Pavialnl Iranko v državi SHS.
Posamezna štev. 1 krono.
222. itev.
■shaja razen nedelj in praznikov vsak *8an ob 19. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, FraneiSkanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* ibči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
V Ljubljani, v pondellek 26. septembra 1920.
Leto IV.
Glasilo jugoslov. socUalno - demokratične stranke.
TeSefoKsfta it. 312.
Naročnina: Po pošti ali ■l dostavljanjem na dom za
colo leto K 210, za pol eta K 120, celrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
li ekl am a ci j e za list so poštnine prosle.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska v-H ca Si. 0'L, Učiteljska tiskarna.
Italijani ojačujejo vojaštvo na demarkacijski črti v Dalmaciji.
Split, 26. Iz Zadra poročajo, da Italijani neprestano pošiljajo ojačenja na demarkacijsko črto, kjer se utrjujejo. Hkrati izvajajo močan pritisk na tukajšnje ameriško poveljništvo in na pokrajinsko vlado, da bi se častnikom in moštvu italijanske vojne ladje „Puglia“ dovolilo izkrcanje. Upravičen je sum, da Italijani iščejo spopade, da se tako izjalovijo uspehi pregovorov. Vsi znaki kažejo, da admiral Millo nekaj pripravlja.
Odkritje madžarske zarote v Subotici.
Belgrad, 25. V Subotici so odkrili veliko zaroto. Njeni člani so bili l>o večini ugledni Madžari. Delovali so za prevrat v naši državi ter so v to svrlio sprejeli iz Peste 4 milijone kron. Med zarotniki je tudi znani tovarnar šampanjca Littke in grof Secheny.
Obnovitev procesa Dšaaiantensteir!.
Zagreb, 25. Prvotna razsodba vojnega sodišča, ki je bila izvršena v pravdi proti Alfredu Diamantensteinu in drugovom in ki je obtožence oprostila, je bila razveljavljena ter je odrejena nova razprava, ki se bo vršila dne 2. oktobra.
Novi mirovni pogoji sovjetske Rusije.
Pariz. 25. Po poročilih francoskih in angleških hstov iz Rige, je ruski delegat Joffe podal na konferenci važno izjavo sovjetske Rusije, ki vsebuje nove predloge. Po teh predlogih sc odpoveduje sovjetska Rusija zahtevam, da se razoroži in demobilizira poljska vojska in da ustavijo delo tovarne za orožje. Dalje se odpoveduje sovjetska Rusija uporabi železniške proge Wolkowysk-Graje\vo in predlaga mejo, ki poteka rnnogo bolj proti vzhodu, kakor Curzonova črta in ki obsega vzhodno Galic jo. O usodi Bele Rusije in Litvanske naj odloči ljudsko glasovanje. Poljakom dovoljeni rok za podpis premirja in mirovnih pogojev poteče s 5. oktobrom. Zastopniki Poljske odgovore danes na Joffove predloge.
Paljenje mest na Irskem.
London, 25. Po poročilu iz Dublina so snoči zapalili mesti Lcenbeg in Bearhaven in žetev na polju okoli mest. Število vseh dosedaj zapadenih mest na Irskem znaša osem.V Dublinu sta snoči dva oborožena moža napadla vratarja glavnega poštnega urada, razstrelila blagajnico 2 dinamitom in odnesla okoli 3000 funtov.
MINISTRSKI SVET.
^serad. 25. Danes ie bila seia mi-'^epa sveta ki ie traiala od de-',n 1	0	Do,luštirinaistih.	na	kateri	so
i zor av tali o tekočih državnih poslih.
»ZVOZ rib.
Belgrad. 25 Gospodarsko - finan-čili komite itivnistrskeea sveta ie do-volil izvoz 1200 zabolev posušenih rib. brez carine iz okupiranih dalmatinskih otokov.
VELIKA POPLAVA V FURLANIJI.
Rim. 25. Iz Vidma (Udine) javljalo. da ie na Donlavlieni železniški orosi Dri San Giorerio skočil s tira vlak. Dri čemer ie bilo ranienih sedem oseb.
UPEL.IAVA OBRATNIH SVETOV
V	ITALIJI.
Bern. 24. »Neue Zuericher Zei-tung« doznava iz Rima: Delavske zveze v tepstilni in kemični industriii so sklenile pooblastiti zveoz strokovnih organizacii. da uveliavi zakon o obratnih svetih tudi za niihove tovarne. ker bi sicer tudi oni zasedli tovarne.
BRZOJAVNI PROMET Z ITALIJO.
Belerrad. 25. »Trgovinski Glasnik« piše: Skoro dve leti ie od tega. odkar so končane voine oneracile. a naša država še vedno nima ueposred-ne brzoiiavne zveze z Italiio. dosedai so vse brzojavke v Italiio pošiliaH orako Dunaia. šele sedaii ie Italija orisala na to. da se vznostavi zveza tako. da se bodo brzaiavni pogovori s 1. oktobrom lahko neposredno prišli med Jueoslaviio in Italiio. Taksa a besedo bo 36 dinarskih par.
ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V PRAGI.
