Leto III 14. oktober 1982 Številka 14 občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Za odločilno vlogo delavcev Od 11. do 13. oktobra je bil v Ljubljani 10. kongres slovenskih sindikatov, ki se ga je udeležilo tudi 9 delegatov iz naše občine. Iz »predloga razporeditve delegatov« navajamo, kakšna je bila njihova vloga na kongresu. Bojan Piletič V plenarnem delu je bil član delovnega predsedstva, s svojo razpravo: »Samoupravna preobrazba elektrogospodarstva« pa je sodeloval v komisiji »Zveza sindikatov Slovenije v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja« Ida Slapšak V plenarnem delu je bila članica kandidacijske komisije, potem se je vključila v delo komisije »Politična, organizacijska ter kadrovska izgradnja in statut Zveze sindikatov Slovenije.« Danica Zalokar V plenarnem delu je bila članica statutarne komisije, s svojo razpravo »Podružbljanje vzgoje in izobraževanja v celodnevni šoli« pa je sodelovala v komisiji »Zveze sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje politike združevanja dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih.« Stane Zorko Delal je v komisiji »Zveza sindikatov v boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih« in v isti komisiji tudi razpravljal s temo »Prilagajanje proizvodnih programov v kovinsko predelovalni industriji s ciljem večjega izvoza.« Boris Macur Delal je v komisiji »Zveza sindikatov v boju za uresničevanje po-iltike gospodarske stabilizacije na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih« in razpravljal s temo »Problematika repro verige v papirno-grafični industriji.« Kari Češnovar Delal je v komisiji »ZSS v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja.« Drago Gošek Delal je v komisiji »ZSS v boju za uresničevanje politike gospodar- ske stabilizacije na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih« in razpravljal s temo »Vloga in naloge osnovne organizacije zveze sindikatov pri sanaciji TOZD v pogojih ekonomske stabilizacije.« ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Irena Strgar Sodelovala je pri delu komisije »ZSS v boju za uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za OD po rezultatih dela.« Anka Zdovc je s svojo razpravo »Samoupravna preobrazba upravnih organov« sodelovala pri delu komisije »ZSS v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja.« (nadaljevanje na 2. strani) Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO Cesta krških žrtev 14 DATUM: 27. 9. 1982 PREDSEDSTVU SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE 11000 BEOGRAD Delegati Skupščine občine Krško, zbrani na redni seji svojih zborov, najodločneje obsojamo nedavni pokol nedolžnega prebivalstva v palestinskih taboriščih Sabra in Satila, kakor tudi vsa dosedanja dejanja genocida in vojnih strahot nad palestinskim in libanonskim ljudstvom. Zgroženi in ogorčeni nad sodobnim holokaustom se pridružujemo protestu vseh delovnih ljudi in občanov Jugoslavije tudi zato, ker gre za zlovešče naraščanje in oživljanje zloglasnih nacističnih metod. Odločno podpiramo elementarne pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe in lastne države in Libanoncev, da bodo sami gospodarji svoje usode. S svojim neomajnim stališčem smo v oporo vašim prizadevanjem v diplomatskih akcijah za čimprejšnjo rešitev palestinskega problema in odpravo kriznega žarišča na Bližnjem vzhodu. Enotni v obsodbi enega najbolj gnusnih zločinov sodobnih fašistov predlagamo Predsedstvu SFRJ, da preko Jugoslovanske lige za mir da pobudo za odvzem Nobelove nagrade za mir Menahemu Be-ginu, ki pomeni največjo sramoto in razvrednotenje tega visokega svetovnega priznanja. DELEGATI SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO STRAN 2 NAS GLAS St. 14 — oktober 1982 OBSOJAMO POKOL NEDOLŽNIH Tal al Zatar, Sabra in Satila...?! Na skupnem zasedanju zborov krške občinske skupščine je predsednica Občinske konference SZDL Krško Margareta Marjetic v uvodni obrazložitvi k protestnemu pismu povedala: V preteklem tednu je svetovno javnost pretresla vest o brutalni akciji izraelskih sil in falangistov nad palestinskim ljudstvom v