je bilo bob ob steno. Začasno seveda, kajti če pride in mora priti čas, ko bomo tudi to sleparijo domačih nesposobnih voditeljev iu tujih širokoustnežev popravili 't ljudstvom med ljudstvom.
To velediplomatsko delo raznih profesorjev in doktorjev nam je vzelo predvsem Trst in Gorico, Celovec in Radgono, Reko in Zader; ni zadostovalo, da smo v Srednjem veku z blagoslovi takratne prosvete zgubili ozemlje od Dunaja doli in od Tirolskega sem; treba je bilo še v današnje živo telo zarezati znamenje zapadnoevropejske justi-ce in pristranosti, ker je v imenovanih mestih kričalo nekaj potujčene inteligence Heil in Evviva!
Ta inteligenca se nam je takrat posmehovala in se iz nas norčevala, mi smo škripali z zobmi in molčali. In dandanes? Po skromnih osmih letih nam je življenje pokazalo, da je gospodarska meja edino primerna in se maščuje vsaka prilika, kadar je ne uvažuješ. Prva je bila Gorica, kateri so meje potegnili proti zahodu, ko jih je imela, proti jugu; drugi je bil Trst, ko je zgubil slovansko zaledje; tretja je bila Reka s pajacom I>’ Annuncijem, ko si je naredila koridor; četrti je bil Zader, ki nikoli ni bil kaj posebnega, a se je po vojni še samega sebe obzidal. In Celovec in Radgona? Vprašaj celoške bahače, ki so ob prevratu delili ljudi na dva dela: Slovanom so prodajali dražje, češ, da imajo boljšo valuto; Nemcem so dajali ceneje (unsere Leut) eno in in isto blago. Danes nimajo Slovanov in nimamo Nemcev. Vsprašaj dalje o Radgoni, koliko jim dajo zaslužiti razni Kamni-kerji in Grasselji, ki so pomagali mesto odtrgati od Jugoslavije. Pravijo, da nikjer tako ne tihotapijo kakor ondi, posebno odkar so jim naši — most odprli, ki so si ga bili
ZASEDANJA SKUPŠČINE
NARODOV.
Osma skupščina Lige narodov se Je kon-čala v torek. V svoji zadnji seji je Še vzela
na znanje poročilo, da se bodo izdali posebni krediti za kodificiranje mednarodnega prava. G. Politis je imel o tem predmetu znamenit govor, xumunski profesor g. Pella pa je izjavil, da si njegova država rezervira j;ravico, ustanoviti institut za izenačenje mednarodnega prava.
Nato je imel g. Guani, urugvajski delegat, predsednik letošnje skupščine, sklepni govor. Dejal je najprej, da je globoko prepričan, da je bilo delo skupščine uspešno. Po-vdarjal je prav posebno, da so se mnenja letos še bolj svobodno izražala kot prejšnja leta in da razgovori niso pustili ob strani niti enega velikih aktualnih problemov.
G. Guani je mnenja, da obstoji skrivnost uspehov, ki so se danes dosegli ne samo na gospodarskem, temveč tudi na vseh drugih poljih, v zavesti odgovornosti, ki preveva svet, skupščino in komisije Lige narodov.
Več kot tri tedne imajo vlade svoja skupna zasedanja v tej skupščini. Prerešetale so od vseh strani mednarodno aktivnost in upostavile obračun s svojo politiko. Nobena teh vlad niti minuto na to ne misli, da bi se umaknila podpisanim ali moralnim ob-\eznostim, ki jih je dala v tej dvorani. To je delo, ki ga je dovršila Liga narodov za svetovni mir. In to je tudi njena moč in niena bodočnost. G. Guani je končal svoj govor s sledečimi besedami:
— Čakati, upati, delati se vam je zaporedoma reklo ob času naših prvih razgovorov. Čakate lahko z zaupanjem, kajti odločnega duha ste stopili na brezmejna pota napredka; upati smete brez nemira in bojazni in vzeti smete seboj smehljajočo se in že manj oddaljeno vizijo obilnih žetev, ki jih boste želi po setvi, kajti delali ste!
S temi besedami je bilo zasedanje končano.
Če si ogledamo njega delovanje, moramo reči, da je bilo kljub težkim prilikam, v katerih se je pričelo zelo uspešno na političnem, pravnem, gospodarskem in socialnem polju.
Na političnem polju se je storil velik korak naprej v smeri' pripravljanja stalne organizacije arbitraže in varnosti. Glavna dosedanja ovira, negativno zadržanje Velike Britanije, je izginila.
K sklepu omenimo, da se je naša delegacija po končanem zasedanju skupščine podala v Mednarodni urad dela, da oficijelno izroči ravnatelju g. Thomasu dar naše vlade, mednarodni organizaciji dela: krasno pohištvo v starem srbskem slogu, izvršeno po motivih v srbskih samostanih iz srednjega
i g«če dvoje: ali zmaga vlada ter prične se* j danja vlada s plodonosuim delom, ali pa ! so mogoče zopetne volitve, ker 'je položaj | tak, da je le težko sestaviti v slučaju napada radikalno-deniokratske koalicije res delovno vlado. — Toda zaenkrat še nismo tako daleč, temveč vse je še v pripravi za odločilno glasovanje. Naravno je zato, da skusa vsaka stranka v tem stadiju vrednost svojih glasov čim bolj povdariti in zalo se ni čuditi, če se vrše na vse strani pogajanja med strankami in če se tako mnogo govori o demokratskem bloku. Čim bolj je katera stranica v kombinaciji, teni večja je njena vrednost in zato tudi stranke na vso moč pretil; ravajo svojo sposobnost, da so udeleženi pO vsaki kombinaciji. — Konkretno pa je s^lika položaja prilično sledeča: Iniciativa je v rokah vlade in ona je tudi najmočnejši faktor.
Ni pa vlada, oziroma g. Vukičevič tako ®0-oan, da bi mogel sam rešiti situacijo, te®-več je navezan na zvestobo z njim koalirai* demokratske stranke. Ta je dejansko tud1 pripravljena bo pomoč uredili in to je jasno potrdil tudi sam Ljuba Davidov,ič, glavni nasprotnik Vukičevioa v demokratski stranki, zahteva pa za swojo pomoč gotove koncesije. Tako -se govori, da hoče Davidovič predsednika skupščine iz demokratskih vrst, a govori se še o drugih koncesijah. Jasno je, da bo Davidovič čim več dobil od g. Vu-kičeviea, čim bolj ta potrebuje njegovo pomoč iin zato govori tudi g. Davidovič o demokratskem bloku, o združitvi obeh demokratskih strank in sličnem. Neverjetno slab politik bi bil g. Davidovič, če ne bi izrabil j lepe prilike, ki se mu nudi že s skoraj vsi- • ljivim ponujanjem sam. demokratov in de-loma tudi radičevcev. Samo to pa je ves .po- >, men toliko obetanega demokratskega bloka in vsi oni, ki polagajo nanj ‘večje nade, bodo še težko razočarani. — V prihodnjih dneh bo zato po časopisju notranje-politicna situacija skrajno napeta in marsikateri bralci časopisov se bodo silno razburjali, ko bo dejansko situacija od pravih v oditi jev že rešena. Useda volivcev pač ni in ni v njihovih rokah, temveč v mnogo močnejših in ti so že sklenili, kaka mora biti rešitev, o kateri bodo poslanci pričeli jutri šele sklepati. — Taka je iresnica, ki je v našem parlamenti' še zlasti kruta.