Praga. 25. Koncem septembra se bo sestala tukai konferenca, katere se bo udeležilo okoli 80 delegatov iz Češkoslovaške. Nemčiie. Poliske. Jugoslavije. Rumuniie. Avstriie in Madžarske v svrho. da se Drouči VDraša-nie o železniških mrežah v navedenih državah. Sklepali odbo definitivno o železniškem prometu med temi državami.
MADŽARSKA PROPAGANDA TUDI N.4 SLOVAŠKEM.
Praga. 25. »Pravo Lidu« odkriva do avtentičnih dokumentih detaile o madžarski nrooagandi. ki ie imela namen odceoiti Slovaško od češke, da io združi z Madžarsko in da vznosta-vl habsburško monarhiio. Voditeli te oropapande ie madžarski Doslanik na Dunaju, niegov sodelavec na ie Geza Raiics.
PLEBISCIT V GORENJI ŠLEZiJI.
Berlin. 25. »Vossische Zeitung« poroča iz Vratislave: Kakor iavlia »Secolo« iz Pariza, ie predlagal po-shniški svet zavezniškim silam izvršitev liudskesra glasovania v Gorenii Sleziii za drugi novemberski teden.
POUSKO-LITVINSKI SPOR.
Pariz. 25. Iz Varšave se poroča, da so nolisko-Iitvanski snor naibrže ne b*o tako kmalu rešil, ker zahtevalo Litvanci od Poliakov. da priznaio niih Dogodbo s soviet&ko Rusiio.
RIJSKO-POLJSKA VOJNA.
Moskva. 25. Frontono poročilo z dne 24. t. m.: Pri Srednu nrodira sovražnik daiie. V odseku Proskurow smo se umaikniH 40 vrst zapadno od Proskurowa. Pri Ruslatynu smo zasedli Gorodek in nadaljevali pohod.
Kaj bodo napravili?
O proračunu, ki ga je belgrajska vlada diktirala za leto 1920-21. se toliko niše in govori in orav vsi soglašamo v tem tb ie ogromna obremenitev liudstva in simbol in vzrok nove še večie draginie. Razlika v ogorčeniu nad Droračunotn se oa ruzlikuie. Klerikalci in liberalci so ororačun potrdili. so ga odobrili, do-^irn sociiahsti odločno stoie na stališču. da ie ororačun prevelik in da obsega postavke zlasti one glede voiaštva. ki niso v nobeni primeri s potrebo. če že nočemo reči. da so nepotrebne. k čemur bi bili popolnoma opravičeni. Srbi na splah no svcii ustavi davkov ne bodo priznali. ker iih parlament ni odobril. Sociialnedemokratični klub bo
stavil na Drihodnii seii narodnega nredstavništva nredlog. da se oro-račujiska odredba razveliavi ter da .se nroračun predloži narlamentu. Vorašania bo nastalo, kdo ie za z na-reclbo uveliavl.ieni nroračun in kdo ne. Kdor ie za to. da narodno predstavništvo skleoa o proračunu in kdor ie za to. da se proračun revidira in bremena nalože onim ki bremena lahko nosiio. bo glasoval za n red! o? spciialnih demokratov kdor pa ni. marveč deiansko odobrava dekretirani nroračun. ne bo glasoval.
Res neprijeten noložai ie to. ker ie gosooda Droračun z obema rokama nodDisala. sedai na nrotestira Droti m zabavlia Droti proračunu kakor sraka. Po svoiem časootslu unrizaria goni o proti davkom, dasi le dr. Korošec nodnisal Droračun. S svoiim Dodnisom ie dal dr. Korošec možato besedo v imenu svoie stranke. da bo nroračun branil in seda? na ;e v škripcih in ne ve. kai bi storil. da bi oonravil svoie delanie in si pridobil voliv nri klerikalni množici svoiih dosedaniih volilcev. Volitve so pred durmi, beseda ie dana. Taie nodpis. taic. da ie klerikalna stranka sodelovala pri proračunu, dasi ie vse že dokazano kako so klerikalni listi sleoili svoie čitatelle z neresničnimi vestmi o ororačunu in snloh o klerikalnem delu v narodnem predstavništvu.
Treba se bo odločiti. Treba bo glasovati oroti ororačunu. treba bo glasovati 7a razveliavlienle proračunske naredbe. ki io bodo oredla-gali sociialni demokrati v narodnem predstavništvu. Ves Darlament mora glasovati za tak predlo?. ker bi sicer le dokumentirali neodkrito politiko in dokazali da kriče proti nro-računu le zaraditega. leer hočelo s tem loviti kaline.
Moiiarhis lcne žarote Hortyjeve Madžarske zoper avstrijsko in češkoslovaško republiko.