taboriščih Sabra in Satila. Se posebno obstojamo ta gnusna dejanja — hkrati pa porast fašističnih izgredov in terorizma v svetu — Jugoslovani, ki smo v nedavni preteklosti krvavo občutili, kaj pomeni divjanje fašistične zveri in ki se zato v vseh prizadevanjih, naši notranji in zunanji politiki zavzemamo za spoštovanje osnovnih človekovih pravic, za miroljubno reševanje sporov po načelih strpnosti, medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. Sleherni Jugoslovan je v svojem srcu obsojal izraelskega agresorja zaradi razdejanja v Libanonu, invazije in prelivanja krvi ter genocida, ki po svojih strahotah in razsežnostih presega celo dejanja nacistov in fašistov; sleherni podpira zahtevo po učinkovitih ukrepih, da bi zavarovali libanonsko in pale- (nadaljevanje s 1. strani) PRILAGAJANJE PROIZVODNIH PROGRAMOV V KOVINSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI S CILJEM VEČJEGA IZVOZA Razprava Staneta Zorka na 10. kongresu ZSS Iz razprave objavljamo: Vsled slabe konkurenčnosti na konvertibilnem tržišču, zaradi previsokih cen naših proizvodov smo se seveda trudili, da bi dosegli normative zahodnih firm, s katerimi sodelujemo, saj so cene repromate-rialov pri nas do 100 °/o višje. Lahko rečemo, da smo pri posameznih tehnoloških fazah dosegli ali celd presegali normative zahodnih firm; seveda z lastnim inovacijskim delom. Tehnološke faze, za katere pa uporabljamo zastarelo opremo, sd nam nadpovprečno produktivnost pri predhodnih fazah pokvarile. Tu gre za zastarel strojni park, ki ga je mogoče obnoviti in nabaviti iz uvoza, kar pa je v sedanjem času problematično. Zastarel strojni park pa ni značilen samo za krško predelovalno industrijo, temveč tudi za kovinsko predelovalno industrijo SR Slovenije, kar se da videti že v primerjavi s kovinsko predelovalno industrijo v drugih republikah. stinsko ljudstvo, hkrati pa po ukrepih, ki bi temu delu sveta pomagali vzpostaviti mir in pogoje za miroljubno dogovarjanje in reševanje sporov. Taka stališča vsebujejo med drugim resolucije Predsedstva SFRJ, CK ZKJ, ZK SZDL in CK ZKS, na raznih shodih — namerno ali nenamerno organiziranih protestnih zborovanjih — pa so jih glasno podprle tudi množice Jugoslovanov. Prepričani smo, da se splošni obsodbi dogodkov na Bližnjem vzhodu pridružujejo tudi občani naše občine, zato v imenu družbenopolitičnih organizacij občine Krško predlagam, da izkoristimo današnjo skupščino, kjer so delegati vseh krajevnih skupnosti, OZD in DPO, da tudi mi izrečemo enotno obsodbo grobega kršenja človekovih pravic in dostojanstva, obsodbo hladne preračunljivosti velikih sil in brutalnega uveljavljanja volje agresivnega Izraela. Svoj protest bi izrazili s pismom Predsedstvu SFRJ.« Protestno pismo delegatom Skupščine občine Krško je prebral sekretar skupščine Slavko Kunej. PROBLEMATIKA REPRO VERIGE V PAPIRNO-GRAFICNI INDUSTRIJI Razprava Borisa Macurja na 10. kongresu ZSS Iz razprave objavljamo: Osnovna ugotovitev je, da so reprodukcijske verige v papirni industriji resno načete, k čemur je največ pripomoglo zapiranje tržišč, ki resno ogroža enotnost jugoslovanskega trga. K takšnemu stanju bistveno pripomorejo predimenzionirane kapacitete predelovalcev lesa kot posledica odločitev lokalnih ali drugačnih faktorjev na eni strani, na drugi strani pa nekoordinirano zbiranje in razdeljevanje ostalih reprodukcijskih materialov, ki bi lahko nadomeščali uvoz. Kot objektivno dejstvo pa je potrebno poudariti, da je kljub vsemu jugoslovanski gospodarski prostor dejansko deficitaren z nekaterimi surovinami, predvsem z lesom iglavcev. V proizvodnji rotacijskih papirjev je zelo pereč problem pridobivanja že zbranega starega papirja. Približno 35 odstotkov odpadnega papirja, zbranega od tistih količin, ki jih proizvede in plasira Tovarna celuloze In papirja »Djuro Salaj« Krško na jugoslovansko tržišče, bi že zadoščalo za popolno nadomestitev uvoza odpadnega papirja. Kljub vsem prizadevanjem pa, razen iz SR Slovenije, pričakovanih količin odpadnega papirja ne dobimo. Vprašanje kemikalij je akutnega značaja iz dveh razlogov: 1. S konvertibilnih tržišč moramo uvažati kemikalije, ki jih v Jugoslaviji ni (npr. žveplo, manganov oksid...), na klirinškem področju pa jih moramo prav tako plačevati s konvertibilnimi devizami. 