Leto XVII., St. 16S Upravmatvo; i^juoijana, iknafljeva ulica 6. — Telefon St_ 3122, 3123. 3124, 3123, 8126P Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova m. S. — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 9t_ LL — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi prt pošt- ček. zavodih: Ljubljana St. 11-842. Praga člalo 78-180, Wien St. 105.24L Klici po preiskavi o letalski nesreči Danes potekajoči teden bo za celo generacijo ostal črno zapisan ne le v kroniki Ljubljane in Slovenije, marveč tudi v kroniki vse Jugoslavije. Letalska nesreča, ki je v sredo vznemirila in užalo-stila našo javnost, je po svojih okoliščinah še bolj tragična in pretresljiva, kakor je tragična in pretresljiva že sama na sebi smrt sedmih ljudi hkratu. V poseben občutek groze se je zavila vest to v teku treh let že druga letalska kata-to v teke treh let že druga letalska katastrofa, da sta se do sedaj edini dve večji nesreči v mladem j,ugoslovenskem letalskem prometu izvršili v neposredni bližini Ljubljane in da je med njima vsaj za ogromno večino prebivalstva, ki ne ppada med strokovnjake v letalstvu, cela vrsta enakosti ali vsaj sličnositi. Naravno in človeško razumljivo je zato, da je katastrofa tega tedna še mnogo bolj vznemirila ljudi ter jih napolnila še z večjo pX pri tem početju v precejšnji meri za brezvestno demagogijo če- prav pameten človek ne more razumeti, zakaj bi bila ta ali ona politična skupina za naš civilni letalski promet bolj odgovorna, kakor kaka druga, ko je vendar vnrhovno vodstvo naše letališke sfliužbe vsem po©tionim strujam enako blizu ali enako daiteč. Mofino po demagogiji diši tudi dejstvo, da sta ravno lista iz Jugoslovanske tiskarne tako demonstrativno in vedno na novo kli-cafla po preiskavi. Saj vendar vsakdo ve, da bi gospodje pri teh listih lahko dosegli najobšdmejšo preiskavo, ne da bi morali zaradi tega še bolj vznemirjati že itak vznemirjeno prebivalstvo. Ako oblasti preiskujejo že karam bol dveh biciMistov, četudi ni zahteval smrtne žrtve, je pač po sebi umevno, da imajo pravico in dofžnost, iskati tudi po krivcih talko velike nesreče, ako so kje taiki krivci. A tudi če bi zakon talke dolžnosti ne nalapal ali celo niti ne nudil direktne možnosti za preiskavo, bi biln še vedno dovolj poti, da se temeljita in vsestranska, preiskava vendarle izvrši. Aeroput je namreč samo formalno zasebna t stanova. V resnici pa je popolnoma odvisen od vlade. Tisti dan. ko bi ne dobival več državne podpore, bi moral prenehati s svojim obratovanjem in bi moral svoia lepa leta"a. pospraviti v hangarje. Zato se nam zdi. da bi bPo mrosro bolj v skladni s pieteto. ki smo io dolžni žrtvam Malsfke katastrofe, ako bi se bili gosoodie obrnili direktno na pristojno adreso. namesto da so se skm-ša'i predstavljati kot glavni zaščitniki ljudstva. Večji del alarmantnih senzacij, ki so bile te dni vržene med ljudi, se je že iz- Ljubljana, nedelja 19. fttlfla 19& Cena 1 Din Izhaja vsak razen poaedeljka. Naročnina znaša mesečno Din — Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uMca 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. UPOR DELA ŠPANSKE VOJSKE Novi resni nemiri v Španiji - V Maroku so se uprli vojaški oddelki - Upor se širi tudi na Španijo - Manifest vlade London, 18. julija. Po vesteh iz Madrida v notranjem minisrstvu. General Mi-Predsednik republike Azana, ki se je mudil v provinci, se je v vsej naglici vrnil v glavno mesto. Ministrski svet stalno zaseda v notranjem ministrstvu. General Ni-guel de Prado je bil imenovan za generalnega inšpektorja španskih čet v Maroku, kamor je takoj odpotoval. V Madridu vlada mir. Posadke so vladi izjavile svojo zvestobo. Preko Lizbone so prispele v London vesti, da je v drugih večjih mestih Španije že prišlo do nemirov. Proglas vlade Madrid, 18. julija. w. Po radiju je bil danes objavljen naslednji proglas španske vlade: Nov zločinski poizkus zoper republiko se je izjalovil. Vlada se do trenotka, ko ni imela točnih poročil o položaju in o tem* kar se je dogodilo, in dokler ni izdala nujnih ukrepov, ki naj preprečijo vsak poizkus zarote, ni hotela obrniti na narod. Del španske vojske v Maroku je dvignil orožje zoper republiko ter se zarotil proti lastni državni oblasti, ki je bila postavljena po zakoniti poti. Zarotniško gibanje se omejuje izključno na nekatera mesta maroške cone, ki je pod španskim protektoratom. Nihče na polotoku samem se ni pridružil tako neokusnemu poizkusu. Baš nasprotno! Španci so se soglasno in z globokim ogorčenjem dvignili proti temu gnusnemu napa- du, ki je propadel že v samem začetku. Vlada z zadovoljstvom ugotavlja, da so mr.roške kolonialne čete v mestih pretek-torata nastopile junaško proti zarotnikom ter s tem branile ugled vojske in avtoriteto republike. Vse vojaške, pomorske in letalske sile republike so pripravljene nastopiti proti upornikom ter učinkovito zadušiti zaroto. Vlada izjavlja, da se ne bo obotavljala vzpostaviti javni red, in da bo z zadovoljstvom v kratkem času sporočila javnosti, da je normalni položaj vzpostavljen. Pariške informacije Pariz, 18. julija w. Napram pomirjevalnim izjavam španske vlade, da popolnoma obvlada položaj, zatrjujejo privatne vesti iz Casablance, da je španska cona v Maroku popolnoma v rokah uporniškega vojaštva. Ker so se prebivalci ponekod uprli vojaškemu uporu, tako predvsem v mestih La-roehe, Arzila in E! Casar je prišlo do resnih spopadov med vojaštvom in eivilnim prebivalstvom. Vse telefonske in brzojavne zveze med špansko in franeosko cono v Maroku ter s Tangerje-ni so prekinjene. Ustavljen je tudi železniški in avtobusni promet-Po zadnjih vesteh so uporniške čete pognale v zrak most. ki vodi v mednarodno tan-gersko cono. Posebni poročevalec lista »Pariš Soir«, ki je bil poslan v Perp gnan, javlja. da je po izjavah potnikov, ki so prišli iz Barcelone, uporniško vojaštvo nameravalo istočasno udariti v španski maroški coni in po vsej Španiji- Dočim pa je v Maroku nenadoma izbruhnil upor. uporniki v Španiji še niso bili gotovi s svojimi pripravami. \ Bar- »Gdansk je poljski14 Velike protinemške demonstracije na Poljskem zaradi Gdatiska — Poljska odklanja hitlerjevska stremljenja Varšava, 18. julija, r. Poljska liga za morje in kolonije je priredila sinoči v Varšavi jn vseh večjih poljskih mestih velikanske demonstracije v znak protesta proti početju narodnih socialistov v Gdansku. Te demonstracije se je udeležilo v Varšavi nad 40.000 ljudi; prisotnih je bilo nad 200 zastopnikov vodilnih političnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih organizacij, sodelovali pa so tudi člani vseh bojevniških organizacij in zastopniki oficirske lige. številni govorniki iz vladnega in opozicijskega tabora so zelo ostro nastopali proti početju narodnih socialistov v Gdansku in nepošteni politiki Nemčije v pogledu Gdansika. Vsi govorniki so nagla-šali, da je tesnejša naslonitev Gdanska na POljsko prav tako v korist gdanskega svobodnega mesta kakor na korist Poljske. Vsa prireditev je imela značaj splošne proti nemške demonstracije, kar je prišlo do izraza zlasti v ostrem govoru zastopnika opozicijske socialistične stranke, ki je naravnost očital Nemčiji, da vodi napram Poljski neiskreno politiko ter da stremi po priključitvi Gdanska k Nemčiji. Velika udeležba delavstva, ki je prišlo z neštevilnimi rdečimi zastavami, je dala vsej prireditvi prav posebno noto in se more tolmačiti kot dokaz, da poljski narod brez razlike na strankarsko opredelitev Složno odklanja nemška stremljenja po zopetni zasedbi Gdanska. Ob koncu protestnega zborovanja je bfla sprejeta resolucija, ki med drugim poudarja, da je možna izprememba gdanskega statuta samo tedaj, če bo s tem povečane pravice Poljske v Gdansku in če bo ta sprememba pomenila tesnejšo zvezo Gdanska s Poljsko. Resolucija poziva vlado, naj takoj izda odločne ukrepe v varstvo večnih in zgodovinskih pravic Poljske v Gdansku. Po zborovanju se je razvila ogromna demonstrativna povorka po me«tu v kateri so nosili table z napisi: »Gdansk poljski!« »Gdansk je del poljske države!« »Ustje Visle je ini mera ostati Poljsko!« in podobno ... Sljčna zborovanja so se vršila po vsej Poljski jn povsod je prišlo do izraza vsesplošno . ne^azpoloženje napram Nemčiji. Berlin pripravljen žrtvovati Greiserja ? Gdansk, 18. juijja. r. Tukaj so razširjene vesti, da je poljski zunanji minister Beck ob priliki svojega nedavnega bivanja v Gdansku stopil tudi v stike z berlinskim poslanikom Lipskim, ki se je z letalom vrnil iz Rima ter pirstal v Gdjnji. Lipski je ftporoiil Becku kompromisne predloge Berlina v svrho poravnave gdan-skega konflikta. Po teh predlogih bi bjl Berlin pripravljen prisiliti Greiserja k ostavki, če bi tudi Društvo narodov zamenjalo svojega komisarja v Gdansku. Odpoklic Greiserja naj bi bil neke vrste zadoščenja Društvu narodov. Francoska stiriletka štirileten načrt za javna dela — Izdatki so predvideni na 30 milijard Pariz, 18. julija, r. Minister za javna dela Bedouce je sprejel novinarje in jtim izjavil, da pnipravlja vlada posebno štiiri-!etiko s točno določenim programom za preskrbo dtsla brezposelnim in za oživljen je vsega gospodarstva- Za financiranje teh del je predvidenih 30 milijard frankov, od tega pa se bo še v letošnjem letu vpoTabilo 6 milijard, vsako nadaljnje leto pa po 8 milijard. Sredstva za to hoče dobiti vlada s konverzijo lokalnih posojil, z mobilizacijo hranilnih vlog, s pritegnit vi jo rezerv zavarovalnih dTužb, ki bodlo morale denar, naložen v inozemstvu, spraviti nazaj v državo. Končno namerava vlada razpisati tudi še posebno posojilo- Minister upa. da bo še do konca tega leta mogoče na -ta način zaposliti 300 do 400 tisoč delavcev. Trenutno je v vsei Franciji okrog pol milijona brezposelnih. Vsa načrti so že izdelani v podrobnostih, tako da se bodo javna dela pričela že 1. avgusta. Predvsem pridejo v poštev graditve cest. kazal za plod fantazije ali celo aa zlohotno izmišljotino. Na žalost je marsikje ostala ost dvoma in nezaupanja, M so ju talke trditve in govorice izzvale. Nekatere trditve o okolnostih, ki bi bile mogle biti v zvezi s katastrofo, pa se kljub verodostojnim demantijem še vedno na novo ponavljajo. Uradna preiskava, ki se brez dvoma še vrši, mora v interesu dobre stvari tudi njim posvetiti vso pozornost in dognati, kaj je resnice na njih. Pravega in neposrednega vzroka katastrofe morda res ne bo mogoče ugotoviti, ker so mrtvi vsi, ki bi mogli o njem pričati. Gotovo pa se da točno dognati, ali je na primer res, da je motor že prejšnji večer nagajal, da so ga ponoči celo noč popravljali in kar je še sličnega. Pieteta do mrtvega pilota, o katerem soglašajo vse sodtbe, da je bil eden najbdlj zastažnih pionirjev našega letalstva, tudi zahteva, da se pojasni, ali je kaj resnice na obtožbah, da je v noči pred poletom kraka!. Ako to ni bilo res, potem je ta trditev pač obrekovanje, ki zasluži najhujšo moralno, pa tudi zakonito obsodbo. Mnogo bo pripomoglo k pomirjanju prebivallstva in 'k utrditvi zaupanja, ako uradna preiskava pojasni vse take in silione trditve, v kolikor ne nosijo že same na sebi pečata neresnosti. Ako je bilo kjerkoli kaj krivde, naj se ugotovi, krivci pa pokličejo na odgovor in nedo-statki odpravijo vsaj za bodoče. Ako pa taike krivde ni in ni bšlo, potem je treba dati zadoščenje prizadetim, ki so po letalski katastrofi že itak udarjeni mnogo bolj, kakor ostailo občinstvo razen svojcev nesrečnih žrtev. celoni sami je prišlo do bojev med civilno gardo in udarnimi četami ljudske fronte-0 izidih teh bojev še ni nobene vesti. Obmejne straže so bile ojačene. ker obstoji ne. varnost, da h; se monarhisti, ki so po zadnjih volitvah pobegnili v Francijo, pridružili upornikom. Upor se širi Pariz, 18. julija, g. Po poročilu, ki jc prispelo nocoj iz Madrida, so vladna letala bombardirala španske upornike v Maroku, ki so zasedli mesti Melila in Ceuta. I por-niki so zasedli brezžično postajo v Ceuti, iz katere pošiljajo vesti, ki baje izvirajo iz Scville in v katerih pravijo uporniki, da so vladna poslopja v Madridu zasedena. Temu nasproti trdi španska vlada, da obvlada položaj. Tukaj so sploh razširjene najbolj divje vesti, ki pa jih zaradi stroge cenzure ni mogoče kontrolirati. Čete več španskih posadk. med njimi v Cartageni, Cadisu, Ferro-lu. Bilbau in v Barceloni so se uprle. Tudi v Madridu je že prišlo do resnih spopadov, o katerih pa ni mogoče dobiti podrobnejših poročil. Vse vojaštvo v Španiji je v pripravljenosti. Zdi se, da je bil upor že dolgo pripravljen. Izbruhniti bi moral istočasno v španskem Maroku in v Španiji sami. Posadke v španskem Maroku pa so prehitro pričele z uporom, dočim častniki v Španiji sami, še niso končali svojih priprav. Splošno menijo, da bo velik del španske vojske pora-j bil upor v Maroku za to, da pozroči vladi ' težkoče in da poizkusi izvesti puč. Železniški promet se še vzdržuje. Vendar priča- kujejo, da se bo jutri meja zaprla. Mar*»k» je v rokah upornikov. Izkrcanje maroških upornikov v Španiji Gibraltar, 18. julija. AA. (Havas) T« krožijo glasovi, da je vojska v španskem Maroku prevzela vso oblast ▼ svoje roke in da nameravajo tamošnji poveljniki izkrcati del svojih čet v Španiji, da bi na ta način svoje uporniško gibanje prenesli tudi v evropske kraje Španije. Bordeaux, 18. julija. AA. Hava« poroča iz Hendeya, da krožijo na meji glasovi, da je v nekih garnizijah na jugu Španije izbruhnil upor. Gibraltar, 18. julija. AA. (DNB) Tu trde. da se je gibanje čet v španskem Maroku razširilo tudi na južno Španijo ki da je zajelo primorska mesta Kartageno, Feroi in Orcnze. Madrid, 18. julija AA. Iz Rabata poročajo, da so proglasili obsedno stanje v vsem španskem Maroku. t. Krvavi boji po vsej Španiji Berlin. 18. julija AA. (DNB) Od vferaj ni vež mogoče dobiti telefonske zveze a Madridom. Po poročilih iz Lizbone, ki aa prispela v London, so nastali r vseh španskih mestih krvavi izgredi. AH m t« paraSila točna, pa ni bilo mogoče dognati, ker tudi London in droga mesta niso mogla priti f telefonske stik« s španskimi mesti Turčija se pripravlja na zasedbo Dardanel Takoj po podpisu konvencije v Montretrau bodo turško čete vkorakale v razoroženo ozemlje Montreux, 18. julija. AA. Nocoj Ob 18. uri je bila plenarna seja konferenca o morskh ožinah, na kateri je bilo dokončno odobreno besedilo nove konvencije, ki bo v ponedeljek ali torek svečano podpisana. Carigrad, 18. julija, r. Ve« turški tisk z velikim navdušenjem komentira darda-nelski sporazum, ki je bil dosežen na konferenci v Montreuxu in ga prikazuje kot zmago turškega stališča. Posebno važnost pripisujejo turški listi sprejetju dodanega protokola, kj priznava Turčiji pravico do takojšnje vojaške zasedbe in zopetne utrditve Dardanel. Turški tisk rzraže zahvalo vsem onim državam, ki so že od vsega početka podpirale zahteve in stališče Turčije, prav tako izraža zahvalo tudi onim državam, ki so doprinesle žrtve, da so s tem omogočile ta sporazum. Turške čete bodo vkorakale v doslej demilitarizirano zorno morskih oShs po ▼sej priliki v ponedeljek zvečer. Zgodite se bo tik po podpisu pogodbe v Montreua* Po zasedbi pa bo začela Turčija te kraje utrjevati. Ozemlje na obeh obalah ▼ globino 19 km bo vojaška zana, v kato sestavljeni i* i«eh vrst turškega vojaštva in vojne mama rice. Glavni središči novega vojnega področja bosta Canah Cale in GalipoK. Vat Grki, židje in pa-ipadnfki drugih narodnosti se bodo morali izseliti. V ta namen je že pripravljen poseben zakonski imftrt. P® vsej Turčiji ae vršijo tudi velike paž^aare za čimbolj svečano npoela^o demfffcartsa-cije Dardanel. Atentator ni normalen Včeraj so ga oddali v opazovalnico za dnSevno bolne — Izpovedbe očeta — Zarote nI bilo London, 18. julija r. V toku preiskave proti atentatorju Benniganu so prišle na dan še razne nove zanimivosti. V teku včerajšnjega dne se je zglasil pri policiji njegov oče, ki je izpovedal, da trpi njegov sin že od rane mladosti na neki bolezni na nogah, kar je zelo vplivalo na razvoj njegovega značaja. Bil je že od nekdaj velik samotar ter je zelo mnogo čktal. Druge priče, zlasti njegovi sostanovalci, pa pripovedujejo, da je bi-1 zelo miren mož. S svoio ženo je živel zadnje mesece v skromnem stanovanju v severoza-padnem delu Paddingtona in ni imel nikdar kakih prepirov ne z ženo ne s sosedi-Druge informacije, ki jih je zbrala policija o atentatorju, pa dajo f&lepati, da ni popolnoma normalen ter da trpi na maniji zasledovanja. Sodijo celo, da je ves atentat posledica te manije ter da se je hotel s svojim početiem morda samo proslaviti. Zaradi tega je preiskava proti njemu razširjena in eo ga danes oddali v opazovalnico m da-ševno bolne, kjer bo ostal najbrž U dni, da medioinski strokovnjaki izrečejo o ajpsjo-vem duševnem stanju svoje mnenje. Zanimivo pa je, da ga je policija že več dzs zasledovala ter da je Sootland Yard baš aeod-nega dne zjutraj poslal dva detekfiva sa njegovo stanovanje, da hi ga opazovale m zasledovala. Detektiva pa sta iz še nepojasnjenega razloga prišla prepozno. Policija sicer noče povedati, zakaj ga je dala opazovati, mislijo pa, da je bilo *o v zvezi • pismi in telefonskimi pozivi notranjem ministru Johnu Simonu. London. 18. julija AA. CHavas) Sad 100 oseb se je odzvalo na poticijsiki poziv, naj bi kot priče izpopolnile podaflke o poizkusu atentata na Nj. Vel. kralja Edvarda Vin. Pol kija je sedaj prepričana, da g*e za osamljen incident« oe pa aa kako za-rotaiSko akcijo. Nemčija policijskega ministra Berlin, 18. julija r. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da bo v najkrajšem času imenovan vodja hitlerjevskih SS oddelkov Himmlcr za državnega ministra za javno varnost. Pred dobrim mesecem je bil Himmler imenovan za vrhovnega šefa vse-nemške policije ter je s tem stopil poleg Goringa, Gobbclsa in Blomberga v vrsto najmogočnejših mož sodobne Nemčije. Him mler še ni bil med njimi, ko je leta 1933 prišel Hitler na oblast. Toda z železno voljo se je v teku zadnjih let uveljavil tako v stranki, kakor v državi. Igral je zelo veliko vlogo pri znani »očiščevalni« akciji leta 1934 in je od takrat dalje njegov vpliv stalno naraščal. Kakor zatrjujejo, je sedaj eden najožjih osebnih sodelavcev in zaupnikov Hitlerja, čegar osebna garda je sestavljena izključno iz najbolj zanesljivih članov SS-oddelkov pod poveljstvom Him-mlerja. Himmlcr jc star šele 35 let ter je doma iz Monakovega. Po prevratu je bil zaposlen pri monakovskih tvocnicah aa dušik in je sodeloval tudi pri pada 9. novembra 1923. Uveljavljal se je v radikalnih narodno socialističnih krogih ter je naglo splezaj po politični lestvici, tako da je bil leta 1933 vodja politične poHcye aa Bavarskem, leto dni pozneje pa šef tajne državne policije na Pruskem. Kot vodja Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov. Današnje »Jutro« Ima 374 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število interesentov.. Razočaran! Habsburgovct Avstrijsko-neinški sporazum je uničil vse načrte mo* narhistov — Habsburžani se zopet selijo iz Avstrije Dunaj, 18. julija, r. V zadnji številki glasila avstrijskih monarhistov »Der Oester-reicher« zavzema vodja avstrijskih monarhistov baron Wiesner kot odgovorni čini-telj avstrijskega legitimističnega nokreta stališče do avstrijsko nemškega sporazuma. Uvodoma pozdravlja obnovo normalnih odno.šajev med Avstrijo in Nemčijo. O sporazumu samem pravi, da bo šele njegovo izvajanje v praksi pokazalo njegovo pravo vrednost. Predvsem se je treba vprašati, piše med drugim, ali so pojasnila, ki so bila v zvezi s tem sporazumom podana tako na nemški, kakor na avstrijski strani, obvezna za obe stranki, ali pa imajo samo moralno vrednost. Gre predvsem za to, ali je priznanje samostojnosti Avstrije s strani Nemčije samo moralna ali pa pogodbeno pravna obveznost. Najbolj pa zanima avstrijske monarhiste ali bo v bodoče Avstrija vodila samostojno politiko, ali pa bo tudi v tem pogledu pod kontrolo Nemčije. To se bo najbolj pokazalo pri obravnavanju habsburškega vprašanja. Če Nemčija v resnici priznava samostojnost Avstrije, potem ji mora pustiti svobodno odločbo po državni obliki. O tem pa se na nemški strani dosedaj še niso izjavili. Mo-narhisti zahtevajo baš o tem vprašanju no-polno jasnost. V zvezi z razočaranjem, ki je zavladalo v krogih avstrijskih legitimistov, omenjajo na Dunaju tudi nenadni odhod avstrijske nadvojvodinje Adelhaide, ki se je že več tednov mudila na Dunaju. Sedaj je nenadoma odpotovala v Steenockerzeel. Spremljal jo je baron Wiesner, ki bo, kakor zatrjujejo, . obvestil bivšo cesarico Žito in Otona Habsburškega o tem, da je avstrij-sko-nemški sporazum za dolgoletno dobo pokopal vse nade avstrijskih monarhistov ter da so propadli vsi načrti za povratek Habsburžanov na avstrijski prestol, načrti, ki so bili tik pred uresničenjem. pfOCCS Včeraj so bile zaslišane od braniteljev predlagane priče ki so po večini izpovedale razbremenilno za obtožence Beograd, 1K. julija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je dane« dopoldne nadaljeval proces proti narodnim poslancem Damjanu Arnautoviču in tovarišem. Danes so bile spet zaslišane nekatere priče, ki so bile pozvane na sodišče po večini na zahtevo braniteljev in so bile njihove izpovedi v glavnem v prilog obtožencem. Prvi je bi! zaslišan bivši služitelj v narodni skupščini Alija Vrana, kateremu je soobtoženi poslanec Trbič tudi naročil, naj takoj gre v dvorano in pripelje Arnautoviča ven. »Odšel sem«, pravi priča, »proti dvorani« in tam našel služitelja Petroviča, katerega je Trbič že prej poslal po Arnautoviča. poleg njega pa tudi agenta Ljuba m služitelja Krnjiča. Ta mi je dejal, da ne simem v dvorano, ker baš govori predsednik vlade. Ze sam je hotel spraviti Arnautoviča iz dvorane, a ga niso pustili v njo«. Priča Miloje Barajevič je bil v času, ko se je izvršil atentat na galeriji. Slišal je, kako je Arnautovič vpadni v govor predsednika vlade. Cul je poziv ministrskega predsednika Arnautoviču. naj pride v dvorano. Na galeriji je srečal narodnega poslanca Kabalina. katerega je opozoril na Arnautoviča in njegovo postopanje Poslanec ga je prosil, naj to pove spodaj v klubu. Zato je odšel doli in se zglasil pri poslancu Tr-biču. Ta je takoj pozvonil slugi ter mu naročil, naj Arnautoviča pokliče iz dvorane. Priča je pa je spet odšel na galerijo in se zanimal za nadaljnji potek seje. Videl je. kako je Arnautovič še nadalje vpadni, kako je nenadoma vstal s svojega mesta in grozil predsedniku skupščine Ciriču. ker ga je ta pozval, naj miruje. Videl je. kako je Arnautovič segel v žep po revolver, kako je 7. njim nekaj manipuliral, ga dvignil in streljal. Predsednik: Vi pa mnoero veste! Priča: Povedal sem o dogodku vse, kar sem videl. Predsednik: Ali ste videli Stojana Di-tnitrijeviča? Priča: Da! Bil je meter za Araautovičem. Arnautovič ni držal revolverja tako kakor je treba. Držal ga je z ročico navzdol, torej narobe. Priča je vzel z mize revolver in pokazal, kako ga je Arnautovič držal, ko je oddal prvi strel. Predsednik: Kje ste tedaj bili? Priča: Na galeriji. Predsednik: Kako pa. da ste poznali Arnautoviča? Priča: Ker je moj ožji rojak. Sodnik Arnerič: Kam je bil Arnautovič obrnjen? Priča: Malo na stran. Videl sem vse, kako je segel v žep, kako je iz njega potegnil revolver, kitko je na njem nekaj pretipal. — Mislil sem. da ga je tedaj polnil. Nato je dvignil roko. — Ali je takoj dvignil revolver? — Nekaj trenutkov je poteklo, ker je z njim prej manipuliral. Predsednik vlade ga je med tem motril. Sodnik Bubanj: Kako visoko je držal revolver? Priča: V višini svoje glave. — Ali ga je nameril navzgor. — Da, navzgor! — Tja kjer se stikata stena in strop. Policijski agent Stojan Filipovič, ki je bil v službi na galeriji, ko je Arnautovič izvršil svoje dejanje, je pripovedoval, kako je Arnautovič iz novinarske lože vpa-dal v predsednikov govor, kako je stopil doli v dvorano. Agent ga je še opazil, kako je potegnil revolver in kako je oddal prvi strel. Tedaj je naglo stekel dol v dvorano. Pomočnik šefa skupščinske policije Marijan Ujčič je pripovedoval, kaj so vse na-š'i pri preiskavi v posebnem poslanskem klubu. Našli so samo priprave, ki so jih ra-b.'i opozicijski narodni poslanci pri tehnični obstrukciji. Za časa atentata je bil v policijski pisarni in je pred zvočnikom poslušal, kaj se dogaja v dvorani. Ko so potem Arnautoviča pripeljali v policijski urad, ga je takoj zališal. Vprašal ga je: Kaj da ste to storili? Arnautovič mu je dejal: Zakaj ste me pa pustili, ko ste videli, kakšen sem? Vam ne zamerim, pač pa tovarišem, ki so bili vso noč z menoj, sedaj pa ni nikjer nobenega. Branitelji so zahtevali, da so se te izpovedi zabeležile v zapisnik. Nar. posl. Joahim Kunjašič je izjavil, da eo tudi ujega 5. marca povabili k skupni zabavi, a se je ni udeležil. Naslednjega dne je prišel v skupščino, ker se je zanimal za ekspoze predsednika vlade. Cul je. kako je nekdo na galeriji pričel vpadati v govor ministrskega predsednika. Videti pa ga ni mogel, ker je sedel tik pod galerijo. Nato je pripovedoval, kako je predsednik vlade po zval Arnautoviča v dvorano. »Prišel je«, je dejal »in stopil k meni. Dejal mi je: Umakni 6e! Jaz pa nisem hotel- Ponudil sem mu, naj vstopi v klop, česar pa ni hotel- Nazadnje sem se mu umak.. nil in mu prepustil svoj sedež na koncu klopi. On je še dalje vpadal v govor predsednika vlade. Ti vpadi pa so napravili name vtis. kakor da so bili naperjeni bolj proti predsedniku Narodne skupščine kakor pa proti predsedniku vlade. Posebno je bil ogorčen tedaj, ko so nekateri poslanci zahtevali, naj ga odstranijo iz dvorane. Nato' je priča obširno opisoval dogodek v skupščini ter med drugim rekel, da se mn je zdelo, da je Arnautovič nameril revolver na predsednika čiriča. Predsednik; Kje je bil predsednik vlada, ko je Arnautovič prvič streljal? Mislim, da na govorniškem odru ali kje blizu. Kje je bil Dimitrijevič? Ne vem, bilo jih je več. Ali je kdo Arnautoviča udaril po roki? Šele ko je oddal prvi strel. Nadalje potrjuje priča da je v razgovoru z nar. posl. Stojadinovičem dobil vtis, da je bi! Stoiadinovič zmerom le za legalno ob-strukcijo in se je tehnični protivil. Isto je povedal o Vasiliju Trbiču. Pri njem nikoli ni videl orožja. Državni tožilec dr. Djadrov, je nato omenil, da so bili vsi njegovi predlogi odklonjeni, predlogi obrambe pa sprejeti. Zato prosi, naj se zasliši kot priča vsaj še očividec narodni poslanec Ugrin Joks movič. Branitelji so bili proti temu, predsednik pa je odredil nov posvet sodišča. Hkrartu je zaključil današnjo razpravo. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek dopoldne. Iz politično-upravne službe ' ie kazal veliko zanimanje za naš Beograd, 18. julija, p. V upravni službi bo napredovali za eno položajno skupino Alfonz Trojar pri pristojništvu mestne policije v Mariboru, dr. Fran Makar v Pre-valjah, Ljudevit Škrt v Črnomlju, Andrej Jarc v Ptuju, dr. Jakob Otrin pri banski upravi v Ljubljani, Erik Erker v Logatcu, Adolf Reja v Celju in dr. Pavel švab v Kranju. Naš berlinski poslamk na referatu Beograd, 18. julija, p. Z Bleda je prispel v Beograd naš poslanik v Berlinu dr. Cincar-Markovič. V Bfogradu bo referiral ministrskemu predsedniku dr. Stojadino-viču o raznih aktuamib vprašanjih, ki se nanašajo na naše odnošaje z Nemčijo. V ponedeljek odpotuje nazaj v Berlin. Telavivski konzul pri knezu-namestniku Pavlu Beograd, 18 ;ul AA. Nj. kr. Vis, kraez.na-mestnik Pavle je sprejel te dni v posebni avdijenci v svojem dvorcu na B'edu jugo-slovenskega častnega konzula v Tel-Avivu Armona Rojanskega ki je knezu namestniku pojasnil sedanie .stanje v Palestini in gospodarske stike te dežele z Jugoslavijo. Pri ti priliki je konzul Rojanski izročil Nj. Vis. 