Ni ie danes dežele, kier bi se toliko intrieirak). huiskalo. Dodkuolfe-va!o in teroriziralo, kakor te današ-nia klerikalna Hortvieva Madžarska. V našem listu smo že od prevrata 1. 1918 sem od časa do časa poročali o nečloveškem belem teror-iu zooer delavstvo na Madžarskem, o oficirskih bandah, ki so uvedle do vse! madžarski državi svoie voiaš-ke strahovlade, o nasilnih vpadih organiziranih madžarskih tolo na jugoslovansko, češkoslovaško in nemško zanadno - madžarsko ozemlje in omenili smo tudi že monarhistični komolot zoper avstrijsko republiko ki se plete iz Budimpešte*. Švice in Pariza. Povedali smo. kako ostudno uIopo isra ori vsem tem oredvsem avstriiska klerikalna stranka, ki skuono s Hortvjevimi banditi na vse kričite deluie za restavracijo klerikalne avstro-oprske habsburške države. Razumljivo je. da se v dosego tet?a c^ia obrača Puščica monarhistične Drooaeande zoper čuvarie avstrilske reDublike. t. i. zoper sociialne demokrate in n.'ih voditelie. Zarota ie naperjena tudi zoeer češkoslovaško državo, zato da bi se od nie odcepila Slovaška in se pridružila Madžarski, čeprav so ravno isti madžarski grofi, k' so inspiratorii te oropaeandie. brez vsakršnega pridržka podpisali Dogodbo v Neuville.
Avstriiski sociiahii demokrati so Dred dnevi do golega razkrinkali monarhistično zaroto madžarskih in avstrijskih klerikalnih grofov, baronov in generalov. »Ai beiterzeitung« ie v dneh 22. in 23. t. m. priobčila dokumente, ki neDobitno dokazuieio. da ie monarhistična zarota organizirana direkino oJ madžarske vlade same. Dunajski klerikalni listi »Reichspost«. »Deutsches Volks-blatt«, »Voolkssturm«. »Neuigkeits-Weltbiatt« in vsenemški liberalni list »Deutsche Tageszeitung« so prinašali dnevno velike inserate hujskajoče vsebine, naoeriene direktno zooer ob s ton' avstriiske in češkoslovaške republike. V teh inseratih se na nečuven način blati zunanja do-litika ilr. Renneria. ker noče voine s Češkoslovaško in tie podpira madžarskega imneriialističnega strem-Irenia. da se Slovaška odcepi od Čehoslovaške. Namen le iasen: Mo-
imrhist»čna zarotniška ortranizaciia madžarske vlade hoče v AvstriM vstvarfat? iavno mnenie za združitev Avstriie z Madžarsko v habsburško monarhiio. ter_ pridobiti Av-striio za boi zooer Češkoslovaško. Jugoslavijo in druge sosedne države. »Arbeiter-Zeitung« ie na podlagi obiavlienih originalov dokazala to ie madžarska vlada izdala 2 milijona kron v svrho monarhistične oro-oa?ande dunaiskim klerikalnim ti-ptnm ki so orlobčevali inserate m-ri omeneiene vsebine. Avstrijsko klerikalno časooisie v Avstriii ie vse o.i-dkuolieno z madžarskim denarjem.
V	afero le zaDletenih mnogo klerikalnih državnih poslancev. Ki so se tudi vsi dali oodkuoiti Iz obiavlienih dokumentov ie daiie razvidno da obstoie v Avstriji obširne in taine zarotniške organizacije, ki iih vzdržire denar madžarske vlade. Te organizacije imaio svoia posebna imena kakor »der Eisernč Besen«. »Staatsvvehr« (organizacija monarhističnih oficirjev). »Anti-semitenbund« itd. Iti so v stalni zve-7i z madžarsko vlado. Monarhistično oronagando ie madžarska vlada poverila na Dunaju svoiemu poslaniku Tibor Echhardtu in vodij madžarskega tiskovnega oddjelka na Duna-iu. Reidm. Izmed avstriiskih klerikalnih voditeljev ie naiveč Drizadet poslanec Oskar Teufel. Zanimivo orl vsem tem ie deistvo da ie v pismu ki ga ie nisal o zadevi monarhistične propagande šef madžarskega .tiskovnega urada na Dunaiu. Reich, madžarskemu poslaniku Ech-hardtu. omenleno tudi. da se s cilji madžarske oronaeande avstriiska klerikalna stranka noocJnomn strl-r':i. ker da to od^ovaria nienhn ciliem
O zaroti madžarskega vladnega imoeriializma zooer čehoslovašJco reoubliko ie priobčil poleg »Arbei-terzeitung« tudi še »Pravo Lidu« obširne dokumente, ki zaroto še jasnejše razkrinkuieio. Madžarski denar ie namreč nodkupi! tudi že nekatere liste v Pragi, Niti teh zarot pa kakor že rečeno. v ne vodiio le iz Budimpešte in iz Švice, marveč tudi iz kroeov pariških diplomatov. In velika bo zasluga avstritskega so ci ialftod-emokr at ičneca delavstva.
ki bo že ob teh volitvah preprečilo vse te grde nakane in rešilo tako svoio lastno, kakor tudi čehoslova-ško republiko ored grozečo monarhistično nevarnostjo.
Organlzacilski
vestnik.
Zaupniški sestauek se bo vršil jutri ob 20 uri v mali dvorani »Mestnega doma«.
Politične vesti.