= Itlok sredozemskih velesil p»d TOd' stvom Anglije. Sestanek med angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom m španskim diktatorjem Pri mo de Riverom ima zelo važen političen pomen, kar dokazuje čudno držanje časopisja. Francosko časopisje piše, da je sestanek Chamberlain-Pri-niiO de Rivera nadaljevanje k livornskeinu sporazumu. Iz Madrida pa poročajo, da je cenzura podvzela vse mere proti razširjanju vseh vesti o načrtih Primo de Rivere in Chamberlaina. Vse verzije francoskih listov se od španske strani odločno demontirajo. —-Iz tega sledi, da angleška in španska poli; tika sestavljata zopet političen aranžman, ki ni daleč od sestave vzajemnega sredozemskega bloka, ki ga naj tvorijo Grčija, ŠJM' nija, Italija .in Anglija, ki naj to zvezo vad~
— >Westminster Gazette« piše, da je imel lanskoletni sestanek med Chamberlainom in Mussolinijem v Livornu prav tako tajinstven značaj, kot sedanji med Chamberlainom ;in Primo de Riverom. Izhodiščna točka glede nameravanih političnih zvez pa bi naj bilo tangersko vprašanje.
= Ameriška carinska vojna proti Franciji? Kakor poroča »Associated Press« iz Wasingtona, pripravlja vlada prav resno carinsko vojno proti Franciji. Ameriška carinska tarifna komisija je predložila te dni v Beli hiši memorandum, ki vsebuje preiskave o tem, če ne bi 50-odstotno zvišanje carine na svilo, parfume in tekstilno blago Irancoskega izvoza neugodno vplivalo na ameriški trgovski položaj. Vlada je dobila od francoske vlade pristanek, da se francoska in ameriška nota objavita v četrtek d Sl bi na ta način postalo stališče ameriških uradnih krogov jasno.
= Sestanek Chamberlaina s Primora de ltivero. Diplomatski poročevalec >Daily Te-legraph«-* trdi, da je naglašal Chamberlain v svojem razgovoru s Primom de Rivero kot osnovno stališče Anglije, da pride v tangerskem vprašanju v poštev edino mednaroden režim, v katerem bi v enaki meri sodelovale Španija, Francija in Italija. Anglija ne bi z ozirom na Gibraltar in svoje interese v Sredozemskem morju nikakor no mogla trpeti, da bi zavzela katerakoli država v Taugerju nadvladujoče stališče.
veka.
P. V. B-
Politične vesti.
= Notranje-poUtična situaci^.nOŽivl^na^ei
Teden političnega^zaU^	borbe	p0_
se je teden 2» ^ Beograd in danes so že slanei so P	politična	situacija je zelo
Set in napetost bo rasla ter dosegla svoj višek, dokler ne bo glasovanji v verifikacijskem odseku. Po glasovanju pa je mo-
ŽENSKO GIBANJE ZA DRŽAVLJANSKE PRAVICE.
Težko bo Jugoslovankam priti do zmage, podreti tisočletne predsodke o manjvrednosti, a vsak začetek je težak. Preveč je tradicionalnih, zastarelih in vsem dobro znanih predsodkov, s katerimi pobijajo sovražniki feminizma njegovo željo, da bi tudi žen-stvo sodelovalo na vseh poljih v narodu m državi ob boku z moškimi.
Ko gre govorica o državljanskih P>‘lvicah
žene, se navadno sliči vpr«J®. vidite Uako j, naše Jcn.Jvo gtog.SE?,?
'e£ m	*°	»ni	« •"-I"’ i"
, K®|. P ‘f »lani človeške družbe? Ali se Sci^v^dajo, zakaj volijo in koga volijo?
In vendar nihče ne jemlje njihovih državljanskih pravic niti najobskurnejšim in najvrednejšim moškim.
Zene pa, dasi delajo doma in izven doma za rodbino, narod in državo, izpolnujejo vse zakone ter so se izkazale v najkritičnejših časih kot zrele in razsodne državljanke, nimajo nikakih državljanskih pravic.
Treba bo, da se tudi naša država sprijazni z mislijo, da naj žena sodeluje vzajemno z moškim tudi na administrativnem in političnem polju, ako hoče veljati za državo pia-ve demokracije in napredka.
Slovensko ženstvo bo o tem govorilo na manifestacijskem shodu v Mestnem domu dne 9. oktobra.
Stran 3.
Uite>vjm€s vesti-
— Odlikovanje. Jetniški paznik pri deželnem sodišču v Ljubljani Leopold Faganel je odlikovan s srebrno kolajno za državljanske zasluge.
— Patrijarh Dimitrije obišče ponovno Slovenijo. -Patrijarh Dimitrije se je udeležil v Beogradu pogreba svoje sestre. Po pogrebu se je odpeljal v Zagreb, odkoder se poda na Bled in še v nekatere druge kraje.
— Seja glavnega prosvetnega sveta, le dni se je vršila v Beogradu seja glavnega prosvetnega sveta. Reševala so se samo tekoča vprašanja. Seje se bodo nadaljevale. _
— Proračun ministrstva ver za prihodnje budžetno leto je bil te dni predložen finančnemu ministrstvu# Finančni minister bo pretresal projekt z ministrom ver danes ali jutri.
— V prosvetnem ministrstvu so pripravljeni novi ukazi o razvrstitvi profesorjev na srednjih šolah in učiteljiščih ter o imeno-vanju Breških nadzornikov in upraviteljev osnovnih šol. Ukazi bodo preloženi tekom tega tedna v podpis.
~ Kulturno gibanje Slovencev v Beogradu. Slovenski delavci, delavke .111 uradniki v Rena,-;)d 11 so ustanovili te dni kulturno m prosvetno društvo »Cankar«. Društvo bo prirejalo predavanja, družabne večere, koncerte dn zabave. Društveni lokal se nahaja v Ma-kenzijivi ulici 7.
