NOVICE GLASILO SKUPŠČINE OBČINE T , „ IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE Let0 9 JANUAR 1977 Št. 1 Stipendiranje po novem Z novimi ukrepi, ki so bili sprejeti na zadnji seji skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije, se bo krog štipendistov iz združenih sredstev zmanjšal. Ukrepi močno spreminjajo dosedanje možnosti za štipendiranje iz združenih sredstev, še nadalje pa spodbujajo iskalce štipendij, da se zanje obračajo na organizacije združenega dela. Ti ukrepi so bili nujni, saj je bilo sredstev, ki se zbirajo v ta namen, le za kakšnih 20.000 štipendistov, junija pa je to število že preseglo 30.000 učencev in študentov. Sedanje stanje je bilo z novimi prosilci še za 10.000 višje. Dobro zamišljeno in nujno potrebno združevanje sredstev za podeljevanje socialnih štipendij je tako zašlo v slepo ulico. Pritisk na ta združena sredstva je bil zelo močan, želja po kadrovskih štipendijah pa majhna, enako tudi razpisi teh kadrovskih štipendij. Sprejeti sklepi so naslednji: Vsem štipendistom in prosilcem, katerih mesečni dohodek na družinskega člana je višji od 2.000 dinar- jev, se štipendija ukine oziroma se podeli. Glede na poklic, za katerega se je štipendist oziroma novi prosilec odločil, upoštevamo mesečni dohodek na člana družine v višini 2.000 dinarjev pri prednostnih poklicih. To so poklici, za katere je manj interesa, jih pa združeno delo nujno potrebuje. Sem spadajo kmetijci, rudarji, metalurgi, nekateri kovinarji in strojniki, gradbeniki, pleskarji, keramiki, steklarji, lesarji, predelovalci usnja, predelovalci hrane, nekateri pedagoški in zdravstveni poklici. V to skupino bodo prišli tudi tisti štipendisti, ki uveljavljajo pri združenih sredstvih samo razlike do polne kadrovske štipendije. Ravno tako pridejo v to skupino učenci, ki so v preteklem šolskem letu imeli odličen uspeh. Za vse ostale poklice bomo izračunavali štipendije po dohodku na člana družine v višini 1.000 dinarjev. Sem spadajo med drugim prodajalci, frizerji, šivilje in krojači, administrativni tehniki, komercialni tehniki, elektrotehnik za šibki tok, strojni tehnik, tehnični risar, gimnazijski maturant, ekonomisti, pravniki, or- ganizatorji dela, socialni delavci, sociologi, psihologi, novinar itd. Učenci, ki se šolajo v štiriletnih srednjih šolah in so imeli v preteklem šolskem letu zadosten uspeh, štipendijo izgubijo. To velja tako za štipendiste združenih sredstev, kakor tudi za one, ki uveljavljajo razlike. Za učence v. poklicnih šolah in študente ta sklep ne velja. Dohodek iz kmetijstva se izračunava tako, da se davčna osnova iz kmetijstva pomnoži s faktorjem 14. Tako dobljen dohodek je osnova za izračunavanje štipendije. Razlike med življenjskimi stroški učencev in študentov, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča ter med o-nimi, ki se vozijo v šolo ali stanujejo izven kraja stalnega bivališča, se povečajo za 70 din (vozačem) oziroma za 200 din (stanovalcem izven kraja). Ti sklepi veljajo za nove štipendiste od 1. septembra 1976 oziroma 1. oktobra 1976 dalje (za učence oziroma študente). Za stare štipendiste sklepi veljajo od 1. novembra 1976. Pri posameznih primerih, kjer so socialne razmere izredno slabe, lahko štipendijska komisija občine na predlog socialnega skrbstva ali krajevne skupnosti odloča tudi drugače. Te omejitve so začasnega značaja, veljale naj bi do konca šolskega leta. V tem času pa bo stanje podrobneje proučeno in precizirano z u-streznimi samoupravnimi sporazumi. Ne moremo sicer predvidevati, kaj bodo le-ti prinesli, toda temeljna u-smeritev v štipendijski politiki je znana: osnova je in mora biti kadrovska štipendija, tista, ki jo neposredno daje organizacija združenega dela, da bi si zagotovila ustrezen mlad kader, medtem ko naj bi bilo štipendiranje iz združenih sredstev samo dopolnilnega pomena, upoštevajoč pri tem zlasti socialni položaj in manj razvita področja. Prof. Milan Štumberger vodja strokovne službe za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje Svetlo obzorje, tudi sivim oblakom navkljub, letos zopet ni izpolnilo počitniških upov. N er azumlj iva odločitev in preslaba obveščenost, ki sta pogojeni s premalo poglobljenimi pripravami na referendumu. Po tej odločitvi seveda ne bi veljalo držati križem rok. Dela se bo treba lotiti znova in tokrat z dovolj veliko mero tehtnosti in odgovornosti. Ne bi se smelo namreč ponoviti glasovanje, ki Gornjo Savinjsko do- Obilica nalog Lesarji in gozdarji v Nazarjah so ob pripravljanju obračunov