+ Ljubljanski župan k. dr. Ivan Tavčar modruje o konstituanti ter pravi: monarhija in basta. Zdi se nam, da vprašanje ni tako enostavno. Ko se snide konstituan-ta, bo pač njena naloga, da napravi ustavne ali ustanovne zakone. To bo glavuo vprašanje in mora biti. Vprašanje izvedbe ustave je drugo vprašanje, ki je le formalnega pomena. Prepričani smo, da konsti-tuanta ne bo prav posebno hitro delala. O tem ni dvoma. Nič hitreje ne bo zborovala, če se tudi izreče v prvi vrsti za ujedi-njenje pod monarhijo. Eno pa lahko k on* statiramo že danes, da je tukaj treba ve like opreznosti, zlasti glede osnove, to j ustave nove države. To bi bila vprašatijs ne pa, tako Je In basta. To ni politika, zla stl ne v Jugoslaviji, kjer Je toliko aktual nlh vprašanj, o katerih bi se dalo specija lizirano razpravljati.
+ Nacionalistična stranka v Srblt
katere voditelj je Stojan Rib a rac, bo za čela izdajati nov list pod imenom »Srbsk-zastava*. Nacljonalsti nameravajo pri v o
litvaH samostojno nastopiti z Tepnblikan skim programom.
+ Zveza insoslovenskih mornarjev
Bakru je poslala ministrskemu predsednl ku dr. Vesnlču in ministru za zuuani stvari d;. Trumbiču vlogo, v kateri se pri tožujc radi razdelitve prijateljske tonaži Tako n. pr. velika parobrodna družb, »Adria* ni dodeljena naši državi, vslei česar ni ogrožen le obstanek več tisa družin mornarjev, temveč tudi naš uv« in izvoz po morju. -
+ Masarykov nagovor na češke de lavce. Predsednik republike Masaryk j-imel v Pfibramu nagovor na delavce, • katerem je med dr. podal tudi svoje nazl
ranje glede krize v socialno - demokratič ni stranki. Izmed 17 so imeli socijalisti I ministrov in predsednika zbornice. V no beni drugi državi v Evropi niso imeli soci Jallstl takega stališča. Vzrok Izstopa so clalno - demokratičnih ministrov iz vladi je kriza v socialnem demokratizmu in • narodnem socializmu. Predsednik je izja vil, da ne more ničesar storiti za to, kako da pozove delavstvo, naj trezno presoji položaj ter ohrani razsodnost iu razutr Predsednik je govoril tudi o koinunizuv In socializmu v Rusiji ter nagiašal, da i Rusija agrarna hi da tamošnji knret poza samo zasebno lastnino. Ruska metoda p, za češko ni prikladna. Tudi pri nas bom. počasi izvajali socializacijo, samo treba j čakati, da stvar dozori. V prvi vrsti prid za socializacijo v poštev rudarstvo. Trebi le, da delujemo na to v miru in v medse bojnem sporazumu.
+ H krizi v čehoslovaški socljalni do mokracUL Kaka je v obče komunistični doslednost, o tem nam priča tudi tole po ročilo »Pravo lidu«: Dne 22. t. m. se j vršilo v Pragi zborovanje, kjer je komu nlstični zastopnik dr. Šmeral dejal, da s nikakor ne snore računati z revolucijo > najkrajšem času. Revolucija, je rekel, mo re nastati šele v dvajsetih letih. Mogoč pa je tudi, da imajo oni sodrugi popolnonu prav, ki v revolucijo sploh ne verujejo i ki delajo na to, da se socijalizem potor. mirnega razvoja udejstvi v Evropi. — T so vam komunisti! —
+ Za madžarskega zuaanjega rninl stra je inenoval državni upravnik Horth; na predlog ministrskega predsednika lega cljskega svetnika grofa Emerika Csakyjs
+ Ernest Barth, voditelj lttžlških Sr bov je bil na podlagi vsesplošne amnestij Izpuščen iz političnega zapora.
+ Bavarska reakcija. Vemo, da dvl gruje reakcija na Bavarskem svoje Cm; kremplje bolj kot v kaki drugi nemški dti žavi — seveda, ko Ima klerikalna pošas tam večji vpliv kot drugod. Zadnjič s ljudsko - strankovd pod predsedstvom sa
Stran 2.
./ A P R EI.
Stov. 222.
•nega ministrskega predsednika sestavili j idealizmi?, Kc nimajo pijctcfe «iti do last-nekak program, ki zahteva, naj poedme i nega rodni
zvezne države same določijo svojo držav- + V Rigi so aretirali komunistične vo-
no obliko, same na} sklepajo pogodbe z
mostrajistvom in vzdržujejo poslanike. Frf, potem pa govorijo ti ljudje o svojem
Bitelie. Odkrili so tudi tajne lokale, v katerih so zaplenii celo Tlliiožino propagandnih spisov.
Dn@¥na kronika.
PieijiseHfie znamke za koroško glasovalno cono A. Plebiscitni odbor je izdal pot! s>.vJzorsiv..!u deZelne vlade in sporazumno z poStao upravo posebne plebiscitne znamke po 5, 15, 25, 45, 50 para in 2 dinara s prciiskom na 2 in 4 vinarskih časopisnih znamkah. — Plebiscitne znamke se smejo uporabljati za frr.nkiranjc po-4:ljatcv do 10. r.ktobra t. i. in sicer po vrednosti, ki je označena na teh znamkah. Prodajajo sc fc znamke pri vseh koroških pcSlitlU uradih glasovalne cone A, ter pri poštnih uradih Ljubljana I, Maribor 1, Celje, Ptuj, Novomcsto in Kranj in siccr inmo 7 dni, ker jc zaloga majlma. — Cela serija.-stane 40 K SO vin. mala serija pa, ?o .ie vse parske, !6 K 80 vin. — Posamezne komade ie dobiti pri imenovanih uradih samo >J nekaterih vrst, plebiscitnih znamk in siccr proti plačilu trojne nominalne vrednosti.