— Češkoslovaška šola v Hercegovcu. \ Hercegovcu (osiješka oblast) eksistira že par let privatna češkoslovaška šola. Šola je dobila sedaj pravico javnosti.
— Namesto venca na grob umrle gospe Čerinove je darovala rodbina Rancinger, Zagorje ob Savi 250 Din Podpornemu društvu slepih. — Za ta plemeniti dar se v imenu odbora kar najtopleje zahvaljuje društveni predsednik.
— Razpis sodnih služb. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto kontrolorja jetnišnice. Prošnje je vložiti do^ dne BI. oktobra. Pri okrajnem sodišču v Laškem se ^odda mesto sodnega sluge. Prošnje je vložiti do dne 1. novembra.
— Osrednji urad za zavarovanje delavcev '' Zagrebu razpisuje mesto referenta zdrav-
_ niške stroke, mesto referenta inženjerja ’ strojne stroke, dve mesti referenta koncept-ue stroke in mesto uradnika pisarniške stroke. Prošnje je vložiti do dne 15. novembra.
— Z zagrebške univerze. Za predstojnika klinike za kožne in spolne bolezni na zagrebški univerzi je imenovan dr. fr. Kogoj.
  Preveč žensk v Berlinu. Statistično dognano 'je, da je v Berlinu 300.000 žensk več kot .moških. Vsega vkup ima Berlin 2.2 milijona žensk. Okoli 200.000 je še dijakinj in i otrok pod 6 leti. Statistika izkazuje, da je 1 v Berlinu 799.763 žensk, ki se same vzdržujejo. Ker je v Berlinu 1.4 milijona delavcev, pride na 2 delavca 1 delavka. _______________
— Epidemija škrlatinke v Sarajevu zavzema v zadnjem času vedno večje dimenzije Tekom zadnjih pet dni je bilo prijavljenih 'sedem novih slučajev. Zdravstvene oblasti so podvzele vse potrebne mere, da se epidemija zatre. Vsega skupaj je prijavljenih trenutno 26 slučajev. Epidemija topot ni nevarna: OD 80 -obolelih -oseb je umrla samo ena.
Velika brezposelnost v Italiji. Po časopisnih vesteh je v Italiji 600.000 brezposelnih. Zlasti iv kovinski industriji je brezposelnost velika. Ali tudi v avtomobilski. Tvornice >Fiat«, kj imajo običajno 15 do 20.000 delavcev, jih imajo danes le SCOO.
~~ Tragičen samomor pred sodiščem. Te dni se je zagovarjal pred beograjskim sodiščem dijak Jovo Milijevič, ki je meseca avgusta svojo nevesto Milico Ljubisavljevič z njenim privoljenjem ustrelil, nakar je tudi samega sebe v samomorilnem namenu težko poškodoval. Povod je bilo dejstvo, da so starisi deklice, ki je bila izredna krasotica, razmerju med njihovo hčerko in dijakom nasprotovali. Deklica je zapustila pismo, v katerem izjavlja, da je zakrivila svojo smrt edinole ona sama. Obtožnica -očita z ozirom -na to pismo Milijeviču,. da se je hotel deklice pod pretvezo, da bo izvršil -samomor, iznebiti. Milijevič je bil obsojen na tri lstcl jS'Ž/G.
— Otrok L dvema glavama. V Potočanih pri Sarajevu je rodila seljakinja Slavojka Simič dete, ki je imelo dve glavi, štiri roke in dve nogi. Otrok, ki je tehtal 8 kg, je par ur po porodu umrl. truplo so poslali v svr-ho proučavanja -na beograjsko kliniko, mater pa, ki je pri abnormalnem porodu hudo trpela, v bolnico. Zdravniki upajo, da ji reSijo življenje
— Sin ubil ofeta. Te dni je ubil v Tura-nju pri Karlovcu seljak Nikola Jankovič svojega 64 letnega očeta. Start Jankovič je živel že dalje časa s svojci v sovraštvu. Pretepi so bili v hiši na dnevnem redu. V sredo je naletel starec svojega sina na vrtu svojega soseda. Potegnil je nož ter udaril ž njim sina po glavi. Sin je pograbil kolec ter navalil na očeta. 'Oče je zbežal. Pred hišo ga je sin dohitel ter ga udaril parkrat po glavi. Stari Jankovič -se je zgrudil na zemljo ter obležal pri priči mrtev. Morilec svojega očeta si je -obvezal rano ter se dal prepeljati v bolnico.
— Hči odsekala očetu, ki jo je hotel posiliti, glavo. Seljak Sava Starčevič iz Der-vente se je vrnil pred par dnevi iz zapora okrožnega sodišča v Banjaluki, kjer je odsedel, ker je ukradel par volov, trimesečno kazen. Domov pr.išedši je h-otel v pijanosti Posiliti svoj-o 17 letno hčer. Ko ji je strgal že skoraj vso obleko s telesa, je pograbila punica sekiro ter udarila pohotneža po glavi. Starčevič se je zgrudil smrtno ranjen na tla. 'Njegova hči je bila tako besna, da se ni zavedala več, kaj dela ter je udarila očeta še dvakrat s sekiro po vratu, tako da mu je odsekala glavo, nakar je odšla mirno na orožniško postajo ter se dala zapreti. Orožniki so jo izročili sodišču.
— Dva lopova nameravala okrasti dr. Spaha. S predpredsinočnjim brzovlakom, ki odhaja iz Beograda ob 11., je v salonskem vozu odpotoval minister dr. Spabo. Pri Garcinu službujoči uradnik je zapazil, da sta se dva sumljiva človeka obesila na stopnj-ice zadnjega vagona, v katerem se je v-ozil dr. bpa-h-o Dal je ustaviti vlak. Sumljiva človeka sta pobegnila. 'Na tem mestu je bil pred štirimi dnevi okraden minister Angjelm-ovic m so najbrž isti banditi skušali sedaj okrasa tudi dr. Spaha.
— Misteriozni mrtvec v vlaku. Pred par dnevi smo poročali o misterioznem mrtvecu, ki so ga našli v nekem osebnem vlaku, v
la sprejema Administracija voznega reda, Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Knjigarne običajni popust.
Ljubljana.
Ivi »O	Ii-aoii	*	,	j
Osijeku. Po daljšem poizvedovanju so sedaj orožniki ugotovili, da je mrtvec identičen z brivskim pomeonikom Tahirjem Salitem iz Slatinskih D renovcev, katerega jeoklal daleč okoli znani pretepač kmet Anion Lop-cek iz Cačincev ter ga prenesel s tovariši na vlak, da bi ga spravil tako v osiješko bol-
rU—’ Katastrofalen tajfun na Japonskem. V Yungkongu, 15 Omtij jugovzhodno od Hongkonga in okolici je besnel tte dni silen tajfun. 5000 oseb je mrtvih, 20.000 hiš porušenih. 400 parnikov in bark se je potopilo.	T
— Velika železniška nesreča v Belgiji. Iz Bruslja poročajo: Tik za postajo Melchen je prišlo do karambolaže brzovlaka z nekim drugim vlakom. 76 oseb je bilo ranjenih, med njimi 14 težko.