poslovnih uspehov ali neuspehov v preteklem letu tehtno ocenili tudi delo družbenopolitičnih organizacij. Te so se v tem obdobju srečevale z zahtevnimi in odgovornimi nalogami, ki jih je narekovala zlasti reorganizacija, zdaj že bivše GLIN. V lesni industriji in gozdarstvu so oblikovali nove temeljne organizacije združenega dela, sprejeli samoupravni sporazum o združitvi teh v delovne organizacije in vložili veliko truda v pripravo in v sprejetje samoupravnega sporazuma o združitvi treh organizacij združenega dela v sestavljeno organizacijo. V tako zahtevnem in obširnem procesu preobrazbe podjetja so se v Nazarjah spoprijeli tudi z nasprotovanji. Odpravi teh so družbenopolitične organizacije posvetile veliko dela in časa. Delo na tem področju je zdaj končano in ob tem ni odveč ocena, da so delovni ljudje v gozdarstvu, v les- lino še vnaprej obsoja na zaprtost, na rezervat perspektivnega turizma, ki gostu lahko ponudi le lepo naravo in čistega zraka. Zgodi se namreč lahko, da bomo z gosti vred nekoč priča, kako bo že pojemajočemu turizmu zmanjkalo zraka, pa naj bo ta še tako čist. Janez Plesnik ni industriji in gornjegrajski Smreki razumeli smisel in potrebo takšnega povezovanja, ki bo vsem v skupno korist. Nalog in dela pa ji s tem v Nazarjah ni zmanjkalo. Predvsem bo treba doseči cilje, ki so si jih z novo organizacijo zadali in u-spešno razreševati probleme, ki se v okviru sestavljene organizacije lahko pojavijo. To še zlasti velja za medsebojne odnose med temeljnimi organizacijami na področju dohodkovnih odnosov. Okrepiti bo treba delo tudi ' pri poglabljanju samoupravnih pravic delovnih ljudi, čemur so v preteklem letu zaradi preobilice drugih nalog posvetili premalo pozornosti. Novi organiziranosti lesarstva in gozdarstva se bodo morale vsebinsko in organizacijsko prilagoditi tudi družbenopolitične organizacije in s svojo številčno in akcijsko krepitvijo prispevati svoj delež k večjim uspehom na vseh ravneh. . Po tolikih lepih besedah o združevanju gostinstva in turizma v Gornji Savinjski dolini in o njegovem povezovanju navzven, s čemer bi tej prednostni panogi v mozirski občini Zavite pešpoti gornjesavinjskega turizma končno zagotovili obetavnejši in nujno potrebni razvoj, so v Gostinsko-turističnem podjetju Turist 12. januarja izvedli referendum. Zaposleni so se z njim odločali o priključitvi k celjskemu Avtoturističnemu podjetju Izletnik in rezultat tega odločanja je več kot presenetljiv. Od 79 zaposlenih jih je namreč 49 glasovalo proti, 24 jih je bilo za združitev, dva listka sta bila neveljavna, štirje zaposleni pa niso glasovali. Rezultat je zares presenetljiv in že skoraj nerazumljiv. Turist, takšen kot je, si tudi ob najboljši volji komaj lahko zagotavlja svoj lasten obstoj, vendar je to obstoj brez kakršnih koli večjih vlaganj, brez možnosti nadaljnjega razvoja in krepitve ponudbe, ki je že sedaj nadvse borna. S tem je padla v vodo možnost pridobivanja kreditov, odveč so tudi, vsaj v tem trenutku, že pripravljeni načrti za popestritev turistične ponudbe gornjesavinjskega turizma. Vzroki, ki so navedli zaposlene v Turistu na takšno odločitev, so verjetno različni. Kaže pa, da so .se prestrašili združitve z Izletnikom, ki se otepa z znanimi težavami na Golteh in so podvomili v svojo vsakdanjo gotovost. To potrjuje dejstvo, da sicer niso proti združevanju in povezovanju izven meja občine. Temu pa sta lahko vzrok nepoznavanje stvari Predsedstvo občinske konference SZDL je na svoji decembrski seji med drugim razpravljalo tudi o problematiki sredstev obveščanja za celjsko regijo, predvsem o sodelovanju s celjskim radijem in Novim tednikom. Uvodno razlago o položaju obeh je podal glavni in odgovorni urednik Bojan Volk, po tehtni razpravi, ki je sledila, pa je predsedstvo izreklo priznanje kolektivu Novega tednika za redno poročanje o dogajanjih na območju imozirške občine. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker občinska konferenca SZDL Mozirje ni soustanovitelj Novega tednika. Člani predsedstva so-zato sklenili, da bodo sprožili postopek za sprejem sklepa, na podlagi katerega bo to postala. Sklep o soustanoviteljstvu bo sprejela občinska konferenca s soglasjem skupščine tohčine. Izvršnemu svetu in občinski skupščini bo predsedstvo predlagalo, da še nadalje zagotavljata ustrezen delež sredstev za sofinanciranje Novega tednika in radia Celje. V bodoče bo treba oceniti tudi predlagano možnost vključitve Savinjskih novic v skupno tiskanje, pod pogojem seveda, da se bodo zmanjšali stroški tiskanja. Ob tem pa so člani poudarili, da morajo Savinjske novice kot mesečni informator še naprej nemoteno izhajati, ker so edini list, ki ga brezplačno dobivajo vsa gospodinjstva v občini. Dopisujte v svoje OBVESTILO o urejanju preživnin za otroke po novem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Po novem zakonu o zakonski zvezi in družinskih, razmerjih, ki je začel veljati 1. januarja 1977, je urejanje preživnin za nezakonske otroke, otroke iz razvezanih zakonov in druge otroke, za katere je eden od staršev . (največkrat oče) dolžan plačevati preživnino, poenostavljeno in olajšano za tistega, ki išče preživnino. Več pristojnosti glede tega pa so dobile tudi občinske skupnosti socialnega skrbstva. Po tem zakonu bo zapisniški dogovor med očetom in materjo otroka o višini in načinu plačevanja preživnine sklenjen pri občinski skupnosti socialnega skrbstva tudi sodno izvršljiv. To pomeni, da bo mati ali oče, ki ne bo prejemal dogovorjene preživnine, lahko zahteval pri občinskem sodišču izvršbo na osebne dohodke, druge dohodke ali premoženje tistega, ki je dolžan plačevati preživnino, ne da bi bilo treba po-preje proti njemu vložiti tožbo. Novi zakon daje občinskim skupnostim socialnega skrbstva tudi pravico in dolžnost, da po uradni dolžnosti vsako leto z odločbo povečajo sodno določene preživnine za odstotek povečanja življenjskih stroškov v preteklem letu. Prav tako pa bo mogoče povečati tudi pri občinski skupnosti socialnega skrbstva dogovorjene preživnine, vendar le tiste, ki bodo na novo dogovorjene v letu 1977 ali pozneje. Preživnine se bodo povečevale vsako leto v mesecu marcu oziroma od 1. marca dalje. Vsi tisti starši, ki prejemajo preživnino na podlagi zapisniškega dogovora, sklenjenega pri občinski skupnosti socialnega skrbstva oziroma pri njeni strokovni službi, se naj zato v letu 1977 zglasijo zaradi ponovne sestave zapisnika o višini in načinu plačevanja preživnine. Pri novi določitvi preživnine bo prav tako upoštevano zvišanje življenjskih stroškov, istočasno pa bo novi dogovor tudi podlaga za zvišanje preživnine po uradni dolžnosti v prihodnjem letu. Seveda pa bo sodišče še v bodoče s sodnimi odločbami urejalo preživnine, če se stranke ne bodo mogle sporazumeti pri organu občinske skupnosti socialnega skrbstva. Tudi na odločbo o zvišanju preživnine zaradi zvišanja življenjskih stroškov se bo mogoče pritožiti neposredno na občinsko sodišče, ki bo na podlagi pritožbe izdalo sodno odločbo o višini preživnine. Da bo občinska skupnost socialnega skrbstva lahko čimprej pričela s pripravo odločb o povišanju preživnin in pravočasno izdala odločbe, prosimo vse starše, ki prejemajo preživnino po sodni odločbi, da dostavijo zadnjo sodno odločbo o odmeri preživnine Skupni službi samoupravnih interesnih skupnosti občine Mozirje najkasneje do konca februarja 1977. SKUPNA SLUŽBA SIS OBČINE MOZIRJE Poročilo o akciji vpisa cestnega posojila v občini Mozirje Kot je znano je pričetek akcije v naši občini kasnil, kar je bil sicer vsesplošen slovenski pojav: Občinski štab formiran za izvedbo te akcije se je v začetku obdobja sestal dvakrat, opredelil izhodišča za celoten akcijski potek ter določil konkretno odgovornost posameznikov. Na osnovi tako sprejetih stališč, sklepov družbenopolitičnih organizacij, usmerjeno vodenih sestankov po vpisnih mestih in potrebni minimalni inštruktaži je akcija stekla v prvi polovici junija in tekom enega meseca že dosegla polni razmah. Že pred pričetkom sezone poletnih počitnic smo presegli vpis za okrog 20 %. Periodičen potek akcije je bil naslednji: Datum: Dosežen vpis posojila v % 9. junij 7,1 17. junij . 22,9 21. junij 43.4 24. junij 68,7 28. junij 76,8 1. julij 89,7 5. julij 105.8 8. julij 109,8 12. julij 113,3 13. julij 118.0 15. julij 121,1 20. julij 124,6 10. avgust 135,3 20. avgust 138,9 20. september 140,7 30. september 141,5 31. oktober 151,2. 