'knezu namestnku album slik o našem paviljonu na s-dmero mednarodnem s^jmu v Tel-Avjvu kj se je vršil letošnjo pomlad. Nj. kr. Vis. knez-namest- izvoz v Palestino, zlasti tudi za bodoče j načrte v tem ozira, o katerih so nedavno j tega razpravlajli v Beogradu na konfe-i rencah med konzulom Rojanskrm to pristojnimi ustanovami. Turistična konvencija z Rumuni jo Beograd, 18. julija, p. Kakor znano, je bila 26. februarja t- I. v Pragi sklenjena turistična konvencija med Jugoslavijo in Rumuni jo. Sedaj ob priliki zasedanja gospodarskega sveta Balkanske zveze pa je bila podpisana nova turistična konvencija med obema državama. Po novem sporazumu bodo smeli naši potniitki vzeti s seboj v Rumuni jo do 8.000 Dim brez vsakih orne. jiitev, rumunski potniki, ki potujejo v Jugoslavijo, pa do 34.000 iejev. Georg Bernhard umrl Pariz, 18. julija o. Tu je dan?e umrl prof. Georg Bernhard, nekdanji glavni urednik znanega nemškega lista »Vossi-sche Zeitung«. Bil je eden izmed najboljših nemških novinarjev. Ko je Hitler prevzel oblast v Nemčiji je zbežal v tujino. VParjzu je urejeval najprej »Pariser Tagbiatt«, zadnje čase pa »Pariser Zei-tung«. Ali ste že naročeni na ponedeljsko „Jutro" j Beležke Občinske volitve v desetih občinah Banska uprava je za nedeljo 30- avgusta razpisala občinske volitve za deset občin. Zaradi izvršenih novih komasacij ali razdružitev, bodo imele volitve občine Bučka, Studenec, Čatež, Cerklje. Sv. Križ. Raka in Škocijan v krškem ter Mengeš v kamn škem srezu. Zaradi pravomočne razrešitve prejšnjih občinskih uprav, odnosno občinskih odborov pa bo6ta vol li občini Mokronog v krškem in Sv. Lovrenc v ptujskem srezu. Nikola Uzunovič in Peter Živkovič Citatelji se bodo še spominjali, kako je po izvolitvi g. P. živkoviča za novega predsednika JNS tudi »Slovenec« dan za dnem pisal o velikem nasprotstvu med gg. 2iv-kovičem in do takratnim strankinim predsednikom Nikolo Uzunovičem. V včerajšnji številki pa »Slovenec« kot senzacijo poroča, da je Nikola Uzunovič prispel ir Soko Banjo, kjer se mudi že nekaj časa predsednik živkovič. »Slovenec« ve celo povedati, da se je Uzunovič nastanil v istem hotelu v katerem prebiva živkovič in da bo ostal v Soko Banji več tednov skupaj z Zivkovi-čem. »Slovencu« pa lahko povemo, da so se v Soko Banji poleg gg. živkoviča in Uzuno-viča te dni mudil tudi drugi voditelji stranke med njimi podpredsednik Banjanin in glavni tajnik dr. Kramer. Pred koncem tega meseca se bo predsednik živkovič vrnil v Beograd, kamor bo sklicana seja izvršnega odbora JNS. Politični zakoni Glavno glasiik) JRZ »Samouprave« raz pravlja o občinskih volitvah in med drugim pravi: »Šele po občinskih volitvah, ki značijo prvo etapo v normalizaciji političnih razmer, bo prišlo do spremembe političnih zakonov, ki predstavljajo poslednjo in zaključno fazo v tem velikem in ogromnem poslu.« »Slovenska zemlja'* za »staro pravdo" Glasilo slovenskih m.uflkovcev »Slovenska zemlja« poroča na čelu svoje zadnje številke: »Vse skupine kmečkodelavskeg* gibanja so se združile. V zvezi s tem sta se se-šla konzorcija »Slovenske zemlje« in »Stare pravde« ter sta sklenila, da se strneta v enoten konzorcij, ki bo izdajal »kupen list kot glasilo vsega slovenskega kmečko-delavskega gibanja. List se bo imenoval »Slovenska zemlja« z geslom »Za staro pravdo!« List »Staro pravdo« je, kakor znano, pred nekaj tedni začel izdajati g. Stane Vidmar s svojim, krogom bivših bojevnikov. Zagrebški »Obzor« poroča o tej stvari še, da so v novem skupnem konzorciju dr. Kufeovec iz Maribora ter Stane Vidmar in dr. Lončar iz Ljubljane. Po informacijah »Obzora« pa bodo v konzorcij vstopili tudi nekateri pristaši krščanskih »ocialcev, med njimi dr. Aleš Staoovnik s Jesenic, ter zastopniki socialistov, med njimi g. Petejan iz Maribora in dr. Jelene iz Ljubljane. Ce so te »Obzorove« vesti iz Ljubljane točne, bi bil torej storjen nov korak naprej v prizadevanju za ustanovitev nekake slovenske »ljudske fronte«. Hrvatski dnevniki med seboj V Splitu izhajata dva dnevnika, »Novo doba« in »Jadranski dnevnik«. Prvi zastopa jugoslovensko ideologijo, drugi pa je zelo borben za politiko dr. Mačka. V polemiki je »Nova doba« očitala med drugim lastniku »Jadranskega dnevnika« dr. Tar-tagliji, da je menjal svojo politično linijo, ker je bil vendar v šesto januarskem režimu ban. torej zampnik režima. V bodo so se zapletli deloma tudi zagrebški listi in dr. Mačkov »Hrvatski dnevnik« je glede očitka na naslov dr. Tartagflie dal prav »Novi dobi«. Zaradi tega s« je hudo razburila klerikalna »Hrvatska straža«, ki v dolgih dveh kolonah bere levite »Hrvatskem« dnevniku-*. V tem članku stoji tudi to-le: »Kdor malo pozna splitske ra«zanere, ve, da se bije med »Novo dobo« ln »Jadranskim dnevnikom« konkurenčna borba na življenje in smrt. V tej borbi je »Nova doba« ostala konsekventno na svoji dosedanji liniji, ki je splošno znana, dočim je dr. Tar-taglia svoj Met dal na razpolago pristašem Hrvatske seljačke stranke«. »Hrvatska straža« zaradi tega močno za-merja glasilu dr. Mačka, da se ni brezpogojno postavilo na stran dr. Tartaglie. Mi pa mislimo, da bi dr. Tartaglia »Hrvatsko stražo« lahko tožil za razžaljenje časti. Položaj v Abesiniji Rim, 18. juldja. AA- V pregledu o sistematični vojaška zasedbi Abesinije poudarja »Giomale d' Italia«, da se sedaj nahajajo v rokah Italijanov vsa abesinska mesta vzdolž meje proti Keniji in da je popolnoma jasne začrtana obmejna črta med Abe-snnijo in Kenijo. Pnj teh operacijah so dali prav malo strelov, kar je najboljši dokaz, da sedanje deževno vreme ne pomeni za italijanske čete prevelikih ovir. Razen tega je bil pred dvema dnevoma zopet vzpostavljen redni železniški promet med Džibutijem in Addis Abebo, ki je bil pre kinjen kaikiih 10 dni zaradi napadov abesinskih razbojniških čet- Francoske oblasti pa iščejo skoro vsak dan pomoč za spore z italijanskimi interesi. To vprašanje bo treba na vsak način ormprei urediti. Maršal Grariani »nore s svojimi sredstvi varovati ves b'agovni promet in izkoriščanje železniške proge Koncentracija vojne industrije v Franciji Pariz. 18. julra. AA. (Štefani) Letalsko ministrstvo je pozvalo vodstvo letalske tovarne »Potez« pri Albertu v pokrajini Somme. naj v 10 tednih prenese vse svoje naprave in tovarne v bližino Mar.sei.l1a, da bi bilo na ta način podjetje čim več oddaljeno od meie. če podjetje tega ne bo hotelo storiti, bo letalsko ministrstvo razveljavilo vsa svoja naročila. Tovarne za- j poslujejo 3-500 delavcev, ki sedaj ne vedo, ' kaj bi storili in ali naj zamiste svoje domove ali pa ostanejo brez dela. Zopet lepo — TERPENTINOVIM MILOM avaci Letalske nesreče drugod Tokio, 18. julija. AA. (Havtw) V Kago-sini sta trčili dve vojni letali- Od 6 oseb, ki so bi)~ na obeh letalih, sta se dve hudo iranjli. Rim, 18. julija. AA (Havas) Na letališču v Foglu j« neko letalo med prisilnim pristankom zadelo ob neko drevo. Pilot in stotnik opazovalec sta se ubila. Turnir v Podjebradi, 18. julija. V dnnašjem XI. kolu je Pnrrc porazil OpoČensikega, Steiner Zinnerja, Richter j« podleged Treybalu, Fazekaž Flohru, Skalička Menčikovri. Partije Thomas * Eliskases, Foltvs - Petrov. Frydman _ Stahlberg in Pelikan - Aljehin so bile remis. Stanje po XI. kolu: Aljehin, Frydman 8 ki pol, Flohr 8, Pire 7 m pol, Foltys. StahL berg 7. Eliskases, Pelikan 6 in pol. Petrov 6, Menčikova. Opočenski. Richter 5 Steiner 4 in pol, Treybal, Zinner 3 in pol, Skalička, Thomas 2 in pol, Fazekaš 2. i arfhom V plavanju so bila včeraj samo predtekmovanja Ilirija državni prvak v skokih — Dva nova državna rekorda — V waterpolu so zmagali favoriti Maribor, 18. julija. Ob lepem -vremenu so se danes dopoldne pričela tekmovanja za državno prvenstvo v plavanju, vodnih skokih in waterpolu. Vsako leto je borba v tem prvenstvu izredno ogorčena, riva'iteta med »obmorskimi« in »gorskimi« klubi je vedno večja zaradi česar se ne smemo čuditi, da športna javnost po vsej državi z veliko pozornostjo zasleduje potek teh zanimivih tek movanj. Topot je savez določil mesto Maribor za kraj tega tekmovanja. Na Mariborskem otoku so ee dane« dopoldne zbrali zastopniki posameznih klubov, katere je v imenu prireditelja pozdravil inž. Lah, v imenu občine pa župan dr. Juvan, za JPS pa član uprave Steinhardt, nakar so &e pričela tekmovanja. Znaki v oklepajih pomenijo: Ilirija I, Jadran, Split JS, Jadran Brcegnovi JE, Zagrebački plivački klub ZPK, JUG J, Maribor M. Predteki 200 m prsno: 1. predtek: 1. Matošič (JS) 3:06.8, 2- Rostaher (M) 3:13, 3. Strmac (ZPK) 3:22, 4. Hole (M) 3:27.2. 2. predtek; 1. Cerer (I) 3:018, 2. Bin-d?r (I) 3:11.8, 3. Rejsar (ZPK) 3:11.8, 4. Orlič (J) 3:21.7. Imenovani pridejo v finale. Borba »e bo bila med Cererjem in Matošičem. 100 m prosto: 1. predtek: 1. Petrone (JS) 1:05 9, 2. Defilipis (ZPK) 1:06.1, 3. Frltsch (I) 1:07 7, 4. Klein (ZPK) 1:10.1. 2. predtek: 1. WiKan (I) 1:01.5 bolje od rekorda, 2. Senjanovič (JS) 1:03.1, 3. Ci-ganovič (J) 1:04.3, 4. Marovič (JS) 1:05.5. 3. predtek: 1. Suljič (ZPK) 1:08.1, 2. Petrovič (ZPK) 1:09.4, 3. Ktein (JE) 1:11.8. V finale pridejo Petrone, Defilipis, Frltsch, Wjlfan, Senjanovič, Ciganovič, Marovič, šuljič. Waterpolo Od prve današnje waterpolo tekme je mariborski Maraton odstopil in je ZPK zmagal forfait s 3:0. Jadran : Ilirija 6 : 0 (S : 0) Ilirija ni mogla nastopiti s svojimi najboljšimi močmi. Manjkala sta Jamnik in Fux. Proti Jadranu so se borili Linhart, Otruba, Vrankar, Pritsdh, Jesih, Lenart ln Čuden. 2e v 3. min. prvega polčasa je imela Ilirija veliko smolo. Spličan Pavi-ftič je tako nesrečno udaril Otrubo, da mu je posnel kožo z obraza in so ga morali odnesti. Budimpc-štanski sodnik Sohlenker je moral igro prekiniti za nekaj minut. Nadaljevala se je nato s 6 igralci na obeh straneh. Razumljivo je, da je ta nesreča ze-o vplivala na Ilirijane, ki s« potem niso več mogli uspešno zoperstaviti nasprotniku. log : Jadran Ercegnovi 11 : 0 (5 : 0) Vseskozii velika premoč držarrnefia pf-vaika m se ima Jadran zahvaliti edino svojemu vratarju, da mi doživel še večjega poraza. Sodil je g. Knamarfič. Skoki Zadnja dopoldanska točka so bffi skoki moških z deske. Nastopili so samo štirje Hwijai>i. Zmagal je z velikim naskokom dosedanji državni prvak Ziherl, ki v naši državi nima resnega konkurenta- Rezulta-tii so bili: 1. Ziherl 147.42, 2- PriboSek 88.08, 3. Kržan 85.74. 4. Sega 73-66 (vsi II. Mariborski Maraton, ki je tud' prijava! skaka če, se je menda preostre konkurence Ljubljančanov- ustrašil in je sodelovanje tik pred tekmo odpovedal. Popoldanski spored Popoldansko tekmovan je se je pričelo ob 15.30. Prineslo je dva nova državna rekorda. in sicer po Defilipisu na 400 m prosto in po \Vilfanu na 50 m presto. Vsa tekmovanja razen v skokih so bila izločilna za finale- V d-mskih skokih je ponovno nastopna ed;m Ilirija in je že sigurni prvak v skokih. Rezultati so bili: 400 m prosto: 1. predtek: 1. MihaSetk (I) 5:32.5, 2. Petrone (JS) 5:36.8 3. Booačšč (JS) 5:47.2. 4. FršLsch (I) 5.-61-2, 5. N«p©-Iič (J) 5:56.8. 2- predtek: 1. Defilipis (ZPK) 5:27-t dot jugoslovenski rekord, Z Ciganovič (J) 5:38-8, 3. Roje dve in pol ure. Dolžnost pilotova po doletu je, da vsa sumljiva opažanja bodisi v kolikor se ta tičejo aeroplana kot takega odnosno motorjev vpiše v specialno za to določeno knjigo, ki jo vsako letalo vodi s seboj, poleg tega pa na posebno ■važna opažanja opozori še šefa mehani-čarjev na letališču in šefa centra. Po doletu 14. t. m. pokojni Jarošenko ni niti 1 besedo omenil, niti meni, niti šefu mehanrčarjev. da je med poletom s Sušaka do Ljubljane opazil kak sumljiv znak. Tudi v navedeno knjigo ni vnešena niti najmanjša pripomba, o čemer se more vsakdo nveriti. Ta večer smo opravili kot rečeno običajno delo in je bilo letalo potem, ko je bilo polnjeno z bcncinom in oljem, preizkušeno po šefu mehaničarjav v navzočnosti občinstva, ki ga je vsak večer polno na letališču in nato spravljeno v lopo. Vrata letalske lope so bila zaprta pet minut čez pol 9. in se niso odprla do 4.15 zjutraj, ko so mehaniki pristopili k pripravam za start. Trditve, da je bilo dela preko vse noči, so najordinarnejša laž. Pa tudi če bi se res delalo na motorjih, bi še to ne pričalo c brez vestnosti tukajšnjega centra napram potnikom v letata. Ne gre namreč za čas trajanja dela v letala, gre pač za to. če je delo vestno in dobro opravljeno. Nesreča tedaj ni mogla biti povzročena zaradi kva-ra na motorju, ki se je po nekaterih poročevalcih dokumentiralo s tem, da smo ga baje vso noč popravljali. Tudi trditev, da motorji niso bili v redu češ, da so se po treh minutah leta komaj povzpeli do višine 60 do 80 m, ne drži. »Strokovnjaki«, ki so to trditev postavili, bi morali vede- ti, da se letalo z defektnimi motorji sploh ne more odlepiti od zemlje. Največ moči potrebuje letalo pri odlepljenju od zemlje, nc pa pri samem letenju. Vsak pilot, čim jc dosegel primerno višino od zemlje, odvzame nekaj plina, da štedi s tem pri motorju. Če bi letalo moglo startati z defektnimi motorji, potem bi se še tembolj in lažje moglo vzdržati v zraku, ko jc prenehalo trenje dotika letala z zemljo. Razlog', zakaj je letalo bilo v trenutku, ko so ga začeli opazovati prebivalci iz Spodnje Ilrušiee in okolice tako nizko, bi resnično strokovnjak tolmačil tako. da je lo letalo opaženo tik pred svojim padcem in je tedaj višino do tistega trenutka že lahko znatno izpremenilo. Lahko pa se tolmači nizko letenje na ta način, in v tem mi bodo morali pritrditi vsi, ki so vsaj enkrat samostojno leteli, da se letalo kljub dobrim in brezhibno delujočim motorjem ne dviga, ako pilot tega s krmilom ne dovoli. Ker je letenje v megli vezano s prav posebnimi občutki neugodja, kar sem v svojih številnih predavanjih že neštetokrat omenil in ker se nesreče pri takem letu normalno dogajajo tako, da letalo pade zaradi izgube brzine (letalcc želi čim prej priti iz območja megle dviga stroj s preveliko naglico, motorji ne morejo več vleči in nositi in letalo pade.) Zato nastopa instinktivne skoraj pri vsakem pilotu pritiskanje letala v horieontalni, namesto pe-njajoči let, pa si lahko tolmačimo tudi ev. to možnost, zakaj je letalo ostalo po treh mmutah še vedno tako nizko. Trditev, da motorji, ki so delali z velikim truščem. dokazu jej? <.voj kvar, je naravnost nepojmljiva in žito terr. bolj smešna. Motor namreč, kadar ni v redu deluje vodno slabeje, zaradi česar naravno šum pojenjava, ne pa, da bi se še povečala jakost brnenja, le samo ta trditev, podana s strani opazujoče puhlikp. more in mora biti za mislečega človeka dokaz, da krivda na padcu ni mogla biti v nedelavnosti motorjev, temveč čisto drugje. Zakaj so zabrneli motorji Vzemite motorno kolo ali avto, poženite motor, dodajte mu plin. ne da ste istočasno vključili spojnico za premikanje vozila. Silno brnenje je zato, ker motor dela neobte-žen p polninci obrati. Če letalo pada, motorji ne vlečejo in nc nosi,jo in takrat zabrne e polnimi obrati. Tako je bilo tudi tu. Nesreča bi bila preprečena, trdi »strokovnjak«, če bi bili motorji pred odletom v obratu vsaj 15 minut m če bi bili preizkušeni 3 do 5 minut pod polnim plinom na zemlji. Predpis za nego motorjev, ki ga za vsak motor posebej predpiše tvornica. ki izdeluje doticne motorje, je temu diametralno nasproten. Na tleh je treba motor pustiti v obratu nekaj minut, od 2 do 5 minut poleti, od 5 do 8 minut po-zimi. oziraje se pač na temperatu.o, kj vlada tedaj v kraju. To delovanje motorja se vrši zaradi tega, da se ves materija], iz katerega je motor grajen, enakomerno segreje, da olje pri cirkulaciji v notranjosti motorja doseže gotovo stopnjo razredčenosti. To je potrebno zato, da more olje prema za ti vsa mesta, ki so podvržena obrabi. Na-to pa nastopi preizkušnja motorjev pod polnim plinom, kar sme pri vseh motorjih brez razlike trajati do 30 sekund na zemlji. Gospod, ki je podal takšno svoje strokovno mnenje, je gotovo otal v kakšni knjiigi o motorjih, da je največja obremenitev motorjev v letu dovoljena do 5 minut pod polnim plinom. Za daljšo dobo tvornica ne odgovarja več, ker nastane prekomerna vročina v motorjih, ki kvarno vpliva na materijal in mora nujno priti do defekta Povsem naravno je, da si ne moremo misliti pilota, a najmanj v potniškem prometu ki pred poletom motorjev ne bi preizkusil in ne bi kontroliral obratomera. Vsak pilot j bi v primeru, da motor nima dovolj obratov na minuto, brezpogojno odklonil start. Ali je krivda na letalu samem ? Kakor ste že pisali, je bilo letalo, ki je padlo 15. julija, konstruirano leta 1935 in je bilo staro tedaj komaj leto dni. Motorji niso dosegli še njti polovice ur, ki jih tvornica. predpisuje za prvo generalno popravilo, ne glede na to, da nobeno letalo Aeroputa ob otvoritvi sezone ne stopi v promet brez temeljite poprejšnje zimske revizije brez ozira na čas, ki ga ima za sabo. Konstrukcija letala je angleška, material za vse bistvene dele ang!eški, delo pa je izvršeno v jugoslovenskj tvornici pod vodstvom in nadzorstvom angleških inže-njerjev, kj jih je poslala matična tovarna, Ko je družba naročila letalo doma, je morala plačati zanj 600.000 Din več, kakor bi isto letalo veljalo na Angleškem, to pa zato, ker je morala kupiti licenco in ker je morala na svoje stroške zaposliti inozemske inženjerje. Vse to se je izvršilo na posebno zahtevo zrakoplovne komande, kj je pod pritiskom naše javnosti smatrala tak način podpore domači letalski industriji za umesten. G. inženjer, ki kritizira izdelke naSe nacionalne industrije, naj bi se bil oglasil že takrat, ko je bilo dovolj pisanja o tej stvarj. Dvomimo samo, da bi bil takrat našel za izražanje svojega mišljenja kak list, ki bi mu dal v tistih okoliščinah v tak namen svoje predale na razpolago Tudi kar se jakosti motorjev tiče, je isti strokovnjak v zmoti, če bi pogledal v motorne knjige- kakršne nosi vsak motoir s seboj, bi videl da je v njih zabeležena idealna japost pod značko »maksimalna jakost pri toliko in toliko tisoč obratih«, normalna maksimalna jakost pa je pos°be-j označena na podoben način. Na samem motorju je zabeležena maksimalna jakost, kj jo da ta motor s po tvornici opremljenim propelerjem pri dic ločenem števjfu (Obratov. N< gra tjedaj za 70 do 75% vrednost neposredne jako. sti, temveč za to, kak motor imamo pred seboj. Gipps ima male motorje od 80 do 210 Hp, na našem aparatu pa je bila tipa Major, ki daje pri 2300 obratih 130 HP. Ne glede na to pa je treba upoštevati, da te maksimalne jakosti polno obteženo letalo razen pri startu, normalno nikdar ne potrebuje. Nasprotno pa je s poizkusi ugotovljeno, da more naše letalo, polno obtoženo, če je v zraku, doseči 2000 m višine, torej da se kljub defektu na enem motorju še vedno vzpenja, ne pa da bi se moralo spustiti. Ce bi defekt nastal na dveh motorjih, se more letalo z enim brez ozira na to ali je desni, levi alj srednji, polagoma spuščati, vendar pa ima še zmi-rom dovolj časa, da si izbere potreben teren. A ker smo že slučajno pri spuščanju, naj se dotaknem trditve »strokovnjaka«, rezervnega pilota, da mora letalo nad letališčem v megli krožiti, dokler ©e ne povzpne iz megle, da bi moglo v primeru potrebe poiskati prestor za spuščanje. Dovolj žalostno je, da se ta »strokovnjak« ne podpiše pod svojo trditev. Treba je namreč veCeti, da je kljub najmodernejšim instrumentom, ki omogočajo letenje v megli, iz varnostnih razlogov prepovedano pilotu po startu krožiti, temveč je po vsem svetu uveljavljeno načelo, da se mora v premočrtnem vzpenjajočem letu povzpeti nad meglo, ali vsaj do sigurne višine, kar znaša za potniška letala najmanj 400 do 500 m, preden vzame za-okret. Po katastrofi leta 1933. je bilo z ozirom na naše posebne razmere, da Se tudj v tej višini, če letalo še ne bi bilo izven območja megle napravi lahek za-okret na levo. kjer ima pred seboj najmanj zaprek, dokler ne pride do jasnine. Dne 15 julija smo doživeli po Nikitjnovi nesreči prvi primer, da je pilot napravil zaokret v mfgli razmeroma nizko in sicer v desno, namesto v predpisano levo smer. Iz teh čisto strokovnih ugotovitev si lahko javnost sama napravi sliko, kakšni »strokovnjaki« so se pod firmo inženjer. jev in pi'otov s svojimi pojasnili oglašali k tragični nesreči pri Spod. Hrušici. Voda v bencinu in slično Naj omenim tudi trditve v »Slovenskem domu« pod naslovom »Pred 14 dnevi na letališču«. Nesreča pokojnega Jarošenka se spravlja v zvezo z možnostjo, da je nastal defekt v motorju zaradi vode v bencinu. Resnica, da sem pred kakimi 14 dnevi službeno odletel z malim letalom v Zagreb, izvršil tam naročene posle ter se vračal v Ljubljano. Šele pri povratku mti je nad Krškim poljem začelo nagajati letalo, motor je prenehal in spustil sem se na travnik, ki sem si ga izbral pri počasnem spuščanju. Pri pregledu smo ugotovili, da je bila v razplinjaču kaplja vode, kar je onemogočilo pravilno funkcioniranje motorja. Po povratku v Ljubljano smo i 7-vršil i kontrolo v bencinski cisterni, našli na dnu nekaj vode in jo izčrpali. To naravno ni dovolj, da bi se posplošil ta primer, o katerem ni dognano. da bi nastal brezpogojno le zaradi črpanja bencina h te cisrerne. marveč je mogoče, da je pri izpremembi višine, to je pri prehodu iz toplejših v oladnejše plast.i zraka, kondonz.ira.nje vodnih hlapov nastopilo v samem mojem tanku v letalu. Čim smo ugotovili vodo. smo naravno pretočili bencin iz cisterne v *ode ter pustili, da se jo eventuelna vsedlina napravila na dnu. Potem smo čisti bencin spet, spravili v očiščeno cisterno. Poleg tega se ni n It i enkrat j»olni!o tankov v aeroplanu. ne da bi se lila uporabila kot filter dvakratna je-lenska koža, tako da je podana absolutna -igurnost precejšnja bencina, voda pa je brezpogojno ostala na koži. Oči vid no član-kar nima pojma o postopkih polnjenja potniških letal 7. gorivom, ker bi sicer mojega defekta po preteku 14 dni ne mogel spravljati v zvezo z nesrečo. Zanimiva je izjava ključavničarskega mojstra g. Martinčiča. Vsakomur, ki je či-tal to izjavo, bi bilo treba vzeti v roke še specialno karto Sušaka in okolice ter poiskati C.robničko polje, na katerem se nahaja sušaški aerodrom in pogledati kakšne višine obkrožajo to ravnico, le na prvi pogled bo vsakomur jasno, da je trditev g. Martinčiča blago reče odgovarjati nato, ker ta trditev ne more bit-i resna. Letalo namreč leti vodoravno brez ozira na delovanje motorjev in nagib zavihi le od volje pilota, ki regulira lego aparata s krmilom. Slične prirode je tudi izjava g. senatorja. Hribarja v »Slovencu«. V zavesti dolžnosti in odgovornosti Nazadnje pa naj se dotaknem še ostudnih izpadov čisto osebnega značaja, ki smo jih bili deležni v teh dneh. Ne bi se oziral nanje, če bi prihajali samo iz naivnosti in nepoznanja stvari in če ne bi videl prozornega namena, da nas oblatijo. Moje funkcije v svojstvu šefa centra na ljubljanskem letališču so čisto upravnega značaja in nimajo s tehnično-stro-kovnim znanjem nobene skupnosti, če prav spet nočem biti tako skromen, da bi priznal, da se na letenje ne razumem vsaj toliko kakor vsi ti anonimni in podpisani strokovnjaki skupaj, kar se jih je oglasilo. Če bi človek, preden je stopil v območje najidealnejših pionirjev človeškega napredka, še ne imel v sebi čuta odgovornosti, si bi ga privzgojil že po samem načinu življenja, ki ga je zajelo. Ni to poklic, pri katerem se prvenstveno služi kruh. Vi/, ki delamo v letalstvu in ki sami letimo — mislim, da mi tega ne more nihče oporekati — delamo iz ljubezni do letalstva, a kruh, ki ga služimo pri tem, je le v nujni zvezi z ureditvijo človeškega življenja. Meni podrejeno strokovno osobje sestoji iz starega poklicnega mehanika, ki ga je nastavila direkcija Aeroputa v Beogradu po predhodni dovolitvi zrakoplovne komande. Njegova dva pomočnika sta domačina, ki sta vojaški rok odslužila v letalstvu in sta pri meni dobila delo zato, ker sem se lahko na lastne oči prepričal o njunem nesebičnem vestnem, požrtvovalnem delu. Nikdar nisem vprašal brezštevilne publike, ki vsak večer obdaja naše letališče, ko pristaja letalo s Sušaka, ali nas opazuje pri delu s strokovnimi ali nestrokovnimi očmi. Naš postopek, vse naše prizadevanje je odprta knjiga za vsakogar, in nikdar se nismo branili kontrole javnosti, ker te zavedamo i svojega znanja i svoje odgovornosti. Ugotavljam, da letalo, ki se je ponesrečilo 15. julija, niti po svoji konstrukciji, niti materialu, niti pri prihodu, niti pri od-letu ni pokazalo niti najmanjšega kvara ali vsaj suma, da bi kak kvar mogel nastopiti. Nismo ga popravljali več, kakor to zahteva običajno delo očiščenja in kontrole, kar smo končali do pol 9., ker za popravljanje ni bil potreben. Z Peki, slaščičarji, medjčarji. 3. dne 5. avgusta 1936. Ob Vs9 uri mesarji, prekajevalci. 4. dne 6. avgusta 1936. ob '/«9 uri dimnikarji, borzni senzali, carinski posredniki, steklarji, brusilci stekla, popravljanje in uglaševanje glasb instrumentov, izdelovanje cementnih izdelkov, testenft^ harmonik, pogreb, potrebščin, plomb kemijskih produktov, dežnikov, tehničnega olja luga, mila, keramike, kozmet. potrebščin štukaterji, VulkaniZerji, kamnoseiki, akci-denčne tiskarne, barvanje usnjatih predmetov, grafični umetn. atelje, pokončava-nje mrčesa, preparatorji. Istega dne ob '/«12 uri; inženjerji, arhitekti, civil. geo-metri. 5. dne 7. avgusta 1936. ob Vi9 uri: notarji, ob 9 uri: odvetniki. 6. dne 8 avgusta 1936. ob Vf9 urj: zdravniki, zobozdravniki, dentjsti. Seznami davčnih zavezancev teh strok so razgrnjeni na vpo- Ii trgovinskega registra Tovarna sa ločenje dragih kovin, družba z o. z. v Ljubljani je prenesla svoj sedež v Savlje pri Jezici in je spremenila svoj naziv, ki se odslej glasi-' Kovinska družba z o. z. — Pri Zvezni tiskarni, družbi z o. z. v Ljubljani je izbrisan poslovodja Josip Štrukelj, vpisani pa 60 poslovodje; Vilim Vlahovič strojni stavec, Lavrenčič Karel, strojnik in Strgar Rudolf, strojnik, vsi v Ljubliani. = V zadružni register eo ee vpisale nastopne tvrdke; Stavbna zadruga Komende k i dom v Komendi, r. z. z o. z.; Kreditna zadruga uslužbencev železnica rekih goepodar-skih zadrug, r. z. z o. z-; Stavbna zadruga Dijaški počitniški dom v Ljubljani, r. z. z o. z.; Zadružna delavska kuhinja, r. z. z o. z. v Ljubljani; Zadruga državnih uslužbencev za nal«avo živil, r. z- z o- z- v Zabukovi-ci- — V likvidacijo je prešla Delavska hranilnica in posojilnica v Hraetniku. = K<»nkurz »ie razglašen o imovini Marije Ronkove, trgovke v Martinjaku, sedaj v Ma-rofu pri Cerknici (upravnik mase dr. Ante Tavčar, odv. v Cerknici, prijavni rok do 20. avgusta pri sreskem sodišču v Cerknici, ugotovitveni narok 24. avgusta). = Poravnalno postopanj« je uvedeno o imovini Ivana Kvasa, klobučarja v Mariboru. Mlinska 21 (poravnalni upravitelj dr. Anton Bartol, notar v Mariboru; poravnalni narok 17. avgusta ob 9-, prijavni rok do 10- avgusta). = Odobrena zaščita. Ministrstvo za kmetijstvo je odobrilo zaščito po uredbi o za-ščuti kmetijekih zadrug Hranilnici in posojilnici na Raki (odlog plačil za 6 let od 14. marca t. 1. dalje, za obveznosti, nastale pred 30. decembrom 1935; obrestna mera za stara vloge 3%). Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.90 milijona Din nasproti 3.71 milijona Din v prejšnjem tednu. Na svobodnem tržišču so s« devizni tečaji ustalili predvsem zaradi tega. ker je pričela Narodna banka kupovati funte po 238. Svotodni švicarski franki se trgujejo po 15.50, francoski franki po 3.13, dolarji pa po 47. Devize Curih. Beograd 7, Pariz 20.2375, London 15.3625, Newyork 305.375. Bruselj 51.6250, Milan 21.0750, Madrid 41.9250, Amsterdam 208.10, Berlin 123.30. Dunaj 57.65, Stock-hohn 79.20. Oslo 77.15, Kobenhavn 68.60, Praga 12.69, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chlcago, 18. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 104.50, za dec. 106; koruza: za sept. 86. za dec. 81. + Winnipeg, 18. julija. Začetni teča-jfe pšenica: julij 98, za okt. 94.50. za doc. 94.25. BOMBAŽ '+ Liverpool, 17. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji; za julij 7.04 (prejšnji dan 7.12). za dec. 6.51 (6.60). + Newyork 17- julija- Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji; za julij 13.13 <13.30> za dec. 12.26 (12.42). VINO '+ Vinsko tržišče v dravski banovini (18-1 m.). Kakor je bilo pričakovati glede na slabo vreme v maju in juniju, se posledice že kažejo. Upi na letošnjo vinsko letino bo čedalje slabši, in to največ zaradi izrednega nastopa glivičnih listnih in grozdnih bolezni, proti katerim še tako vestna borba ne more popolnoma uspeli- Le dolgo trajajoče sončno vreme brez gostih padavin bi moglo v tem času (julij a-avgus ta) nadaljnji razvoj teh bolezni dokaj zaustaviti. Pa tudi toča opravl ja tu in tam svoje pogubno delo. Čeprav vladajo tako nenormalne razmere, menimo, da prihodnja vinska letina ne bo tako obupna razen v večjem delu dravske banovine, ker južni kraji naše banovine kažejo doslej še dobro in se nadejajo tam prav ugodne trgatve. Kljub vsem tem neprilikam ee v vinski kupčiji ne kaže nikak razmah in tudi cene niso poskočile. Verjetno pa je, da ee proti jeseni pojavi večje povpraševanje po starih zalogah in bo tudi primeren dvig v cenah. Zdaj bi pač vsakdo rad prodal. kar ima, osobito kdor nima dobrih podzemskih. odnosno hladnih vinskih kleti in se mu vino v tej vročini kvari. Postani in ostani elan Vodnikove družbe ! i ' ' T " "i ' "Z Nov pripomoček zoper strupene pline Kakor poročajo z Niponskega, so tam uporabljali nov pripomoček zoper strupene pline, ki se je baje zelo dobro obneseL Zelo obljuden industrijski predel Osake je napadlo brodovje bombnih letal. V resnem primeru bi to brodovje ves predel zaplini-lo. Na ceste so postavili šotore iz nove snovi, v katere se je zateklo ljudstvo. Ta snov, ki njeno sestavo prikrivajo, sli-či upogljivemu celuloidu, je popolnoma nepropustna za plin in prozorna. Njena prednost jo v tem, da je mo^ode v potrebi na najhitrejši način postaviti šotore te vrste na ceste. Poleg tega so ti šotori zelo poceni. Čeprav ne morejo pred bombnimi eksplozijami prožiti nobene zaščite, so vendar gotova zaščita pred strupenimi plini za tiste, ki bi ne mogli pravočasno priti do podzemeljskih zavetišč. uspešna ZDRAVILIŠČ ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (540 C) radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. DC. V pred- in po-sezoni 10 dni zdravljenja Din 600._, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana! kopel, zdravniški pregled, vožnja, taksa). gled v pisarni mestnega poglavarstva od 2eiezniška posoja BrežiTe in Dobovat Prc^ (to t. m, * spekti: Uprava Cateških Toplic v Brežicah. Iz težkih dni nase zgodovine: Naglo beži čas in sredi poletja bo minilo že dvajset let, ko je na dva sovražna si tabora odrezana Evropa iečala pod grozotami najstrašnejše vojne svetovne zgodovine. Milijonske armade so se premikale tedaj žc d»e leti som in tja. v gigantskem bruhanju desettisoeev topov se je krčevito stresala s krvjo napojena zemlja. Ponosne legije najboljših junaških borcev, prekaljenih v strahotnem naporu sredi krutih prirodnih sil in orjaške jeklene pesmi človeškega izuma, so našle svoj grob, milijone ujetnikov je požrla negotova usoda. Evropa je bila ena sama strašna krvaveča rana, ki je onesposobila armade junakov, v ognjeni krst so hiteli najmlajši, napol zreli letniki. V zaledje je pritisnil glad, smrt je neutegoma žela vsepovsod. Vojna sreča je prestavljala armade kakor šahovske figure in kakor vselej v zgodovini velikih vojn, se je tudi topot čudovito poigrala z usodo odločilne zmage. Kajti že v pomladi, najkasneje v poletju 1916 je ponudilo naključje usode antantnim odločujočim činiteljem priliko, da se ovenčajo z vencem zmage in miru> ki bi očuval svet v nadaljnjih letih pred milijoni novih žrtev in milijardami izgub ljudskega premoženja. Usodna, največja pogreška vrhovnega vodstva zaveznikov je zgrešila cilj — in posledice? MSijonska ruska armada, ki je že bila blizu svojemu cilju, se je le prekmalu zrušila, junaška srbska vojska, obkoljena od silne premoči sovražnikov s treh strani, je morala zapustiti domovino in v hudi zimi nastopiti pot velike tragedije albanske Golgote ... Trenutki, ki so odločali o letih vojne Dalekosežnost vojne strategije 1. 1915 na Balkanu — Odločilni sunek v habsburško cesarstvo, ki bi prihranil milijonske žrtve Ljubljana. 18. julija Pred vojno je Evropa v geopolitičnem pogledu 7-avzeniala v glavnem dvojno gru-parijo šestih velesil, na katere eo se naslanjale manjše, več ali manj nevtralne države. Centralne sile. Avstro-Ogr&ka, Nemčija in Italija c-o tvorile že 30 let jedro trozve-ze, s katero so v zunanjepolitičnem interesu simpatizirale še Bolgarija, Turčija, nekaj časa tudi Grčija in Rumunija. Anglija Francija, Belgija. Črna gora. Srbija in Rusija so stvorile krog centralnih sil zavezniški oklep, ki je v teku vojne pritesrnil še Italijo, Riinninijo. da ne računamo Albanije in deloma še Grčije. Kakor že vse 20. stoletje, se je se posebno pred vojno politični pritisk evropske diplomacije živahno uveljavljal na izrazito določeni interesni coni, ki so jo centralne sile kasneje tudi vključile v svoje območje- S prestopom sultanove Turčije in Radoslavo-ve Bolgarije na stran trozveze, se je gospo. darsko-politični interesni teritorij vse-nemškega »Dranga nach Osten« 'tudi v vojaškem pogledu uveljavil. Iz osnovne linije Berlin - Dunaj - Budapest - Sofija _ Carigrad. tja do Bagdada, se ie pre'j\orilo razvlečeno bojišče, e frontami na pomembnejših točkah v obeh robnih smereh. Spletke na Balkanu 2e v prvem desetletju našega veka je bila nemška penetraciia k Jadranu in preko Balkana na Solun vztrajno na delu. Pred balkansko vojno, ko je Turčija še s precejšnjo posestjo sedela v Evropi, so Nemci pritiskali za gradnjo železniške proge iz Bosne sko/a Novi Pazar na Solun. Srbija je bila zmerom v napotje avstro-nemškim načrtom na Balkanu. Nemški vojaški inštruktorji so vežbali in dvigali duh turške armade, nemški inženiri hiteli z gradnjo železnice tia k Bagdadu, s ciljem na Perzijski zaliv. Takšno avs-tro-nemško poseganje na Balkan in dalje je pogrevalo angleško -rusko ljubosumje in pljuskalo ob njuna najobčutljivejša interesna področja. Zaprta od železnega oklepa nemške eskadre v Baltiku in ogrožena v svojih interesih še pri Carigradu, na drugi morski odprtini v široki svet. se je Rusija znašla na strani Angležev. katerih briga za dardanelski prehod in stoletne spletke okrog njega so bile prav tabo velike, kakor so bili zaskrbljeni po turško - nemškem pritisku na Suez in Perzijski zaliv. Krvavi ples Na obeh straneh navedene, žgoče interesne cone evropskih velesil so ee v jeseni 1914 razvlekle orjaške železne fronte. Na mah je bila pod ognjem avstrijsko-nem-ških topov poteptana Belgija. Na zapadni fronti, od morja do švicarske meje, na vzhod_ ni od Baltika do Černovic je hotel siloviti ognjeni krst izsiliti odločilni sunek. Mod tema bruhajočima žreloma je na jugovzhodu, na Balkanu, junaška srbska vojaka po tridnevni biitki na Ceru udrla v Srem, tja do Fruške gore, čez Drino do Romanje planine pri Sarajevu. Tik za tem uspehom zavezniškega orožja, eo Ruei prodirali v Prusi-jo in Galicijo. Krepak Hindenburgov proti-eunek je v taktično zgrešeni potezi Rusov pri Mazurskih jezerih odločil zmago v svojo korisrt in očistil Prusijo. Uspešnejše je lilo 3evo krilo mogočne ruske armade, ki je po tri tedne trajajoči orjaški bitki, v katero ie na obeh straneh poseglo milijon mož, zasedlo do srede septembra skoraj vso Galicijo, obkrožilo Przemysl in vdrlo čez Karpa-ie do Marmorske Sihote na Ogrskem. Medtem ko eo Rusi osvajali Galicijo, so nemške čete vdirale v Francijo. Že je odmeval grom nemških topov v Parizu — uso_ da Francije je visela na nitki. Ali _ ko je bila ruska ofenziva v Karpate na višiku, ie iunaška Joffreova armada v strašni odločilni bitki ob Marni od 5. do 21. septembra pognala Nemce na urnik in za vselej prekrižala račune mirovnega diktata v Parizu. Zavezniki eo se oddahnili, centralne sila dobile nov impulz v pristopu Turčije na njihovo stran- Sultan je v novembru napove, dal >sveto vojno«, trem glavnim evropskim frontam je Turčija odprla nova bojišča na Kavkazu proti Rusom, pri Suezu in Perzijskem zalivu proti Angležem. Svetovna vojna je na prehodu zime v pomlad 1915 zašla na področju evropskega ravnotežja v kritično fazo, ki je nujno lirjala od antante, da energično poseže v dogodke prav tam, kjer je bila Ahilova peta odpora centralnih sil najbolj občutljiva — na Balkanu. Odločilni trenutki Po vstopu Turčije v vojno, so okrog osamljene Srbije dinastične simpatije sosedne Grčije in Bolgarije do avstrijsko-nemških teženj še bolj narasle. Diplomacija obeh vojuioeih se strank je bila marljivo na delu in snubila centralne balkanske države zase. Radoslavov je z Bolgariio na tihem že čakal primernega trenutka, da uskoči v protisrb-ski tabor. Nikola Pašič srbska diplomacija in vojni strokovnjaki so prepričevali antan-to, da bi bilo treba v tem odločilnem trenutku ojačiti srbsko armado z zavezniškimi četami za odločilen sunek v Podonavje. Rusi eo čakali le 400 km daleč zakopani v Karpatih, v Rumuniji je ljudsko razpoloženje zahtevalo osvobojenje Erdelja. Pojav močne zavezniške armade pred Solunom bi okrepil Venizeloeovo antantno politiko, zavezniške Predlog za rusko-rumunsko-srbsko ofenzivo v pomladi 1915: Avstrija in Turčija (črno ozemlje) sta imeli le rahlo vez dovoza municije, vojnih potrebščin preko Romunije in njima naklonjene Bolgarije. Bele puščice kažejo zamisel ofenzive, vijugasta črta rusko fronto čez Karpate, srbsko ob Donavi, Savi in Drini ter črnogorsko ob meji operacije na Savi in Donavi pa prisilile nemško orientirano bolgarsko diplomacijo k vsaj strogi nevtralnosti. Rumunija bi več ko leto prej posegla v boj. Poldrug milijon borcev združene miško - rumunsko . 6rbske ofenzive, ojačene s francoskimi in angleškima četami, bi vdrlo v Podonavje in Avstrija bi morala na lastnih tleh kapitulirati. Zavezniški oklep bd se iz Rusije raztegnil preko Rumunije krepko na Balkan. Turčija, oropana vezi z Nemčijo ti morala kaj kmalu odnehati. Prometno omrežje zavezniške Grčije, Srbije in Rumunije bi nudilo večje ofenzivne možnosti, donavska plovba bi bila prosta za ruski dovoz. Turčija, oropani vezi z Nemčijo in njenega dovoza municije preko Rumunije in Ik>lgarije, bi morala kai kmalu odnehati, dardanelska ožina bi se odprla brez težkih žrtev, ki jih je terjala usodna ekepedicija. Dalekosežni srbski načrt, ki je kasneje, ko je bilo že prepozno dokazal vso resnico svoje realne možnosti, je v Parizu in Londonu imel dokaj pristašev. Lloid George je bil že 1. januarja 1915 predložil poseben načrt za operacije proti Avstriji in Turčiji, v tesnem sodelovanju med Srbijo. Rumuui-jo in Grčijo. Sporedno s tem je nastalo v Franciji mišljenje, ki so ga nekateri pripisovali Briandu, drugi pa generaloma Castel-neauxu in Gallieneu, da naj se prične z zavezniško operacijo posebne armije v Srbiji. To je bil prvi predlog kasnejše, žal že po srbski katastrofi etvoriene solunske fronte. Briand je že v početku 1915. predložil ministrskemu svetu načrt za izkrcanje zavezniških sil v Solunu. Tudi Llovd George je pristal, da ee v aprilu prične z ofenzivo v Srbiji. Zavezniški generalni štab pa se ni strinjal s tem in tudi maršal Joffre je nasprotoval vsaki oslabitvi zapadne fronte- V takšnem razpoloženju odločujočih čini-teljev je prevladalo mnenje za početek dar-daneleke ekspediije. Anglija je hotela na veak način razbremeniti turški pritisk na Suez in Perzijski zaliv. Dogodki pa eo pokazali. da je bilo obleganje Dardanel poizkus, ki je izgubil 6voj »raison d'etre«. Ruske čete na Kavkazu so uspešno odbile turške napade in udrle v Turčijo, prav tako so Angleži zavrnili turške poskuse, zavzeti Suez in v Perzijskem zalivu eo angi. kolonialne čete celo prodrle do sotočja Evfra-ta in Tigrida. Velike izgube na Galipoliju eo bile zaman, usodna ura na Balkanu je odbila in največjo pogreško zavezniške vrhovne komande v svetovni vojni je morala plačati Srbija z albansko tragedijo svoje armade . . • toča težkih granat ie zasula notranje turške baterije v soteski. Kmalu je bila vas Eren-kbi v plamenih, ena sama ognjena razvalina. Drugi dan je posegla v boj velika angleška oklopnica z dalekostrelnimi topovi in bruhala 38 cm granate 30 km daleč. Vse naokrog je illo nabrežje podobno ognjeni-skim žrelom, ki so neprestano bruhali ogenj, železo in zemljo visoko v zrak. Gost dim je zastiral gričevje, kilometre daleč se ie stresala zemlja od silovitih eksplozij. Branilci Dardanel so lahko kai kmalu sprevideii sistematično prodiranje zavezniške eskadre, ki je hotela spremeniti vee utrjeno obrežje od Kuni Kaleja do zaliva Kephes v razvaline. Prav tako je hal iužnozapadni del Galipolija daleč v notraniost silovito opu_ stošen. Medtem so se dnevno, brez oddiha vračale eskadre. z novim materialom. Iskalci min, podmornice in torpedni rušilci so vztrajno in pod zaščito topov ter letal iz-krcaval nove čete. Ali dogodki eo pokazali, da je bila obrambna sila Dardanel močnejša od najskrbneje zasnovane, silovite napadalne tehnike mornarice. De 18 marca, oh II. dopoldne ee je z otoka Tenedosa mogočna zavezniška es-kadra bližala ožini. Spredaj je rezalo valove 12 rušilcev, za njimi 20 linijskih ladii. Z morja so se dvignili hidroplani in krožili naid vhodom, da bi prav kakor lahke križarke v zalivu Eren K eni kontrolirali obstreljevanje. Vse turške trdnjave, tia do črte Chanak-Kilid Bahr. so bile alarmirane in odločilna bitka ee je pričela- Prejšnji dan so bili zavezniki pod predsed-ništvom viceadmirala de Robecka sklenili, s previdno strategijo uničiti vse utrjene in mobilne turške baterije v najtesnejšem delu ožine. Vojnim ladjam eo dodelili pehotne čete, ki naj bi sproti zavzele razdejane utrdbe. 25.000 kolonialnih čet pod poveljstvom sira Johna Hamiltona in generala d' Ama-dea naj bi se pod zaščito topov izkrcalo na obrežju. Odločilna bitka Ko se ie zavezniška eskadra približala na strel turškim baterijam, so zagrmele iz 318 težkih topov granate najtežjega kalibra. Težke oklopn-ice, angleške xMajestie<, >Tri-umph«, >Princ George«. >Agameinnon«-, »Inflexible« in francoske »Bouvet«. »Gau-lois«, Sufiren«, in >Charlemagne«, so stvo-rile na višini vaei Erenkoi železni obroč, pri čemer je vsak top zavzel možnost čim lažjega streljanja. Bombardiranje je bilo silovMo. Z baterij Erenkoi. Dardanos. Hamidije itd. so se dri-gali vieoki etolpi zemlje, iz turških topov Slovenke perejo z naj* bolj trdo vodo v državi. Zato rabijo naše gospodinje posebno milo, in na daljavo 6 km otvorile ogenj na glai utrdbe. Ob 2. popoldne ie biia situacija so branilce Dardanel že zelo kritična. Ve« te- JAC A KPV-ZIVCE IA PETI T odraslim in otrokom „ENERGIN" se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah za Din 35.— Po pošti razpošilja laboratorij „ALGA", Sušak. Jefonske vezi med posadkami so bile pretrgane. Ali medtem je naenkrat eksplodirala oklopnica >Bouvet< V poldrugi minuti se je potopila s posadko 700 mož. le 60 ljudi ee je rešilo- Granata? Mina? Zavezniki eo biM pred veliko uganko- Turkom se je bilo namreč posrečilo ponoči, ko nasprotna straža m bila dovolj pazljiva, pretihotapiti se z ladjo »Nousret« v zasedeno ožino, kjer so položili poslednjo rezervo svojih min, za katere zavezniki niso vedeli. Eskadra je medtem prodirala dalje in ob 4. popoldne je bila po mnenju vrhovnega komandanta de Robecka situacija že prav povoljna. Poljske baterije, ki so varovale podminirano ožino, so utihnile, čistilci min so imeli proste pot. Ali... Dramatični višek 11 minut po 4. uri je nasedel na mino dreadnought »Inflexible« in se potepal V boj je posegla nova eskadra. gigantska borba je dosegla dramatični višek. Ze eo gorele trdnjave Dardanos. Hamidije in Cha-nak ter utihnile v morju smodnikovega dima. Tedaj sta bili podminirani oWopn;ci »Irregistible« in "Ocean«, težko poškodovana >Gaulois«. Vrhovni poveljnik je za-ukazal umik — Carigrad ie bil v poslednjem trenutku rešen ••. Še se je v poletju in jeseni "vodila huda borba za GalipoH ali čete niso prišle daleč. Turki so 6e ljuto hranili, nemška podmornica je potopila še dve anpleski oklepni ei. Zavezniki so izgubili nad 200.000 mož in v tmpenUnotre mi£o, posetne Vehkatt *« * *©Goeben« in »Breslau«, ki sta nedavno prej obstreljevali francosko afriško obalo in 6e jima je posrečilo iz Messjjie pobegniti v Carigrad. Dan nato sta 6e poveljnika javila tur- škemu vojnemu vodstvu na razpolaganje-Nemški vojni ladji eta postali turški »Sultan Javus Selim« in »Midilic ter s turško zastavo na jamboru kmalu začeli izzivati vojno ladjevje v ruekih črn o morski h vodah. Pred vhodom V ranem jutru 19. februarja 1915 so prodirale pod vrhovnim p°vel.'stvom angleškega admirala Cardena francoske in angleške oklopnjače k ustju ožine. Pričela 6e je največja biitka svetovne zgodovine med jeklenimi oklopnjačami in suhozemnim modernim topništvom. Turškim baterijam je poveljeval nemški maršal Liman von Sanders, zavezniške operacije je vodil hrabri francoski viceadmiral de Robeck. Utrdbe na levi in desni ob vhodu Sid el Bahr in Kum Kale so bile kmalu v razvalinah. Pet francoskih in 10 angleških ladij je bruhalo 30-5 cm granate na obalo. Na večer se je eskadra spet umaknila na bližnje otoke Lem-nos, Imbros in Tenedos, ki eo jih zavezniki spremenili v velika skladišča. Dne 25. februarja 6e je zavezniško ladjevje vrnilo. Vhodne baterije so umolknile in zdelo se je že, da je ožina prosta. Naslednje jutro so se izkrcale patrulje in razstrelile še ostale turške topove- Dne 2-, 3. in 7. marca se je eskadra znova vrnila. Topot je šlo zares in strahotna JJe«c«r pred mofaitc s tfttc fM cUadebt petič nekem jesenskem jutru je bila ponesrečena dardanelska ekspedicij na tihem likvidira- na- 60 udarjale težke havbične baterije na jekleni obroč eskadre. Med morjem in kopnim je neprestano grmelo. Zdaj so 6e odločile francoske ladje za odločilen napad- Odcepile so se od železnega obroča in prodrle že 10 ikm dalje, se približale glavnemu omrežju min v soteski Po dardanelski drami: smrt žanje na Balkana Mrtva armada na Galipoliju, tragedija Srbije, poraz Rumunije, polom Rusije - Križev pot 40. mesecev Spet enkrat v zgodovini velikih vojn je triumfirala bistrovidnost in daleikosežna spretnost diplomacije nad trenutno neodločnimi, taktično zgrešenimi cilji vojne tehnike. Vojna se je strahotno zavlekla za krvavih štirideset mesecev in ko je prodor solunske fronte, 15. septembra 1918 stori odporno silo osrednjih sil, se je znova v vsej luči dokazala udarna sila realnega načrta iz J- 1915. Posledice dardanelskega neuspeha so bile strašne! Turčija se je oddahnila in na Balkanu je mogočno porasel avstrijsko-nemški pritisk. Rusi in Srbi so morali prvi plačati račun zgrešene taktike. Po vdoru avstrijskih čet v severozapadno Srbijo in 6ijaj,ii zmagi srbskega orožja v kolubareki bilki, so v zimi 1915 stale srbske čete ob Drini in Donavi. V pomladi, ko so zavezniške če- Po dardanelski katastrofi: Črno ozemlje (centralne sile In njih zavezniki) se je povečalo, črne puščice kažejo smer vdora avstro-nemških, oziroma bolgarskih armad v Srbijo, Črno goro in Rumunijo. Fronti sta se razmaknili daleč vsaksebi, v široki odprtini se je nemško-turški stik zelo okrepil. te zaman krvavele v skalah Gali|w4Lja. je 14 avstrijsko - nemških armad naskočilo rusko fronto. Od Baltika do Bukovine so grmeM tisoči topov, vse ieeeni izvojevane roške zmage so bile zaman. Vstop Italije v -»orno je bil zaveznikom brez haska, oklevanje ob Sr«fi je še pospešilo nemški vdor tja da Bresta Litovskega. Katastrofa Nikolaiev-Hfeve armade je bila popolna, fronta se je pomaknila na vzhod, čete so se aakopale ▼ zemljo od Rige do Bukovine. Dogodki so sii naglo slediiM in ko jo stopila Bolgarija na etran centralnih aH, Je bila tudi usoda Srbije zapečatena. Napadena v hrbet z vzhodne smeri, se ie morala srbska armada naglo umikati. Nemci so prodirali po dolini Morave, Avstrijci preko Drine Ln Črne gore. Bolgarski sunek v Makedonijo je odrezal srbske čete od na hitrico zbrane, še zmerom šibke zavezniške armade v Solunu — junaki z balkanskih vojn, s Cera in Kolubare so morali sredi zaote na strašno pot preko Albanije - •. Operacijsko območje osrednjih velesil se je raztegnilo na Balkan, tam. kjer bi se avetro-nem-ški pritisk moral zrušiti, se je krepko povezal s Turčijo. Ali pokore še ni biio dovolj! V poletju 1916, ko je daleč prepozaio posegla v boj Rumunija, je po kratkem uspehu ▼ Brdelju morala kapitulirati. Nemoi m Avstrijci so vdrli v Moldaviio, Bolgari v Dobrudžo, v štirih mesecih je bila skoro vsa Rumunija v sovražnih rokah, ki je našel v bogati zemlji dovolj leka za nadaljnji odpor. Kakšno nasprotje velikopoteznemu načrtu skupne rusko-rumunske in srbsko-zawezni-ške ofenzive lote dni prej. Na kraju imraz-njene Rumunije, Srbije in poražene Orne gore je nastala široka zev osrednje velesi1« eo triumfirale _ konec vojne je bil se daleč... In zdaj mineva dvajset let. ko se je na jugu Srbije, v poletju 1916 pripravljala na solunski fronti prerojena srbska armada z zavezniki na prvi sunek v sovražnika. V septembrskem dnevu so junaške čete zavzele Kajmakčalan in pred očmi težko preizkušenih borcev se je odprla tolikanj ljubljena rodna zemlja- Zasedba Bitolia je kanila spet novo svetlo solzo v grenko čašo. ki so io za zlato Svobodo novih pokolenj lepe naše zemlje morale izpiti legije mrtvih in živih junakov. ^gffg • Razširjeno število voznih ugodnosti za državne in banovinske upokojence ter rodbinske člane državnih in banovinskih aktivnih in upokojenih uslužbencev so navedene v splošnem pravilniku o voznih olajšavah, ki je bil objavljen v Službenih novi-nah št. 156 dne 10. t. m Navedeni uživajo na podlagi železniških legitimacij odslej '24 voženj po polovični ceni letno- Nove legitimacije bodo uvedene 1. januarja 1937. Da pa bodo upravičenci deležni olajšav že prej, se jim doslej izdaje lecritimaoije opremijo g posebnimi kujK>ni za kontroliranje 24 znižanih voženj Kupone za leto 1S)36 bo izdajala za upravičence na področju dravske banovine direkcija državnih železnic v Ljubljani. Državni uradi naročajo kupone pri pristojnih državnih odnosno banovinskih oblastih, katere jim likvidira .jo prejemke- Ot'-lasti sestavijo spiske naročenih kuponov z naslednjimi podatki; 1. redna številka, 2. ime in priimek ter poklic rodbinskega glavarja, 3. ime rodbinskega člana, 4. njegov rodbinski odnos (žena, sin, hči), 5. pri otrokih datum rojstva. 6. pri hčerkah potrdilo, da so neporočene in da jih starši vzdržujejo, 7. številika dosedanje legitimacije. S spiski je treba odposlati glavni blagajni 3voji k svojim« našel za svoj razvoj najugodnejša tla Po rodu iz severnega češkega mesta Roudnice, kjer so bili narodnostni boji med Čehi in Nemci prav žilavi, je mladi čvančara pri prihodu v Ljubljano takoj poslal agi-len član Češke obče. kjer je po letih prevzel celo mesto predsednika. Tu v Ljubljani si je postavil takoj po prevratu v Ciril-Meto-dovi ulici prijetno vilo. ki je bila zbirališče odlične družbe. Njegova soproga Marija, ki mu je v Ljubljani povila dvoje otrok. Sonjo in Milana, pa ni mogla pozabiti svoje ožje domovine. Dosegla ie, da je drogerist čvančara prodal svoje podjetje in posestvo te.? se preselil v Prago, kjer je odprl novo podjetje. Ob odhodu iz Ljubljane 1. 1922. ga je imenovala Češka obec za njegove zasluge za svojega častnega člana. Umrl je mlad, saj je štel komaj 53 let. Njegova hiša v Pragi je bila vedno ljubezniv gostitelj vseh Ljubljančanov in sploh Slovencev, ki so zašli pod njen krov. Blagi pokojnik je bil nad vse srečen, če je i mol priliko, da je mogel spet govoriti slovenski. V njegovi družini je bila slovenščina takorekoč občevalni jezik, saj je njihova hišna pomočnica še vedno ona skromna Micika, ki je pri njih služila v Ljubljani in jim sedaj služi že 14 let v Pragi. Pokojniku blag spomin, njegovim svojcem naše sožalie! za vlaganje sočivja priznano dober v DROGERIJI KANC — Židovska ulica. * Nov0 ljudsko vseučilišče. Bruno Herol, bivši docent za biozofiio v Berlinu, ustanavlja novo ljudsko vseučilišče, ki bo prirejalo predavanja po vsej državi. Ta potujoča ljudska univerza bo imenovana »akademija naroda« in bo, kakor zatrjuje njen ustanovitelj, na leto priredila kakih tisoč predavanj v raznih mestih- G- Hercl je tudi navedel, da so bile že leta 1934 v raznih večjih krajih izvršene priprave za novo ljudsko vseučilišče in da delujejo sedaj tudi že njeni krajevni odbori. Take ljudske univerze delujejo tudi na Danskem in. imajo velike uspehe. Bruno Hercl je osješki rojak. V Zagrebu je študiral medicino, potem pa se je posvetil biozofiji ter nadaljeval svoje študije v Švici in Nemčiji. * Nacionalni turnir Jugoslovensk« teniške sveže v Zagrebu. Zveza za tujski promait v Sloveniji sporoča z odlokom prometnega ministrstva št. 12.133-36 je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah udeležencem nacionalnega turnirja za prvenstvo Jugoslavije, ki ga priredi Jugoslovenska teniška zveza v Zagrebu od 3. do 9. avgusta. Udeleženci potujejo z legitimacijami K 13. Vozna olajšava velja od 1. do 15. avgusta v vseh razredih potniških in brzifi vlakov. * Eno spce — ena radenska BANKA BARUH PARIŠ (9<>) 11 RUE AUBER Telef.: Opčra 98.15 — Telet Op^ra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel giji, Franciji, Holandiji m buksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ln po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne posle oajkulantneje Poštni jraili v Belgiji. FVanciji. Holandiji in Luksen. burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDLJ A: No. 1458-65 Ned. D.. LUKSENBURG; No. 5967 Luxembourg. vesti * Nove dopisnice. Naša poštna uprava je izdala te dni prve dopisnice, ki kažejo slike raznih naših krajev. Kolikor nam je znano, bo izšlo v celoti 32 različnih dopisnic, v Ljubljani pa smo dobili doslej šele dve, eno s sliko Dubrovnika, drugo, za tujino. pa s sliko Ljubljane. Znamko samo je natisnila na dopisnici državna markarnica v knjigotisku. pokrajinsko sliko pa je izdelala Jugoslovanska tiskarna v bakrotisku. Tudi pri tej priložnosti bi nekaj omenili. Precej držav se je doslej že odločilo za podobne reklamne dopisnice in reči moramo da so bile te dopisnice navadno res lepo iz delane. Vzlic temu pa so se prodajale povsod za isto ceno kakor navadne dopisnice, to se pravi za franka tu mi znesek. Pn nas pa so napravili drugače: te dopisnic^ se prodajajo s pribitkom 25 par, in so prav zaradi tega izgubile svoj propagandni pomen, kajti jasno je, da se zaradi tega ne bodo prodajale v takšnih količinah, kakor bi se sicer, in da zaradi tega ne bodo pri šle toliko v svet. kakor bi morale. Kolikor so nam znane kalkulacije, znašajo stroški za posebno tiskanje slik v bakrotisku 11 par pri vsaki dopisnici, poštna uprava pa zahteva zanje 25 par več. Poštna uprava bi ne smela pozabiti, da je treba za reklamo včasih nekaj žrtvovati. * Druga skupina ameriških Slovencev se je vkrcala 15. t. m. v New Torku na največji in najhitrejši ekspresni parnik sveta »N0RMANDIE«. Slovenci. po številu 35, prispejo v Ljubljano v sredo 22. t. m. zjutraj z brzim vlakom preko Jesenic. Izlet je organiziral ter spremlja izletnike do Ljubljane znani zastopnik v Clevelandu g. Augnst Koflander. Za pojasnila se obrnite na Francosko linijo, Masarykova cesta 14. Ljubljana. * * Polovična vozna cena za čebelarski kongres v Vukovaru. Prometni minister je dovolil polovični popust na državnih železnicah udeležencem kongresa Zveze jugosto-vensJcih čebelarskih društev in zadrug v Vukovaru 15., 16. in 17. avgusta. Popust bo veljal od 11. do 21. avgusta- + Porrd/Ia za plačevanje šolnine. Državni upokojenci in tudi aktivni državni uslužbenci, kj potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlože svoje prošnje za izdajo predmetnih potrdil čimprej pri pristojnih uradih. V zadnjih dneh pred začetkom šolskega leta pride običajno toliko vlog, da se delo ne more izvršiti pravočasno. Prošnjam. kj morajo biti kolkovane s 5 Din, naj se priloži za potrdilo ko^ek za 20 Din, za vsak uradni prepis potrdila pa kolek za 10 Din. VAŽNO ZA TURISTE IN IZLETNIKE! Ko se odpravljate na pot, ne pozabite na izborne Slamičeve konzerve in paštete ! * 30 nagrad za rešitev nagradne križanke krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani v korist mladinskega sklada viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je razpisanih. Prva nagrada je šestdnevno brezplačno bivanje v Splitu in na Korčuli z vso oskrbo in vožnjo iz Ljubljane in nazaj, druga nagrada tridnevni odmor na Sušaku in vožnja z avtobusom tja in nazaj in tretja nagrada štiridnevno bivanje v Crikvenici z vso oskrbo. Sledi še 27 nagrad, izmed katerih je šest namenjenih samo podmladkar-jem Jadranske straže za 14-dnevno letovanje na morju z brezplačno vožnjo. Žrebanje nagrad bo 17. avgusta. Potrebni kolki Jadranske straže se dobe pri vseh krajevnih odborih Jadranske straže, v trafikah ali pri krajevnem odboru Jadranske straže v Ljubljani. Tvrševa cesta l./a IV. Nagrado more dobiti vsak član kateregakoli ogranka Jadranske straže. * Za zdravnike in medicince. V zadnji številki »Zdravniškega vestnika« je na strani 273. objavljen podroben spored vse-slovanskega zdravniškega kongresa v Sofiji od 11. do 15. septembra letos obenem s programom poedinih ekskurzij. O nadaljnjih ukrepih bo sledilo javno opozorilo ta- F0t0&materfem v vednost. Ker se v nelojalni borbi med drogisti in spec. fototrgovinami ne mislim udejstvo-vati z nesmiselnim znižavanjem cen, SPOROČAM, da se bom držal načela, solidno delo za soliden denar. Vsa amaterska dela izvršujemo strokovnjaško v naših, te stroke največjih laboratorijih, s strokovnimi močmi. Vsem amaterjem pa, ki nam bodo zaupali svoje filme, smo pripravili posebnost, ki bo vsakega ljubitelja lepe fotografije razveselila. Fotomaterijal FRANJO MAVEC, naspr. hotela Union, Ljubljana. koj, ko jih prejme uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani iz Beograda. Hkratu opozarjamo ponovno vse gg. tovariše, ki se še do sedaj niso prijavili za kongres, pa se ga želijo udeležiti, da najkasneje do 25. t. m. pismeno prijavijo ime. službeni čin, bivališče zase kakor tudi za rodbinske udeležence. Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani. * Štirinajstdnevni začetniškj kuharski te-čajza gospodinjske pomočnice se prične v začetku avgusta v zavetišču gospodinjskih pomočnic v Ljubljani pod vodstvom učiteljice za gospodinjstvo Tečaj bo trajal dn*v. no od 9 do poi 20 ure Poučevalo se bo tudi o hraniloznanstvu in kalkulaciji. Učenke bodo imele v zavetišču obed, južino in večerjo. Stroški za tečai in prehrano znašajo za učenko 13 Din dnevno Celotna vsota se izplača pri vpisovanju poleg vpisnine 2 Din One učenke ki žele v zavetišču prenočevati in zajtrkovati doplačajo 5 Din dnevno. — Prijave sprejema in pojasnila daje Zveza gospodinjskih pomočnic, Ljubljana. Še-lenburgova uL 7-1. Poceni cenejši najcenejši! Fotofilmi prvih svetovnih znamk sveži Din 11.— 26° Sch komad. Panchromatske emulzije Din 15.— po komadu. Razvijanje v najfinejšem razvijalcu za ves film le Din 1.—. Kopije vse do formata 6x9, najboljše, po Vaši izberi vse enako po SO par. Drogerija ADRIJA. šelenburgova ul. Drogerija GREGORIC, Prešernova ul. 5. Drogerija HERMES, Miklošičeva cesta. Drogerija JANCIGAJ, Krekov trg 10. Drogerija Anton KANC, židovska ulica. Drogerija Ivan KANC. Nebotičnik. * l*rijatelji Triglava prosijo Planinsko društvo, naj da pregledati pot z Vrat čez Prag na Triglav. Pota po skalah so dobro nadelana in skrbno zavarovana slaba so pa nekatera pota po pesku in grušču. Tu iti tam so jx»ta tako zdrsana in brez znamenj, da turist ne more ločiti pota od strug, ki jih napravliajo hudourniki Ne da bi "edel kdaj, pride v položaj, iz katerega se more rešiti le s tem, da se podrsa nazaj, odkoder ie prišel. Smrtno nevarno to ni, pač pa je izguba časa m pušča rado tudi neprijetne posledice na obleki, pa tudi na rokah in nogah. Planinsko društvo, ki velikodušno skrbi za to. da nam je bivanje v gorah res prijetno, naj poskrbi še za pot čez Prag, ki ima toliko lepot, da bi bilo škoda, ako bi se je turisti morali ogibati. MODEL ŠTEV. 292 280 naših delavcev dela neprestano stole v vseh izbirah, pohištvo in parkete. Zato Vam vsako še tako veliko dobavo lahko izvršimo v najkrajšem času in po najugodnejših cenah. HEMEC iš Co< DUPLICA — KAMNIK * Sekcija za gradnjo drž- ceste Ljubi ;a-na—Kranj prične preurejevati državno cesto št. 2 Ljubljana—Kranj na progi St-Vid-Jeperca- Izvršile se bodo večje korekcije in priprave planuma za gradnjo sodobnega cestišča, zaradi česar je potrebno,- da se na tej progi pričenši 27. tm. začasno ukine promet z vozilti ter spelje na sosedne javne ceste tako-Ie: Iz Ljubljane do Št. Vida po državni cesti, potem po banovinskah cestah Št. Vid. Vižmarje-Tacen. Vikrče, Smlednik. Jeperca ter na-pTej zopet po državni cesti. CLIO h i- ...--* J mi šumeča limonada v tabletah po 50 p. izvrstna brezalkoholna osvežujoča pijača. Dobi se v slaščičarnah in trg. z meš. blagom. * Zagoneten zločin ali nesreča. V Zagret-u na Vrtiču je sedela na dvorišču pred svojim skromnim stanovanjem 4b-letna Marija Var-gek in čitala časopis. Pred njo na hodniku je stala soseda in Marija ji je neko zanimivo vest iz lista čitala na glas. Naenkrat pa je skočila pokonci, nekaj zavpila in se vsa krvava zrušila na tLa. Soseda je prestrašeno klicala na pomoč. Menila je, da je Mariji počila žila. Policijski organi so ugotovili, dia je bila Marija ustreljena. Ko so jo vozili na kliniko, je umrla. Odkod je padel 6trel, se še zdaj ne %e, in ni še ugotovljeno, ali je tragična smrt delo zavratnega zločinskega napada, ali pa je nekdo po nesrečnem naključju ženo ustrelil. Policijski organi so zaslišali več ljudi iz soseščine in nekatere so tudi priprli, ker se je govorilo, da so bili s pokojno Marijo skregani- Vsi osumljenci pa so bili izpuščeni, ker 6e je izkazalo, da niso mogli brti storilci. Človeka, ki je iz-prožil strel še niso našli. * Prijetno presenečenje za naše neveste. Tvrdka Šare je včeraj v vseh izložbah svoje trgovine na voglu Selenburgove in Knafljeve ulioe razstavila izredno lep kompdeit opreme za nevesto, ki po pravici vzbuja pozornost vsega občinstva. Razstav, ljeno je vse, kar spada v balo sodobnega dekleta, a kar je še posebno pohvale vredno, je vsa oprema dielo domačih rok. Mnogo občudovanja so deležne posteljne garniture s svilenima odejami, pernicami, blazinami in plimojem. a vsak zase majhna umetnina so z izrednim umetniškim okusom izdelane spalne srajce, srval ne jopice im pa namizne garniture. Posebno dragocenost daie razstavljeni opremi domače ročno delo, kij v raznih moderno h tehnikah krasi posamezne kemade. Tvrdki Šare smemo k nieni okusno prirejeni razstavni iskreno čestitati ker ie z razstav lienrmi izdelki vnovič izročala, dn zlasti še na tem področju nobena inozemska konkurenca ne more tekmovati s kvaliteto d-nmačeitf dela * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Tožefove grenč*ce » Tovarna JOS REICH sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. ♦ Pomni! 26. julija bo na Bočn veHko, celodnevno planinsko rajanje. Mod:rno plesišče. Volitev kraljice! ♦ Solnčfmo se. toda pravilno. Ne smemo se vleči kar nenadoma na vroče so'n-ce, temveč Se morata te>o in koža počasi navaditi. Predvsem ne smemo pozaDiti na kremo NIVEA in olje NI VE A. Tako po stane solnčenje šele pravo v&se je. * Vojaška pojasnila o katerikoli zadev: dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ul. 14. Priložiti je za odgovor znamko za 3 Din. * Darujte Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Pod trančo 2-HI. Iz Ljubljane u— Za raistavo bratov Šubicev. V ftk> venski umetnosti kasnejšega 19. stoletja blestita dve imeni; slikarja Janez in Jurij šubic. Po neposrednih stikih z Janezom Wolfoni in živeča sredi miljeja njegove umetnost sta v svojih delih zvezala sodobnost z zadnjimi odmevi naše romantike. Na drugi strani pa so segle težnje njune umetnosti glolK). ko v osrčje moderne in bi bilo brez pozna nja prve tudi vse delo Ažbeta in njegovega rodu in nič manj naših impresionistov nerazumljivo. Kljub tej važnosti pa še nismo imeli prilike spoznati dela šubicev v celoti, temveč poznamo le drobce, ki pa niti (k1 daleč ne dajejo prave podobe niune umetnosti in plodovitosti. Narodna galerija je skle nila prirediti ihtavo umetnosti bratov šu bicev. ki naj bi se vršila pomladi 1. 1937. Na men razstave je dvojen: prvič hoče N(5 z njo prikazati delo dveh naših genialnih slikarjev, ki bi ga moral poznati vsak Slovenec drugič pa zasleduje NG z razstavo tudi ožje znanstvene smotre ter želi položiti temelje ne le za umetnostno zgodovinsko podobo obeh najbolj znanih bratov Janeza in Jurija Šubica. temveč tudi ostale rodovine- Znano je, da so poleg obeh delovali tudi oče Štefan in brata Alojzij in Valentin- Razstava naj odkrije tudi njihovo delo. Narodna galerija prosi vse poznavalce in lastnike del kateregakoli izmed bratov Šubicev, da ji blagovolijo javiti njih nahajališča, po možnosti navesti avtorja slike, velikost slike, ali je oljnata, na platnu in podobno. Razstava bo tem popolnejša, čim bolj bo vsa javnost sodelovala. Obvestila je nasloviti: Narodna galerija. Ljubljana. u— Za člane Avtomobilskega kluba. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, sporoča-Za čas, dokler se ne uredi spor, ki je nastal med ljubljanskimi prodajalci goriva in bencinskimi tvrdkanii dobe člani Avtomobilskega kluba bencin po znižani ceni pri črpaiki tvrdke Standard na Milklošičevi cesti pred ho telom Unionom in pri tvrdki Pipan & Comp. nasproti nove carinarnice. Za vsako kupljeno količino je izročiti bone kakor doslej. u— Avtomobilski iileti. 25. do 30. t. m- v Dolomite in Milano, 29. t m do 6. avgusta v Berlin, 3. do 7. avgusta na Dunaj, 7. do 9. avgusta na Grossglockner- Prijave: Okor-nova izletna pisarna, Ljubljana, hotel Slon, telefon 2645. Sveži film 26° Sch 8 posnetkov in ena povečana slika velikost 13X18 cm SAMO DIN 10.—. Povečave na razglednice pa samo 1.— DIN KOM. Te cene do nadaljnjega pri Foto Touristu - Lojze Šmucu ALEKSANDROVA C. 8. n— V spomin Mariji Keržičevi. Dolgo si trpela, Mica- Devet mesecev je slonela bela žena nad teboj, dokler nisi omagala. Vsi, ki smo te poznali, ki smo ti kdaj videli v dušo. vemo, kako blaga, skromna in dobra si bila. Štirinajst dolgih let si bila med nami na Poštni hranilnici, štirinajst dolgih let si sejala med nas ljubezen in bralstvo. Bodi ti lahka domača žemljica; rož ti bomo nasula v ponedeljek ob 5. na grob... Spomin nate bo ostal za zmerom svetel v naših srcih! Z. P. u_ Ob preranem grobu sokolske sestre Ančke Bukovčeve. Kratka je bila tvoja življenjska pot. Komaj 22 pomladi si štela, a že si nas morala zapustiti Zvesta Sokolja si bila, pa prirodo si ljubila, zato ti življenjska borba ni bila težavna, saj se v lepi pri-rodi pozabijo vse težave. Ančka, hrabro si ee borila! Bila si junaška kakor v najlepših trenutkih življenja, ko je že stala smrt pri tebi in te klicala. Do zadnjega dneva si bila vedra. Tvoj vedri smeh. tvojo zvonko besedo bomo za zmerom ohranile v spominu tvoje tovarišice in sokolske sestre. Naj ti bo zemlia lahka! u_ Nastop viškega Sokola bo danes ob 16. na letnem telo%Tadišču na Glincah. Pri javni telovadbi bo nastopila tudi olimpijska vrsta članic, ki se bo udeležila tekme v Berlinu. Ponovno vabimo sokolsko članstvo, da se udeleži nastopa v krojih, občinstvo pa naj z velikim obiskom izkaže priznanje mar. ljivemu viškemu Sokolu- u— Počitniški dom državne šolske poliklinike na Rakitni pri Preserju bo v nedeljo 26. t. m. slovesno blagoslovljen in otvor-jen. Svečanost bo po temle sporedu: ob 10.30 sv. maša ha prostem, po maši blagoslovitev in otvoritev, nato ogled doma. Udeleženci, ki žele potovati z avtobusom, naj se prijavijo najkasneje do četrtka 23. t. m. opoldne na naslov: Higijenski zavod, socialno-medicinski oddelek. Zaloška cesta 4. V primeru zadostnih prijav bo vozil avtobus iz LjuMjane naravnost na Rakitno: odhod rzprerl nebotičnika ob 8. zjutraj. Cena za vožnjo Ljubij.ina-Rakitna bo znašala 12 do 15 dinarjev za osebo. u— Popravni izpiti. Dijake srednjih in meščanskih šol 6e pripravlja na izpit v tečaju na narodni šoli v Sp Šiški, Gasilska ulica. Informacije dnevno od 8- do 10- isto-tam u— Združenje s»bosIikarjev. črkoslikar. jev, pleskariev in ličarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da se je glede na dvig cen materialu na zadružnem sestanku 3. junija sklenilo primerno povišati tudi cene izdelkom PROTI PREKOMERNI DEBELITVf uporabljajte neškodljive Slatinske tablete za shujšanje, katere izdeluje lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani in naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Zahtevajte v lekarni samo prave neškodljive Slatinske tablete Mr. Bahovec. 50 tablet Din 24.—, 100 tablet Din 39.—, 200 tablet Din 69.—. Rpg. br. 288 11/1 I9&4. Tvrdka Mltnek 1 Šle gr, tovarna mesnih izdelkov v ZAGREBU, obvešča vse svoje cenjene Odjemalce, da jih bo tudi v bodoče obiskovala kakor doslej, to»- iih naproša, da ji ohranijo svojo naklonjenost. Običajna vsakoletna stenografska tekma ob sšlepu šolskega leta na Christo-fovein učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska cesta 15, bo v ponedeljek 20. t. m. ob 8. zjutraj v šolskih prostorih Kdor se zanima za napredek slovenske stenografije, skreno vabljen, da prisostvuje zanimivi tekmi. Vstop vsakomur dovoljen. u— Ambulanta in posvetovalnica zaveda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani (Dečji dom kraljice Marije) za radi snaženia pros.orov do nadaljnjega ne noslujeta. » u— Železničarjem, železniškim upokojencem in vdovam. Režijski premog se sj«<»t lahko naroča po stari ceni na glavni postaji v Ljubljani v računski pisarni od 20. t. m. do 7- avgusta. u_ Poziv. Cenjene Erospodinje prosim, da pridejo po shran jene obleke v radionsko jx>_ svetovalnico. DR. IVAN PINTAR zopet redno ordinira. ZOBOZDRAVNIK — ŠPECIJALIST DR. IVAN OBLAK ne ordinira do 18. avgusta. Primarij dr. JENKO ne bo ordintral od 22. julija do konca avgusta. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. I>Kraigher BEETHOVNOVA ULICA 9. do 1. avgusta ne ordinira* DrTDebevec do s* avgusta ne ordinira« ZOBOZDRAVNIK - SPECIJALIST Dr« Mirko Kamhič ne ordinira do 17. avgusta. Sokolsko društvo na Ježici poziva vse svoje člane, članice in naraščaj k udeležbi so-kolskega nastopa v Mengšu- Odhod s kolesi izpred Sokolskega doma ob 13., ostali z vlakom ob 13.50. Članstvo v krojih, ostali v civilu z znakom. Bratje in sestre, pokažimo sokolsko disciplino in zavednost! u_ Strehe je popravljal cerkvam in do. brodelnim zavodom. Preteklo sredo je neznan mladenič skušal z zakristije na dvorišču frančiškanske cerkve odtrgati in odnesti okrog 20 kvadratnih metrov bakrene strehe- Delo mu je že skoraj uspelo, ker so ljudje mislili, da je ta«i zaposlen delavec Eckerjeve tvrdke, ki streho pravkar popravlja. A komaj je pdočevino naložil na svoj voziček je prišel EAkerjev pomočnik, ki se ga je fantič ustrašil in pobegnil. Napotil se je naravnost na Vidovdansko cesto, kjer j« v zavodu sv. Jožefa splezal na streho in ukradel za okrog 900 Din einkaste pločevine in bakrene žice. Delo ie izvršil v popolnem miru, ker so ga tudi tu smatrali vsi za kleparskega pomočnika- V petek pa so nepridiprava aretirali. Je to neki 19-letni brez, poselni klepar iz ljubljanske okolice. u_ 11 mladih tatov. Pred dnevi je politih ja postala pozorna na mladega človeka, ki j« po izredno nizki ceni prodajal sladkor strankam v nekem predmestju. Aretirala je prodajalca, v katerem je spoznala nekega knji-goveškega jx>inočnika. ki je priznal, da m« sladkor dobavlja prijatelj trgovski vaijenee, ki ga jemlje v trgovini svojega gospodarja. Kakor je vse kazalo, je bila na delu diruž-bica mladih ljudi, ki so kradli svojim gospodarjem in ukradeno blago potem družno spravljali v promet, v tatvino ie zapletenih nič manj kakor 11 mladih ljudi, ki so brli po izvršeni preiskavi izročeni sodižču. u— Registrirne blagajne tn prfsaJne stroje popravlja strokovno tn poceni Boris V. Simandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon 24—37. Iz Celja j— Pogreb profesorja Anteja Araidovi- ca iz Čafcovca. ki se je v petek v Savinji smrtno ponesrečil, bo danes ob 17. iz mrt-tva-čnioe mestnega pokopališča v Ceij«. Pogreiba se bodo udeležili tudi oficirji hi profesorji iz Celja in Ca-kovca. 20 o|o CENEJE prodaja od 15. t. m. do 15. avgusta manufakturna in modna trgovina MILOŠ PŠENIČNIK — Celje vse poletno blago za damske ln moške obleke. j— Koncertni in baletni večer, ki »o ga priredili člani zagrebške opeTe in baleta na svoji turneji po naših krajih v petek zvečer v mali dvorani Celjskega doma, je bil razmerno dobro obiskan. Član zagrebške opere je dovršeno zapel vrsto opernih arij. pesmi in slovenskih skladb, šest članic zagrebškega opernega baleta pa je in odlično izvajalo učinkovite baletne točke. Na sporedu je bila tudi lepa baletna solistična točka. Gostje so bili deležni burnega a jjjk&Tn. # »JUTRO« št 165. Ve'dclia. 19. VIL 1936-. OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936. 5 JUBILEJNI • mariborski teden POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIS. KRALJEVIČA ANDREJA popusta na železnicah od 30. Julija do 11. avg. 1936) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija - Tekstil - Obrt Trgovina Kmetij-eka razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno in mo terno letalstvo - Protiplinska obramba Fllate-llstična razstava ln borza znamk - Zgodovina • Umetnost Socialno skrbstvo - Tulski promet -2ena v obrti - Modna revija Akvaristična -Kuncerejska razstava Golobarska razstava -Kongresi - Koncerti - Spo-t Veselični park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje ... Gostoljubni, lepi Maribor ... VAS VABIJO ! e— 40-letnico svojega poklica je praznoval 15. t m. Egon Kainer, ^olgoletn skladiščnik v veletrgovini Zangger v Ce-l/i. G. Kainerja, cenijo njegovi poklicni tovariši kot mirnega, vestnega in vzornega •odelavca pri sedanji in tudi pri prejšnjih tvmkah. Jubilantu iskreno čestitamo! e— Društvo jugoslovenskih akademikov t Celju opozarja starše reprobiranih dija-kov, da ima na razpolago še nekaj izvež-b^nih inštruktorjev za posamezne predme-te. Pismene prijave sprejema Društvo jugoslovenski akademikov v Celju. Vodnikova 2. e— Stari letniki knjig Vodnikove družbe od leta 1930. dalje se dobijo za polovično ceno 10 Din v celjskem poverjeništvu pri r.pravi »Nove dobe«, Strossmaverjeva ul. 1. Tudi vezane knjige se dobijo za polovično ceno. To znižanje pa velja samo pri nakupu kompletnih letnikov. e— Škropljenje ulice Pred grofijo. Naša notica g prošnjo na mestno občino, da bi odredila tudi škropljenje ulice Pred grofijo, je uspela in je mestno poglavarstvo takoj odredilo škropljenje. Našo notico je porabil modrijan pri »Slovencu« za nedostojen osebni napad in lažne trditve. Tako operiran je z izmišljenimi osebnimi namigavanji je s stališča resnega novinarstva le obžalovanja vredno. e— Začelo se je spet pometanje! Stalno-barvrti cefir 8 Din, potiska,ni krep 9 Din. Stermecki — Celje. e— Kino Union. Dane« ob 10. matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jnt.ri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ljubezen je minila« ir> zvočni tednik. Iz Maribora a— Dr. Klasinc bo koncertiral v za. greh&kam radiu. Po lepem dunajskem uspehu v tamošnjem radiu bo naš odlični mariborski klavirski virtuoz dr. Roman Klasinc koncertiral danes ob 15.15 v za-g:-ebškem radiu. a— Iz kaznllniške arlnžbe. Za etrokorvne-poslovodja v X. podožajni Skupini je pil mariborski kaznilnici postavljen Filip-čič Miroslav, doslej uradniški pripravnik. Premeščeni so iz Maribora pazniki; ču-6»;k Ferdinand v kaznilnico v Sremski Mitrovici, Križ Julij k okrožnemu sodišču ▼ Sremski Mitrovici, Kosti 6 Mojmjr k rferožnemu sodišču v Novem Sadu in Sto-janovič Vjdan v kaznilnico v Lepo glavi. V mariborsko kaznilnico ao premeščeni pazniki: Veršič Josip iz kaznilnice v Sremski Mitrovici, Be>cfeiar Stevan od okrožnega sodišča v Sremski Mitrovici in Glušac Bogdan iz kaznilnice v Lepoglavi- MED. UNIV. Dr. Zavadilik Joško špecijalist za kožne in spolne bolezni ordinira v MARIBORU, Trg Svobode 6 I. nadstropje od 9. — 12 in od 2. — 4. I-- a— Omil,jen)e strogega pasjega zapora. V smislu razglasa mestnega poglavarstva se smejo odslej do nadaljnjega voditi psi bodisi na vrvici ali pa morajo biti opremljeni z varnim nagobčnikom. Vse ostale določbe zadevnega, razglasa z dm^ 19. maja ostanejo v veljavi. a— Za morilcema nf sleda. K včerajšnjemu poročilu o skrivnostnem umoru v Vo-lični pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, smo doznali, da ni za storilcem še nikakega sledu. Morilec je moral ravnati pri zločinu silno previdno, ke rni dakti-ioskop mariborske policije g. Grobin mogel dobjti nikakih odtiskov. Na vratih OtUije Kocbekove so našli listek z napisom »Sem vam prinesel denar.« Storilec je po zločinu vzel s seboj ključ, potem ko je vrata Kocbekove hiše zaklenil. Koliko denarja je odnesel, ni znano. V predalih so našli še za 2160 dinarjev getovine. a— V šupi obešenega so našli v št. Vidu .pri Vuzenici 22-letncga posestnikovega sina Avgusta Lorencija. Vzrok samoumora ni znan. a_ Nov zdravnik specialist za kožne in spolne bojezni dr. Zavadilik Josko se je nastanil v Mariboru. Trg svobode 6. in ordinira od 9. do 12. in od 14. do 16. lovila preiskava po puški in ;o |o'egnil nazaj, da bi jo spravil v prejšnje stanje. Pri tem pa se je morala puška nekje zatakniti, zaradi česar se je sprožil pe>!in in v naslednjem trenutku so se šibre zarile v Smodejvo telo, mu raztrgale desnico in mu ranile prsi. vrat in glavo. Usodna je bila poškodba na glavi, ker ♦> mu šibre zadele oko in najbrž prešle v možgane. Po dogodku sta oba njegova spremljevalca stekla vsak v svoio smer, eden proti S! ivnici, drugi proti Hočam da obveziita ljudi o nesreči. Naposled se je posrečilo dobiti telefonično zvezo z mariborskimi reševalci. ki so takoj odbrzeli na mesto nesreče. Našli so na cesti Smodeja samega in ot> njem zlomljeno puško. Nemudno so ga odpravili v splošno bolnišnico v Mariboru, kjer je umrl za dobljenimi poškodbami. Pokojnik je imel pri sebi v času nesreči 5000 do 6000 Din. Ko so ga dobili na cesti je bilo v njegovi listnici samo 600 Din. Iz tega je možno sklepati, da je moral nekdo v času, ko sta njegova spremljevalca pohitela v Slivnico odnosno v Hoče po pomoč priti mimo in ponesrečenca izropati. Nenadna tragična smrt Franca Smodeti, ki je bil zaradi svoje ljubeznivosti povaod priljubljen, je zbudila po vsem Mariboru, zlasti med lovci obilo sočutja. Rajnki je bil v ravnanju z orož;em vedno zelo previden. vendar ga je zdaj zadela usodina nesreča. Bil je občinski svetnik radvianjske odnosno studenške občine. Blag mu spomin! Poneverjen denar beračev Ostudne sleparije v beograjski sirotišnici Beograd, 18. julija Med vsemi korupcijskimi aferami, ki so jih v zadnjem času razkrili v Beogradu, so najbolj ostudne sleparije, izvršene v domu društva za zaščito revežev in za pobijanje prosjačenja. Tam sta dva funkcionarja, Dragoljub Maksimovič, bivši duhovnik, in Vladeta Milosavljevič poneverila lene vsote na račun najbednejših revežev. Beograjski listi obširno pišejo o tej umazani aferi. Dosti se da pisati o tem, k?r so začeli o razmerah v sirotišnici govoriti tudi njeni bedni prebivalci, takoj ko so se prepričali, da se ni treba več bati Maksimoviča in Mi-losavljeviča, ker se z njunimi zadevami že ukvarja sodišče. Maksimovič je bil že pred leti, ko je nehal izvrševati svečeniško službo, nameščen za tajnika upravnega odbora sirotišnice in določena mu je bila tudi mesečna plača. S članom upravnega odbora Milosavljevičem, ki je bil nekdaj bogat trgovec in baje večkratni milijonar, sta se kmalu spajdašila in napravila načrt za sleparije in poneverbe. Ponarejala sta naročilnice in razna potrdila in so njune manipulacije bridko občutili reveži v sirotišnici. Hrana je bila od dne do dne slabša in, kakor so pozneje ugotovili, tudi zdravju škodljiva. Ni še točno ugotovljena, koliko sta si sleparja na načun največjih revežev prisvojila, jasno pa je to, da sta bila neomejena gospodarja v sirotišnici. Po njunem zgledu so se tam ko-šatili seveda še razni drugi uslužbenci ter na vso moč terorizirali reveže. Predsedstvo in nadzorni odbor društva o vsem tem dolgo nista imela niti pojma Pred dnevi pa jc predsedstvo le določilo nekega odbornika, da bi nadziral poslovanje v sirotišnici. Ta odbornik je slučajno slišal, kako sta se prepirala ekonom in kuharica zaradi zelja in krompirja. Ekonom je trdil, da njegova žena zelja ne mara, in da hoče toliko in toliko kilogramov krompirja. Nadzornik je ta prepir začudeno poslušal in, ko je vprašal ekonoma, kako si upa krompir, namenjen za hrano siromakov, nositi domov, je dobil za odgovor, da je to dovolil g. Maksimovič. Uvedena preiskava je spravila na dan razne umazanosti in odvetnik Nešič je sodišču ovadil Maksimoviča in Milosavljeviča. Sodišče jc oba že nekajkrat klicalo, a ju ni mogoče najti. Milosavljevič se je baje zatekel v neko inozemsko razkošno letovišče. O Maksimoviču, ki se je tudi nekam izgubil, je pisala »Politika«: Maksimovič ni bil niti duhovniško blag, niti obziren do siromakov po njihovi starosti. Danes, ko so prišli na sled vsemu, so starčki in stare ženice začeli govoriti, ker upajo, da jim ne bo mogel več škodovati. Njihovo pripovedovanje nikakor ne govori o kaki duhovniški blagosti bivšega tajnika društva za pobijanje prosjačenja in za zaščito revežev. Reveži opisujejo tudi ošabnost in krutost druge gospode v sirotišnici. Tako so n. pr. stare ženice dopisniku »Pravde« na vprašanje, kakšen je bil ekonom, takole odgovorile: Dober sicer ni bil, a zla je bila njegova žena. Po večkrat na dan smo ji morale poljubljati roke, čeprav bi lahko bile trikrat njene matere. Z vso spoštlji-vostjo in hvaležnostjo pa govorijo reveži o onih članih društva, ki so pripomogli, da so prišle sleparije na dan in da je konec strahovlade izkoriščevalcev najbednejših. Pri vretjn v črevesju in zagatenjn zanesljivo učinkuje že ena čaSa naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. OgL rog. & br. »485/» Pozdrav z Raba v 6liki in besedi pošilja naš znani m popularni pevec in družabnik Tovorne avtomobile in avtobuse boste popolnoma Izkoristili šele tedaj, ako boste uporabljali žilavo močno in trajno GUMO @nžlitenžal A. GOREČ, d. z o. z, Palača Ljubljanske kreditne banke. Čvrsta korenina Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter 8trokovnJaško zmasiramo noge t naši pedjkurt OblSCite nas, prepričajte se! Nega nog Din 10,— LJubljana, Selenburgova 7. Mirko Jelačln, ki nam piše: Vse Ljubljančane pozdravljam in rade volje jim naznanjam, da na Rabu zdaj živim pojem, pijem, jem m malo spim! Ce kak Slovenčič Rab ogledat »i želi. naj v hotelu »Praha« pri moni se zglasi. Sedaj pozdravljam Vas na lep način Vaš znani pevec — Mirko Jelačin. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! V Velikem Stirjn pri Zidanem mostu je gostilničar Jakob Selič praznoval te dni svojo 93-letnico. Rodil se je leta 1843 pri Sv. Miklavžu v občini Marija gradeč. V svojem dolgem življenju je marsikaj doživel in na vse je še ohranil dofoer spomin. Spominja se celo prvega vlaka, ko je prvič vozil na progi Maribor - Ljubljana meseca KOZAREC ROGAŠKE »TEMPEIxc / S SADNIM SOKOM JE ZDRAVO EBEPCILO, KI OSVEŽI ČLOVEKA NA TELESU EV DI HU ! avgusta 1848. Udeležil se je leta 1866 bitke pri Kraljevem Gradcu, vsega skupaj pa je služil vojake 8 let. Ko se je vrnil domov, se je oženil in prevzel gostilno. Vedno je živel skromno. Kaditi je začel, ko je bil star že 33 let. Nekdaj je kadil cigare, zdaj pa kadi pipo. Čilega starčka imajo vsi radi in mu želijo še mnogo srečnih let KINO IDEAL Danes premiera filma Brod ljubezni Afere lepe ln razvajene milijonarjeve hčere. PREDSTAVE DANES ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. SPLOH GA NA BOJA DU konkurenta, ker prodajamo globoko pod lastno ceno Naši „EPONGI" prej Din 24.—, sedaj Din 13.—, belo blago, namizni prti, inleti i. t. d. iz naše tovarne, zastori, gradlni za modroce, štofi za moške in damske obleke, flanelaste rjuhe ter razno drugo manufakturno blago. Taka ugodnost nakupa se Vam nikdar več ne povrne I samo se teden Splošna tekstilna d. d. p*ed iz- Ljubljana, Mestni trg 17 selitvijo Idrijčani v žireh Lepa narodna manifestacija na zapadni meji Ljubljana, 18. julija V ranem deževnem nedeljskem jutru so ee ustavili na poti iz Škofje Loke nabito polni avtobusi pod Visokim. Izletniki so izstopili in se vsi podali v prijazno domovanje. Predsednik pripravljalnega odbora jubilejnih proslav, nadsvetnik inž. Janko Mačkovšek in skladatelj Zorko Prelovec sta se v imenu Idrijčanov poklonila dvorni dami ge. Franji Tavčarjevi. Prijazna gospa je s sinom dr. Ivanom spremila vso družbo ck> gaja, kjer v tihem domu sniva Visoški gospod. V lepo izklesanem govoru je Zorko Prelovec prikazal rojakom vso veličino pokojnika, ki je zarezal globoke brazde v povest-nico našega kulturno-političnega življenja. »Veliki borec za pravico, svobodo in resnico, nezlomljiv v svojih načelih je našel v srcu zmerom dosti prostora za večno lepo besedo, s katero je povezal v knjigo dragocen del našega življenja. S »Cvetjem v jeseni« in klasično »Visoško kroniko«, deli, ki sta pognali iz vročega utripa domače Poljanske doline, si je postavil v naši literaturi nadvse častno ime. Idrijčani se z globokim spoštovanjem klanjamo maram velikega Slovana, politika, pisatelja in kulturnega delavca. Slava spominu dr. Ivana Tavčarja!« Izletniki so položili na grob pozlačen lovorov venec z napisom: Idrijčani svojemu velikemu vzorniku. V mračno deževno jutro je izzvenela Prelovčeva »Poljana toži«, ki Jo je presunljivo lepo zapel oktet Ljubljanskega Zvona. Ga. Fr. Tavčarjeva se je Iskreno zahvalila za pietetni čin in povabila Idrijčane v svoj dom, kjer jim je razkazala spominske sobe pokojnega soproga. V stari Jedilnici so bili zletniki s pecivom in čajem ljubez- Obmejne žiri že dolgo niso imele v svoji sredi tolikanj iskrene, globoko občutene prireditve. Dasi Je vse dopoldne deževalo, vendar to ni motilo dobrega razpoloženja Izletnikov. Po prijaznem sprejemu ln pozdravu mladega župana g. Primožiča, ki Je poudaril, kako srčno veseli sprejemajo 2i-novci svoje drage sosede, so si gostje ogledali kraj ln okolico ter pohiteli Se na mejo, da bi bili čim bliže rodnemu živosrebrnemu mestu. In ko se Je popoldne razgrnilo še zmerom nestanovitno nebo, Je sprejel Idrijčane ln družine Zirovcev v prostorno dvo- Poklonitev Idrijčanov na groba Visoškega gospoda nivo pogoščeni. Pevci so zapeli idrijski narodni »Fantje zgodaj vstajajte« in »Rudarsko«, nakar se je predsednik inž. Janko Mačkovšek zahvalil ljubeznivi gospe za gostoljubje. Zabrneli so motorji in avtobusi so hiteli dalje v 2iri. rano Sokolski dom. SegH eo si v roke stari prijatelji in znanci in v urah, ki so le prenaglo potekale, so spomini na stare čase povezali vso množico v nabito polni dvorani v eno samo bratsko družino, enega srca, misli in želja. Radostno razpoloženje zbranih je v teku dveh ur povzdignil pester program. Ko je izvrstni Cimermanov trio živahno odigral koračnico »Zlata Praga« in je oktet Ljubljanskega Zvona pod vodstvom neumornega pevovodje Doreta Matula zapel tri Pre-lovčeve narodne, je pozdravil navzočne predsednik g. inž. Janko Mačkovšek. S tehtno, živo nanizano besedo je predočil potek velike borbe za posest naSe izgubljene zemlje. Med kraje in ljudi, ki so bili že od nekdaj povezani z neutajljivo govorico naše besede, je sila razmer zarezala ^ifrtffc«* meje. Odrezane so sicer spone, ki so prej tesno vezale danes obmejne kraje ali ostala je tudi onkraj čista kri, ki je ne bo mogla zatajiti še tako učeno prikrita zgodovina, živahno pritrjevanje je pokazalo, kako H srca vseh so zajemale besede govornika. Trio Je občuteno odigral venček ruskih narodnih, oktet Je vžgal s Prelovčevo »Za-poj ml pesem« ln D. Bučarjevo »Pleničke Je prala«. »V Imenu naših rudarjev« je nato g. Lado Božič v daljSem temperamentnem govoru predočil gorje naših očetov. Kljub molku, ki je legel v dolino onstran, vztrajajo do dne: Ko se razvleče poslednji oblak, zadnji v daljavi poleže se jek, ne več minerji, zidarji svobodni, bomo gradili na zemlji tej rodni, v soncu svobode nov ustvarili vek! Oktet je odpel »Rudarsko«, ki je še podkrepila globok vtis besede naših rudarjev. Režiser Valo Bratina je zelo nazorno recitiral M. Lipužičevo »Moj oče« ln odlomke iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. — Za valčkom slovenskih narodnih Je mala Min-ka Rupnikova zanosno deklamirala »Slovenski dom«. Ko je oktet odpel Maroltov »Soldaški bo- ben«, St. Florjančičevega »Vinskega brata« in Mollovo »Nocoj je pa en lep večer«, je navdušenje v dvorani prekipevalo. Mnogo smeha je za koncertnim valčkom zbudil Bratinov Idrijski humor, zabeljen s pristno domačo folkloro. — Prelovčev »Oj, Doberdob«, Zepičeva »Sinoč je res luštna noč bila«, Mihelčičevo »Polje« in Bučarjeva »Srce Je žalostno«, ki jih je oktet prijetno lepo odpel, so spet žele viharno odobravanje. Po koroški narodni koračnici Je v imenu žirovcev pozdravil goste g. Janez Oblak. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k tako lepemu večeru in poudaril, da bodo kakor doslej tudi v naprej stali zvesto ob strani svojih dragih sosedov. Lepo jubilejno manifestacijo je med drugimi odličniki posetil tudi dolgoletni ravnatelj idrijske realke in častni predsednik prireditvenega odbora prosv. inšpektor v pok. g. dr. St. Bevk. Po programu se je razvila prijetna zabava. Zavrteli so se pari in le prekmalu je prišel čas povratka. Idrijčani so iskreno hvaležni vsem. ki so pripomogli, da je lepa narodna manifestacija ob meji tako lepo uspela. Hvala vsem vrlim žirovcem. vsem marljivim sodelujočim. ki se niso ustrašili poti. Vse drage znance in prijatelje pa vabijo na svoje velike. zakliučne jubilejne prireditve jeseni v beli Ljubljani. Fini se ugodno dobe v tovarni Remec & Co, Kamnik »JUTRO« St 165. 8 iNečlella. 19. .VTI. 2 ANE GRET: 24 Zgodovinska roman iz ameriške revolucije Namestu odgovora je Wetzel razgrnil poli svoje suknje, in glej, za pasom mu je visel šopek črnili las. Betty je prebledela kakor zid in položila lovcu roko na komolec. »Kaj pomeni to? Indijanski skalp! Tako čudno gledate, Lew.« »Betty, Izaka so spet ugrabili,« je rekel polkovnik. Betty je obstala, kakor da bi bilo treščilo vanjo; Šele čez nekaj trenutkov je za popadla bratove besede iin s stisnjenimi zobm,- zastokala; »Zakaj nič no ukreneta? Kaj stojita tu? Zakaj ne hitita za n:im, da bi ga rešila?« S solzami v očeh se je obrnila k mlajšemu možu in ga jela z rotečim glasom prositi, naj reši brata. »Pripravljen sem iti za njim,« je Clarke rekel !Wetze!u. Lovec je zmajal z glavo, toda odgovoril ni. »To je spet hudobna Majira,« je strastno vzkliknila Betty, ko jo ie polkovnikova žena jokajočo odvedla v hišo. Tisti večer je bfflo za mizo polkovnika Zana vse potrto. Vsi so z žalostjo pogrešali polkovnikovo običajno dobro voljo, njegove šale, s katerimi je drugače dražil Betko, in njegovo veselo kramljanje. Ničesar jim ni imel povedati. Betty je nekaj časa sedela za mizo, nato pa vstala in zapustitla izbo, češ da ne more jesti. Ko je Jonatan zvedel o bratovi nesreči, nj črhni'1 niti besedice, ampak mračno obmolknil. S3as je bil v vsej rodbini edini, ki se ni popolnoma vdal otožnosti. Rekel je, da bj se bilo lahko zgodilo še vse kaj hujšega in da morajo biti zadovoljim, da je tako, kakor jej prej ko se Izak oženi s svojo indijansko princeso, tem bolje bo za njegov skalp in za srečo vseh prizadetih. »Prav dobro se spominjam Majire,« je dejal. »Videl sem jo pred osmimi leti, ko je bila še otrok; a že takrat je bila zelo ponosna in svojeglava in naj-mičnejša stvarca, kj sem jo kdaj srečal.« Alfred Clarke je ostal tisti večer zelo dolgo pri polkovniku Zanu v gosteh. Hotel je biti še nekaj trenutkov z Betko sam, preden se za toliko časa poslovi od naselhkov. A ves večer se ni nikoli ponudila ugodna prilika, tako da je tiho rekel Betki, ko mu je odprla vrata in je bil vsem razen n;e že voščil lahko noč: ^Mesec svetlo sije. Prosim, pojdite malo z menoj iin spremite me do vrat.« Ščip je vedro sijal na griče in dolino, zalival gozde s svojo čisto, belo svetlobo in odeval vrbe v svoj kras; ob znožju pečine so se lesketali valovi reke nalik mirijadam zvezd, kj se iskrijo in plešejo na snežni postelji oblakov. V takem blesku in sijaju se je vila reka po dolini, in čim boli se je izgubljala v daljavo, tem slabotnejši je postajal iskreči se sijaj, dokler ni nazadnje nalik srebrni nitki, ki spaja zemljo in nebo, izginil za obzorjem. »Posloviti se moram,« je rekel Alfred, ko sta prišla do vrat. »Vsakemu prijateljstvu je usojena ločitev. Zal mi je, da morate iti, Mr. Clarke, in upam, da se zdravi vrnete. Zdi se mi kakor da bi bili šele včeraj rešili bratu življenje; tako hvaležna sem vam bila, tako srečna. In zdaj ga spet ni več med nami.« »Ne smete se tolikanj ža!ostitj in toliko premišljevati o tem. Vaša žalost ga ne privede nazaj in mu ne more pomagati. Vse to še davno ni tako hudo, kakor če bi ga bilo ujelo kako drugo pleme. VVetzel nam je zatrdil, da so dobilj Izaka živega v roke.« »ToEko sem jokala, da že ne morem več. Nesrečna sem, oh, tako nesrečna. Ljubila sem ga kakor nikogar drugega ne, odkar mi je mati umrla. Komaj se je bil vrnil k nam, smo ga že spet izgubili! Oh, tega ne prenesem!« Z obema rokama si je zakrila obraz in tiho za-ihtela. »Nikar ne bodite tako žalostni,« je rekel z negotovim glasom, jo prijel za ročice iin jih potegnil izpred obraza. Betty je vztrepetala. Prestrašila se je nečesa v njegovem glasu, poudarka, kj ga ni bila slišala nikoli prej. Vzdignila je oči do nj-ega in komaj še čutila. da jo drži za roke. »Saj ne morete razumeti mojih čuvstev.« *Razumem jih. Ljubil sem svojo mater.« »Toda izgubidi je niste. V tem je vsa razlika.« »Rad bi vas potolažil, pa sem tako brez moči. Ne morem vam povedati — tega, kar —« Mahoma je premolknil. Ko ji je gledal v ljubki obraz, so mu silile na ustmee vroče, strastne besede; toda molčal je in ni mogel izpregovoriti. Ves dan je bil živel kakor v sanjah. Zdaj se je zavedal, da mu ie dan samo še kratek trenutek v bližini deklice, ki jo liubi. Zapustil jo bo. da je morda nikoli več ne vidi ali jo pa najde ženo drugega moža, ko pride nazaj. Divja bol mu je izpreletela srce. »Kaij me držite za roke,« je z boječim, nezaupdji-vim glasom zejecl.iala Bctty. Pogledala mu je v obraz in videla, da je bS bled od obrzdanega razburjenja. In res je bil Alfred ob pamet Samega sebe se ni zavedal. V tem trenutku ni bilo zanj na vsem svetu ničesar drugega kakor ta lepi dekliški obraz. V očeh se ji je z rahlim bleskom lesketala svetloba meseca. Bile so odkrite, zveste oči, polne nedolžne žalosti in skrbi, a vabile so ga z nepremagljivo močjo. Ne da bi le količkaj vedel, kaj dela, se je vdal nagibu. Sklonil je glavo in jo poijubii na drhteče ustnce. »Oh,« je zašepetala Betty, obstala kakor negiben kip in ga pogledala s prečudnimi očmi. Nato, ko se je opametovala, ji je planila v lice žarka rdečica. Iztrgala mu ie roke in ga udarila v obraz. >Za Boga, Betty, saj nisem hotel!« ie vzkliknil, ko se mu je zasvitala nezaslišanost njegovega ravnanja. Betty, gluha za njegov proseči glas, je steklla v hišo in zaloputnila vrata za seboj. Klical jo je, toda odgovora ni bilo. Trkal je na vrata, a ostala so zaprta. Nekaj časa je stal na mestu ter skušal zbrati misli in najti pot, kako hi popravi] zlo, ki ga je bil povzročil. Kakšen norec je bil. Čez nekaj kratkih ur bo moral odriniti na nevarno odpravo in zapustit] deklico, ki jo ljubi, ne da bi ta slutila njegove prave namene. Kdo naj jd pove, da jo ima rad? Kdo naj ji pove, da io je poljubil samo zato, ker hrepeni po niej z vsem srcem in vso dušo? S pobešeno glavo se je počasi oddaljil od polkov-nikove hiše, ne sluteč, da je stalo pri oknu mlado dekle in krčevito pritiskalo roke na prsi, da bi umirilo divje razbijajoče srce, in gledalo za njim, dokler ni izginil v senci kladare. putfuifu Montan v slifeah* Tomy je preci-fal brzojavko, s katero je opozoril vojvoda prijatelje, da ga zasleduje policija. Naglo je popravil besedilo brzojavke tako, da Je povzval voj-vodove tovariše na sestanek. □□□□□□□□□□D* Ko je Tomy popravil vojvodovo brzojavko, je stekel v telefonsko celico. Poklical je po Jicijskega ravnatelja in mu sporočil, kaj je ukrenil. 33« Copyright >Pantheon< & »Jutro«. Na igrišču Primorfa bo ob 17.3© državno prvenstvena teksta obenem manifestacija športne vzajemnosti med Izbijati© Is2 Beogradom — Postavi moštev — Dve predte&mi ob 14.30 in ob 16« Popoldne se bo torej odvila ta velika športna manifestacija na igrišču Primorja. O važnosti tekme, o njenem pomenu m o n jeni športni pomembnosti smo že raamo- trivali. Važno je ponovno poudariti, da to srečanje ne predstavlja sanruo običajne borbe za točke, od ti op no v tem primeru borbe za finale državnega prvenstva. Vse bolj moramo naglasiti, da je današnje srečanje med vodilnima moštvoma Ljubljane i Beograda manifestacijskega pomena. Znano je, da se je BSK zavzel v poslednjem času z vso odločnostjo za interese Ljubljane, da se je pri. tem postavil na stališče športne pravičnosti proti trmoglavemu dlakocapstvu, ki ira uganjajo v 7^«rrebu, tn da pri tem ni štedil svojih gmotnih interesov; narobe, čim je zastavil svojo odločno besedo v korist Ljubljane, se je sam po sebi izključil iz udeležbe v Jugo-cupu m se s tem odrekel koristi, ki bi mu jih bilo prineslo tekmovanje v Jugo-cupu. Na ta način si je Športni dan v Zagorja SK Zagorje razpisuje za nedeljo 2. avgusta ob priliki športnega dne, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo dr. Tomo Zarnik, tekme s naslednjim sporedom: V soboto, 1. avgusta gostujejo v Sokolskem Klubi, ki goje težko atletiko, se lahko Klubi, ki go je težko atletiko, se lahko udeleže te prireditve. V nedeljo 2. avgusta stafetni tek skozi Zagorje. Start ob 9. pri rudniški restavraciji na Toplici, cilj pred kinom »Triglav«. Proga:-400 x 400 x 1000 x 200 x 200 x 100. Zmagovalna šestorica prejme »dr. Zamikov prehodni pokal«, ki preide v stalno posest kluba po trikratni zaporedni ali petkratni zmagi v presledkih. Prijavnina za moštvo 10 Din, ki se plača pol ure pred startom. Distančni tek na 4000 m. Start ob 9. na Lokah, cilj pred kinom »Triglav«, Zagorje. Prvo plasirani prejme spominsko diplomo. Prijavnina 2 Din za moža. Ob VslO. start za tek na 400 m. Prvoplasirani prejme diplomo. Prijavnina 2 Din za moža. Ob tri četrt na 10. petoboj na igrišču: met diska, krogle, skok v višino, daljino in tek na 100 m. Prvoplasirani prejme spominsko diplomo. Prijavnina 2 Din za moža. Ob 11. na sokolskem telovadišču tekma v odbojki, v dvorani pa table-tenis. Za obe tekmi je razpisano »Prvenstvo Zasavja 1936«. Zmagovalno moštvo v odbojki prejme naslov »Prvak Zasavja v odbojki 1936« in diplomo, ravnota-ko najboljši v table-tenisu isti naslov in diplomo. Prijavnina za odbojke 5 Din, table-tunis 2 Din. Nogometna tekma ob 14.30 BSK osvojil vse simpatije športne Ljubljane, zato ga bomo danes na igrišču sprejeli z vso prisrčnostjo. BSK je najavil svojo kompletno postavo razven Stevoviča: Glaser, Radovanovič, Ni-količ, Arsenijevič, Le-chner, Kneževič; Tir-nanič, Vujadinovič, Marjanovič (Moša), Bo-žovič, Glišovič. Namestu Stevoviča igra torej srednjega krilca Lecbner, večkratni državni reprezentant. Moštvo Ljubljane je sestavil trener g. Obiti tako; Logar; Jug, Bertoncelj I; Pupo, Sočan, Kukanja; Janežič, Lah I, Berton-celj II, Jež, Zemljič. Zanimiv je poskus, da bo sicer izborni napadalec Pupo igral desnega krilca. Za spopolnitev sporeda sta določeni dve pred tekma. V prvi igrata Svoboda in Gn-v fika za delavski pokal, začetek je določen ob 14.80. Ob 16. sledi prijateljsko srečanje med kranjskim Korota-nom in drugo garnituro Ljubljane. 01d-boy Zagorje - Loke. Med odmorom švedska štafeta na igrišču 800 x 400 x 200 x 100 m, ter tek na 800 m. Nogometna tekma I. moštva. Po sporedu družabni sestanek pri g. Kor-barju, kjer bo tudi razglasitev rezultatov in razdelitev diplom. Športne klube vabimo, da se udeleže velike športne manifestacije v čim večjem številu, da tako skupno dokažemo svetu, da tudi rudarska mladina pravilno pojmuje sodobni šport. SK Ljubljana. Rediteljstvo in blagajna prične poslovati danes na igrišču ob 14. Moštvo, ki igra proti Korotanu, mora biti ob 15.15 na igrišču, prvo moštvo pa najkasneje ob 17. Zaradi važnega sestanka naj bodo igralci druge skupine ob 14. v garderobi, istočasno tudi tisti, ki nimajo še klubskih legitimacij. Blagajniška in rediteljska služba na Primorju povodom tekme za državno prvenstvo Ljubljana—BSK. Poslovale bodo vsega štiri blagajne, tri ob glavnem vbodu, četrta pa pri vhodu za tribuno. Vrste vstopnic, ki se ctobe v poedinih blagajnah kakor tudi cene so razvidne iz tablic nad blagajnami. Člani kluba dobe vstopnice s popustom samo pri blagajni za tribuno; v to svrho morajo predložiti klubske izkaznice- Dostop na tribuno bo dovoljen samo s tribunskimi izkaznicami. Prosti sedeži na tribuni so rezervirani za novinarje, predsedstvo LNP, predsedstvo Bx>., predsedstvo kluba tn oprave igrlSč. Občinstvo se naproša, da se blagovoli držati tega reda, da ne bo nepotrebnih zmešnjav. Dopoldne se še dobe vstopnice pil blagajni kavarne »Evrope« jn ob vhodu v kavarno »Emono«. Svoboda:Grafika. Kc*t prva precRdkrna Ljubljana-BSK bo danes ob 14.30 na igrišču Primorja revanžna tekma za pokal DNSP. Ker je v prvi tekmi zmagala Grafika s 3:2, bosta danes gotovo ot>a kluba dala vse iz sebe, ker se zmagovaliec plasira v nadaljnje tekmovanje. S|( Svoboda. L moštvo naj bo ob 14. ▼ našli garderobi radi pokalne tekme z Grafiko. Službeno iz Okrožnega odbora LNP ▼ Celju. Vsi klubi na področju Okrožnega J odbora LNP v Celju ee opozarjajo, da s® morajo prijateljske tekme v smislu sklepa zadnje redne skupščine LNP prijavljati 8 dni prej. Le v izjemnih primerih se dovoli poznejša prijava. Neprijavljene tekme se v bodoče ne bodo dovoljevale. Dovoli ee prijateljska tekma ČSK—SK Olimp v Celju 19. t. m. ob 16.30 s pred tekmo. ČSK gostuje danes v Celju. Danec bo gostoval Čakoveoki SK v Ovlju in nastopil proti SK Olimpu v najmočnejši postavi Imeli smo že večkrat priliko gledati Čakov-čane v Celju, a samo v prvenstveni borbi. Gostje gojijo lep nogomet, 90 hitri in dobri tehniki. Zanimiva tekma se bo pričela ob vsakem vremenu ob 16.30 na Olimpovem igrišču v Gaberju. Bilo je nekoč _ na Boču. . • Poljčane, 18. julija. 2e v dobi romantičnega srednjega veka, še preden 90 pri nas rogovilili Turki, je stala na današnjih planjavah Drvenika na Boču slovita cerkvica sv. Miklavža, kamor je poromalo, da si priveže dušo in telo, že tisoč in tisoč romarjev in planincev. (Tam bo tudi 26. t. m. na dan sv. Ane v spomin na tedanje čase veliko, od vsega planinskega in romantike ljubečega sveta, tako čislano planinsko slavje.) Pred 500 jn še več leti je bilo seveda na Boču vse drugače. Kjer so danes idilični planinski pašniki in se pasejo pohlevne kravice in ovce šentjurske kmetijske šole, je bilo nekoč pribežališče raznovrstnih divjih zveri. To mesto je bilo nekoč zaraščeno z gesto šumo, tako da so se lovci v njej čes tokrat izgubili- M©d drugim se pripoveduje o nekem grofu, kj ni in ni mogel več dni in noči najti poti iz loga. Slednjič se je zaobljubil sv. Miklavžu, da mu bo sezidal, če ga reši iz zagate, lepo cerkvico. Svetnik si ni dal tega dvakrat reči: pokazal je pot grofu iz gozda in v zahvalo in spomin poznim rodovom na čudežno rešitev, stoji prav tam danes starodavna cerkvica sv. Miklavža. Danes je znamenita le zaradi svoje starosti, čepi na prisojnem gričku in napravlja s svojim neznatnim lesenim stolpom videz stare romarske kapelice. Svojčaa je imela zidan stolp, branila je tucli zanimivosti tedanje dobe in dragocenosti, ki so jih pa razni tatovi od časa do časa odnesli in tako cerkvico, razen Oltarja in nekaj slik, docela izropali. Edina posebnost, ki je Se ostala — diši pa seveda po romantiki — je zvonček v zvoniku, ki ima prečudežno mod, katero mu je vdahnil svetnik, ki mu je cerkev posvečena. Vse se ti namreč izpolni, česar si žališ, kadar zvonček pri sv. Miklavžu zvoni. V nedeljo 26. t. m. bo tega zvonje-nja dovolj, saj bo ta dan zgoraj služba božja. Zato 1« gor, kdor ima kakšne skrite želje. Da, le pridi! Boč te vabi- Morda imaš srečo in se ti prikažejo v skrivnem kotičku lepe, nežne deklice Belunjice, kj so nekoč obsipale Bočane z ljubeznijo, bogastvom in srečo. Ce Se zakasniš v noč, boš morda v šumu zelenega bukovja zaslutil j piš naškrobljenih kril čarovnic, ki so nekoč letale ®em gor od Sv. Marjete, aH pa se ti zgodi, da najdeš v mesečini vhod v pogreznjeno vas Formile, ki jo je zadela s prebivalci in živino vred božja kazen, ker eo na samo veliko nedeljo orali... Svojčas je na vrhu Boča kraljeval tudi velikan, ki je na en mah spravil vase svinjšdak (svinjski lonec) krompirja. Danes se prikaže in zamahne s svojo orjaško pestjo le §e tedaj, če bi kdo ogrožali sloviti stolp vrh Boča in ostale planinske postojanke. Iz življenja na deželi Iz Ptnia j— Akcija za novo bolnišnico v LJubljani priredi dane« 19. t. m. ob 10. dopoldne na Tyrševem trgu ljudsko zborovanje, na katerem bodo člani akcije iz Ljubljane poročali o razmerah v ljubljanski bolnišnici in o delu za zgraditev nove osrednje slovenske bolnišnice. Vabljenj! j— Drzen tat. Te dni jc neznan tat iz stanovanja gospe Ivane Kraberjeve v Vseh svetnikov uJici 11 med časom, ko je bila gospa na vrtu, odnesel okdli 4.300 Din. Tat je moral biti neki brczposelnik, ki je beračil. Ker pa ni bil nihče v stanovanju in ker je videl v odprti omari denar, je znesek pograbil in izginil iz mesta.' Vse poizvedbe policije so ostale doslej brez uspeha. JEZICA Sokolski javni nastop, ki bd se bil moral vršiti v nedeljo 12. t. m., je bil zaradi slabega vremena preložen na 9 av-mist Opozarjamo na to vsa bratska okoliška društva, kakor tudi nacionalno javnost, da 9- avgusta v čim večjem številu pohiti na Jezico in podpre delo Sokola. Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete r ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. Ponedeljek, 20. julija Ljubljana 12: Operne predigre na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas spored, obvestila. — 13.15: Narodne in druge vesele pesmi poje kvartet sester Stritar, na klavirju spremlja prof. Marjan Lipov-šek.— 14: Vreme, borza- — 19: Caa, vreme. poročila, spored, obvestila. — 19.3o: Nač. ura: Morje in sonce v naši poeziji (Milan Marjanovič—iz Beograda).—19.50: Saksofon in ksilofon (solistične točke na ploščah). — 20.10: Pravna ura: Kmečka zaščita H. (g. Valentin Bidovec).— 20.30; Vesele pesmi in vesela glasba, poje g. Drago Žagar, pri klavirju prof. Marjan Lipov-šek, vmes igra na harmoniko g. Stanko Avgust in plošče. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Magistrov šrainei kvartet. Beograd 17.30: Jugoslovenske pesmi. — 18.30: Lahka glasba. — 20.20: Orkestralen koncert. — 20.50: Operetne melodije. — 21.30: Orkester.— 22.20: Lahka in plesna muzika na ploščah. — Zagreb 20: Bizetova opera »Carmen< na ploščah. — Pras:a 19.30: Zabaven program — 20.30: Spevoigra. — 22.20: Plošče. — 23: Prenos iz letovišča v Visokih Tatrah. — Varšava 19.30: Orkestralen koncert. — 21: Poljski plesi — 21.30: Lahka glasba. — 22.25: Plesni orkester. — Dunaj 12.20: Lahka glasba na ploščah. — 1605: Iz starih in novih zvočn. filmov.— 17.40: Arije in pesmi. — 20: Narodne melodije iz avstrijskih dežeL— 21: Skladbe R. Straussa na ploščah. — 22.10: Lahka godba orkestra. — 23.05: Nadaljevanje koncerta. — 24: Dunajska glasba— Berlin * 19: Koncert godbe na pihala. — 20.10: Orkestralen koncert. 22.30 Lahka glasba. 1.00: Nočni koncert Berlinski program oddajajo od 20. julija do 20. avgusta tudi vse druge nemške po- Torek, 21. julija Ljubljana 12: Spomini na Johana Strat®-sa (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, spored, obvestila- — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah. — 14: Vreme. borza. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Kri, zemlja in zgodovina — temelji narodnega čustvovanja (Fran Terseglav). — 19.50: Ruski cerkveni zbor iz Pariza poje na ploščah. — 20: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — 21.30: Harmonisti po jo na ploščah. 22: čas, vreme, poročila, spored. _ 22.20: Koncert kvarteta pihal. Beograd 17.20: Narodne pesmi. — 17.50: Orkestralen koncert. — 20: Prenos z Dunaja — 21.30: Pesmi. — 22.20: Plesna muzika.— Zagreb 20: Prenos koncerta z Dunaja- — 21-30; Lahka glasba na ploščah — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.30: Orkestralen koncert, — 20: Koncert Bruck-nerjeve glasbe. — 21.25: Lahka glasba. — 22.20: Plošče. — Varšava 19: Pevski in klavirski koncert. — 21: Poljska kmečka svatba. — 21.30: Bethovnove violinske skladbe na ploščah. — 22.20: Plesna muzika.— Dunaj 12: Lahka glasba na ploščah. 16.05: Mešan glasbeni program. — 17.30: Operne arije. — 20: Koncert dunajskih fil-harmonikov: Brucknerjeva glasba.