Oioritev telefonskega prometa s Pra-Ke. S 25. septembrom je otvorjen'telefonski promet Ljubljana— Praga in Zagreb— Praga. Piistojblna /a enoto pogovora med l..ji;l)ii;mo—Praso, !o je za triminutni pogovor, je 10 dinarov ali 40 kron, a za Zagreb—Praga 13 dinarjev ali 52 kron.
Stavka cestnih železničarjev v Ljubljani. V soboto opoldne so 'zastavka)! cestni železničarji, ker sc iim že tri mesečo niso izplačale družinske doklade. Doklade, ki bi jim morali dobiti, znašajo mesečno in povprečno komar 150 kron.
Župliaiti župnije Šmartno pr! Kranju so Vložili proti svojima cerftvcninia predstojnikoma odprto obtožbo.
Zasebni učni zavod Legat v Mariboru }e vslcd naredbe poverjeništva za «k in bogočastje v Ljubljani zatvorjen.
j Ministrstvo za narodno zdravstvo bo zgradilo na otoku Lokrumu velik sanatorij. Da se dovrše zadnje priprave, je odpotoval v-Letnim načelnik ministrstva dr. Andrija Štampar.
Med Belgradom in Zemunom bo uveden poseben vlak, čigar glavna naloga bo, vse beograjske uradnike, ki stanujejo v Zemunu, prevažati zjutraj in popoldne v Bclgrad, na večer pa nazaj v Zemun. V Zemunu stanuje okoli 500 uradnikov, ki so zaposleni v Belgradu.
Ministrstvo za finance je dobilo od sarajevske pokrajinske vlade poročilo o ustanovitvi stalnega gledališča s prošnjo, naj se vojni fondi, ki predstavljajo vsoto 1 in pol milijona kron, porabijo za nakup gledališkega poslopja.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odredilo, da se na Dunaju osnuje naša trgovinska agencija.
Boi tihotapstvu. V finančnem ministrstvu izdelujejo nov pravilnik, ki bo dal carinskim oblastem možnost, da uspešno pobijajo tihotapstvo na naših mejah. Med ostalimi določbami v pravilniki« je tudi določba, da dobi vsak, kdor najde ali zasači tihotapca, celokupno vrednost vtihotapljenega blaga.
Sarajevski občinski odbor demisijcul-ral. NTa seji občinskega odbora 23. t. m. je bilo sklenjeno, da občinski odbor skupno s predsednikom Petrovičem poda ostavko. Nekateri člani odbt-ra so proti temu sklepu protestirali. Sodijo, da bo vlada sprejela. ostavko in imenovala v vodstvo mestne uprave tri komisarje.
Rozalija Kufc rt Rut štev. 23 pri Volčah naj naznani svoj naslov Posredovalnemu urad za begunce v Ljubljani.
Kulturni vestnik.
Anton Lajovic: Pesmi samote, izdalo in založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, se dobe pri društvu in po knjigarnah. Cena 4 dinarje.
Vokalni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« sc bo vrši] dne 11. bfitobra t. i. v Unionu.	’	k
Po svetu.
Obtožba proti avstrijskeaui oficirju.
Več vojakov bivšega avstrijskega pešpolka SL 18 je priobčilo v čeških listih strašne obtožbe proti stotniku tega polka, nekemu Ervinu Praschu, sinu poštnega uradnika v Gradcu, češki vojaki slikajo tega oficirja kakor pravo zvef, ki je pobesnel, kadar je slišal sloVartsko besedo. Štiri leta jc počenjal prave grozote in namesto da ga postavijo pred sodišče ali pa oddajo v blaznico, je bil še odlikovan. V obtožbi, ki so jo na-' »lovili vojaki češki javnosti, navajajo sledeče zločine: V svoji stotniji je Prasch pobil z revolverjem in sabljo najmanj 20 vojakov češke narodnosti. Tako je na italijan-hkem bojišču nekega dne ustrelil pet vojakov, ki so se skrili v največjem topniškem ognju pred granatami. Prvemu italijanskemu ujetniku, ki je prišel v njegove roke, je sani odrezal glavo in jo nataknil na kol pred svojim zaklonom, kjer je bila razstavljena nekaj dni. Nekega ruskega ujetnika, ki je delal na fronti, a skušal pobegniti, je pred celo stotnijo uiučil in ga nazadnje sam obesil. V Srbiji ie zagrešil neštevilno zločinov, tako je v bližini &abca posilil najprej sam ncfcp Ki 'otno deklico, a potem jo dal svojim nemškim vojakom, ki so vpričo matere nesrečnega otroka zadovoljevali svoj živalski nagon. Potem je mater In hčerko obesil na mostu; ker se je pa iitr-j:a!a vrv, je dekle padlo v vodo, a on jc toliko časa z revolverjem streljal v njo, dokler ni izginila v valovih. Ta tip avstrijskega oficirja živi danes na Dunaju in služi v avstrijski vojski.