— Poskušeno ugrabljenje otroka. Iz Bukarešte poročajo: V Lugos-u je bil te dni aretiran prvi soprog Nelly Grosavescu-jeve, major Caltun. Caltun je bil aretiran na podlagi -ovadbe matere umorjenega tenorista Trajana Girosacescu-a, ki trdi, da se je pripravljal major Caltun v Lugos v svrho, da bi odvedel otroka, ki ga je imel s histerično ženščino, Mio Pio, ki živi pri svoji stan
materi.	_ v	v .
  Živi mrtvec. Iz Varšave poročajo, v
židovsko sitrotišnico v Luck je bil oddan v oskrbo 70 letni starec Sokolovski. Po preteku par dni je starec dozdevno umrl. lrup-l-o živega mrtveca so prenesli v mrtvašnico, kjer so ga po židovskem običaju umivali. Med umivanjem se je starec prebudil, skočil z mize in zbežal iz mrtvašnice. Zaposleni Židje so se od strahu razkropili na vse strani. 70 letni starec je že skoraj popolnoma okreval.
— Nečloveški oče. Varšavska policija je aretirala pred dnevi -tovarnarja Hassel-a in njegovega sina, ki sta na -nečloveški način mulila 30 letnega sina. Pred 7 leti je namreč zblaznel. Ker stari skopuh m hotel imeti radi njega stroškov, ga je po kratkem premišljevanju zaprl v majhno podstrešno sobo. Vso dolgo dobo so dajali blaznezu samo po enkrat na dan nekoliko krompirja 111 vode. Ko je policija izvršila pri tovarnarju tusno preiskavo, se jim je nudila žalostna slika: v mali podstrešni sobi v zaboju je ležal popolnoma zarašen in izstradan bolnik, ki j e izgubil tekom sedemletnega
nost govora. Oddali so ga v bolnico, kjer ga
umetno hranijo.
— Izginuli dolarski milijonar. Iz Ne\vyor-ka je te dni neznano kam izginil 2-1 letni milijonski dedič R. J. Revnold. Pred 12 dnevi so ga prijatelji še videli, nat-o pa je za njim .izginila vsaka sled. Kot javljajo, je bil še 22 t. m. v St. Louis-u, -odta 111 da je krenil v Kairo. Vendar pa se do danes ni pojavil v imenovanem kraju. Dognalo se je po daljšem poizvedovanju, da se je mladenič zanimal za tujsko legijo in da je možno, da je krenil na Francosko. Tudi -to se je ^kazalo k-ot nemogoče, zakaj izdan ni bil nikak potni list za Francosko. Policija domneva, da je mladega milijonarja kdo odpeljal. Prejela je anonimno pismo, v katerem pisec zahteva 3000 dolarjev nagrade, češ, da nato pove, kje se Reynold naliaja^ Obvesfe-ue so zaraditega vse policijske postaje, ki imajo nalog, da pazljivo opazujejo sumljive elemente. Reynoldovo premoženje cenijo na 5 milijonov dolarjev.
— Železniški inšpektor — tat. Meseca marca je -bil ukraden na železniški postaji Stankav (na Češkoslovaškem) zabojček, naslovljen na neki davčni urad'. Zabojček je vseboval 565.000 Kč gotovine. -Po dolgotrajnem . poizvedovanju in opazovanju je ugotovila te dni policija, da je ukradel poštno pošiljko Anton Chadim. Čhadima so aretirali in 'izročili sodišču.
— Ihteči letalec. Iz Kopenhagena poročajo- O Aniundsenu že dolgo časa ni bil-o ničesar slišati. Sedaj je obrnil javno pozornost zopet nase. izdal je namreč njigo »Spomini na moja raziskovalna potovanja .. Posebno senzacijo je vzbudilo v javnosti poglavje, v katerem opisuje Amundsen polet0 na -severni tečaj, ki ga je podvzel lansko leto skupno z italijanskim letalskim oficirjem polkovnikom Nobile-om. Amundsen pripoveduje, da bi se bil zaletel aero-pl-an »Norge« v ledeno goro, da ni iztrgal italijanskemu oficirju, ki je ihtel in vil v obupu roke, pravočasno krmilo iz rok.
!	— Trgovski potniki v ljubljanski oblasti
ste li že člani Trgovskega dobrodelnega društva »Bom-oč« v -Ljubljani, Beethovnova 10? V Vašem interesu je, da se čimpreje pri-
— Izšel je žepni vozni sred -»Ekspres« zinmska izdaja, veljaven od 1. oktobra t. 1. v običajni — splošno priljubljeni obliki. — Z ozirom na precejšnje spremembe voznega reda v Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter z ozirom na popolnoma novi vozni red Jadranske plovidbe, Avstrije in Italije, bode gotovo vsakdo, ki količkaj potuje rad takoj segel po lični novi izdaji. Cena običajna 10 Din za izvod. Dobiva se po vseh knjigarnah in na vseh postajah pri potniških blagajnah. Za vse naknadno izvršene spremembe bo administracija izdajala korekture, katere dobi vsa-k kupec »Ekspresa« brezplačno. Naroči-
1— Kolavdaeijska-obravnava glede jezu na Kozarjih. Veliki župan razpisuje za četrtek dne 6. oktobra 1927 k-olavdacijsko -obravnavo -in -ogled s -sestankom komisije na licu mesta na jezu na Kozarjih ob pol 9. uri zjutraj. Interesenti se vabij-o k obravnavi s pristavkom, da morejo sv-oje ugovore proti tehničnim pedostatkom jezu prijavljati usiuo ali pismeno pri velikem zupanst-vu ali pa pri mestnem magistratu v Ljubljani, županstvu Dobrovi ali Viču od dneva obravnave, najkasneje pa do zaključka obravnave vodji komisije.
1— Radi snaženja bodo uradni prostori »Okrajne katastrske uprave Ljubljana II. v dneh od 3. do 7. t. m. za stranke zaprti.
1— Redni občni zbor pevskega društva »Krakovo-Trnovo« se bo vršil v nedeljo dne 9. oktobra -1927 -ob 9. uri v gostilni g. M. Sokliča, Pred konjušnico. Dolžnost vsakega rednega, podpornega in ustanovnega člana je, da se rednega -občnega zbora zanesljivo udeleži. — Odbor.