15. november 154,4 Skupna vpisana vsota znaša 7,381.182 din, kar presega našo obvezo za 2,599.864 din ali relativno vsoto za 54,4 odstotka. Med skupinami vpisnikov posojila je stanje naslednje: — skupina A 3.239 vpisnikov je vpisalo 4,839.960 din, — skupina B 2.343 vpisnikov je vpisalo 2,390.222 din, — skupina C 1 vpisnik je vpisal 151.000 din. Tako je skupina A, ki jo tvorijo vsi, ki združujejo delo, t. j. zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju vpisala skoraj' 2/3 vpisane vsote (65,6 %), skupina B, ki jo tvorijo kmetje, obrtniki, svobodni poklici in upokojenci 32,4% vpisane vsote, medtem ko je skupina C (delovne organizacije) vključena z dvema odstotkoma. Povprečno vpisan znesek na vpisnika znaša, v skupini A 1.494 din, v skupini D pa 1.020 din. Uspeh akcije po posameznih vpisnih mestih je dokaj različen, kar analitično prikazuje naslednja tabela: St. vpis VPISNO MESTO mesta Št. vpisa Vpisni . Rezultat znesek % povpr. vpis 1. GLIN — lesna industrija 701 957.150 84 1.391 2. GLIN — gozdno gospodarstvo 473 703.100 96 1.486 3. GLIN — smreka .136 197.600 100 1.453 4. GLIN — DS skupnih služb 95 189.000 92 L989 5, ZKZ Mozirje 219 302,100 91 U80 ZKZ Veterinarska postaja 6; 18.600 100 3.100 6. »GRADBENIK« Ljubljno/S. 229 272.600 89 1.190 7. »SAVINJA« Mozirje 60 97.400 1O0 1.623 8. »ELKROJ« Mozirje 359 590.600 100 1.645 9. Komunalno podjetje Mozirje 23 40.000 81 1.739 (Nadaljevanje na 4. strani) Poročilo o akeiji vpisa cestnega posojila v občini Mozirje (Nadaljevanje s 3. strani) St. vpis. VPISNO MESTO mesta St. vpisa Vpisni znesek Rezultat °/o povpr. vpis Delavska univerza Mozirje 3 6.700 100 2.233 Skupne službe SIS 7 15.300 88 2.186 Petrol 9 13.500 100 1.500 Avtomotor 7 11.600 100 1.657 Elektro 7 11.800 100 1.686 Borovo 4 4.800 100 1.200 Peko 2 3.700 100 1.850 Tobačna tovarna 3 3.900 100 1.300 10 Cinkarna PE Ljubija 48 75.060 96 1.564 11. Gorenja MG A Nazarje 283 338.100 100 1.195 12. Mercator Jelka 31 44.800 100 1.445 13. TURIST Mozirje 63 97.600 100 1.574 14. RTC Golte 35 49.200 100 1.406 14. ISKRA Feriti Ljubno 30 25.700 77 357 15. Uprava SO Mozirje 80 162.400 100 2.030 SDK Mozirje 6 11.900 100 1.983 LB Mozirje 11 23.300 100 2.118 Družbenopolitične organizacije 9 20.200 100 2.244 Delavci milice 15 30.600 100 2.040 16. SŠ ZD Mozirje 49 139.100 86 2.839 17. PTT Mozirje 28 44.600 100 1.593 18. OS Mozirje 60 107.100 100 1.783 19. OS Ljubno 25 37.500 93 1.500 20. OS Luče 22 36.400 100 1.654 21. OS Gornji grad 26 50.600 - 100 1.946 22. Zaposleni pri zasebnikih 76 88.450 52 1.164 SKUPAJ SKUPINA A 3239 4,839.960 1.494 1. KS Mozirje 451 344.800 765 2. KS Nazarje 195 116.420 597 3. KS Šmartno 153 115.850 757 4. KS Bočna 124 105.400 850 5. KS Gornji grad 153 138.452 905 6. KS Nova Štifta 112 136.500 1.219 7. KS Rečica ob Savinji 258 193.100 748 8. KS Ljubno 138 113.200 820 9. KS Luče 331 238.700 1.644 10. KS Solčava. 105 172.600 1.644 11. Obrtniki 323 715.200 100 2.214 SKUPAJ SKUPINA B 2343 2,390.222 1.020 C. GORENJE MGA NAZARJE 1 151.000 SKUPAJ OBČINA MOZIRJE 5.583 7,381.182 Tabela zelo podrobno prikazuje doseženo stanje vpisa. Nekatera vpisna mesta vsekakor niso zadovoljila glede vpisa tako po številu odzivnosti, kot v poprečno doseženem vpisanem znesku po posamezniku. Na koncu želim poudariti, da je akcija vpisa v celoti dobro uspela. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da je to v resnici šele prva laza celotne akcije. Med tem, ko sta druga in tretja faza v realizaciji vplačil in razdelitvi obveznic še pred nami. To ne bo nič manj zahtevno delo, kot je bilo doslej. Pred nas vse se postavlja še veliko nalog in tekočega dela, dokler ne zaključimo celotne akcije (konec leta 1978). Delo pa ne bo smelo sloneti le na nekaj finančnoračunovodskih delavcih, čeprav bo akcija od njih najbolj odvisna. Zato bi bilo prav, da jim v vseh sredinah damo ustrezno materialno in moralno podporo. Iz dela planinskega društva Gornji grad (Nadaljevanje iz prejšnje številke) S pobiralno akcijo pa smo pričeli tudi med krajani v Gornjem gradu. Tudi tu se moram v imenu društva zahvaliti številnim kmetom, ki so za popravilo doma darovali les, ki nam je bil v veliko pomoč pri delu. Prodajali pa smo tudi razglednice s posebnim spominskim žigom (solidarnostni prispevek za obnovo doma na Planini). Z njim smo naletili med krajani na širok odziv, nekateri pa so na to stvar kot tudi na vsako stvar gledali preveč skeptično. Vsem, ki ste nas podprli in razumeli naš problem, prav lepa hvala. Ker se zavedamo, da je propaganda ena važnejših dejavnosti PD, smo obnovili tudi omarico za slike, ki stoji poleg nove trafike; opremljamo jo s slikami in poročili iz ziletov in delovnih akcij. Zdaj pa k domu na Menini planini. Kaj smo sploh letos naredili pri domu? Za začetke našega dela smo markirali in obnovili pot mimo Sempri-možnika na Menino. Pri domu smo najprej uredili okolico, ki je kazala zelo žalostno podobo, saj nekateri turisti nimajo čuta do urejenosti o-kolja. Ko pa je bila okolica gotova, smo se spravili na dom, ga temeljito prezračili in očistili njegovo notranjost. Zatem smo iz treh prostorov odstranili dotrajani