— V Trstu še vedno ni vse v redu. Te utii so pomorski delavci zopet proglasili 24 urno protestno stavko, ker je tolpa oborožene fašistovske drhali udrle v prostore pomorščakov na ladji »Hohenlohe« in Jih preiskovala. Mornarji so zahtevali, da jim dovolijo ustanoviti svojo lastno varnostno stražo, da se ubranijo v bodoče Pred takimi nasilnostim!. Civilni komisar jc izjavil, da se bodo storilci strogo kaznovali.
— Tudi v Ritau jc velika stanovanjska mlzerlja, da tam dol, kjer jc bilo žc prod vojno preveč ljudi, Je to še bolj ra-j£Wnlj!V0 kot drugod. Te dni Je priSlo do velikih demonstracij, razjarjeno ljudstvo je samovoljno zasedlo vse prazne prosto-
re, vojašnicc, javne in društvene Jokale. Policija jc seveda »posredovala-, pri čemer je bilo več ranjencev.
— Nemčija izročila ententi do sedaj 1,911.5(»3 ton. Odškodninska komisija poroča, da znaša tonaža ladij, ki jih je izročila Nemčija ententi do 16. septembra 1920, 1,944.565 ton. To so parniki vsake tonaže in ja-Jrcnicc. Komisija proučuje vprašanje pravic do trgovinske lastnine, ki jih lahko uveljavljajo državljani zavezniških držav na od Nemčije izročenih ladjah. Vrsši se razdeljevanje ladij meti zaveznike.	.
— Francijo bodo pri mednarodni li-i»ančni konferenci v Bruslju zastopali poslanik Pleuriat, finančni' nadzornik Avcnel in finauč. nadzornik Cherssson; namestnik predsednikov bo CclHr.
•— Zadnji (f.ievi Deschanelsr.'. »Petit Journal« javlja, da so odpeljali prejšnjega predsednika republike Deschanela v zdravilišče Malmaison,. ker se je izkazalo, da bi skoro gotovo podlegel naporom avtomobilske vožnje na Bretonsko. •
— Francija grabi. Francoski zastopniki v Lomeji so ssvečano« proglasili bivšo nemško kolonijo Togo za francosko posest.
— Silna radiobrzojavna postaja v Ameriki. >Electrical Revie\v« javlja, da jc Radio Corporation of America kupila v Roeky Pontu ogromno zemljišče, ki meri kakih 6000 arov, v svrho zgradbe velikanske radiobrzojavne postaje, ki bo stala najmanj 10 milijonov dolarjev. Jz ene same posiaje se bo dvigalo kakih 72 sistemov stolpov iz jekla, ki bodo nad 400 čevljev visoki. Pod vplivom energije, ki jo bo proizvajala ta postaja bo eterno ozračje vibriralo kakor še nikoli. Elektromagnetič-nt valovi bodo tako močni, da bodo prav lahko prodrli sikozi zemeljsko atmosfero in se razprostrli po eterju med planeti. Ik.jteianski valovi imajo — kakor znanj — isto hitrost kakor svetloba, to je 300 tisoč kilometrov v eni sekundi. Ker je luna oddaljena od zemlje samo 400.000 km, bi dobili njeni prebivalci, če bi Jih imela, sporočilo te nove ameriške radibrzojavne postaje, še prej nego v dveh sekundah.
— Fordovi avtomobili. Znano Fordovo velikansko avtopodjetje v Detroitu v Ameriki je znižalo cenc svojih motornih vozov na predvojno višino.
— Resen položaj krlstljanov v Anato-iiji. Iz Carigrada poročajo: Vesti, ki prihajajo iz Anatolije, pravijo, da je položaj kristijanov resen. V krajih, ki jih držijo uporniki, je krščansko prebivalstvo izpostavljeno trpinčenju s strani kemalistienih band.
— Nova alpska železnica se otvori med Francijo in Italijo.Vozila bo iz Briam-cona in uporabljala dolino Durance. Graditi so pričeli ta tir že 1. 1918. v avgustu.
— Sir Herbert Samuel, brttski nadko-misar v Palestini je imenoval desetčlanski svet, ki obstoji iz sedem kristjanov in mo-hamedancev, troje članov ie jndov. Državni jezik je angleški, arabski in hebrejski, vse naredbe se objavijo v teh treh jezikih in oblasti morajo sprejemati vloge v enem teh jezikov. Sklicali so konferenco, ki bo napravila red v justičnih razmerah dežele.
Gospodarstvo.