1— Na gledališki razstavi je bila ukradena membrana od gramofona. Storilca opozarjamo, da tekom treh dni po pošti vrne ukradeno, ker ga predamo sicer policijski oblasti. — Uprava velesejma.
1— Za zdravje, lepoto in mladostnost telesa ter vedrost duha je neobhodno potrebna redna telovadba. Zato opozarjamo starise, 5e posebej pa dame, na telovadne tečaje društva, »Atene« v ženski rea-lni gimnaziji na Blei-sveisovi cesti. Prva telovadna ura, pri kateri se bo lahko še vpisovalo bo v tarok dne 4. t. m., in sioer za otroke od 6. do 7. ure popoldne in za gospodične an gospe od 7. do 8. ure zvečer.
— Kravate, naramnice, ovratnike, žepne robce, ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete po solidnih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3.
nesnagi -po nekaterih pekarnah in drugih nehigieničnih zadevah pa poročamo pozneje. —° Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica pekov, Ljubljana. ________________________
Maribor.
111— V sredo, dne 5. oktobra 1927 ob 20. uri koncertira v veliki Gotzovi dvorani v Mariboru znameniti poljski klavirski virtuoz Artur Rubinstein. To je obenem -otvoritveni koncert letošnje szone in prvi abonmakon-cert v Mariboru
Celje.
c_ Celjsko pevsko društvo naznanja vsem svojim pevkam in pevcem, da pričenjajo vaje zbora v pondeljek dne 3. oktobra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Prosimo vse pevke in pevce, da se vaj že odpočetka polnoštevilno in točno udeležujejo. Preskrbljene so nove skladbe. Prvi nastop je v najbližnjem času. — Nove člane sprejema pevovodja g. Pregelj v mestni deški osnovni šoli ali na stanovanju v Benjamin Ipavčevi ulici 12.
STAVKA PEKOVSKIH POMOČNIKOV V LJUBLJANI.
Naprošeni objavljamo:
Neznosne razmere v tej stroki so prisilile pekovske pomočnike, organizirane v Zvezi živilskih delavcev Jugoslavije, da so odposlali 13. septembra t. 1. svojim mojstrom in »Zadrugi pekov in kolačnikov« spomenico.
1 v tej spomenici zahtevajo spremembo delovnega reda, 50 odstotno čezurno delo ter zenačenje plač. Zadruga mojstrov ni niti smatrala za potrebno, da bi na zahteve pekovskih pomočnikov odgovorila. Na ponovno zahtevo dne 30. t. m., da naj odgovore najkasneje do 6. ure zvečer, sicer, da bodo izvajali pekovski pomočniki konsekvence, je načelstvo zadruge odgovorilo, da vztraja slejkoprej na svoji prvotni izjavi, da se ne razgovarjajo. V znak protesta proti temu ne-čuvenemu zadržanju zadruge in mojstrov so pekovski pomočniki sklenili 24 urno obusta-vo dela, da s tem prisilijo svoje delodajalce, da se razgovarjajo na podlagi stavljenih zahtev. Še ob 11. uri zvečer je šla delavska deputacija k načelniku zadruge s predlogom, ako da pismeno garancijo, da se v nedeljo odnosno v pondeljek popoldan prično pogajanja, so pripravljeni vstopiti takoj v delo. Deputacija je prejela odgovor, napisan v porogljivem tonu, češ, po kaj so prišli. Razume se, da je delegacije na to takoj zapustila pisarno. Ko so zaupniki povedali, kakšen odgovor so dobili, so sklenili pekovski pomočniki, da marajo vztrajati do končne zmage v štrajku.
Pripomniti moramo, da so se posluzili nekateri mojstri prav ogabnih sredstev, šli so na policijo ter pripeljali 6—8 uniformiranih stražnikov, ki so obkolili, ter izjavili, da imajo ovidbo, da se v Gradišču šiloma zadržuje pomočnike, d'a ne morejo iti na delo. Ko je predsednik s. Niko Zupan poživljal navzoče štrajkujoče pomočnike, da naj oni, ki smatra, da je s silo zadržan, takoj odide, so vsi kakor en mož soglasno izjavili, da so prostovoljno sklenili, da ostanejo solidarno vso noč na svojih mestih. Ko je policijska asistenca videla, da je vse, kar so jim natvezili mojstri laž, je straža odšla. Značil-no za te gg. je to, da so dejali, ko so videli, da ne morejo razbiti delavske solidarnosti, da bodo šli po krumirje iz vojaških pekarn. Nato so se začeli štrajkujoči pomočniki tem grožnjam smejati, izjavljajoč, da so morda vojaški peki sposobni, da pečejo komis, ne bodo pa najbrže sposobni, da napravijo tudi kifelčke in žemlje. Nekateri mojstri so v svoji uvidevnosti šli tako dahjč, da so že na svojo lastno roko podpisali stavljene zahteve, med njimi je tudi zadruga »Delavska pekarna« na Viču. K vsem onim -mojstrom, ki so pripravljeni izpolniti delavske zahteve, so odšli pomočniki takoj na delo.
Pekovskim pomočnikom pa kličemo, naj vztrajajo v tem boju. Njihova borba ni samo borba ljubljanskih pekovskih pomočnikov, temveč borba vse živilskih delavcev. O
Šport.
III. KOLO PRVENSTVENIH TEKEM.
Jadran : Hermes 3:2,
Jadrau si je z zmago nad Hermesom utrdil svojo pozicijo v prvenstveni tabeli. Ši-škarji imajo v prvenstvenih tekmah neverjetno slabo voljo, da bi pokazali svojo moč. Posebno v drugi polovici v premoči — so igrali pred nasprotnim go-lom tako, da bi bilo res čudno in nezasluženo, če bi zmagali. Izvzemši zadnjih dvajset minut. Njihov napad je vse prekomoden in že naravnost do smešnosti neodločen. Jadran je bil v dobri formi, tudi njegova igra je v vseh ozirih zadovoljila in kaže, da bo kmalu dosegel ono višino, na kateri se je nahajal pred dvema letoma. Vodil je do četrt ure pred koncem z 3:0. Po tem času pa se je Hermes znašel, njegov napad je resno pritisnil, in v presledku 5 minut postavil zgoraj omenjeni rezultat. Da bi trajala igra še nekaj časa, bi se bil moral Jadran zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Sodil je dobro in preudarno g. Betetto.
Slovan : Slavija 7:2.
Slovan si je z zmago nad Slavijo »popravil« score. IV. mesto je sigurno njegovo.
V prvih 20 minutah je bila Slavija skoro v premoči. Polagoma pa se je Slovan znašel in začel pritiskati. Vsi njegovi napadi pa so razbijali ob obrambi Slavije. Zadnje četrt ure pa mu je uspelo zrušiti Slavijino obrambo in postaviti skoro nekoliko previsok rezultat. Sodil je dobro g. Smole.