pod in ga nadomestili z novim betonskim, ki smo ga hidro in toplotno izolirali. Za to delo smo porabili okrog 40 m3 kamenja, katerega smo sami znosili v dom, s čemer verjetno ni bilo malo dela. Okrog doma smo postavili tudi novo ograjo. Debla zanjo pa smo vsa obelili in jih znosili iz pol ure oddaljenega gozda. Za najpomembnejše delo pa si štejemo zamenjavo celotnega ostrešja. Stara streha je bila krita s škodi jami in je povsod puščala. Za pomoč pri prekrivanju strehe pa se moramo zahvaliti kolektivu SMREKA Gornji grad. Popravili smo tudi sanitarije in vodovod, nameravamo pa napeljati še žlebove, da bomo imeli tudi vodo iz rezervoarja, ki smo ga zgradili že preteklo leto. Po vsem domu pa smo napeljali s pomočjo naših sosedov, radioamaterjev iz Domžal tudi električno inštalacijo. Ko nam bodo finančna sredstva dopuščala, nameravamo kupit’ tudi agregat. S pomočjo zidarjev pa smo razširili tudi jedilnico in prestavili kuhinjo v sosednji prostor. Do sedaj smo (Nadaljevanje na 5. strani) IZ DELA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD (Nadaljevanje s 4. strani) opravili že okrog 2000 udarniških ur, v vrednosti yeč kot tri milijone starih din.Prav posebna zahvala pa gre našemu dolgoletnemu gospodarju Ferdinandu Riflju za njegov trud in nesebično delo, kajti prav on je bil tisti, ki je vsa dela organiziral in jih tudi vestno izpeljal. Nismo pa bili aktivni samo na območju obnove doma, temveč smo o-biskali tudi ostale planine. Tako se V prenovljeni dom na Menini so gornjegrajski planinci vložili veliko truda in časa. RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE RAZPISUJE v upravi skupščine občine naslednja delovna mesta: 1. referenta za osebna stanja, društva in požarno varnost 2. šefa odseka za proračun 3. referenta za kadrovske in personalne zadeve 4. šefa Krajevnega urada Gornji grad 5 davčnega izterjevalca pri davčni upravi skupščine občine POGOJI: pod 1. višja upravna ali pravna šola in strokovni izpit; pod 2. višja ekonomsko komercialna Šola, višja upravna ali pravna, 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit; pod 3. višja upravna ali pravna šola, 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit; pod 4. srednja ekonomska ali upravno administrativna šola, matični tečaj in strokovni izpit; pod 5. srednja ekonomska ali upravno administrativna šola ali druga poklicna šola; Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi, opisom dosedanjih zaposlitev in kratkim življenjepisom do 15. 2. 1977 na naslov: RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE nas je dne 22. 2. 1976 devet članov udeležilo zimskega pohoda na Stol. Kot smo pozneje izvedeli, smo bili na tem pohodu edini iz Mozirske občine. Organizirali smo tudi izlet čez Korošico na Ojstrico, Planjavo, Kamniško sedlo in Okrešelj, katerega se je udeležilo presenetljivo veliko število članov. Poleg tega smo imeli še veliko večjih in manjših tur po Julijskih in Savinjskih alpah. Naše delo na področju organiziranja izletov je bilo nekoliko manjše ravno zaradi dela na Menini in pomanjkanja finančnih sredstev. Upajmo, da bo v prihodnje bolje. Kot vidite, naše društvo ni izumrlo, kot so nekateri mislili, ampak se še naprej razvija in dela v čedalje večjem obsegu na vseh področjih. Pri tem pa upamo tudi na podporo občanov, PZS in organizacij v občini, kajti prav tod te pomoči je odvisno, ali bomo sposobni do prihodnje sezone obnovtiti dom na Menini ali ne. Zavedamo se, da je naš dom točka razširjene transverzale in je zato zelo pomembno, da ga obnovimo in odpremo. Če bo šlo vse posreči, nasvidenje ob začetku prihodnje sezone na otvoritvi doma na Menini planini. Franci PAHOVNIK Vrtec za vse Dela pri gradnji vrtca v Nazarjah gredo h koncu. Vrtec bo vseljiv v začetku marca, konec februarja pa bo tudi sicer potekel pogodbeni rok za izgradnjo. Prostore bodo izročili namenu kljub temu, da trenutno še primanjkuje sredstev, zlasti za opremo. Zato je skupnost otroškega varstva za občinsko združeno delo pripravila poseben sporazum, s katerim bi se delovne organizacije vključile v financiranje posebnega programa izven referendumskega, kamor vrtec tudi spada. Sklenitev tega sporazuma je pomembna tudi zaradi tega, ker vrtec ne bo namenjen le naj mlaj šim iz Nazarij in bližnje okolice, ampak vsem, ki bodo to želeli. V Nazarjah zato poudarjajo, da so neosnovane trditve o omejenem vpisu. Do izpolnitve zmogljivosti pri vpisu ne bodo upoštevali nobenega kriterija. Zato odpade tudi možnost, da bi polovico prostorov