— • Prcttredba naše zunanje trgovine. Na seji ministrskega sveta je bil sprejet načrt uredbe, ki jo je izdelal finančni minister glede ureditve prometa z valutami in devizami. S to uredbo se odpravlja devizna centrala, njene funkcije pa preidejo na glavni inšpektorat finančnega ministrstva. Vsi naši produkti se bodo prodajali v Inozemstvo za dinar ali krono. Tuji kupci bodo vsa svoja plačila morali vršiti izključno v naši valuti, katero bodo kupovali pri nas za valuto svoje države. Konstatacijo, da je bila dinarska novčanica kupljena pri nas, bo vršila Narodna banka s svojimi podružnicami in koncesionirane banke, pri katerih bodo inozemski trgovci morali kupovati dinarske - kronske nov-čanice in od katerih bodo uobili potrdila, s katerimi se bodo mogli pri obmejnih carinarnicah izkazati, da je valuta kupljena v naši državi. Tretjina na ta način odkupljenih tujih deviz bo pripadla državi. Država bo zbirala te devize v fondu pri Narodni banki in bo potem v času mrtve sezone na denarnih tržiščih intervenirala pri reguliranju kurza naše valute. Uredba predvideva zelo velike kazni za špekulante, ki miičujejo vrednost našega denarja. V njej sc nahaja tudi točka, po kateri se menjalnice stavljajo pod državno kontrolo.
— Izvoz pšenice. Generalna direkcija carin je izdala nastopno objavo štev.-’ C 5S.298 z dne 10. septembra 1920: Da bi sc sklep gospodarskega finančnega odbora ministrov odi 2. t. m., s katerim je dovoljen izvoz 15.000 vagonov pšenice, mogel izvršiti v vsem tako, kakor to odgovarja nameram kraljevske vlade, je imenovani ministrski odbor vzel ponovno v occno to vprašanje o izvozu pšenice ter jc na predlog ministra za financc sklenil: 1. Da sc kontingent 15.000 vagonov pšenice prepusti svobodnemu izvozu tako, da nc more biti noben izvoznik postavljen v kak izjemen položaj. Vsi morajo izvoziti pšenico pod pogojem zagotovljenja zdrave valute ter s plačanjem Izvozne carine, ker mora biti vsaka oblika zaaranja izvoza izključena; 2. da sc v skladu z namerami kraljevske vlade, k j J-eli pospeševati izvoz moke in na ta način podati širše, pravilno tolmačenje zgoraj omenjenega sklepa o svobodnem izvozu tega kontingenta pšenice, všteje v ta kontingent tudi moka brez odbitka olrob in drugih mlinarskih izdelkov; 3. da se razveljavijo vse prejšnje naredbe in objave, ki bi bile nasprotne temu sklepu. V zmislu tega sklepa gospodarskega finančnega odbora ministrov bo vsak izvoznik dolžan, predložiti carinarnici, pri kateri bo izvršena izvozna ekspedicija, potrdilo o tem, da jc zagotovil zdravo valuto, in da plača izvozno carino,’ Povodom izvoza tega kontingenta pšenice oziroma moko sc ne bo zahtevalo nobeno drugo posebno dovoljenje ali potrdilo. Mesto pšenice bo vsakdo lahko izvoz') pšenično moko pod istimi pogoji, pri čemer sc bo vagon pšenične moke smatral enakovrednim z vagonom pšenice. Posebno se opozarjajo vsi interesenti, da je s tretjo točko gornjega sklepa razveljavljena tudi objava generalne direkcije carin ;,d 3. t. m C. štev. 56.567, v kolikor je ta objava, ki je bila razglašena v raznih listih, nasprotna temu sklepu.
— Rok 15 dni, ki je vslcd sklepa ministrskega sveta določen za vložitev prošenj pri generalni direkciji carin v svrho uvoza luksnsiiega blaga, je podaljšan za 20 dni.
Ministrstvo za šume in rude bo v kratkem razpisalo velike licitacije o prodaji lesa, predvsem v Stari Srbiji in Makedoniji. Vse licitacije bodo objavljene v »Službenih novhiah«.
— 8000 vagonov žita In 300 vagonov Izpuščene masti bo po dogovoru dobila Čchoslovaška od Jugoslavije. Čehoslova-ška bo Jugoslaviji za to dobavila koksa in sladkorja ter bo prevzela popravljanje naših lokomotiv in vagonov. O tej zadnji zadevi bo s češkoslovaško vlado razpravljali to nedeljo še posebna jugoslovanska delegacija v Pragi.
Hgp&sI.
Komunistični uspehi za rudarje. V jr-bovljah so pred kratkim zmagali komunisti pri volitvah v bratovsko skladnico. Sedaj pa imamo že uspehe. Prispevki za bolniško blagajno za rudarje v Trbovljah,
Hrastniku in JfeJhcupurgu so povišali za 100 odstotkov, boleznina pa je ostala rav-tako majhna kot poprej. Pravijo pa tudi, da hočejo biti jako strogi. Tako se je bojda po naročilu komunističnih prismodetov v Trbovljah naročilo v Rajhenburg, da se strogo pazi na tamošnjc bolnike in da se naj vsakemu odtrga bolniško podporo, če je le količkaj povoda za to. Ne vemo, zakaj bežijo rajhenburški rudarji komunistom tako v želodcu, menda zato ker rajhenburški rudarji nc marajo imeti ničesar skupnega s komunisti. Tudi na Hudojamske rudarje imajo komunisti neko piko kakor se Je izrazil komunistični voditelj v Trbovljah, češ, da jih bodo že prijeli, če se nc sklonijo diktatu ljubljanskega komunističnega komisarja Klemenčiča. Poslali so baje tudi nekega komunističnega prismodeta Preklarja v Hudojamo, da jim izroči Kle-menčičevi ultimat, da bo sedaj partija komunistov imela diktaturo nad rudarji. Rudarji pa so to diktaturo ie odklonili, ker pravijo, da komunističnih komisarjev še v Sloveniji nočejo priznati. S kakšnim nasiljem bodo sedaj nastopili smo prav radovedni.