Dcrb.v Ilirija : Primorje 4:0.
Ilirija : Primorje 4:0.
Za obe strani nekoliko presenečenja. Ili-| i-ija najbrže sama ni pričakovala tako vi-■ soke zmage, Primorje pa še manj tako visokega poraza. Prerokovali smo že pred kratkim,'da Primorje z Igro, ki jo zadnje čase predvaja, ne bo prišlo daleč. Njegova igra je pač neodločna, preveč kombinacije in nepotrebnega truda. Igralci opravijo ogromen kvantum dela. So pridni, povsod na mestu. Takrat pa, ko je treba izpremeniti dobro zasnovano akcijo pred golom v uspeh, pa odreče vse. Nekdaj toliko slavljeni Erman, je danes le še senca tistega igrača, kot je bil pred letom. Treba se bo ozreti za drugim.
S samo slavo se ne stori dosti. Posebno v nogometu ne. Ilirija je s svojo zmago rehabilitirala svoj pomladni poraz od Primorja. Vsi igralci so opravili svojo dolžnost dobro. Večja odločnost in rutina je prišla tu do polne veljave. V taki formi kot se je v nedeljo pokazala, bo sigurno zopet ostala prvak LNP-ja. Igra sama ni bila na posebni višini. Spočetka popolnoma odprta igra je kazala, da razlika v golih na noben način ne bo visoka. Obe strani sta nekako tipali druga drugo, kje bi bilo prijeti. V tem času sta se posebno odlikovali obrambi. V sredi prvi polčasa pa zagreši Pečnik od Primorja v kazenskem prostoru roko. Nato sledečo enajstmetrovko izpremeni Doberlet v prvi gol za Ilirijo. Kmalu nato zopet vsled handsa kazenski strel iz 16 111 proti Primorju. šiška z razantnim strelom postavi na 2:0. Odmor. V drugi polovici igra Primorje le še defenzivno. Ilirija v absolutni premoči postavi tekom druge polovice na 4:0. I11 to zasluženo. Sodnik g. Kramaršič nekako srednji — vendar pa objektiven.
Pojasnilo, ki ga je poslalo ASK Primorje glede nedeljske tekme pa ne drži. Imelo je dovolj časa, da se pravočasno pritoži proti razpisu tekme. Pritožilo se ni v v pravilih določenem roku in torej podsavez na ljubo Primorju vendar ne bo zadnje dni pred tekmo postavljal na glavo vse, kar je mesec dni rreje sklenil, posebno še, ker je bil de-legat Primorja s tem soglasen. Kar se pa Hče igralcev, ki jih je navedlo, da ne morejo nastopiti v nedeljo, pa gremo lahko kar po vrsti: Dramičanin je imel pravo nastopa, zakaj je igral dopoldne v rezervi, Roljuviču je treba samo javiti, da bo igral za Primorje in stvar bi bila v redu, Zemljak ni mogel v nedeljo nastopiti, pa tudi še -lep čas ne ho mogel nastopiti, ker ima pač 0-mesečno za-brano igre, Bauer, ta pa že dolgo dolgo ni stopil za Primorje, in najbrže tudi le radi lepšega figurira v seznamu igralcev, ki niso mogli nastopiti v včerajšnji^ tekmi. Glede kaznovanih igralcev smo pa že povedali svoje mnenje in dostavljamo k temu le še, da naj igralci ne dajejo povoda za kažnjavanje, pa bo LNP vesel. Primorje pa še bolj.
Nov svetovni rekord v skoku v daljavo je napravil ameriški dijak, znani zamorec Hubbard. V Cincinnati je skočil 7.98 m in zboljšal svoj lastni svetovni rekord 7.890 m. Škoči-l je v treningu že 8 in pol metra in je torej upravičena nada, da bo dosegel 9 m. Tehnika v skoku je sploh silno napredovala; pred 30 leti so bili redki, ki so skočili 0 m, sedaj mora že vsak, kdor hoče mednarodno kaj pomeniti, skočiti čez 7 m.
To Im obo.
PANIKA V TIVOLIJU.
V Tivoliju .v Stockholm-u, kažeta razne vratolomnosti dva brata — eden od njiju še skoraj otrok, drugi petindvajsetleten mladenič. Starejši drži, v višini 25 m, oprt na drog, v ustih jermen. Na spodnjem koncu jermena je pritrjen pas na katerem visi mlajši ter se guglje in suče na vse strani. Pred dnevi, ko sta brat zopet nastopila pred občinstvom je nenadoma počila vez in pobič je iz vrtoglave višine padel navpično na zemljo in tam nepremično obležal. Med občinstvom je nastalo velikansko razburjenje. Več dam se je onesvestilo; vse je kričalo in begalo na okoli. Več gledalcev je zahtevalo hitre zdravniške pomoči, zopet drugi rešilni voz in v splošni zmedenosti, mesto da bi klicali rašilno postajo, je nekdo pomotoma
pozval gasilsko postajo. Nekaj minut in že so bili gasilci na kraju nesreče. Klici, glas trombe in že je delovala motorna brizgalna. Ljudje so urnih nog drvili proti izhodom. Vse se je hotelo z bliskovito naglico reši ti neprostovljne kopeli. Med tem pa je tudi starejši brat splezal po drogu navzdol, pristopil k pcnesrečnemu bratcu, ga klical, drgnil, tresel in glej: ponesrečenec je odprl oči, se nasmehnil, otresel prah raz sebe ter izjavil, da hoče neuspelo vajo ponoviti, češ, da ne bi bilo občinstvo zaradi padca prikrajšano. Kljub vrtoglavi globini je ostal deček nepoškodovan. Vse, kar ga je bilo doletelo, je bila kratka nezavest.
MATADOR V TUJINI.
Iz Amerike se vrača v domovino, v lepo, solnčno Španijo, znani matador Pepe Moro.
V	Costi Iliei, v novi domovini, kjer je bil matador v poslednjem času zaposlen kot filmski igralec, je doživel ljubljenec in slavljenec vročekrvnih Špancev poleg pestrih doživetij tudi veliko razočaranje.
Po daljšem presledku je Pepe Moro zopet nastopil v areni. Kot običajno, je tudi pri tej priliki, po daljši, elegantni igri usmrtil razjarjeno žival. Onkraj morja je ta nevarna fgra, posebno zaključna scena, strogo za-branjena. Matador se je torej pregrešil proti postavi in policijski minister ga je obsodil po predpisih zakona na smrt.