namenili za posebno šolo. Šolstvo, ki z vrtci sicer ne upravlja, pri financiranju ni sodelovalo in zato s prostori tudi ne bo razpolagalo. Takšno stališče gradbenega odbora bi veljalo upoštevati zlasti ob razpravah o omenjenem sporazumu v delovnih organizacijah. Vrtec bo sicer imel štiri oddelke za skupno 80 otrok, od tega bo en oddelek prirejen za naj-mlajše. J. P. Nevesto poznate in ženina šebolj. Okoninski fantje prilike niso zamudili ira ženin je moral seči globoko v žep. Z osvežilnimi napitki niso bili zadovoljni, bodo mogoče njemu prišli bolj prav. Obetavni skakalci Delo v sraučarsko-skakalnem klubu na Ljubnem je znova zaživelo. Nadebudni skakalci, zlasti naj mlajši veliko obetaj o* so pričeli z rednimi treningi že v jeseni, ko se je na Ljubno priselil bivši državni reprezentant v smučarskih skokih Drago Pudgar. Po jesenskih treningih na prostem in v telovadnici so se sedaj ob zadostni snežni odeji preselili na skakalnice, na katerih iz dneva v dan pridno vadijo. Udeležujejo se tudi vseh tekmovanj na celjskem področju in žanjejo znatne uspehe. Številne uvrstitve na prva mesta in tudi sicer med najboljše so zabeležili zlasti najmlajšh kar je tudi najbolj razveseljivo in najbolj pomembna. Z njimi zato velja resno zagrabiti in,uspehi že v. bližnji bodočnosti ne bodo izostali Sicer se na Ljubnem zavzeto pripravljajo na republiško prvenstvo za mladince na 65-metrski skakalnici, ki bo 30. januarja. S snežno odejo trenutno kaže še kar Zadovoljivo, potrebno pa bo verjetno več dobre volje in sodelovanja krajanov in o-stalih dejavnikov. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da bodo morali prav skakalci sami s pridnim delom dati zgled in spodbudo. J. P. Najmlajši se učijo skakalne abecede, starejši pa odpravljajo napake. Kmetovalci zdaj je čas za popravila traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Mehanična delavnica na Rečici ob Savinji opravlja vse vrste popravil na traktorjih in njihovih priključkih. Pohitite z naročili! Vključitev v Vse lastnike dn uporabnike stanovanj in poslovnih prostorov na območju urbaniziranih naselij (naselja mestnega značaja) obveščamo da bo Komunalno podjetje Mozirje v začetku leta pričelo z organiziranim odvozom smeti in odpadkov poleg naselij Mozirje in Nazarij, kjer je odvoz bil vpeljan že leta 1972, tudi v naseljih Rečica/, Gornji grad, Ljubno in Luče. Uvedba organiziranega odvoza smeti temelji hä odloku Skupščine občine Mozirje o obveznem odlaganju in odvozu smeti (Uradni list št. 32/72 z dne 26. 7. 1972). Obvezna uporaba navedene komunalne storitve je bila predpisana s ciljem očuvanja človekovega okolja pred naraščajočim onesnaženjem s smetmi iz gospodinjstev in z drugimi odpadki. Da ni že prej prišlo do organiziranega odvoza smeti , na celotnem območju občine Mozirje je vzrok v tem, ker niso bili izpolnjeni organizacijski in tehnični pogoji. Ti pogoji bodo izpolnjeni v roku enega meseca tako, da ne bo več ovire za izvajanje citiranega odloka. Komunalno podjetje Mozirje bo s pomočjo krajevnih skupnosti nabavilo vso tehnično opremo, ki je potrebna za organiziran odvoz smeti in odpadkov (vozila za odvoz smeti, zaboje za odpadke, smetnjake za smeti iz gospodinjstev). Krajevne skupnosti bodo sodelovale pri nabavi smetnjakov za smeti in ustreznega števila zabojev za ostale odpadke. Drugo opremo bo nabavilo Komunalno podjetje s pomočjo lastnih in bančnih sredstev. Nabavo smetnjakov bodo krajevne skupnosti kreditirale komunalnemu podjetju, ker samo nima dovolj lastnih sredstev za nabavo celotne opreme. Smetnjaki bodo evidenčno vodeni kot sredstva Komunalnega podjetja, ki bo skrbelo za njihovo vzdrževanje, uporabniki pa bodo za uporabo plačevali uporabnino s tem, da bodo komunalnemu podjetju zaradi odplačila kreditov nadomestili njihovo vrednost v roku enega leta. Takšen način nabave smetnjakov bo za uporabnike precej ugodnejši. Komunalno podjetje bo smetnjake nabavilo po grosistični ceni 400,00 dinarjev za komad medtem, ko maloprodajna cena v trgovini na drobno znaša okrog 750,00 dinarjev. Smetnjaki služijo za odlaganje smeti iz .gospodinjstev. Krajevne skupnosti bodo za odlaganje ostalih odpadkov, ki jih smetnjaki ne sprejmejo zaradi posebnega načina zbiranja, nabavile ustrezno število posebnih zabojev (kontejnerjev). Te zaboje bodo krajevne skupnosti namestile na najprimernejše lokacije v naselju. Zaboje bo odvažalo in praznilo komunalno podjetje po naročilu krajevne skupnosti. O namestitvi zabojev ter o načinu odlaganja odpadkov bodo krajevne skupnosti