—21.40: Pester program. — 22.10: Godba za ples. — 24: Nočni koncert. Kraljestvo mode šopek poletnih obide Sredi poletja smo in lahke, graciozne plisirani rokavi. Gladki iztez zaključimo s obleke v prijaznih, svetlih barvah in živah- I temnim klipsom. Najbolj moderna barva lenih vzorcih so na višku mode. Vse te ele- tošnjega poletja je vsekako rumena v vseh gantne poletne obleke so dokaj enostavne, in tudi mnogo krajše so od oblek, ki smo jih videli lani ob tem času, saj ne segajo niti do polovice meč in dajejo zato postavi nekaj mladostno dekliškega. Lepe noge pridejo zopet v veljavo. In grde noge? Za ča- kratkih kril je toliko dam kazalo svoje nore z vsemi napakami do kolen in še nad kolena, da tudi sedaj s te strani menda ni pričakovati nikakega odpora. Saj to je tisto: v resnici nobena ženska ne verjame, da so njene noge grde ... Torej živele krajše obleke! S cvetočo naravo poletnega dneva se skladajo rožasti vzorci poletnih oblek. Le da se pri najnovejših tvorivih moda ne zadovolji več s površno raztresenimi cvetlicami po blagu, temveč jih poveže v pisane šopka In čiin bolj napreduje poletje, tem bolj »e trudi moda, da bi našla novih izra-zov za svoje ideje. Kaj mislite, da je zadnja moda obleka iz svilenega imprimeja? Ne, »adnja moda je obleka iz lahkega bomba-ževinastega tvoriva, da učinkuje, kakor najlepši »eloque« z rožastim vzorcem. To tvorivo uporabljamo za popoldanske in večerne obleke. Novo je, originalno in — poceni. Obleka iz tega bombaževinastega clo-que-imprimeja je lahko prav enostavna: gladko, nekoliko zvončasto krilo, sprednji del života pripet z dvema gumboma na nagubani vložek iz belega pikeja, dvobarven pas iz pikeja. S kratko, zvončasto jopico iz belega pikeja jo lahko izpopolnite v eleganten komplet (1. skica). le od pomladi sem opažamo mnogo pikčastih tvoriv. Sprva so na vseh teh temnih in svetlih svilah bile pičice majhne, z naraščajočo priljubljenostjo pa so tudi pike rastle in so na nekaterih novih tvorivih že dosegle velikost petdes-etdinarskega kovan-ea. V nekem elegantnem kopališču je pri popoldanskem čaju vaša modna poročevalka videia takšno obleko: velike, temno modre pike nekoliko jajčaste oblike so se kontrastno odražale s svetlomodre podlage. Jako gladka obleka je imela zanimive kimono rokave b trojnim, drobno nabranim zgornjim šivom, pod vratnim izrezom pa enak, kratek šiv, ki je drapiral život v mehke gube. Temnomoder, drapiran pas je podčrtal barvno ubranost te originalne obleke (2. 3kica). Nič ne napravi postave tako vitke, kakor pokončna proga plisejev na gladkem, ravnem krilu. Jako elegantno učinkuje, če takšno progo nadaljujemo v koničastem vložku na životu, obenem pa takšen kroj postavo navidezno podaljša in ga zato priporočamo majhnim damam. V skladu s pli-siranim krilom so izdelani tudi pahljačasto odtenkih. Tudi naš model smo si zamislili v tej barvi, v posebno elegantni kombinaciji z rjavo barvo. Ta rumena obleka ima torej rjav, drapiran pas, rjav klips, izpopolnimo pa jo z rjavim klobukom in rjavimi rokavicami (3. skica). Raztreseni vzorec velikih šopkov je posebno primeren za eleganten poletni komplet. Raglanski rokavi kratke jopice so na ramenih pritrjeni z vrsto paličastega ažur-ja. Enak ažur se v dveh stranskih vrstah ponavlja na sicer gladkem krilu. Na životu opazimo dva koničasta izrezka in sicer pod vratom in na pasu, ki ju zapenjata dva velika gumba (4. skica). Na mnogih novih oblekah vidimo lahke garnituro iz belega ali pastelno barvnega organdija. Tudi na naši skici je obleka z nežnim cvetličnim vzorcem opremljena s takšnim ovratnikom, ki pade spredaj v drobnih serpentinah vse do pasu. Na gladkem pasu nadomestuje zaponko nežnobar-ven cvetlični šopek, ki se ponavlja na malem, belem klobučku. Rokavci so na ramenih nabrani s širokimi robčki, nad komolci pa se zopet zožijo (zadnja skica). Iz dveh žepnih robcev .__h i Kaj pravite k tej najnovejši modni domislici? Ruta za sončenje iz dveh žepnih robcev! Brez posebnih stroškov jo sami napravite in dobro se vam bo podala, seveda če sta robca dovolj velika in dovolj pisana. Drugih pripomočkov ne potrebujete, kakor ta dva robca in pa nekaj živobarvnega tra- ku, da prtvežete »ruto« »a vratom in ob pasu. Če hočete storiti Se kaj več, izvezite z belo nitjo svoj monogram na oba skupaj sešita konca, ki tvorita nekakšne pokončne reverje. ---- posvetovalnica »Nečak«. Sluz v očesnih kotih je znak kroničnega katarja, očesne veznice, ki se ob slabem vremenu poslabša. Takj kronični katarji se vobče le počasi pozdravijo, za kar je potrebno mnogo potrpljenja in pa sistematičnega zdravljenja. Ako vam kapljice doslej niso pomagale, je vzrok verjetno v tem, da ste prenehali z njimi, čim se je stanje zboljšalo. Seveda je potem uspeh tudi le bežen. Držite »e točno zdravnikovih navodil in menjajte zdravila le, ako vam on to nasvetuje. Zdravljenje se ravna po stanju bolezni, zato vam z drugim primernim nasvetom ne bo poma-gano. Vedite otroka večkrat na zdravniški pregled. »Lasje.« Predvsem posvečajte večjo pažnjo čistoči lasišča. Ako zanemarajte prh žnjo čistoči lasišča. Ako zanemarjate prhljaj, vam bodo lasje še bolj izpadali. Umivajte si glavo en do dvakrat na 14 dni v topli, prekuhani mehki vodi, ki ji dodajte še malo boraksa. Ne uporabljate ostrih, običajnih toaletnih mil za umivanje glave, ker le-ta še bolj dražijo kožo in se prhljaj poveča. Vzmite zelo mastno medicinalno milo ali pa še bolje rumenjak enega jajca. Pri umivanju ne drgnite preveč lasišča, da kože ne razdražete. Po taki kopeli si morate lasišče nalahko masirati z odced-kom kopriv ali pa s eaticilovim špiritom na ta način, da pojdete sistematski pre-čo za prečo. Poskusite tudi z večkratno lahko masažo lasišča od čela in senca proti temenu; Koža na temenu je običajno napeta, zaradi česar trpi prehrana lasišča v tem predelu. Z opisano masažo, se koža kolikor toliko zrahlja in pospeši krvni obtok. Treba je seveda vztrajnosti! Ce vam je mogoče, si obsevajte glavo z višinskim soncem. šinskim soncem, »žalosten«. Te ok(|!nosti ki jih omenjate, smo že upoštevali *v svo jem odgovoru. Razna mazila tn kreme imajo namen ohraniti kožo mastno in prožno. Nastalih sprememb pa s tem ne odstranite. Zato se ravnajte, kot smo vam že svetovali. Se enkrat pa vas opozarjamo, ne izpostavljajte rok mrazu in mrzli vodi. »Marmelada«. Brez sladkorja marmelada nima redilne vrednosti. Zato vam bolj priporočamo, kupite otrokom za zimo medu, ki je jako redilen in zdrav, ako ne morete kupiti sladkorja za marmelado. Razna sredstva za konzerviranje kot salicilna kteltoa L t. d. ne škodujejo zdravju. Zato so tudi oblastno dovoljena v ta namen. Ne verjamemo pa, da bodo otroci zaužlvali kislo marmelado. Premislite »i vso stvar in kupite raje svežega medu, ki ga poleg tega niti ni treba konzervirati, je pa pomešan a presnim maslom, jako okusna tn Izdatna hrana, ki Ima ' tudi mnogo zdravilnih lastnosti. »Skrb«. Taki napadi mrzlice ob porastu temperature, dasi ne visoke, so sumljivi, da gre za prikrite odnosno ne izrazite napade malarije. Ce ste bili v južnih krajih, bo ta domneva tudi pravilna. Ne bomo vam priporočili nobenega sredstva proti malariji ter vas svarimo, da se sami po-služite kinina ali drugega kakega zdravila proti malariji, kar bi le vso bolezen prikrito, ki bo ostala neozdravljena. Najbolje je, da pojdete v bolnico, da se s skrbno preiskavo ugotovi bolezen in vrsta malarije, nakar se morate zdraviti sistematski. Le na ta način morete ozdraveti. Trganje po mesu, posebno po stegnih je posledica malarije; iznebite ee te nadloge, čim ozdravite od malarije. »Davica«. Tudi davica reeidivira in baš zadnja leta jo češče opažamo. Dali pa je v vašem primeru recidiv davice, more odločiti le zdravnik po preiskavi bakteriološki preiskavi. Brez tega ni nič. »Obup«. To je neozdravljivo. Vendar je vaša dolžnost, da bolniku to žalostno resnico prikrijete, kar ne bo težko z ozirom na dejstvo, da »e napredovanje ustavi večkrat za daljšo dobo. To varan je je na mestu in zahteva usmiljenje . .. Ostali prihodnjič. Kupujte domače blago! S AH Holandska obramba Bell: Zinner Črni: Flohr. (Podjebrady, 7 kolo, 12. t- m.) 1. d2—d4 f7—75 2. c2—c4 Sg8—f6 3. g2—g8 e7—e6 4. Lfl—g2 Lf8—e7 5. Sbl—c3 ' 0—0 6. Sgl—£3 d7—d6 7. 0—0 Dd8—e8 Sedaj modna varianta v holandskL 8. b2—b3 Menda najbolj logična poteza za belega na tem mestu. 8) ... De8—h5 9. Lcl—b2? To pa je šablonsko igrano. Ruski mojstri vlečejo tu 9) Dc2 in na Sc6 10) La3!, s čemer je za trenutek preprečeno e5. 9) ... Le7—d8 Črni hoče prej ali slej igrati e6—e5 in se vnaprej izogniti nato sledečemu vpadu Sd5. 10) a2—a3? Ta poteza nima razvidnega smisla. 10) ... Sb8—d7 11) Ddl—c2 e6—e5 S tem je dosegel jrni popolnoma zadovoljivo igro. 12) d4 : e5 Radi grozečega e4 je ta zamenjava morda že res potrebna. 12) ... d6 : e5 13) Tal—dl Tu Je HI zadnji čas za SdS. 13) ... c7—c« 14) b3—b4 Beli nima več pravega načrta v svoji igri, med tem ko ima črni zelo aktivne kmete v središču in figure pripravljene za napad. 14) ... Ld8—cT 15) e2—e3 Grozilo je f5—f4- Sedaj pa sta točiti tt in d3 slabi. 15) ... — 16) Sf3—d4 Sd7—e5 17) Sc3—bi Žalosten umik. Toda kmeta c4 je bilo treba kriti. 17) ... Se5—f3+! 18) Lg2 : f3 e4 : f3 19) Sbl—d2 f5—£4! Odločilni prodor. 20) e3 : f4 Lc7 : f4! 21) Sd2 : f3 Lc8—g4! Beli tu ne more več prav ubraniti izgube kvalitete. Na 22) Td3 pride seveda L£5, 23) gf4:, Dg6-f ter Ld3:. Pa tudi 22) gf4:, Lif3:, 23) Sf3:, Dg4+ itd. je za belega pogubno. Zato: 22) Sf3—h4 23) Tfl : dl 24) Sh4—f5 25) f2—f4 26) Sf5 : d4 27) c4—c5 28) Di 2—d2 29) Sd4—f3 Grozilo je že tudi Sh2:. 29) ... beli se vda Lg4 : dl L£4—e5 Ta8—e8 Le5 : d4+ Sf6—g4 Tf8—f7 Tf7—e7 Sg4—e3 Vasja Pire. Turizem v dolini Lipnice Potrebna je dobra cestna zveza z Bledom Kamna gorica, julija. Da je naša dolina res planinska, dokazuje krasno planinsko cvetje sleč, ki baš sedaj rdeči bela proda nad izvirom Lipnice pod »Častitljivo jamo«, kjer so nekoč prebivale bele in črne žene-rojenice. Dočim v lipniški dolini nad pol stoletja stara žeb-ljarska obrt propada in tudi pred nekaj leti cvetoča lesna obrt skoraj počiva, se lepo razvija tujski promet, od katerega pričakuje ves radovljiški srez vsaj nekaj dohodkov. če ne več, vsaj za poravnanje davkov Naša dolina ne bo nikoli kako pompozno letovišče, kjer bi se sestajala družba, ki zahteva bogve kakšno razvedrilo, pri nas niso ustvarjeni kraji za pestre toalete in za tekmovanje lepotic. Dolina Lipnice ima pač svoje prirodne lepote: temne gozdove, pisane planinske travnike in senožeti, kjer frče v najlepših, nedosegljivih oblekca-h pisani metulji in hrošči ter tekmujejo s sestricami cveticami. Naša dolina je hladna. Hladi jo gorski potok in še mnogi izredno hladni studencL če je pa posebno vroč dan. potem ee lahko zatečeš v okrilje temnih jelovih in bukovih gozdov. Pa še nekaj imamo, česar nimajo drugje, vsaj v taki meri ne, kakor pri nas. Po naših gozdovih, posebno po visokih posekah, ki segajo v višine do 1.300 m, je vse polno borovnic in zdaj. ko so drugje že skoraj pozabili na rdeče jagode, jih k nam prinašajo z Jelovice polne košare. Kakor hitro prestopiš hišni prag, Bi že na trati ali v gozdu. Kdor si zaželi razgleda na planine, stopi na bližnje, do četrt ure oddaljene razgledne točke, kjer ima pod seboj zeleno Savo, gorenjsko polje z belimi vasicami, med katerimi kraljuje stara Radovljica, v oradju pa gorske velikane Julijskih Alp in Karavank. Tu pa tam si človek zaželi videti tudi veliko pestro mednarodno družbo. Niti dve uri hoda pa si že na Bledu. Toda marsikdo je že vzdihniJ na veliki cesti sredi drvečih avtomobilov: O. le hitro nazaj, nazaj v naše gorsko zatišje! Dve uri nad dolino so velike planine s sirarnami, kjer se pasejo velike črede goveje živine. Od tod te popelje pot v romantični Bohinj. Ugodno za letoviščarje h doline Lipnice je, da so v bližnji Radovljici zgradili veliko moderno kopališče. 40 minut pešhoje pa si na kopališču. Iz Kamne-gorice. ki se pripravlja za središče našega letoviščnrstva. so letos popravili bližnjico čez »uhsovo brv«, tako da je pot nporab-ljiva tudi v deževnem vremenu. Z malim popravilom na radovljiški strani bi se pot dala zelo izložiti in skrajšati za celih1 10 minut., da bi bilo iz Radovljice v Kainno gorico le pol ure hoda. Odpadla bi strmina čez globoki obrambni jarek, ki je branil staro viteško Radovljico pred sovražnimi napadi. Seveda, če bomo hoteli postaviti našo dolino na tisto mesto, ki ji po njenih prirod- nih lepotah in ugodnostih pripada v rizmu, potem bomo morali skrbeti, da dobimo tudi doma razmeram primerno kopališče. Saj vode nam ne manjka v naši dolini. Poleg mnogih hladnih, kristalno čistih gorskih 6tudencev imamo tudi dva mineralna vrelca, ki izvirata iz prakamenja in vsebujeta poleg drugih snovi mnogo železa. Sprehajališča večinoma po smrekovih in bukovih gozdovih so izredno prijetna. Po cele ure se lahko izprehajaš po visoki planoti Prične se že takoj na starem »Pustem gradu« pri Radovljici, nato pa je nekoliko pretrgana v »Dolcu« pri Kamni gorici, kjer se dvigne spet v gozdove, nekoč na železni rudi bogatih »Vreč«. Čez »Vreče« se vleče visoka planota nad Otočamd doli do Pod-narta, kjer je že vse preskrbljeno za prijetno letovanje. Na visoki planoti so tri lične kmečke vasice. Pod Pustim gradom je stara vas Lipnica, nad Otočami so tri Dobrave, vse obdane od lepega polja, s krasnim razgledom na Karavanke in Julijske Alpe, na konca visoke planote pa čepi manjša vasica Prezrenje. Prav tako lepi izprehodi »o čez predgorje Jelovice, pod planinskim Jamnikom čez Polšico, kjer je mnogo oka-menin, Ovšice, Rovte in češnjico v staro industrijsko središče Kropo, od tajrt pa skozi Kamno gorico v Radovljico. Prijatelji planin se radi povzpnejo na Jelovico, od koder nimajo daleč na Ratitovec in od tam v Selško dolino ali pa v Bohinj. Pa tudi na Karavanke ni daleč od naše doline, saj imamo do Radovljice, ki leži pod Karavankami, itak le dobre pol ure hoda. Najbolj kar pogrešamo za povzdig turizma v naši hladni zeleni dolini, pa je dobra cestna zveza z Bledom. Oddaljeni smo sicer zračno samo dobrih 8 km, toda sedanja cestna zveza z Bledom gre preko globoke savske doline pri Radovljici, nato po napetem klancu skozi to mesto in spet čez velik ovinek skozi Lesce na Bled. Na vse kraje se misli in skuša povzdigniti turizem, le na našo dolino se pozabL Lepi zneski eo bili letos porabljeni v omenjene svrhe. toda na naše kraje nI mislil nihče m to kljub temu, da bi bila taka zveza v dobrobit vse Gorenjske. Kakor je bilo že lani pisano v »Jutru«, bi bila nujno potrebna cesta čez Gorenjsko tudi na desnem bregu Save, saj bi bile z njo odkrite nove lepe pokrajine, znatno zbližana Ljubljana z Bledom in bi s skrajšanjem ceste za 10 km odpadli tudi vsi izredno neugodni klanci med Sorškim poljem in Bledom. Cesta med Gaštejem. odnosno »Gornjo Savo« pri Kranju in Besnico je bila letos zelo dobro popravljena. Potrebno je zve-r.ati le še Bosnico in Podnart, od koder pelje cesta skozi dolino Lipnice do Lanco-vega. Z »Vrh Lancovega« bi se zvezala cesta preko Ribnega še z Bledom. Treba M bilo v skupnem nove ceste le kakih 10 do 12 km in zadeva bi bila urejena v dobrobit našega celokupnega turizma ■—s. Janko Kač: LOH Socialno zgodovinski roman 37 »Prav govori!« je pritrdil pri sosednji mizi sosed Šketa. »Kaj bi se norčevali z zemljo. Ko nima otrok, mu je lahko.« »Pa jih bodo še imeli — očitne«, je nadaljeval Konšek. »Ko bomo ustvarili postavo, da se bodo morali ženiti in ne bodo nas drugih bentili, koliko jih imamo.« ?,Ta je pa bosa! Hehe!« se je vedro zasmejal Sadnik. »Na farovškem plotu se ne bodo nikdar pri nas sušile plenice.« Vsa izba je udarila v smeh, kar pa ni prav nič zmedlo profesorja, vajenega govora iz šdle. »Prav taki ljudje so, kakor mi drugi. Zakaj bi ne imeli istih dolžnosti.« Oštir Kregar je bil dobil za svoj dolg petstotih fo-rintov domačijo z obsežnim gozdom. Ded Matjon ni mogel preboleti tega udarca. Vzela ga je zima še pred selitvijo, ko je dočakal navzlic betežnosti dva in osemdeseti križ. Marjetka ni obupala. Z vsem srcem in močnimi rokami se je oprijela zanemarjenega vinograda, da preživi pošteno sebe in otroka. Viden blagoslov je spremljal njeno delo in že prvo leto je prodala pet četrtinjekov bele žlahtnine. »Kje si pa to kapljico iztaknil?« so povpraševali gostje Sadnika, mlaskaje z jezikom. »Paško ni!« je po strokovnjaškem srkljaju z vso gotovostjo odločil dacar Schweitzer. »Dolenc tudi ni«, je ugibal učitelj Vradač, ki je bil od doli doma. »Ne uganete, pa če vam ga zastonj dam!« se je zvito muzal Sadnik. »Nam boš pa vendarle povedal, saj ti ga ne pre-kupimo«, so silili gostje v gospodarja. »Z Dobrave je!« je naposled priznal Sadnik. »Lej, lej!« so se čudili pivci. »Kdo bi si to mislil?« »Tudi Dobravcu se ni nikoli sanjalo, da bo njegova hči pridelovala vino za prodaj«, je zmajal z glavo dacar. »Bog mu daj večni mir!« je hotel postaviti Sadnik piko temu razgovoru. »Ni bil slab človek!« »Za oštirjaša še predober«, je piknil gospodarja učitelj. »Da ga je pil iz svojega vinograda, še danes bi se mu z nami vred odkrivalo pol Celja.« »Fabriška gospoda ga ima na vesti!« je usekal po mizi sosed Šketa. »Ta ga je pokvarila.« »Ne sodi tako, šketa!« ga je mirno zavrnil Sadnik. »Razmere so tako nanesle.« »Kaj razmere!« ni odjenjal sosed. »Tako je pač bilo in bo, da, kdor se med otrobe meša, ga svinje požro. Kmet naj se ne druži z gospodo!« »Prav govoriš!« mu je pritrdil dacar. »Če izpusti kmet plug iz rok, že sega po beraški palici.« »Tako hudo pa spet ni«, je oporekel učitelj Vradač. »Poglej polgruntarje, četrtjake in kočarje, kako živijo! Po dvoje jih hodi od hiše v tvornico, da služijo denar, medtem ko drugi doma živež pridelujejo. Pa še tiste poglej, ki se na zaslužek v tvornici ženijo in možijo — kakor gospoda se sprehajajo.« »Ne rečem, da jim gre slabo«, je pritrdil dacar, nato pa povzdignil glas: »Toda to mi povejte, kako dolgo bo trajala ta glorija?« »Dokler bodo ljudje oblečeni hodili!« je vzkliknil učitelj, da je vsa izba planila v bučen smeh, »Le vam se zdi, da bo tako«, je odvrnil mirno dacar. »Toda motite se. Fabrika vendar ne obratuje zato, da bomo oblečeni... « »Čemu pa potem?« se je zavzel sosed Šketa in z njim vred vsi drugi gostje. »Čemu?« se je nasmehnil dacar. »Vidi se ti, da meriš vse po svojem polju, ki je zato, da rodi živež, pa naj bodo letine obilne ali slabe. Toda fabrika dela le dotlej, dokler ji prinaša denar mlade. Kadar ne bo več neslo, boš zaman gledal za dimom iz njenega dimnika. Ali nisi bral v knjigah, da so bili naši predniki najprej lovci, potem so postali pastirji, toda svet se je začel graditi na trden temelj šele takrat, ko je prijel kmet za plug.« »Zakaj nam to pripoveduješ?« mu je vpadel ▼ besedo učitelj. »Saj to vedo že otroci!« »Seveda vedo«, je potrdil dacar, »da je bflo tako nekdaj — v davnih časih. Saj jih tudi vi in vse šole učite le nazaj gledati, kako je bilo.« »Ali naj jih učimo iz kart brati prihodnost kakor ciganke«, je pikro vzrojil učitelj. »Ne iz kart, iz zgodovine jih učite brati!« ga je zavrnil dacar. »Fabrike obračajo kolo zgodovine nazaj. Iz poljedelca napravljajo spet čredo pastirjev, ki se seli, kakor veleva fabriška paša — zaslužek, iz kraja v kraj brez zemlje, brez domovine.« »Tako slabo menda ne bo!« je posegel v pogovor Sadnik. »Ne le tako, še hujše utegne priti«, je predel dacar naprej svoje misli, »če se zapro nekega dne fabriška vrata, pojdejo pač brezdomci na drug pašnik. Kaj pa bo, župan, s tistimi, ki so si postavili hišice, prikupili njivo za krompir in nemara tudi kozo ali celo kravo. Kam pojdejo tisti?« »Kmet jih bo redil!« je odgovoril namesto župana sosed šketa. »Morda nekoliko časa«, je*potrdil dacar, »dokler ne bo prevzel nov gospodar fabrike ter bodo fabriški kajžarji zadovoljni, če jim bo sploh pokazal denar za njihovo delo. To bodo fabriški sužnji, prikovani na svoje bajte in svojo ped zemlje, še hujši sužnji od tistih zamorcev, ki jih vklenjene prodajajo po afriških sejmih. Le-te mora gospodar vsaj rediti, da mu ne poginejo, ker je štel zanje denar. Fabriški sužnji so pa zastonj!« »JUTRO« St 165. |0 - Nesena, TO. 1936. TRDNO STOJI FRANCOSKA STRAŽA OB RENU novi uniformi Nova romunska zveza z Vzhodom Iranski ("perzijski) poslanik v Bukarešti je romunskemu trgovinskemu in indnstrlf-skemn ministrstvu predložil načrt, po katerem bi se osnovala stalna pomorska zvem med Konstanco m Trapectmtom. Iran in Romunija naj bi posredovali psi turški vladi, da bi slo blago, ki bi dospelo iz Konstance v Trapectmt po suhem preko turškega ozemlja v Iran. Preko Konstanc« in Črnega morja bi šlo zlasti tisto blago, Id ga hoče Iran nakupiti v Srednji Evropi ta ki bi imelo preko Trsta, Rdečega morja ta Perzijskega zaliva dosti daljšo pot. Muze} iz starih kamnov JZ kamnov, ki eo j5h obeekaS atm< RtatJJani, so pri Honsesteadn na Axigte-Skem z^rracETl sedaj moderen irarzej. Ra-b3 bo za shrambo abiroriarrsksih TKtrmtntn tn izdelkov . Iz kamnor tega muzeja m bSH Rfcmljan! nekoč agra<5tii zdd za. Obmejno utrdbo. Tudi kamenite plošče na h! muzeja izvirajo iz rfcmskfli ča?w. Rokopis družabnega človeka Ameriški psiholog dr. June Dawney trd na podlagi natančnih primerjav, da se značaj družabnega človeka kaže tudi v njegovi pisavi, ki je dosti lepša nego pisava zakrknjenega samotarja. Pisava družabnega človeka je skoraj vedno enakomerna, razločna, gibčna, dočim samotni ljudje ne pišejo samo nerazločneje, temveč pogostoma tudi s krčevito spačenimi črkami. Na levi: Francoski Knjižnica pod milim nebom V newyorškem BrVaniovem parku je župan tega mestnega dela otvoril knjižnico pod milim nebom. Ta knjižna ca je na razpolago vsem, ki hočejo med sprehodom brati. Za 10 centov, ki se uporabijo za brezposelne, daje uprava (knjižnice svojim klien-tom na razpolago še ležalni stol. Število obiskovalcev te knjižnice stalno narašča. Pceebno ob nedeljah jih je mnogo. Povprečje zadnjih nedelj je bilo 328 bralcev. V glavnem gre za [interesente iz ljudstva in za starejše ljudi, dooim daje mladina pred-noet športnim prostorom. Statistika, ki se nanaša na knjige, katere ljudje najrajši berejo, ugotavlja, da pripada prvenstvo svetemu pismu. Takoj za njim pa pride zbirka detektivskih povesti pod naslovom »Ameriški grehi«. Sledi »Splošni uvod v psihoanalizo«. Klasikov publika ne upošteva prečeč- 2o Pickensovih knjig, ki jih je knjižnici daroval neki dnevnik, ni imelo še nobenega čitatelja. Tudi za Goe-tbeieve knjige se ni zanimal še nihče, kar je malo čudno, kajti baš blizu knjižnice stoji njegov spomenik, pa bi si človek misliL da bo imelo to na obiskovalce knjižnice kakšen vpliv. Amerika spet rada potuje Kakor vse kaže, obeta letošnje potovanje Američanov v Evropo pravo visoko konjunkturo, karšne ni bilo že od L 1932. Prejšnji mesec so oblasti izdale skupaj 27.632 potnih listov. To število je za 21 odstotkov višje nego za isti mesec preteklega leta. Od junija 1932. ni bilo več nobenega meseca, ki bi dosegel to število. tank najnovejše konstrukcije — Na desni: Fancoska trdnjavska pehota v Oddelek novih francoskih topov proti tankom Vodna pot med Baltiškim morjem in Poljsko šlezijo Načrt ima za Poljsko ogromen gospodarski pomen V Južno-zapadm Poljski so se začela dela izkop velikanskega prekopa, ki bi premogovno področje šlezije zvezal najprvo s Krakovom in Vislo in potem z Baltiškim morjem. Ta načrt hi predvsem razbremenil železniške proge, ki prevažajo sedaj premog z izgubo, nadalje bi pocenitev prevoza povzročila tudi pocenitev premoga samega. Da bi zagotovili plovnost obeh rek Brvni-ee in Przemsza v gornjem teku prekopa za eelo leto. nameravajo zgraditi sistem jezov, ki bi omogočili prekopu in obema rekama stalno višino vode. Pri mestu Kozlovvi Gor, gradijo velikanski jez, ki bo zapiral 6 km dolgo umetno jezero. To jezero bo vsebovalo 16 milijonov kubičnih metrov vode- Popla. ve v tem ozemlju v bodoče ne bodo več mogoče, razen tega se bo zagotovila plovnost re.k in prekopa od Šlezke do Baltskega morja vse leto. tudi v primeru suše. Dela so preračunana na več let. Rešilni šotor Najmodernejši pripomoček medicinske vede Angleški zdravnik, sir Leonard Riff, je izumil pripravo, ki 6e to gotovo kmalu udomačila po vseh modernih bolnišnicah. To je gumast šotor, ki se pritrdi pacientu čez glavo in ramena in rabi za to, da mu stalno dovaja kisik. Šotor je četverooglat in ima vrsto celuloidnih okenc, ki omogočajo zdravniku opazovanje bolnika, šotor se nad bolnikom zapre tako, da ne dobiva ta nobenega drgega v zraku. Kisik prihaja skozi cevi, posebna priprava skrbi za odstranje- vanje izdihanega zraka. Praktično so novi šotor uporabili te dni prvič v vvestminsterski bolnišnici v Londonu. 10-letna Annie Elverson je bolovala za je- j VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! IVERI Senzacije so kratkotrajne. Kdor ima svoja ušesa, sliši že sredi trušča, kako rasa trava čeznje. Majhni povratki dušeVidi4e. g Possart, v kako poštenem hotelu ste. Zvečer bi lahko pustili svojo zlato uro pred vrati in bi jo našiti zjutraj nedotaknjeno-« VSAK DAN ENA »Nočemo biti več moške igrače !< (»Politiken«5 t CENE MALIM O G L A S O Po 60 por za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oid, ki iščejo ■lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ga vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17-—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T)fft Ttm w odgovor, priložite ***** js ▼ ▼se pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še maJk pulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana« Kam pa,kam? Beseda 1 Din. davek 3 LKi na Šifro »U dajanj« naslovu 5 Diru NajmanajSi ineeek VI Din-Vsi k Fabjanu aa Gline« na novo dospeli evi&ek, po izredno nizki ceni. Za prigrizek poiian-, peče®« račke ter druga mrak. ki topla jedila. Se priporoča Dolenjski Lojze. Slinee IX73U. 16547-tS Tudi mi gremo danes na strelišče Pod.rož-nik. da bomo jedli dobre niSk« in pili dobro virce. ^ 10475-:6 pr| Ravbarju B Bežigradom danes vrtna ■veselica. Igra »Sloga«. — Vetap proet. y 16490-16 V nedeljo 19- t- m- vsi na veliko gasilsko vrtno veselico, ki se vrši na vrtu g. Zaletela Ivana v St. Vidu biffet. Začetek ob 3. url. vstopnina proste. Vabljeni vsi prijatelji vesele zabave la plesa. Na sviri.-nie. 16591 18 Na vrtno veselico ti se bo vršila dne 19. VTL 1936 na vrtu gostilne Brleel] Ivana v Stepanji vasi. vljudno vabi prostovoljna gasi!-Bka četa, Ljubljana. Stopanja vas. Začetek ob 15. trti. Vstop prost. 16654.28 Pridite vsi na žegnanje v Tomačevo k Ftažgarju po bobe. 16655.18 Danes, 19. t. m. vsi v gostilno K Panju Vegova 10 kjer se boste najbolje ln najceneje zabavali. Vabljeni vsi prijatelji dobre kapljice ln vesele zabave. Nasvldenje. 16603 18 rr&mč ' ' Beseda 1 Din, *>avek 3 Din aa iifro ali dajanje naslova 6 DLa. Najmanajši znesek 17 Din. Letovišče in kopališče Jv» ftorS. Gorenja vas nad Skorjo Loko se priporoč.'. 170-36 Opremljeno stanovanje obstoječe Iz kuhinje ln več sob s krasnim balkonom. razgled na jezero itd. na Bledu pod u-godnimi pogoji oddam. Vprašati na Vili Mira. Bled 2. 16364.38 Absolventa et rnjn o-delov od s-k e šole, s prakso v tkalnici, »prejmemo. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Tkalnica«. 1&S43-1 Zastopnike '.s oDročoo prodajo oašli. »osneiualuikov brzoparilni kov itd. iščemo Pooudb.-nasloviti na »Persons«, — Ljubljana, pošt [>red»l 3fJ »1-1 Hišnika k.i bi opravljal tudi vrt in avto, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16342-1 Boljše dekle vajeno kuhe, pridno in čisto, sprejmem. Ponudbe z navedbo pogojev in- dosedanjih službenih mest pod »Zanesljivo in pošteno dekle« na ogl. odd. Jutra. 16551-1 Spretnega prodajalca-ko za obisk privatnih strank sprejmi-m pro-ti tik sumu takoj. Potrebno Din 100,-Naislov v vseh j>osl. Ju.rra 16587-1 Pletiljo mbvdo za raven pletilni stroj išiSe-m. Mesto stalno preko vsega leta: stanovanje ,oskrba v hiši, plača po dogovoru. Strojna ple-tiona V prš IX', Zagreb, Dra-škovičeva 27. HG312-1 Natakarica prid.no, pošteno in sprotno, sprejmem trnkoj sa Union-sko klet. Mesto je staino. P. Sterk restaivrator. 16531-1 Uradnico s popolnim znan j rim, nemščine, iščem za 1. avgust. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 16526-1 Mizarskega pomočnika za pohiStvo in vajenca, sprejme mizarstvo »Sava«, Rožna dolina c. TV 16568.1 Kontoristinjo mlajšo Iščem. Pogoji: popolno znanje stroje, plsja, slovenščine ln nemščine. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra. 16545-1 Sotrndnika s ra Dia 90.000, iRčem ra. dotoroidočo obrt. Ponudbe na podrunžiro Jutra Maribor pod ^SitaJeo zaslužek 100«. 