Sin predsednika sodnega dvora je posegel v zadevo in hotel »zločinca« rešiti gotove smrti in uspel. Minister se je za posredovanje zahvalil in z nasmehom dostavil; »Ža-
lostne so razmere v Španiji, še žalostnejši pa so španski običaji!«
V	Cesti Rici pa biva pettisoč vročekrvnih Špancev, ki so se penili od jeze, ko so čuli ministrovo izjavo.	In	uspeh? Vsa	vlada je
odstopila. Pa to še ni	vse:	prišlo je	tudi do
dvoboja med sinom predsednika sodnega dvora in policijskim ministrom. Med tem pa so tam živeči Španci pripravljali svojemu rojaku ljubljencu	pot za	beg. In	res, na
smrt obsojeni matador je v noči, ko bi ga imeli ustreliti — srečno pobegnil.
Španski odpravnik poslov in konzul, ki sta se zelo eksponirala v tej zadevi, sta bila nemudoma odpoklicana. Na smrt obsojeni bikoborec pa je bil končno — poiniloščen. Sedaj se vrača v domovino, kjer bodo njegovo mukepolno doživetje uporabili za film.
DOŽIVLJAJ GOSPODA DUPONTA.
Gospod Michel	Dupont,	rentier	v Ver-
sailles-u, je imel strašen doživljaj. Danes ve, kako je človeku pri srcu, če je krivično osumljen nečednega dejanja.
Gospod Michel Dupont je napravil izlet na deželo. Zgodaj zjutraj se- je odpravil z vlakom na pot. Hotel je priti še pravočasno do postaje, na kateri .je imel prestopiti. Vreme je bilo toplo in lepo; vlak je privozil brez zamude na postajo. Gospod Dupont se je silno razveselil točnosti, ker dana mu je hila prilika, nemoteno pol ure kramljati v božanstvenem jutranjem solncu. Klop pred postajo je bila sicer umazana, a ob nasipu železniškega tira je bila vabljiva livada in morje pestrih poljskih cvetlic.
Gospod Michel Dupont je poiskal primeren prostorček in se nato udobno zleknil v zelenju. Zrl je izprva zadovoljno v modrino neba, nato pa brezskrbno zatisnil oči. Zadremal je... Prebudil se je v zadnjem trenotku. Toliko, da je še zlezel v voz in že je vlak oddrdral. Sam je bil v vozu in veselilo ga je to. Oziroma: razpoložen bi bil kar najboljše, če ga ne bi v hlačah nadlegovala neprestano peklenska srbečica. Od pete do glave ga je grizlo ščegetalo, zbadalo. Človek bi znorel v takem slučaju. Vse praskanje in udarjanje, vse vkup ni pomagalo — gospod Michel Dupont je bil ležal na mravljišču.
Dolgo se je boril gospod Dupont, a končno ni imel drugega izhodišča: — slekel je hlače, spodnje hlače ter oboje strepal pri oknu. Le na ta način se je mogel nadležnih spremljevalcev osvoboditi. S posebno naslado jo uničeval sovražnike, oproščal se je nadležnežev z občutkom odrešenja — dokler se ni zgodilo nekaj grozovitega. Čez poljale je zavel nepričakovano hud veter, ki je iztrgal gospodu Michelu Dupontu hlače iz rok.
Gospod Dupont je od groze pobledel in se zgrudil na mehki sedež. Od pasu do glave je bil neoporečen gentleman, od pasu navzdol pa v družbi nemogoč. Kaj počeli? Kaj če bi potegnil zasilno zavoro? Radi hlač? Nemogoče .. ! Gospod Dupont je sedel, udan v svojo usodo, v kotiček voza, priporočal svojo dušo in gola bedra Bogu in čakal konca nesreče. Edina sreča za gospoda Du-
Štev. 223.
Trt J an iMrf i 3—
ponia je bila ta, da francoski vlaki v predmestjih nimajo prehodov. Tako je bil vsaj siromak obvarovan nezaželjene družbe.
Pet minut nato je vlak obstal na majhni postaji, pred katero se je gnetlo vse polno izletnikov. Tresoč je opazil gospod Dupont, da koče v njegov voz vstopiti rodbina z dvema deklicama.
»Zasedeno! On n’entre pas!« je zakričal gospod Michel Dupont ter tiščal vraia. Poglavar družine, mož herkulične moči, meneč, da hoče nesramnež v vozu uživati posebno udobnost, je šiloma odprl vrata^ De-vojki sta pričeli kričati, mati je sramežljivo zastrla z dežnikom obraz, oče pa je srdu« zaklical: »Vi svinja!«
»Pustile, da govorim, da vam zadevo raztolmačim!« je prosjačil gospod Michel D®" pont. Herkul pa je bil trdosrčen. Polili®
ja službujočega uradnika, ki je s par ^ lavci tiral dozdevnega Satira v pisarno. ^ ljeni družinski oče je še debelo pljunil »nesramneža« in se zmagoslavno posW11 pred vrata pisarne.
V	pisarni se je izkazala — brez posef prič seveda — popolna nedolžnost gosi Michela Duponta. Predstojnik postaje j' bil še celo tako dobrotljiv, da je .posodji gospodu Dupontu par hlač, s katerimi j? i zakril siromak svojo sramoto. NedeljsM1 izletov gospod Dupont ni več ljubil. Mrz>e potne kaplje so mu vedno pokrile obrafc kadar se je gospod rentier spomnil posle?" njega izleta in prestrašene oči deklic, ld s** 1 ga videli v pomanjkljivi toaleti.
lija Erenburg:	47
Ljubezen Jeanne-e Ney,
(Iz ruščine prevedel š. L.)
Zdaj zaspiva, zjutraj se bova pa spet poigrala, ali ne?
Odgovora male Margot ni niti dočakal.
V	hipu, ne da bi se pokril z odejo, se je zleknil in zaspal. Čez minuto se je že razlegalo zvočno, melodično smrčanje.
Margot pa ni mislila na spanec. Pravkar je bila slišala strašno povest. 'Danes se je preveč nanosljala kokaina. Hotelo se ji je, da bi nekam bežala, ihtela, plakala, reševala, da bi se metala v opasnosti in bila junakinja filma. Hitro se je oblekla, ne da bi vedela, kaj naj stori. Po kinematografu si je lahko popudrala objokani obraz in odšla v »Gaverin . Ob tej uri pa ni mogla več tja. Gost je spal. Na njegovih golih prsih so od dihanja podrhtevali kosmi kocin, roke je razmetal po postelji. Da, to je pravi, pravcati zločinec.! Margot je to začutila že v baru, ko je z njim plesala one-slep. Ali naj ga zadavi? Ali naj reši slepico? Margot se je tesno približala in se s prsti dotaknila krepkega, oznojenega vratu. Takrat ji je pa postalo tako strašno, da je zakričala. Gost se ni zbudil. Ne, Margot je bojaz-Ijivka in se ne upa ubiti. Torej domov, čim-preje odtoči!