koristnike posebej obvestila. Pričetek odvažanja smeti in odpadkov: odvozom smeti se bo pričelo ta- organiziran koj za tem, ko -bodo smetnjaki nabavljeni in razdeljeni po hišah. Predvideno je ,da bo do tega1 prišlo najkasneje do konca januarja 1977. Z odvozom ostalih odpadkov se bo prh čelo, ko bodo krajevne skupnosti nabavile zaboje za odpadke. Računamo, da bo to istočašno s pričetkom odvoza smeti- Razdelitev smetnjakov po hišah: za razdelitev smetnjakov po hišah oziroma po uporabnikih storitev bo poskrbi o komunalno podjetje. Ob dostavi bo delavec komunalnega podjetja izvršil označbo smetnjaka s krajem in hišno številko. Prevzemnik bo ob tej priliki potrdil prevzem smetnjaka s podpisom posebnega obrazca. Morebitna odklonitev prevzema smetnjaka zavezanca ne opravi-, čuje plačila storitve po tarifi, ki je predvidena z odlokom. V tem primeru si bo zavezanec nabavil smetnjak sam na lastne stroške. Število potrebnih smetnjakov: število potrebnih smetnjakov se izračuna na podlagi uporabne površine stanovanja ali poslovnega prostora z upoštevanjem izkoriščenosti teh prostorov. Osnova je vsekakor količina smeti, ki v določenem prostoru ali stanovanju od normalnih pogojih uporabe nastaja. V našem primeru je bilo število potrebnih smetnjakov določeno ob sodelovanju s krajevnimi skupnostmi na podlagi podatkov o površinah, ki so podlaga za izračun mestnega prispevka. Na eno -družinsko stanovanje je praviloma potreben en smetnjak vsebine 80 litrov. Uporaba tarife za odvoz smeti: osnova za uporabo predpisane tarife za odvoz smeti so tiste površine stanovanj in poslovnih prostorov, ki služijo kot osnova za odmero davka oziroma površine, ki služijo kot osnova za odmero odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča (mestnega odvoz smeti prispevka). Pri tem se šteje za stanovanjski prostor površina, zgrajenega prostora, 'ki se uporablja za stanovanje z vsemi pritiklinami, za poslovni prostor pa površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja za kakršnokoli poslovno dejavnost. Med poslovne "prostore gospodarskih organizacij spadajo tudi odprte nezazidane površine ter odprta ’ skladišča in garaže. Tarifa za odvoz smeti: tarifo določa občinska skupščina s svojim odlokom. Po ustanovitvi komunalne interesne skupnosti bo to naloga te skupnosti, pri čemer bo občinska skupščina dajala svoje soglasje. Osnova za določitev tarife so stroški zbiranja, odvoza in skladiščenja smeti ob racionalni zaposlenosti mehanizacije in delavcev. V našem prir. meru bo povprečna tarifa za leto 1977 znašala 0,35 dinarjev od kvadratnega metra stanovanjske ali poslovne površine. Tako bo cena odvoza smeti za standardno trosobne stanovanje površine 70 m2 znašala (70 X X0,35 dinarjev) okrog 24,50 dinarjev mesečno oziroma (21,00 dinarjev X X12) okrog 294/00 dinarjev na -leto. Tarife sp diferencirane tako, da. gospodinjstva plačujejo nekoliko manj, gospodarstvo in drugi uporabniki pa nekoliko več, kot znaša prikazano povprečje. Olajšave za zavezance pri uporabi tarife: v določenih upravičenih primerih je uporabnik komunalne storitve upravičen zahtevati olajšavo pri uporabi tarife, če gre za stare, nefunkcionalne stanovanjske hiše z nesorazmerno velikimi površinami hodnikov nasproti površini sob in podobno. Olajšava se bo priznala v upravičenih primerih na podlagi pismene zahteve zavezanca. (Nadaljevanje na 8. strani) Na podlagi 94. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št: 18/65) in 9. čl. zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ, št. 22/74) POZIVAMO vse mladince, rojene 1960. leta. da se vpišejo v vojaško evidenco. Vpis bo na krajevnem uradu, kjer mladinec stalno prebiva ali na oddelku za notranje zadeve — matični urad SO Mozirje. Vpis bo od 1. 2. do 15. 2. 1977. Mladince, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča ali so izven kraja stalnega bivališča zaposleni, lahko vpišejo v vojaško evidenco ožji sorodniki s predložitvijo ustreznih dokumentov. Kdor se pozivu ne bo odzvali je odgovoren za prekršek po 69. členu zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ, S. 22/74), za katerega je predpisana denarna kazen od 500 do 2.000 dinarjev ali zapor do 30 Sni. NAČELNIK oddelka za ljudsko obrambo JANEZ ŽAGAR Vključitev v (Nadaljevanje s 7. strani) Zavezanci za plačilo storitev odvoza kmeti: 1. hišni sveti, lastniki ali upravljalen hiš, lastniki ali najemniki za stanovanjske prostore stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih zgradbah. Hišnim svetom plačajo koristniki