16405-1 Letoviško hišico v planinah na Gorenjskem (u.500 m), — popolnoma opremljeno, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Begunj« Tržič« 16030-38 Več sob l&hk« tudi b kuhinjo, od-dttm v Žirovnici št. 6, Gorenjsko. Kržišnik Fr. mmMmm Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifrv> al: dajanj« naslova B Din. NajmanajSi znesek 17 Dia Pisarniško moč mlajšo, event. absolventa obrtne Sol«, sprejmem za k<»vinski obrat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ko-rinaki obrat«. 163S5-1 Hišnika ea večjo stanovanjsko hišo v sredini mesta lščero. Prednost Imajo vrtnarji. Pismene po. nudbe poslati na ogl. odd- Jutra pod »Brezplačno stanovanje« 16532 1 Kleparskega pomočnika mlajšega, ki je vešč v *v-togemskem v«irje>nju, sprejmem. ,N'asl<"v v vseh posjo,-valnicah Jutra. 16410-1 Služkinjo pošteno, snt°r) dobi službo. Ponudbe na ogl. odd J utra pod »Dober«. 16318-1 Boljše dekle katera je vajena kuhanja. nekoliko šivanja in ki ima veselje do otro ka sprejmem k uradniški družini kot samostojno gospodinjo. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na ogl. odd. Ju tra pod »Dobra in varčna«. 16314 1 Dve prodajalki prvovrstni moči z znanjem slovenskega ln nemškega jezika Iščemo za manufakturno veletrgovino v večjem mestu države. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Dobra prodajalka«. 16292.1 Samostojno gospodinjo sredmjih leo možnosti oženjen par, — iščeim. Prednost imajo oni, ki so že delovali v tem p°-shi. Obenem sprejmem kočijama in deklo. Nastop takoj. — Marof Boizin, pošta Odra pri Zagrebu. 16360-1 Krojaškega pomočnika za boljše deimske plašče — S[rrejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. .16330-1 Prilcrojevalca in priikrojeva.lko z večb-tno prakso in mojstrskim izpitom. iščem za fino dnmfiko konfekcijo 7« takoj ali kasneje. Ponudbe z referencami in zahtevami na rodruž-nico Jurfsra v Mariboru pod »3000—5000«1. 1G&41-4 Krznarski pomočnik z daljšo prakso prvovrstna moč, dobi nu-sto. lismene ponudbe na ogl. odd. Jutra jkx1 šifro »Krznar«. 16557-1 Risarja tehnika, vestnega in natančnega. sprejmemo za tuširanje načrtov. Plača po dogovoru od komada. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16573-1 Začetnico za gostilno in ostala del«, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16646-1 Frizerko ali frizerja in brivskega pomočnika — sprejmem tflkoj ali pozneje. Salon Koman. Poljanska cesta 13. '66M-1 Stalno službo slnge v podjetju dobi, kdor vloži io—1(2.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra (»od »Takoj avgust«. 16614-1 Mesto natakarice stalno, oddam. Pogoji: Podjetna in poštena, z večjo kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »SeptemliPT« 16396-1 Prvovrstnega prirezovalca (Zuschneider). za gornje dele obuval, ki je obenem tudi samostojen modelir. — sprejmem takoj v službo. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstni prikrojevalec. 163S7-1 Tkalca za lesene statve drvonifke, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16374-1 Mlado kmečko dekle močno in zmožno vseh hišnih del, sprejme 1- avgusta hotel Stegu. Za.?rad št. 64, Celje. 16&37-1 Slaščičarski pomočnik zmožen in zanesljiv v svoji stroki dobi takoj zaposlitev. — Naslov v '^seh poslovalnicah Jutra. 16630.1 Vdovec državni uradnik s 6 letnim otrokom, išče nad 35 let staro služkinjo, veščo vsega gospodinjstva ter nekoliko šivanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posav. Je«. 16612-1 Šiviljo Izurjeno v Izdelavi pletenin, sprejmem. čuden Celovška c. 28. 16671.1 Mizarje za pohištvo. Iščem takoj. Sever Maistrova 10 16592.1 Službo inkasanta in sluge dobi mladenič ki posodi v podjetje Din 6000— Možnost tudi soudeležba z večjim kapitalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten ln točen- 16668-1 Perfektno kuharico snažno, zdravo, zmožno samostojnega gospodinjstva, iščem. Ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest pod »Privatna hiša« na ogl. odd. J utra. 16360^1 Strojnoključavni-čarskega mojstra strokovnjaka za izdelavo štanc, ki je tudi izprašan kurjač in strojnik ter se za«topi na popravilo im pre-u.rejevanje vseh strojev za predelavo les« in lesnih izdelkov, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mojster«. 16353-1 2 ročna modelirja izkušena za livarno, iščemo. Nastop fci.koj. Ponudbe poslati na Osječ.ku ljevaonicu željeza i tvorni cu stroj ea'a d. d. Osijek. 16463-1 Sobarico ki zna nekoliko šivati in deklico za vse, ki zna nekoliko kuhati, iščem za letovišče. Vlastelinstvo Bala-govi dvori, Samobor pri Zagrebn. 16550-1 Gospodinjo z nekaj gotovine za mestno trgovsko hišo. iščem. Ponudbe pod »Witwer 60« na ogl. odd. Jutra. 16447-1 2 krojaška pomočnika za moška in damska boljša dela, sprejmem za september. Pleško Jože, Cankarjevo nabrežje 3. 16585-1 Pridno dekle za vsa hišna dela, sprejme Rotal štrukel. 1&587-1 Natakarico kavcije zmožno ne premlado sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16659-1 Več čevljarskih pomočnikov za fino šivana in zbi-ta dela. Sprejme se isto takoj tudi 1 Stepa rico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16589.1 Službo sluge ali kaj podobnega iščem s kavcijo 5.000 do 10.000 Din. Ponudbe pod »Točen« na ogl. odd. Jutra. 16220.2 Kuharica z 10 letno prakso želi premenlti službo. — Ponudbe pod šifro »Samostojna 1936« na ogl. odd. Jutra. 16280 2 Plačilna natakarica išče službo v boljšem lokalu. takoj ali pozneje. — Miiada .lurasek, Maistrova 9, Kamnik. 16493-2 Prodajalka vešča manufakture in špecerije vsestransko prijazna, želi namestitve v kakšnemkoli kraju. Naslov pove oglasni odd. Jutra. 16368-2 Lepo nagrado dam tistemu ki mi pre skrbi stalno službo pri kakšnem podjetju nadzornika. inkasanta potnika prodajalca, naku-povalca. vratarja, čuva j a in temu slično Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma za nesliv«. 16291-2 Mesto hišnika želi 2drav fant. Valen popravil avtomobilov, motorjev, telefonov In instalator. Sprejmem tu di drugo službo. Polo. žim hranilno knjižico Din 30.000 kot garancijo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 162S9-2 Služkinja pridna in poštena vajeji« hišnega in vrtnega dela, išče službo k primirni družini. Naslov v vseh posl. Jutra. 16410-2 Mladenič izučen rnii-zar, vojaščine ppost trezen, oošte«, želi kakršnokoli stalno zaposli-tov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv fant«. 16437-2 Izprašan strojnik in kurjač z večletno prakso, izučen ključavničar, železoetrugar in kotlar, zmožen voeh popravil tndi vod vodnih ln električnih instalacij in toge.nskega varjenja želi pri dobri fiTmi za.posljenja. Na-?lov v vseh poslovalnicam Jutra. 16333-2 Mesto korespondenta ali sličoo išče 2E>leten mln-danič z gimnaizijeko izobnaiz-bo in znanjem italijanščine, francoščine in srbohrvaščine. Ponndbe m ogl. odd. Jutra pod »Maln plača«. 16392-2 Manufakturist vodja večje tvrdke v Ljubljani. želi premeni ti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».Prvovrsten m zanesljiv prodajalec«. 16493-2 Šofer - mehanik z daljšo prakso, vojaščine prost, zmožen vsakovrstnih popravil, želi premeni ti 'liižbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jirtra. 366S&.2 Vsaka beseda 50 par: iavek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Natakarica stara 34 let, išče službo v boljši gostilni ali restavraciji. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na [»odružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Pridna in poštena«. 16342-8 Vrtnar z dobrimi spričevali, vajen samostojnega vrtnarstva, — ki je pravkar odslužil vojaški rok, išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar«. 16335-2 Vzgojiteljica otroška vrtnarica, perfekt-na v slov. in nemškem jeziku. zanesljiva z dobrimi spričevali želi mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra vzgoja«. 16470-2 Gospodična želi iti k nemški družini brezplačno kot pomoč v gospodinjstvu ali podobno, v svrho nemške konverzacije. Naslov v vseh posl. Jutra. 1653&-2 Dekle pridno, zanesljivo. vešča kuhe ter vseh gospodinjskih del. išče službo najraje na Gorenjskem. T. K. Medvode 63. 164*26-2 Trgovski pomočnik dobra starejša moč (nekadilec) z dolgoletnimi spričevali, vešč tudi nem ščine. išče mesto v trg. z mešanim blagom na deželi. Bil le več let poslovodja. Pisma prosim pod »Marljiva resna moč« na ogl. odd. Jutra. 16267 2 Mesto hišnika išče zakonski pwr brez otrok, vešč vseh hišnih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik«. 16650-2 Mlajša gospodična želi zaposlitve v boljši p-ostilni v Ljubljani ali Celju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Delovna«. 16670 2 Mlada postrežnica Išče zaposlemje za kakšen dan v tednu ali vsak dan. Zna lepo prati in pospravljati sobe ln sploh vsa hišna dela. Usnjarska ul. 1. 16596-2 , Ilioa 13. 16V>4-16 Motorno kolo »Puoh«, v odličnem sanju. prodam. Cena Din. — Vanovšek, Lastni dom 18. Celje. 16634-10 Potniški avto manjši, prodam tu dri na obroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potniški«. 16ti31-lfi 7. sed. limuzino v vodnem stanju, kupim na mesečno odplačevumje po Drn 1.500.- Ponudbe f točnim opisom in najnižjo ceno poslati na ogl. odd. Jutira pod »Limuzina 7«. 167:50-10 Indian s prikolico >00 ccm v zelo dobrem stanju poceni naprodaj. OeTovač, Wolfova 1 "n. ta 6. 16669.10 Beseda 1 Din, lavek S Din ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSi znesek 17 Din. KOLESA telo poceni prt S. Rebolj & Drug Ooepoevetska 18. 85-11 Jubilejna dvokolesa moška in ženska »Tribuna« preoi-zno izdelana, poceni. i'revozni triciklji, za trgovce, ohrtnike in mlekarice, novi modeli «1 1.900 Din najprej. Najnovejši modeli otroških vozičkov, šivalni stroji. Ceniki fr.unkn! »TRIBUNA«, F. BATJEL Ljubljana, Karlovška cesta St. 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. 10548-11 Vsako poškodbo aa Vašem avtomobilu Vam strokovno, solidno m po nizki ceni popravi strokovna autokteparska delavnica Alojzij Du dek. Ljubljana Glinška 3 ob Tržaški cesti. 150 10 Avto »Opel« odprt dobro o-hranjen, ugodno prodam. O. Žužek Ljubljana Tavčarjeva 11. 16498 10 Avto Chevrolet štirlsedežnl. dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16366-10 Ugodno prodam 214 tonski tovorni av. tomobil »Citroen« 2 '-2 tonski tovorni avtomobil »Chevrolet« 18 sWandencr« prodam za Din 3000.- Setina Snt. Lovrenc p. Vel. Loka. 1644 -10 Motorno kolo kupim; kot plačilo dam radio poljubne znamke. Naslov v vseh poslovalmcali Jutra. IG&fTMO Moško kolo skoraj novo, prodam po nizki ceni.. Picelj Viktor, Rečna ul. štev. 3. 16473-11 Buick 7 sedežni odprt v brez. hibnem stanju, pripraven za izletne taV=l aH gasilce — CHRTSLER PLTMOTTTH 5 sedežni mederne tloe ekonomi, čen. — AMTLCAR mali. dvo=edežni športni vm, — FORD 3 tonski 4 cl-1'ndsrski cena 13000.— Din — CHEVROLET limuzina. kot nova vo. žen 15.000 km. proda p-xl nalugoduejšimi pogoji J. Lovše, zastopstvo DKW, Tyr6eva 35. 16552-10 Kolesa malo rabljena boljših znamk zelo ugodno naprodaj pri »Promet« — (nasproti križanske cer. kve). 16564-11 Pohištvo Beseda 1 Dia. iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSi meeek 17 Din. Na obroke in hranilne knjižice POHIŠTVO Največja iibera vsakovrstnega pohištva, sobnib in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, orehova korenina .... 5000 Sperane tpalniee plesk. 1600 omare ...... 400 postelje ..... kuhinj, oprav« ... 650 kuhinj, kredence . . 950 kuhinj, mize . . • . 1&0 kuhinj, stoli . • « • 50 otroške postelje . • . 806 otroški vložki . » • 60 otroški madract » . 130 madraci . . • * . 230 žični vložki . . • . 90 gostilniški stoli ... 32 zaboj za premog . . 80 zaboj u smeti ... 50 Izvršujemo pohištvena ln jtavbena dela po načrtu. Sprejemamo vsa popravila po konkurenčni ceoL Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Roina dolina Miklošičeva cesta 6. 116569-113 Kompletna spalnica bela, zaradi odpotovanja takoj zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16306-12 Več boljših kuhinjskih oprem nudi po telo nizki Krže Franc, mizarstvo. Vrhnika, Idrijska c. 2. Oprem« so na ogled pri Janežiču pleskarju v Ljubljani, Tyrše-va 33. 16031-12 Spalnico malo rabljeno, prodani po nizki ceni. Celovška cesta 84. !A54CMf2 Jedilnico kompletno, moderno, zelo lo|»o, ceno prodam — tudi za vic?,ne knjižice. Naslov v vseh posloval. Jutro. 16488-12 Prodam posteljo z bla-zmami na vzmeti. 2 omari za obleko, no no omarico, mino, 6 stolov. umivalnik z zrcalom, dekori-ran S}>alni diva/n. kopalno kad, 2 kuhinjski kredenci in lednjai, zaradi sd-itve. Nnelov v vseh po-s'ova nicah Jutra. 16373-13 Spalnica dobro ohranjena (staro-nemškl glog). ugodno naprodaj. Ogleda se la. bko od 10.—12. ure dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16561 12 Pohištvo za kuhinjo in spalnico naprodaj po nizki ceni zaradi po.nwuijka.nj« prostora. Naslov v vseh poslov. Ju' ra. J6617-1E Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. »Šnur-tamburir mašino« staro, dobro ohranjeno, — kupim. - Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Stroj«. 16376-29 ! Srna z dvema letošnjima ml»*-čema napreduj. Črnomelj št. asa. 16^50-žT Lepo nagrado m vrnitev rumeoe govor«eio I>aipi«ric«-akot>čevke. Informacije v ogl. odd. Jutra. 16.76-27 Čistokrvna volčjaka samoc in samica, stara 8 mesece, ugodmo na^tvjdaj. EHmičeva ul. 10, za Primcr-jem. Angorski maček bel Piki se Je zgubil prejšnji " teden. Odda naj se proti nagradi, — Grablovičeva ul. 8. 16517-59 Psička starega 6 mesecev manjše rase kupim. Dalmatinova 15 vratar. 16604.37 Rabljen stroj za zavijanje pločevine. Sickenmaschine. kupim! Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod stroj 88. 15756.29 Šivalni stroj dobro ohranj»m, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«. 18539-č® Šivalni stroji malo rabljeni vseh znamk poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlnžanske cerkve.) 16565-29 Pletilni stroj 8—80 ali 10—80 vzamem v najem eventuelno kupim. — Pondudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tola 1936«. Sprejmem tudi Izurjeno pletinljo. s hrano ln stanovanjem. 16567 29 Opekarski stroj Izvora Steinbrtlk Graz, moderno opremljen v brezhibnem stanju, za^ radi skrčenja obrata u-godno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj 88«. 16521-29 Elektromotor za trofazni tok 3č*V320 W 10 K S prodam a li za menjam za močnejšega 10—115 KS, z obračanjem i*i4Wl v micufe. Pilarna I. Figar, Ljubljana, Vošnjakova 6. 16G76-29 Clas bila Beseda 1 Din, davek 3 Dm za šifro ali dajanje islova 5 Din. NajmanajSi *nt*ek 17 Din. Klavir dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 16306-36 Kompletno partijo pihal, instrumentov pločevinastih in eoa za fanfaro, ugodno prodam. Bol-r'.ič, Amerikam Bar, Zagreb Jelačičev trg. 36405^6 Klavir kratek, dobro ohranjen, — prodajn za Din U300. Naslov v vseh posl. Jutra. UMOl-aS BREZPLAČEN M3UK V lORAKJU I raud\ |MEINEL4HERDLDffl [[TtfORHlCE 61ASB1L MARIBOR st 101 i Beseda 1 Din, lavek 3 Din 'A šifro ali dajanje naslova 'i Din. NajmanajSi znesek 17 Din. Psa resastega foksterlerja, 3 meeece starega prodam za 250 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Pes«. 16518-27 Beeeda 1 Din, flavek R Vtm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši " '*■ 17 Din. Prodam »Ljubljanski Zvon«, iglu, I. del Pleteršoika in 1l2 nemških romanov is zbirke »Romane der VVelt«. Vae v dobrem stajiju. Nariov v vseh poslovalnicah Jtm. 16468-8 Kupim povest »Za svobodo in ljub««*«, Knjiga mora biti dote* ohranjena. Ponudbe n» ogL odd. jutra pod mačke »V«-za.no ali bnošiirano«. M9M Letnike revije »Slovan« kompletne, dobro oikraujo-ne, U. doi Pkteršnika, Zo-lajnve novieJe »Jaque« D»-nK«ir - Nak Micouijn« (izšlo v Gabrščkovi Salonski knjižnici v Goricil, Kiplin-gniasixanje Istih Vsi posli Kmečke zaščite. Edina konceslontrana komercialna olsarna LOJZE Z A J O. LJubljana, Gledališka ul. ?. Telefon 38 18 34-16 V najem Be«eda 1 Din. lavek 3 Dui za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Gostilno prodam ali oddam v nejem takoj v ljubljanski okolici l>oleg velike tovarne. Kon e<-sija potrebna. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 1654-9 17 Dobroidočo gostilno na prometnem kraju oddam najem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prilika«. 16462-17 Otroški voziček ^ožljlv, posteljo ln ši. valni nruj kupim. Ponudbe pod »Denar« na egL odd. Jutra. 16566-7 Strešne opeke ■tare (bodrovca ali za_ rezane) 1000—2000 komadov kupim. Ponudbe pod S. Kramar, Dolenjca c. 5. 16500-7 Fotoaparat 6X9 Za zviti film. kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16382-7 Kovčeg vefiji. samo dobro ohranjen' amerikanske vrste ■11 pa »Schranckkoffer« kupim — Ponudbe pod ►Kovčeg« na ogl. odd. Jutra. 16223-7 Vložno knjižico Hranilnic kmečkih ob."in Ljubljani do Din 30.000 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pcod »Jugoslovan«. 1.6330-M6 Poravnave plačan.ja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilno knjižice. nfllož-be kapitala tudi hranilne vloge zaščitne ureditve, davčne napovedi, knjigo-vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko jro-spodanske posle izvode in izvedeniška mnenja oddaja koncesijoniran« Trgovsko gospodarska poslovalnica v Ljubljani festa 20. oktobra. Rimska cesta št. 7. Za pismeno pojasnila znamke. 1:5050-16 Hranilne knjige Mftstne ljubljanske lOi.OOO Din zamenjam za Ljudsko hranilnico v Ct-lju. Isto tak o zamenjam ljubljansko Kmet-sko za 65.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zamenjava v Celju« 16&:>2-16 Pletilnico oddam v najem zastonj samostojni pletilji. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Jamstvo«. 16344-17 Mlin na plinski pogon, oddam najem. Več sc rave pri Ka-ste.lic Fnancu. Gaberje. p. Vel. Brusnice. 16439-17 Parno pekarno dobro idočo dam za daljšo dobo v najem. kavcije zmožnemu mojstru. Prevzame lahko takoi. Ponudbe je poslati na osi. odd. Jutra pod šifro »Pekarna« 16128-17 Mesarijo in preka jevalnico. na prometnem kraju, vzamem v najem, takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalni-ca-h Jutra. 1 sta IV it. 4. 16601.20 Posestva — hiše vinograde od 30.000 dinarjev naprej Gostilne — trgovine prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 36. 16-126-30 Špecerijska trgovina v Ljubljani zaradi bolezni zelo ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16657 19 Lokal iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Svetlo« 16664-19 Beseda 1 Din lavek 3 Din ia šifro al: dajanje naslova 5 Din Nfljmanajši znesek 17 Din Novozidana hiša 62.000, hipoteka M.OnO, mesečni donos 900 Din, dve do tiridružinska, v lepem, mirnem industrijskem pred mestju Maribora, tudi za obrt. naprodaj. Poizvedeti: Pobrežje, Gosposvetska 56. 16339-30 Gozd lepo zasajen v Besnici nad Kranjem, na-jrodaj. Interesenti naj poš-jejo svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Lep gozd« 16268-20 Hiša v Kranjski gori enonadstropna z lepim vrtom na najlepšem prostoru naprodaj. Informacije pri Cilka Augusta Kranjska gora 74. 16310-30 Novo hišo krasno, z ograjenim vrtom, Ljubljani, poceni prodam proti gotovini za li20.000 Din. Poizve se: Prisojna ulica št. 5, v gostilni. '6308-30 4—5 sob Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske zamenjam za knjižice Mestne hranilnice v Škofji Loki do zneska Din 45.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. za pisarno s centralno . kurjavo in trgovinski l(f!4t?1-ilB | ]0kai oddam z novembrom v palači Viktoria. Kambič prvo nadstr. 16656-19 Kompanjona kapitalom 30.000. za nov izreden posel, iščem. V treh mes-e.oib 300.0!*» zaslužka, takoj dobi mesečno '20.000. KnmfMnjon mora osebno sodelovati pri d'lu, mora bitii trgovsko naobra-žen. Sedež dela v Zagrebu. Obširne nujne ponudbe pod Kom panj on K -37:19« na Intemeklam, Mosiijkuva. 2R. Pritlično stanovanje lepo in lokal, oddam. Ljubljana, Stožice, "ob Tyršea-i ll®57-16 | c.(«sti. Poizve se Figa-r, Voš-njakova 6. 16575-lf Trgovina galanterije in trafika, na prometni točki v »Ljubljani, zaradi bolezni naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Odkupnina 40«. 16483-19 Posojilo dobijo državni, samou. pravni ter upokojeni uradniki brez porokov proti zaznambi na pre. jemke. Dopise na: Po. verjeništvo Gradjanske dion. štedione Daruvar Ljubljana Tyrševa 55. Za pismen odgovor pri. ložiti Din 3 v znam^nh 16607-16 Zadružnika s kaipita.lom od ft'">.000 Din naprej, iščem. Dopise na ^»oelružniieo Jutra v Celju pod značko »Sigurnost.«. 16638-16 Knjižico Mestno hnanilnice Radovljica ca. 5., i>rodam. — Pncnndite ceno na ogl. odd. Jutra pod »Radovljica«. 163H3-16 Za vodstvo podružnice v enem mestu Jugoslavije se išče akademsko naobražen mlad gospod. (Absolv. ing. ali trg. a-',ad. imajo prednost). Strokovno zjianje se v 14 dneh priuči. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod ■--•Eksistenca«. 16629-16 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Zahvalo Čutim dolžnost izreči javno zahvalo kliniškemu specialistu ginekologu g. dT. Ka-kuljič - Zelovii, ki me je s spretno roko rešil s težko operacijo dolgotrajne, nevarne bolezni. Morinšek Silva, Ljubljana. 16501-31 Mlekarno dobro vpeljaaio, na |.romet-neim kraju v Ljubljani, —• kupiim. — IVvnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarstvo«. 16507-1» Lokal pripraven za brivniVo, mlekarno, trafiko aH pisarno, odda avgusta gostilna Brezov šek, Komenskeg« ul. 3fi. 16405-10 Vojaške informacije ureditev osebnih zadev daje najhitreje: Informacijski zavod. Ljubljana Selenburgova ul. 7/1. Za informacijo priložiti Din 12.— v znamkah. 16504.31 Informacije, inkaso hitro izvršuje: Informacijski zavod, Ljubljana. Selenburgova ul. 7/1. Davčne zadeve pritožbe prošnje za o-bročno odplačevanje odpis itd.: Davčna poslovalnica Ljubljana. Selenburgova ul. 7/1. 16506-31 Intervencije v vseh zadevah pri vseh oblastvih in ministrstvih izvršuje hitro ln uspešno: Gospodarsko, pravna pisarna , Ljubljana Selenburgova ul. 7/1. ' 16503.31 Lokal za trafiko, pisarno ali obrt v centru, oddam takoj. Naslov' v vseh poslovalnicah Jutra. 1649319 Dva lokala skupno ali posamič za pisarno ali trgovino ta. koj oddam. — Vprašati Kolodvorska ul. 35/1. 16525-19 Restavrater ji! Zaradi bolezni oddam prometno restavracijo tik morja. Krasne terase. potrebno 15.000 D:n. Dopise pod »Gornji Ja dran« na ogl. od'! Jutra. 16367.19 Trgovino s tekstilnim blagom na naj prometne jši' točki mesta, zelo dobro vpeljano prodam. — Resne ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Trgovina 200«. 16383-19 Več jo trgovino v industrijskem trgu na Go-renjske.m oddam z vso zalogo in inventarjem pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji podjetnemu trgovcu v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik promet«. ,;«361-:li9 Gostilno v večjim kraju pri Ljubljani. moderno urejeno, le>po opremljeno, dobro vpeljat.«, oddam takoj ali po^noje. Ponudibe ped »Zaradi bolezni« na ogl. odd. Jut-a. 164i49d9 Lokal v novi hiši. primeren za obn^ in trgovino, poceni od-daim 1. avgusta. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 16476.19 Gospodarska podjetja: industrije, trgovine, trafike, bufete, hotele, restavracije, kavarne, drobnarije, oenzio-ne, zdravilišča. letovišča prodaje in posreduje naknp uspešno in solidno: Poslov-nica Pavlekovič. Ilira 144. 164158-19 Trgovino mešanega blaga vpeljano, z inventarjem in stanovanjem v Ljubljani, oddam zelo usodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjeten«. M074-1® V Brežicah okolici ugodno ,-roda jamo hiše, stavbišča, vino rade, sadovnjake, arondi rana vinogradniška pose tva. proti gotovini. Oprava Att.emsovih posestev. Bre žice. 112-20 Opekarno s strojnim obratom v okolici Ljubljane, eca 1(3 johov zemljišča, prodam ali zamenjam z drugim posestvom. Ponud.be na ogl. odd. Jutra pod »-Opekarna.«. 16185-20 Hišo drv-odmžinsko, vrt, komfortno, prodam. — Gotovina, knjižice, hiftoteika. Mos.e, Oigla-rjeva 1'5. 164S3-30 Hišo v D. M. v Pol jn ugodn« prodam. Naslov v vsieh poslovalnicah Jutra. 16166-30 Vilo z 9 veKkima in 3 manjšimi stanovanji, na lepem, zračnem kraju, prodam. — Donos preko 6%. Potrebna gotovina polovica ali tretjina kupnine. Naslov v vse+i poslovalnicah Jutra. J65K3-30 Novo hišo komfortno, prodam blizn Rakovnika, Dolenjska cesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16480-20 Posestvo 10 oralov, 5 minut od Maribora zaradi selitve ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16337-20 Nova hiša v Zg. Polskavi, 2 orala ra- donosnika in njiv, zaradi družinskih razmer poceni naprodaj. Vprašati pri Ob rovniku, Gabernik 34. 36336-20 Hišo z vpeljano trgovino, gostilno in trafiko, z lepim vrtom. njivo in malim sndo-nosnikom na prometnem kraju na deželi prnd.im za 55.000,- Din. T'g°dni plačilni pogoji. Naslov v vseh posl. Jutra. 16436-30 Na Jadranu prodam poceni krasen gradben prostor z lastno plažo, vodovod, eb-ktrika, telefon. Vprašati Solovj-ev, hotel Mirom are. Crikvenica. 16455-20 Stavbno parcelo lopo. poceni prodam na Jezici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16580-20 Enonadstropna hiša tik bolnice, 10 stanovanj, dvorišče, donos preko Din 40.000. naprodaj za 330.000 Din. Polovico kupnine možno plačati s knjižicami Mestne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16577-20 Parcele poleg Opekarskega mosta po 1000 m2 naprodaj po H> Oi-n. Naslov v vseli posl. Jutra. - 16133-211 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje komfortno t kabinetom od dam za avgust. Strelska ul. 22. :r-31 Dvosobno parketno stanovanje pritiklinami, oddam. Bazoviška ul. 4, Moste. 10463-31 Dvosob. stanovanje z balkonom v novi hiši na Smairski cesti oddam ia Din 400.-• mesečno., takoj ali pozneje. Naslov v vseh l>osl. Jutra. 16474-21 „pokst" real. pisarna, družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/IL odda sledeča stanovanja: ENOSOBNO: mesto Din 300 350 Dolenjska c. 280' 300. Trnovo 300. 350 320. Rožna dolina 300 Kodeljevo 280. DVOSOBNA: mesto 550, 600 400 Mirje 900 Rožna dolina 420, Moste 360, 650. TROSOBNA: Bežigrad 800 1000 center 1000. 1100 pbd Tivoljem 900 mesto 800. 16571-21 Opremljeno sooo lepo, z dvema j>oet-ljuana, v novozilani hifii, taikoj odd am. KojiaJnica, to^la in mrzla v#da vedno na raz-I>olago. Informacije na Vido* danski oesti 24. Opremljeno sobo l^po, s poe.-hn:m vhodom, oddam. Rožna d, — odda avgusta gostilna Bre-' zovšek, Komenskega ul. 26. 16404-31 Stanovanje 1—2 sob mirno, išče t;ikoj ali |>ozn' -je sami>stf>jnn gospa. drž. u[»okojenka. — 1'onuiibe na ogl. odd. Jutra pi>d »Točna plačnica«. 16450-2ia Krasno vilo centni mesta, 3710 kv. m vrta, prodam. Vodovod, elektrika, telefon v hiši. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod šifro »Velika hipoteka«. 16#tt-30 Pozor peki! Hiša, nova enonadstropna. z vpeljano pekarno, dvema stanovanjema in veliko njivo. v neposredni bližini Celja, ugodno naprodaj. Vmudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pekarna t5Č0«. (1633s-č50 Nova hiša v Celju 31 minut od kolodvora, toilkletena, z vodovodom v iši in električno razsvetljavo, naprodaj za Din 75.000. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Ugodno«. ,lflf>36-30 Dvoje stanovanj eno trisobno in eno dvo-obno s pritiklinami, — opremljenih z vsc-im komfor-tom, odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Stanovanji sta v centru mesta v bloku Nebotičnika. Informacije v zavodov i upravi hiš Gajeva V/2, soba 330. 165K-31 Stanovanje ono in dvosobno v novi hiši v šiški oddam. Poizve se pri Gliha Kavškova ulica 26. Šiška. 