Margot je vstopila proti vratom, pa se je nečesa spomnila in se vrnila k stolu, kjer je visel gostov suknjič. Iz njega je vzela listnico, odštela dvesto frankov in ko se je malo obotavljala, je pribavila še sto. Na neki vizitki, ki jo je našla v listnici, je napisala s svinčnikom: »Vzela sem tis‘ih dvesto, ki sem jih izgubila na ulici in še sto, ki ste mi jih obljubili. Vi ste pravi zločinec! Deklica iz bara »Gavernk.
Ko je Margot vse to opravila, je urno odšla iz hotela. Bilo je že ob devetih zjutraj. Oči so se ji svetile. Na vsakem koraku se je zadevala ob mimoidoče ljudi, ki so se jezili. Ulice je slabo poznala, zdaj se ji je pa silno mudilo. Sicer sama ni vedela, kam hiti, vendar se je pa bala, da bo nekaj zamudila. Ko je prišla na Operni trg je zmedeno pogledala na ljudne bulvarje, tiho potaknila v nos še en ščepec »koko in ne da bi še kaj pomislila, je skočila v avtobus, na katerem je bil napis: »Trg Clichy —■ Montparnasse-ski kolodvor.«
'20.
] To ni pravljica in ne Min, to je l»ratkcma’o
—	življenje.
Gabrijela je pletla šal za ženina in urno sukala pletilke. Pri tem je čutila zavist do voine, ki bo božala vrat prekrasnega princa.
Gabrijela pa to skoraj ne sme. Tako redko sta sama skupaj. Bo-li prišel danes, kakor je obljubil?
Za vratmi se je zaslišal prehlajen glas odpadlega nosu:
— Mile Gabriela, po vas sprašujejo.
On!. Princ! Pa tako zgodaj? Saj ga ni bilo
še nikdar ob tej uri! Gotovo ja začutil, kako željno ga Gabrijela pričakuje, božajoč mehko vclno. Prišel je! Ah ne! Namesto basa krepkih korakov se je zaslišal diskant visokih peta, šelest svile in cel zbor ostrih, nenavadno tenkih zvokov.
— Kdo je?
Odgovora ni bilo in vsi ostri zvoki so nekam izginili. Nastopila je polna tišina. Gabrijela se je vsa začudena trudila, da bi s sluhom otipala sobo. Nazadnje je pa iztegnila roko proti vratom in spet vprašala:
— Kdo je?
Med vratmi je stala junakinja najkrasnei šega filma na svetu, deklica iz bara »Gaver-nk, zmešanka Margot, ki se je preveč nanosljala kokaina. Molčala je. Gabrijelina ro-ka jo je prodirala. Čutila je, da mora spre-
govoriti, pa nikakor ni mogla. Ko je tekla po ulici Tiboumairy, je imela pripravljenih polno besed, tako lepih in prepričevalnih besedi Določila Je tudi že uvodni stavek: »Prevarana slepica, prišla sem, da rešim vaše ne-
srečno srce! Bila je prepričana, da bo p1'1' šla ravno zadnjo minuto. Notar bo že ponU' jal nesrečni nevesii pero, da podpiše poro?" no pogodbo. Pravzaprav ne tako, ker slep | ne morejo podpisovati. Nevesto bodo krat-| komata vprašali: »ste li soglasni?«, za njo b°
i	pa stal tir i i zločinec z zavihanimi rokavu pripravljen, da s svojimi opičjimi rokami vije tenki, otročji vrat. še o pravem času b0 pa tja planila Margot in razkrila sirašne ie’ nineve naklepe. Vsi bedo srečni in porejr Margot: »ostanite tukaj in živite z nafe^1, Margot pa, skrivnostna rešiteljica, ne bo niU povedala svojega imena in se bo tiho umaknila za pult v baru in samo ponoči včasih potočila solzico. Kako bo to lepo! Tako ie mislila Margot, ko je tekla po ulici Tibou' mairy. Zdaj na cilju, je pa molčala in i>1 našla nobene besede. Najbrž jih je zgubil*
! na temnih polževih stopnjicah.
— Kdo ste vi? Gotovo ste se zmotili. P*' sarna je na drugi strani. Tukaj živim pa ja*» Gabrijela.
Na vsak način je bilo treba spregovorit1 in Margot je zmedeno zašepetala, pa ne mor'
da pripravljeni svečani uved, ampak zelo priproslega.
— Jaz? Jaz sem deklica iz bara >Gavernk-
(Dalje prihodnjič.>
MOCET
tovarna w5»skafga kisa. «S.xe.x., f.|u&e|ana
nudi
In najokusnejši
mmmml kis ii vinskega kisa.
IshSsiiaji« ^cnudbo. i*-i TelsJon Itev. 338».
T«t»n!«no In hlgijenšeno naSmotSernaS® «r@|ana kitarna v jugoslsviii.
l&tUlKJta, Cunajoka costa Bfc. te, U. Mrttih
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■K
TISKARNA „MERKUR“
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2552.	TELEFON	ŠTEV.	2552.
Sc priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
W 13 C K
fvVECK)
čaše in aparati za ukuhovanje so najcenej.ši, kor so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki b rnktus, Ljubljana.
ar«v*rsrtvo,
8ITA8 A SVET
Carinsko posredniški i« špediciJakS
»GROM«
L!UBUANH, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Talefon 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavija vt>e v to stroko spadajo!« posle najhitreje in pod kulantniml pogoji.
Zastopniki drulba spalnih vo* S. O. E. sa ekspresne pošiljke.
»Segetao
najboljše sredstvo za lužen je semen. %% raztopine zadostuje za zavarovanje proti sueti in bilj-nih bolezni. Dr. A. .Tončič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6.
^Narodni Dnevnik"!
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plač* 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—.
Pouk ali konverzacija
v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika* pod »Individualni pouk«.
Gospodinje,
šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje i» se želite izobraziti v izdelovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Star) trg 19.	____
Proda se
mlad pes, prava rasa Doberman, čistokrven, z rodovnikom. Poizve se na Rimski cesti št. 5 pri hiš-
JUBUANSKA KREDIT Ni
Sila stera Din 5B.OBO.DBO— Stani r!ips »a OM,lili-
CES^ T SIA I. A:
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
PODRUŽNICE:
Breiice, Celje, irnomeJj, Kranj, Maribor. Metkovlž, Novi a ,
• Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. - AGENCIJA: tog- •
inijiiii iis: m Ljoiijiii. Til. St.: HI, MI3, 253’ ii 21.
Se priporoča za vse bančne poste
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.