storitve; 2. gospodarske in druge organizacije za zgradbe, ki jih izključno same upravljajo. Plačilna obveznost nastopi takoj, ' ko se bo pričelo z rednim pobiranjem in odvozom smeti. Način plačevanja bo določen naknadno. Čas pobiranja smeti in priprava smetnjakov: pobiranje smeti bo dvakrat tedensko. Da bi lahko potekalo neovirano in brez nepotrebnih zastojev in da ne bi ostajali smetnjaki neizpraznjeni, je potrebno te na dan pobiranja smeti pripraviti na določeno mesto, ki bo dogovorjeno z delavcem komunalnega podjetja ob razdelitvi smetnjakov. V primerih, kjer bodo smetnjaki spravljeni v hišah ali na drugih mestih, ki ustrezajo odlaganju smeti, jih je potrebno na dan pobiranja smeti pripraviti na določenem mestu, sicer jih ne bo mogoče izprazniti. ■ Odlaganje smeti v smetnjake: 1. pri odlaganju smeti v smetnjake je treba paziti, da smeti ne stresete poleg smetnjakov; 2. smetnjake smete napolniti le toliko, da se pokrov v redu zapira, sicer ne moremo smetnjaka izprazniti v avtomobil; 3. smeti, ki jih lahko odlagate v smetnjake so gospodinjski odpadki, ogorkii od gospodinjskih peči (pepel), drobna embalaža, konzervne škatle, odpadki od čiščenja dimnikov in smeti, dobljene pri čiščenju poslovnih prostorov, razne druge hišne smeti; OPOMBA: hišne smeti niso odpadki od obrtne in industrijske dejavnosti, večja embalaža, večji ogorki centralnih kurjav, odpadni material, ostanki od premoga, slama, seno itd. Te odpadke boste odlagali v zaboje, ko bodo pripravljeni. »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Janez PLESNIK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje (830-017) — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Gelje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov. organiziran odvoz smeti OPOZORILO: pri odlaganju ogorkov Iz peči, štedilnikov in centralnih kurjav je paziti, da so pogašeni, sicer lahko pride do požara, zlasti še, če so smetnjaki shranjeni v stavbah. 4. Izrecno je prepovedano v smetnjake vlivati tekočine, kisline, tlačiti vanje večje količine papirja ali kartonov, slamo ali seno, ker ti predmeti pri praznenju ne izpadejo iz smetnjaka. V smetnjake ni dovoljeno odlagati železne predmete, opeko ali kamenje. Odlaganje takih odpadkov lahko povzroči večje okvare na mehanizmu avtomobila, zato bomo v takem primeru prisiljeni zahtevati povračilo stroškov za popravilo avtomobila, kar pa upamo, da ne bo potrebno. Z našim obvestilom smo vas želeli prvenstveno seznaniti z nameravano uvedbo organiziranega odvoza smeti in odpadkov. Ker bo do tega po vsej verjetnosti prišlo ob napovedanem času, koristimo priložnost, da vas se- znanimo tudi z ostalimi pogoji, ki so povezani s samo organizacijo in izvajanjem te komunalne dejavnosti. Pri tem vas naprošamo ža veliko mero razumevanja in sodelovanja, ker bo le tako mogoče začeto akcijo uspešno izpeljati v vaše in naše zadovoljstvo. Prepričani smo, da se bomo'oboji kaj hitro navadili na novo pridobitev ter jo sprejeli za svojo in nepogrešljivo. Razne nepredvidene težave, ki bi utegnile nastopiti ob uvajanju, bomo z lahkoto razrešili ob skupnem spoznanju, da tako dejavnost resnično potrebujemo, Z organiziranim odvozom smeti in odpadkov na območju cele občine bomo veliko pripomogli k očuvanju našega življenjskega okolja pred onesnaženjem. Zato nam ne sme biti žal nobenih naporov! S tem bomo pomagali tudi sami sebi, saj velikokrat ne vemo, kam z odpadki, ki jih je vsak dan več. ALOJZ BASTL Solidarni s Posočjem Kot vsi delovni ljudje in občani naše republike so se tudi prebivalci mozirske občine nadvse odgovorno lotili zbiranja pomoči za prizadete na potresnem področju v Posočju. Vabilu predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov so se z veliko mero razumevanja odzvali ob obeh potresnih sunkih. Z delom ob sobotah so v prvem krogu zbiranja pomoči zbrali 500.862 dinarjev in v drugem 504,785 dinarjev. Skupno so tako prispevali 1,005,737 dinarjev in tako presegli predvideno vsoto 936.446 dinarjev za 6,98 odstotka. Solidarnost naših občanov je tako tudi tokrat položila izpit. DEŽURNI 2IVINOZDRAVNIK 30. 1. 1977 mg. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044 6. 2. 1977 mg. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978 13. 2. 1977 dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001 20. 2. dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025 27. 2. 1977 mag. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044 Mogoče pa tole je skok v obetavnejši razvoj smučarskih skokov na Ljubnem?