16562,21 3-4sobno stanovanje komfortno, iščem za avgust ali september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra j>od -Dom«. lM500-.il a Mirna tričlanska družina išče za 1. nov. dvo ali trisobno komfortno sta-novanje. Lega Mirje. Vrtača. Podrožnik. Ponudbe z navedbo dne do 30. julija ped ?Mir_ Je« na ogl. odd. Jutra. 16516 21a Preselitve izvršule z odprtimi in zapetimi vozovi SIOVE-NIA TRANSPORT Ljub-liana. Telefon ' 27-18. 37-18. 16529 21 Trisob. stanovanje lepo. komfortno, popolnoma prenovljeno s 1. avgustom oddam v Le-podvorski ul. 20 Stv <1 ška. 16527-21 Dvostano van jsko liišo SL900 kv. m vrta, 5 minut od postaje Celje, prodam. Informacije: Jager, got-tilna »Na-Na« Celje. i1wv)i5-30 Letoviško hišico zidano, ob Ljubljamci, — prodam takoj zelo pi-ceni. Naslov v vseh pos.lo\-aJni-cah Jutra. 13-30 Hiša in posestvo Ptujski gori v trgu, pripravna za upokojenca, aprodaj. V™.m ™ tudi ranilne knjige. Vse informacije Erbus, Maribor — Slovenska ul. 38. 16638-90 Hiša z vrtom naprodaj. Maurerjeva ul. ;I5, Ljubljana \H. 16535-30 Enonadstropno hišo na najbolj razgledni točki z gospodarskim poslopjem in sadnim drevjem ob državni cesti v Višnji gori ugodno prodam. Pripravna je za obrtnika ali upokojenca. Pojasnila daje Omahen Višnja gora. 16514 20 Posetvo pni Mariboru, hiša. pet sob. širideset oralov sadonos-nika, vinograda, travnikov njiv, veliko gospodarsko poslopje, na,prodaj. Cena ViO.OOO. Belin«, Maribor, Jože - Vošnja.kova 30. S6404-20 Enostanovanjsko hišo z velikim zelenjadnlm vrtom, s trškimi ln gmanjskimi pravicami, poleg farne cerkve u-godno prodam. Kozjek Rado, Vače št. 2. 16347-2J Enonastropna hiša družinska z vrtom in njivo naprodaj. Zg. Šiška 48 16384-20 Prodam hišo z gospodarskim poslopjem in gostilno za Din 35.000. Križišče cest Dr-novo 49 pošte. Leskovec Krško, Golič. 16270 20 Hiša z vrtom in njivo, tudi brez njive. ugodno naprodaj v St." Rup°rtu na Dolenjskem. Predaja Franc Zidar. Trstenik 16 p. Mima. 16311-20 Hša z vrtom novozidana obanovin-skl cesti zaradi preselitve ugodno naprodaj za ceno 35.000 Din v gotovini. Koprlvnik Anton SI. Konjice. 87. 16266-20 Lepa hiša ležeča na novi pohorski cesti. s petimi sobami, kuhinjo. zelenjadnim vrtom, travnikom s sadn:m drevjem studencem, električno lučjo, naprodaj. — Grieb. Ruše 77. 16338-20 Dvostanovanjska hiša z lepim vrtom, ugodn« naprodaj. Ivan BerliPČ. Pobrežje pri Mariboru, Delavska 6. 16626-20 Stavbna parcela 612 m: pri Stan ln domu naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti gotovini«. 16595.20 Dvodružinsko hišo z lepim vrtom radi druž. razmer ugedno prodam. Ker vzamem večji dol kupnine v vložnih knjižicah, prosim p. n. interesente, da naznačijo v ponudbi višino vloge in zavod. Ceni. ponudbe pod značko »Ljubljanska periferija« na ogl. odd. Jutra. 16554.20 Dvosob. stanovanje oddam za avgust. Hrenova ulica. št. 12! 15962-21 Stanovanje Kolodvorska 6. I. nadstropje, 3 sobe, oddam takoj v najem. 16312-21 Dvosob. stanovanje novo. z vsem komfor-tom oddam za sept m-ber. Ponudbe pod »^k centra« na ogl. odd. Jutra. 16313.21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, blizu Ljubljane išče upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ?Točen, reden plačnik«. 16510-21a Zakonski par starejši. Išče dvosobno solčno stanovanje s sobo za služkinjo, kopalnico in plinom ža 1. no vember. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra z na vod bo najemnine pod »Siguren plačnik«. 16259_21a Lepo sobo s posebnim vhodom pole drame, oddam 1. avgusta ali pozneje boljše-mti solidnemu gospodu ali g<»sjHV dični. Naslov v vseh pu»io valuicah Jutra. 164"i2-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom oddam v novi hiši Devinska ulica 2. Trno. vo. 16377 23 Solnčno sobo lepo. veliko, oddam bolj ši gospodični ali gospo du s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16380-23 Opremljeno sobo odam takoj ali s 1. avgustom. Nebotičnik V. nadstr. 16378-23 2 veliki sobi svetli, s centralno kurjavo. souporabo kopalnice za pisarno ali ordinacijo oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »CenteT avgust«. 16315-23 Solnčno sobo oddam. PleteTŠnikova 34TI. 16319-23 Marmfcl ITt e in želeji | Navaden ravofčefc sa približno 1 kg Rtaraelsds, ceaa Din 4"_ Navodila za uporabo dobite pri VaSem trgovcu. Razpošilja dr. A. OETKER, Maribor Sobo za pisarno oddam. Druženja Hcrmcs. Miklošičeva 00. 164151-33 Opremljeno sobo oddam sredi mosta. Poseben vhod. elektrika, čista, mirna, najemnina Din 330. Prečna ulica 8 zraven ko-l>eili in menze. 1657S-33 Separirano sobo dvema posteljama, oddam. M. Psenik, Kolodvor-ka ul. l(iyil. rB.752-23 Beseda 1 Din. laveK b Diit La šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dve sobi iščem za september oktober v centru, jožefovem ali šentpetrskem okraju. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«. 18 82-23a Elegantno sobo komfortno (kopalnica^ topla voda), išče višji bančni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum-vlla«. 16520_23a Prazno sobo ta. takoj, v bližini mor^ru iščem. Ponudbe pod ».Boljša gospodična« na ogl. cdd. Jutra. l*V178-23a Stanovanje iš^o mirna stranka treh oseb v bližini nove cerkve v Šiški. C-enj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka«. H6.W-21a 3 ali 4sobno stanovanje v centrumu mesta ali na prometni ulici iščem za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 16593-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico im vrtom, oddam avgusta. Trstenjakova ulica št. 7, Bežigrad. 16323-31 Dvosob. stanovanje poleg tramvajske postaje, oddam maloštevilni družini. R-ožn« dolina, Ct-sta XIX. ■št. 16. 1658.3-31 Dvosob. stanovanje z veom komfortnim, blizu banske uprave, poceni oddam avgusta. Dr. Jcmec, Tobačna 6. Telefon 34-94. 06381-31 Dvosob. stanovanje oddam 1. avgusta mirni, odrasli stranki. Staničeva 6, Bežigrad. 16579-31 Stanovanje dobi poceni v sredini mosta kdor odkupi pohištvo. Ponud.be na ogl. odd. Jutra pod »Lepo«. HW!1K-31 Stavbno parcelo v smeri šlško ali Posar. Ja prazno ali z dvostanovanjsko hišo kupim. Ponudbe z opisom lege in cene na ogl. cdd. Jutra pod »Poštni uradnik«. 16560 20 .POSEK" realltet. pisarna, dr. t o. t. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/IL proda: VILO. enonadstropno, tristanovanjsko Bežigrad 600 m-> vrta Din 250.000.— Hipoteka 100.000.— VILO. novozidano dvo. stanovanjsko, 350 mi vrta Rožna dolina. Din ' 130.000.— Hipoteka 70.000,— HIŠO, predvojno viso-kopritlično enodružinsko šiška 700 ms vrta. Din 150.000.—, hipoteka 35.000 — HIŠO, enonadstropno. štiristanovanjsko. vrt! svetokrižki okraj Din , 115.000,— HIŠO dvostanovanjsko 600 m: vrta, Šiška, Din 110.000,— PARCELO pri novi gimnaziji 360. ms po Din 125.— STAVBIŠČE 700 ms. O- pekarska cesta po Din 60,— PARCELO 1200 ms. Bohinjsko Jezero, po Din 13.— 16570.20 Štiri sobno stanovanje krasno, solnčno, z v=omi pritiklinami, v vili z velikim parkom, oddam za avgust. Karlovška cesta 1. 1/66'£-31 ___* Enosob. stanovanje s pritklinomi, oddaim za. 1. avgust. Ces-a na !xiko 33 (dvorišče), Trnovo. 1661(8-31 Dvosob. stanovanje parketirano, s kfpa.lnico in pritiklinami. vse pod enim ključem. oddam stranki brez otrok za avgust. Je-Iovškova 34, Trnov«. 16&19-3' Dvo in trisobna stanovanja oddam v novi zgradbi v Ljubljeni Ilirska uPca, l\ novembra. — Ponudb« na Tehn. biro, Ljubljana, Nunska ulica 17. l«3ft>-31 Dvosob. stanovanje oddam .K avgusta. Smarska cesta, pot v Obrije št. 20. 16375-21 Dvosob. stanovanje lepo. novo z ali brez kopalnice s pritiklinami od-lam stmnkt odT"t>«,,vi oseb. Ogled samo popoldan. Vprašati Zaloška cesta. 9. Mo=te. 16559-21 Enosob. stanovan »e oddam. Zg. šiška 152. Kosovo. 16660-21 Stanovanje z eno ali dvema soba-oddam. Zg. šiška pri šoli. 16858,21 2 ali 3sobno stanovan ie z verando oddam z avgustom. Cesta na Rož. nik 43. 16597-21 Trisobno stanovanje lepo. v bližini Obrtne šole ali DuUčev blok. Iščem. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice nod »Solnčno stanovanje«. 16600 21a Dijaške šobe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dijakinjo sprejmem z veo oskrbo. Poleg pouka: nemščina, francoščina, klavir. — Celotna cena zelo nizka. Cigoj, učiteljica, Gosposka ul. 10/1. 16434-33 Nižješolca irz dobre hiše, sprejme boljša solidna družina k snni; odličnjaku. Najboljša vsestranska oskrba in nadzorstvo. Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra. 1601/1-32 Soba odda Beseda 1 Din, lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din. Nekaj sto korakov od Zvezde oddam s 1. avgustom veliko mimo ln čisto udobno opremljeno soljo s posebnim vhodom (tudi z dvema posteljama); eventuelno dve o-premljenl sobi ski |paj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16379-23 Veliko zračno sobo s posebnmi vhodom, oddam v najem na Mirjn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16004-33 Gospodično sprejmem na stanovanje, event. na hrano. Naslov v vseh poslovalncah Jutra. Podstrešno sobico |T. lffiefi-33 Sobo prairno ali opremljeno, prostorno v centru mesta, od Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m iste. ga najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila, — Vzorci brezplačno. JKOSMOS«, pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvorakova cesta št. 1. TELEFON 25—57 uspehov na en oglas v »JUTEUc MOTORJI Sachs najmodernejši dam s hi tn mošhi Kolesa krotnirana, psnikiana od Din 65©.—< dalje na zalogi. REMEC OSKAR, Deleiafska c. S vraUi 10. VII. 1GK>6<53 Opremljeno sobo solnčno. zračno oddam takoj z vso oskrbo trem dijakinjam ali gospodičnam. (Prodam tudi pisalno mizo. Naslov v vseh posl. Jutra. 16499-23 Sobo s posebnim vhodom v sredini mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16524-23 Mlajši in starejši Cesto bo?uSz!o na ^iHfP MUSIU SPOLIH SLRBOSTI (impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. — Poizkusite organski preparat VIRILIHETS ki deluje ojačeno. škatla z 20 tabletami Din 64.—; z 40 tabletami 97.— Din; s 100 tabletami 203,— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-Cičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss. Berlin. Ogl. peg. pod S. br. 10/12969—35 Dopisi Vt»K» »Med* a Din; dnrvek t Din, *a iifro ali dajanj« naslova 6 Din. najmanj® aneaek 80 Din. Tovarišioo debefa in id«»vo okoli 40 let e.taro, iš^e goepod, ki bi jo toidi gmotno podpiral. Dngiiee na ogl. odd. Jutra pod «iDebeJa ia zdrava«. 11317 "2-34 Boža redno Vas čaka Lovec. 16528 24 Da! vftlfko b Se Mik-flt toliko gručo ta god želi stila. . . žaba. 16431-34 281eten gospod želi znanja z mlado dedno damo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Inžener Z.« 16652 24 Mladenki se Mita seme miti z gospodoma m »prehode. Dopise na ogl. odd. Jutra pod ►Rožice 310«. U5363-34 Gospa želi prijateljstva z m!a_ dim simpatičnim gospodom. Ponudbe b polnim naslovom na ogl. odd. Jutra, pod »Resno«. 16653 24 Starejšega gospoda resne narafve, iščem v svr-ho manja in razvedrila. — Ponudbe na podružnico Jutra v Maribora pod »Kaz-vedrilo*. 16627-^4 »Farmacevt Alfred« ki j« Študiral v Baziu, potoval Zgb. - Ljublj., vrnite »lornjoo«, pribavljen b oa rovni jo. Mia Jurkovič. 10400-214 Mlad intellgent star 38 let, pekovski mojster, ki je vodil 7 let par-no p«karn ■ na Dunaju na rvojo obrt. želi iua.n»tv«, i inteligentno gospodično iste idtroke; mia-ja viUrviea. k.[ poseduje »v o jo pekarno, ni i-zključena. Dopise s fliko na podružnico Jutra Maribor [>od »Strokovni Speci-jalist«. Tajnost zajamčena, slita »- vne. 16340-35 ■5 !*>S!>■ OCdcf oglaiuf« ta nap ft dure J i<- Citatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. f Starejši gospod dobro ohranjen 8 premoženjem lastno hišo ln nekaj denarja, želi poročiti gospodii.no a i vdovo brez otrok od 40 do 50 let katera ima koncesijo za trgovino z mešanim blagom ln ne. kaj denarja za vpeljavo trgovine v brezkonku-renčnem kraju oorenj-9ke. Resne ponudbe žetim na :>g!. »dd. Jutra pod značko »Lepa bo dočnoet« ln sliko ki 6e vrne. Stroga tajnost. 16290.25 Poročiti se žele: Občinski zdravnik, pravoslavne vere, 90 let ftar; costilničar, zelo bognt, let; podjetnik, zelo bogat, b.an. 38 let; trgovec, "N let star zelo bogat; brivec, lastnik elegantni- ra salona. 38 let: elektrotehnik i Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor » časopisnim j g lasom, čigar delokrog Je ne omejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Bedno oglašanje ? velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, (d prinese koristi trgovcu in kupca. Vsaka oeeeda 2 Din; devefc 3 Din. ia šifro vli dajanje naslova 6 Din, najmanjši tnej>ek 90 Din. Gospodična z gospodinjsko višjo izobrazbo, posestvom in gotovino, poroči železničarja ali orožnika. Ponudbe j>od »Lep dom« na ogi. odd. Jutra. !Y Ljubljani«. 2JT>ai--J5 Primerno nevesto želim spoznati. Lastnica večjega vinograda v mariboiskrm p.: t ptujskem okraju. dobro došla. Sem lastnik gostilne in trgovine in krasnega posestva. Le resnost in odkritosrčnost!. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in dobra«. 16304-25 Strojnik 33 let star visok, z nekaj prihranjene gotovi, ne v dobri službi v Be ograd-u želi poročiti lepo simpatično ln dobro gospodično, ki je dobra gospodinja do 30 let sta ra. Vdove brez otro« ni. so iziklj učene. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Zaželjenl svoj dom«. 16199.25 Starejši gospod dobro ohranjen, ki Ima posesti 80.000 Din. polovico v gotovini polovico v posesti, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok od 40 let naprej katera poseduje gostilno aH trgovino. Resne ponudbe z zadnjo sliko in polnim naslovom želim na ogl. odd. Jutra pod značko »Prijetna Jesen«. Slike vrne. tajnost zajamčena. 16287.25 45 M; adravatk specfattst, 3S lat; trgovec fer&eJiuke vere, 40 let; avtopodjetnlk, 96 let; Dalmatlnec, Američan, bogat, 50 let: železniški poduradnlk, 36 let: mornariški narednik, 27 let; otttelii od 38 do 46 let; pehotni poročnik, 30 let; konjiški kapetan, 33 let, pehotni kapetan, 33 lot; gimnazijski profesor, pravoslavne vere, 36 let: knjigovodja velike industrije, 33 let; profesor, pravoslavne vere, 15 let: sodni kapetan, 34 let; inšpektor ministrstva, 35 l vendar m ataše vet kot dobra kofotiaka voda. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS IZVKSOJK VSA tiskarska obla teh SE °hiporoCa JAIH»AH$I:A I LO/IMtA IMi. $U$Ai; Dnevna brza paro orodna zveza Iz Sušaka r Dalmacijo in obratno z jdhodom iz Sušaka ob 16 url Dnevne redne parobrodne zveze r weh smereh in vse topališk« iT '»»»toviške kraje jugoslovenske obale Prijetna turistična potovanja t Dalmacijo, nadalje v Dalmacijo in Grško /ključno vožnjo, iirano in posteljo po zmernih cenah. Dvakrat "edensko brze proge iz Benetk v Dalmacijo in obratno. Redna parobrodna zveza za potniški in tovorni promet iz Sušaka Trsta tn Benetk v Dalmacijo, Alba-oijo in Grško Prvovrstni parniki —• dobra kuhinja in postrežba. ZAHTRVAJTE PROSPEKTEJt Pojasnila daje direkcija na SuSakn, njene agencije, vsi uradi Pntziika ln družbe Waeons-Llts-Cooli □□□□tZOCIOtX]CODD Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik □□□□□□□□□□□□□□ V težki žalosti Javljamo tužno vest, da je preminul naš dragi sin, brat, svak in stric, gospod lian Podlesnik zasebni uradnik, rez. kapetan itd. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 20. Julija ob 16. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice na Zaloški cesti. FRANJA PODLESNIK in ostalo sorodstvo. rer motorno kolo 8 »Saeha motorjem. Model 1936. Takse prost. Poraba bencina 2Ms 1 na 100 km. DEN 6000.— Ivan Savnfk, Kranj ZAHTEVAJTE PROSPEKTE ! f Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretre-sujoeo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nenadomestljivi soprog, gospod Smode mesar ln posestnik danes ob pol 8. uri nenadoma preminul v najlepši moški dobi, star komaj 40 let. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 20. julija ob 17. uri (5) iz hiše žalosti, Nova vas, Prečna ul. 10, na Radvanjsko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 21. julija ob 6. uri v Magdalenski cerkvi. NOVA VAS PRI MARIBORU, dne 18. julija 1936. Žalujoča soproga TILKA In ostalo sorodstvo. Vsemogočni je rešil trpljenja in poklical k sebi ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda boljše Življenje JCIopiar fr-anja USLUŽBENCA DOHOD. URADA. Pokopali ga bomo v nedeljo ob pol 4. iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 18. julija 1936. KLOPCAH ZALRA in ostalo sorodstvo. + Dotrpela Je in odSla k Bogu naša blaga hčerka, sestrica, tetica, gospodična MIC! URADNICA POŠTNE HRANILNICE. Na zadnji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 20. julija 1936 ob 5. url popoldne iz hiše žalosti, Jenkova 11, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 18. julija 1936. Globoko žalujoči KERŽIČEVL ZAHVALA Ko stojimo ob svežem grobu, v katerem prerano počiva naša ljuba Ti Lit A 1*1 V U ki je postala žrtev avionske katastrofe, se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili pri težkem udarcu, ki nas je zadel. Posebno se še zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, s katerim so tako bogato okrasili njen zadnji dom; dalje čč. duhovščini, zastopnikom mestne občine ljubljanske, banske uprave, direkcije Aeroputa, civilnega in vojaškega letalstva, prosvetnega oddelka, njenemu šolskemu upravitelju, bivšemu gospodu katehetu, gospodom pevcem in gospodu govorniku za njegov ganljiv nagrobni govor. Prisrčna zahvala vsem onim, ki se v molitvi spominjajo naše plemenite Tilke in, ki so jo v ta^o ogromnem številu spremili na njeni zadnji poti. BOG PLAČAJ! Slovesna maša zadušnea bo v župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani v sredo, dne 22. julija ob 7. uri. ŽALUJOČI OSTALI. »-t,-* f V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni Bog poklical k seM mojega nadvse ljubljenega soproga, sina, brata, svaka, strica, gospoda Cliojpja Stdni&a VLAKOVODJO DRŽ. ŽEL. ki je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes preminul. Truplo blagopokojnega bomo spremili iz mrtvašnice splošne bolnice v nedeljo, dne 19. t. m. ob 17. uri na pokopališče k Sv. Križu. Globoko žalujoča soproga MINKA. ZAHVALA. Ob nepričakovani smrti našega nadvse ljubljenega očeta Vin&a (Potočnika se najiskreneje zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki je prihitel od blizu in daleč ter Je kakorkoli lajšal našo bol. Predvsem smo dolžni zahvalo prečastiti duhovščini, zdravniku g. dr. Lovšinu, ki Je nemudoma prihitel, da bi nam rešil dragega očeta, Gasilski četi za častno spremstvo, letuškim pevcem, ki so pod vodstvom g. I. Marovta pred hišo žalosti zapeli J. Aljarjevo »Gozdič je že zelen« in se ob odprtem grobu poslovili od njega s pretresujočo Bervarjevo žalostinko »Slovo«, dalje veljaj hvala vsem, ki so v tako obilnem in častnem številu spremili blagopokojnika k zadnjemu počitku in onim, ki so krsto predragega rajnika obsuli z venci in šopki prekrasnega cvetja. Zahvaljujemo se posebej še našim dobrim sosedom, ki so nam bili v pomoč v teh težkih dneh. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi za vsa pismena iskrena sožalja, ki so nam bila v tolažbo. LETUŠ, dne 18. julija 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. f JZSS javlja tužno vest, da Je danes ob pol 12. url preminula njegova marljiva in vestna uradnica, gospodična •3ttiea (Sušeo&ec Na njeni zadnji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob pol 16. uri iz splošne bolnice v Ljubljani. Zvesto uradnico ohranimo v dobrem spominu. LJUBLJANA, 18. julija 1936. Jugoslovanski Zimsko Športni Savez. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zuaiiceiA. tu^no vest, da nas je danes po dolgi ln mučni bolezni za vedno zapustila naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, gospodična Anica Bukovec PRIV. URADNICA .'ogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek ob pol 16. uri iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 18. Julija 1936. ROZA in FRANC BUKOVEC, starši; ŠTEFKA, STANKA, sestre in ostalo sorodstvo. RESTAVRACIJA - PENSION SAVSKI TIVOLI sa Črnučah pri Ljubljani se z vsemi prostori in inventarjem takoj odda v najem najvišjemu ponudniku. Neposredna bližina Ljubljane. Zračna, brezprašna lega. Kopa Hšče, solnčnen kopeli, železniška in avtobusna zveza. Tujske sobe. Zahteva se kavcija. Pojasnila daje med uradnimi urami (8-13) Vzajemna posojilnica v Ljubljani, Mikloščeva cesta7. NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATEMAL" L J U B L J A N A, Tj rševa 36, tci. 27-16 Ite v »fflutru"! ZAHVALA Za vse dokaze sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene mame, gospe MARIJE PRASCKNIKER, se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v dneh njene bolezni, kakor tudi vsem, ki so jo pokropili ali jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in posebna zahvala tudi pevcem nar. železn. glasbenega društva »Sloga«, ki so z dovršenim in ganljivim petjem počastili njen spomin. LJUBLJANA, KAMNIK, CELOVEC, 18. VII. 1936. Žalujoče rodbine: PRASCHNIKER, CIZEL, UNTERKREUTER. 4-5305-2203 Vel. št. 35-42. Obutev za vsako priložnost . . . Za delo na polju in doma, za pešhojo, za šport in igre, je ta platneni čevelj z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Da omogočimo nabavo istih vsakomur, smo jim znižali cene od Din 25,— na Din 19.—. Otroški od št. 30-34 prej Din 19.—, sedaj samo Din 15.—. Moški od št. 43-47, prej Din 29.—, sedaj samo Din 25.— 33^25-2205 Močni, lahki za delo in štrapac. Iz platna v beli, drap ali sivi barvi, z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Hočemo omogočiti vsaki gospodinji nabavo istih, zato smo jim znižali ceno od Din 35.— na Din 29.— ZAHVALA Ob tako nenadejani tragični smrti naše drage STANE so nam bili v tolažbo nešteti dokazi sočustvovanja, za katere vsem naša zahvala. Posebej se zahvaljujemo za izraze sožalja in spremstvo na poslednji poti častitim gg. duhovnikom, g-, dr. Orlu, zastopniku kr. banske uprave, zastopniku komandanta vazduhoplovstva, gospodu generalu Jovanoviču kot zastopniku komandanta drav. div. oblasti, mestnemu načelniku g. dr. Adle-šiču, zastopniku upravnika policije g. pol. svetniku Pestevšku, zastopniku sreskega načelnika Ljubljane g. dr. Brolihu, zastopniku Prosvetnega oddelka banske uprave, ban. šol. nadzorniku g. štruklju, delegatom Aeroputa in Austrofluga, uradništvu Poštne hranilnice in Uprave policije, združenim pevskim zborom Hubadove župe in pevovodji g. Prelovcu, številnim stanovskim prijateljem in prijateljicam, zastopstvu Sokola Ljubljana IV, vodstvu osnovne šole na Barju z mladino ter Barjanom. Posebej še hvala upravitelju g. Grčarju za tople poslovilne besede ob grobu in vsem znanim in neznanim številnim darovalcem vencev in cvetja. LJUBLJANA, 18. julija 1936. Kaistetovi. Vel. št. 35-38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke ie najmočnejša, najudobnejša in najsigurnejsa naša »Sportka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35.— na Din 29.—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroška od št. 30-34, prej Din 29.—, stanejo sedaj samo Din 25.—. Moške od št. 39-47, prej Dig 39.—, sedaj samo Din 35.— 62895-9193 Najnovejši modri, čeveljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49.—, sedaj samo Din 39.— Najnovejši model, čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. Prej Din 59.—. sedaj sarno Din 39.— 6S995-1I59 Za odpočilek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59.—, na Din 49.—< 2395-1422^ Model z Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite ^imo za Din 59.—, docim so stali prej Din 79.— Eleganten čeveljček k letni obleki. Kombinacija semiša z lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69.—, sedaj stanejo samo Din 59.— 3355-1^224 Model iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79.—, sedaj samo Din 59.— Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panarna in modrega semiša. Prej Din 79.—, stane sedaj samo Din 59.— 5905-31^1 Eleganten čeveljček za letno toaleto. Kombinacija rjavega semiša in drap meliranega lanenega platna, z visoko peto in usnjenim podplatom. Prej Din 69.—. stanejo sedaj samo Din 59.— 1*05-165»* Za večer, za ples in promenado, lepi čeveljčki iz belega nubuk usnja, kombinirani z lakom* Ceno smo jim znižali od Din 99.— na Din 79.—» SENZACIONALNE NOVOSTI! Vrtal solnin!*l počensi od Din 200.— Šotori za šport Ln poklic Patentne poljske poste. Ue v največji popolnosti Edtal izdelovalci JtfASA" Izdelkov, tovarna pohištva, šotorov, vrtnega pohištva itd „JUGOTEiiSTlJL-'-OSS«II5K Nakup pšenice in živinske hrane za vojaštvo. Za potrebe poveljstev IV armijske oblasti se bo v kratkem začel nakup pšenice m živinske hrane neposredno od proizvodnikov. Posebne vojaške komisije bodo nakupovale živinsko hrano v vseh stalnih grarnizonih, pšenico pa samo v sledečih mestih: Mariboru, Varaždinu, Cakovcu, Osijeku, Virovitici, Bjelovaru SI Požeei in SI. Brodu. ' 6 Z nakupom se začne: 20. julija seno, 5. avgusta oves (ječmen) in slama, 20. avgusta tega leta pa pšenica. Natančnejša navodila o mestu, kjer bodo vojne komisije delovale, v katerih dnevih v tednu ln v katerem času, kakor tudi o kakovosti artiklov in o cenah, po katerih se bo nakupovalo, bodo razglasili narodu komandanti divizijskih oblasti po občinah. Denar za odkupljene artikle se bo takoj izplača! Zainteresirani proizvodniki naj prednje vpoštevajo. Iz pisarne intendanture štaba IV. armijske oblasti E St 9120 od 9 iuliia 1936. leta. GIASilLD japisnona.' F cS>o od« ^ __'_. k/Dt NAJPOPOLNEJŠA in eemŠa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA I r. SCHNEIDER IZDELOVANJE- &LASBIL IM GLASBENIH PRITEKUN i 8 & R E B f Tlikaliče^a iiLlO/c 'Violine......od Din 71 7 navzgor Kitare.......- -148.- - Mandoline..-• 98.- • Harmonike •• ?5.- • ZRHT-EVfl-JFfr Havajske kitare, kpomatične harmonike. trub$ saksofoni intd BREZPLAČNI POUČNI najceneje. ! CENIK MMI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o DOBUVa DRV IN PREMOGU Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 200 metrov lepih suhih bukovih drv brez okroglic in 90 ton premoga-kosovca. Drva je postaviti franko skladišča v Ljubljani, premog pa franko postaja Ljubljana, glavni kolodvor. Tozadevne ponudbe je vložiti do 1. avgusta 1936. pri upravi policije v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 15. avgusta 1936. Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAPLrEVA 1ZVRŽUJB VSA TISKARSKA DELA TER SB "TPOROČA Ob vsaki priliki — se spomnite da so .Jutrovl* .Mali oglasi* % Sloveniji najuspešnejša, naj-ceoejia in najhitrejša posredovalnica m slnibe vseh vrst sa prodajo In nakap vseh stvari, ca nepremičnine, lokale. podjetja, kapital, ie-nltve i o aa vse drago Trgovski zastopnik dobro uveden, prevzame za Dravsko fes^ PRDIERNO ZASTOPSTVO prvovrstnih engrosistov ali tvornic proti proviziji ali fiksni plači, za manufakturo, galanterijo, usnje ali slično. Ponudbe je poslati na ogL oddelek Jutr* pod šifro »Takoj št. 44«. VIŠEK UŽITKA nudi samobrivcem novi, nedosegljivi, dvojnopoševni brivni aparat „FASAN" s poševnimi grabljicami. Uporabljiv a vsako britvico. Brije gladko in polzi brea-čutno po koži v vaše največje zadovoljstva Neločljive s »Fasan« aparatom so »Faaan« rje proste britvice. Poskusite oboje in n« ločite se več od njih! Glavno zastopstvo za Slovenijo F. Tomaschitz, Maribor Slovenska ulica 5. Zahtevajte ga po vseh specijalnih trgovinah ali pa pri zastopniku A. HOČEVARJU, Ljubljana, Resljeva S/IL Urejuje Davorin RavJJen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. _ Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. - Za inaeratnl dej je odgovoren Alojz Novak. _ Val v LJubljani.