Šoštanj. V nedeljo dne 18. t. m. se jc ■vršila v hotelu »Union« vinska trgatev, ki jo je priredila organizacija vojnih inval-dov v Šoštanju. Trgatev je nad vse sijajno uspela. Sodelovali so iz prijaznosti tudi tukajšnji in družinski fantje in dekleta, ki so s svojim nastopom pripomogli do gmotnega uspeha. Sodnik ni bil prestrog. Zahvala je bila zelo živahna, ter bi bila mnogo živahnejša, čc bi nc bil prišel ob polnoči mož postave, tukajšnji občinski policaj oznanjevati uro odhoda. Čudimo se, kako je mogoče, da Imajo nekatere meščanske stranke razne privilegije pri prekoračenju policijske ure, dočim se ubogim invalidom, ki so žrtvovali svoje zdrave ude, ne dovoli-za edino prireditev, da bi se vsaj nekoliko poveselili, da pozabijo na grenko bol in trpljenje, ki ga jim je prizadjala ta kruta štiriletna vojna. Značilno dejstvo pa je, da sc tukajšnja inteligenca za naše prireditve malo zanima.	.	'
Uspeli umetnika Rctto u Ljubljani u dvorani Union. »Predstave Rctta. Izredno
mnogo zanimanja jc bilo zadnja dva dneva za predstave Retta v Unionu. Njegova izvajanja pa so nudila izreden, občinstvu tudi prav izreden užitek in so bila ne samo zarad redkosti takih predstav v našem mestu marveč tudi zaradi preciznc in vseskozi elegantne, sigurne in hitre izvedbe pravi užitek. Posebno' zanimanje in mnogo
veselosti ie vzbujala- ventrHogija, a tudi predstave v magij so prekašale vse sicer, navadne take predstave. Naval občinstva je bil tudi primerno velik, tako da pri drugi predstavi več sto oseb ni mogio dobiti vstopnic itd.« — Ovoga puta g. Obradovič donosi svoje originalne kreacije sa kojiina je u poslednje vreme u Zagrebu i Beogradu postigao najvcee uspehe. Predstave se vršijo samo v Sredo 29. i Četrtek 30. o, m. v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnice po 35, 25, 20, 15 in 10.. .kron, se dobijo v trafiki v Šelenburgcvi- ulici št. 1-
Izdaiateli: Ivan Mlinar.
Odgovorni	:	Fak	Vehovec,
Bniiia Cfi srednje velikosti, .tr^vska špece-riuun si; rijsks uteialu v dobrem stanji*, ftateia sc vsakemu priporoča. Več se poizve v društveni pisarni v Novem Vodmalu
št. 189 (Mausar).
LJUBI JU, [IHl-lilj
===== UfiKTKim itttlict 2 DKtJIi;a livas ==
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPKK. STVA IN URADE. NAJMOBER. NB4SE PLAKATE IM VABILA
ZA SKOBE EK VESELICS
LETNE ZAKLJUČKE
KSJMGBESŽKEiSA UREBBfl ZA TiSHfiHJS ČASOPISOV, KNJfC, BROŠUR 1TB.
STERiOTigNIA. LITOCaR&FilflL
Po zelo zniiani ceni rseva
plašči, zračnice, šivalni stroji in vsakovrstni deli, karbkne svetlite, gorilci itd. Sprejinejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji.
„Trboveliska premogokopna družba“
išče za takojšnji nastop	,
lesnega nakupovalca.
Ponudbe se prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba (oddelek za les), Ljubljana, Knafljeva ulica 13.	,	.
j^oafekciiska
tovarna,
družba z o. z.
1 Ljubljana, Dunajska cesta-Stožice
p?
i Tel. 532. Osrednja pisarna: Aleksandrova cesta 3. Tel.;582.:
i Ma jiisottatka iidiMia ušle, aiie io oMeobleke,
* Samo na debelo!	 .zrrzzsz	Samo na debelo!
g ■■■■■■■■■■■■ BilBgHUlgg 18
la. Dalmatinskotfffto
v zalogi Upolfo in Lissa (VSs)
LucL Dekleva Slika,
I
Prva jigoMra tovarna za lis i Hi i
d. d. na Bregu pri Ptuju	N
Iima na prodaj prvovrstne  • v« g • t	Ul
Sl
inozemske provenijence v večjih množinah, po zmernih eenoh.
■a—w
MU lfQ
MO 1 ELI ta KOUS
n|th deli In oprema
pnevmatika
SSraSa In delavka
J. GOREČ
Ljubljana (
Ctosssosvetsfca c. M | Vegova ulica 8. §
isaffiffiEaiiaaaPHissasBa
Tisk »Učiteljske tiskarne« .v Ljubljani.