2. Za kemikalije, ki jih proizvajamo doma, pa smo na udaru združevanja deviz, zaradi česar je naša devizna bilanca še bolj ogrožena, kot bi sicer bila. Tovarna celuloze in papirja »Dju-ro Salaj« Krško je ena od redkih izjem, ki ne pogojuje združevanja deviz s partnerji. Kot protiutež tej ne mali odpovedi je dobila tovarna zagotovila, da bodo številne surovine dobavljene z domačega tržišča, vendar je zaenkrat ostalo le pri obljubah. Ker se tovarna zaveda pomembnosti proizvodnje roto papirja, je ne glede na vse težave zalagala jugoslovanske potrošnike časopisnega papirja, tako da ni bilo niti enega izpada v tisku časopisov. Cena teh prizadevanj, predvsem devizna, pa je izjemno visoka in se kaže v velikih deviznih obremenitvah, ki jih Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško sama ne bo mogla več prenašati. Prav zaradi tega tovarna pričakuje, da bo status proizvodnje časopisnih papirjev v najkrajšem času dogovorjen, saj ne more bremena za proizvod, za katerega brez pridržkov lahko trdimo, da je posebnega družbenega pomena, v celoti nositi sama. SAMOUPRAVNA PREOBRAZBA ELEKTROGOSPODARSTVA Razprava Bojana Piletiča na 10. kongresu ZSS Iz razprave objavljamo: Sem rudar in vem, kar pa je potrjeno tudi v mnogih razpravah pri nas, da je potrebno krepiti družbenoekonomski in sploh družbeni položaj rudarja, če hočemo, da bo v celoti postal resnični samouprav-ljalec. Zato je potrebno hitreje in učinkoviteje reševati vprašanje družbeno-ekonomskega položaja rudnikov, zlasti njihovo mesto v celotnem energetskem sistemu. Rudarju moramo odpreti pot k stabilnejšemu položaju s tem, da bo lahko dosegel vsaj takšen dohodek, kot ga potrebuje za enostavno reprodukcijo, naša in družbena prizadevanja pa morajo iti v smeri, da bi rudarji gospodarili tudi nad razširjeno reprodukcijo. Prav na tem področju mnogo pričakujemo od nove organiziranosti elektrogospodarstva, saj smo že v izhodiščih zanjo zapisali, da gre za skupne naloge in usklajenost v planiranju razvoja in tekočega poslovanja, za učinkovito Naši na kongresu ZSS St. 14 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 3 in racionalno gospodarjenje s sredstvi tekoče in razširjene reprodukcije ter priprave in izvajanja investicij, nadalje za samoupravno uveljavitev medsebojnih odnosov v pridobivanju in razporejanju dohodka, za enotno tehnično-tehnološko vodenje proizvodnega procesa v OZD, ki bodo delovale v sistemu za preprečevanje podvajanja poslovnih, strokovnih in samoupravnih nalog na posameznih ravneh združevanja dela in sredstev, za dosledno opredelitev odgovornosti in pravic odločanja na posameznih ravneh združevanja dela in sredstev in še bi lahko naštevali. Menimo, da je tako zastavljena organiziranost sicer okvir, v katerem lahko dosežemo velike rezultate, hkrati pa se še zavedamo, da moramo vsebino temu okviru dati sami. Kongres ZSS in problemska konferenca CK ZKS, ki bo na to temo v mesecu oktobru, nam jbo prav gotovo v veliko pomoč in usmerjevalec pri nadaljnem iskanju konkretnih rešitev. Zadovoljni smo, da smo v naši družbi do kraja spoznali, kakšno je delo v naši panogi in ga tako skušamo tudi pravilno vrednotiti. Verjetno ne bom preveč kritičen, če ponovno poudarim že znano oceno, da je v premogovništvo bilo vloženo vse premalo sredstev in da se šele v zadnjem obdobju situacija boljša. Takšna politika v preteklosti, ki je bila pogojena seveda z različnimi objektivnimi elementi, se nam danes zelo maščuje. Ugotavljamo, da je naša tehnologija in stroji zastarela, da mehanizacija s težavo prodira v jame. Ob takih pogojih je seveda vsak procent, ki ga dosežemo nad planom, vreden veliko več, saj terja zares ogromne napore slehernega rudarja. Tudi na področju raziskav zalog smo v preteklosti obstali in nekatere jame in rudnike celo zapirali ter rudarje prekvalificirali. S tem smo naredili veliko škodo, ki seveda sedaj od nas zahteva pospešeno raziskovanje in s tem sredstva. Veliko težav imamo tudi s kadri, saj se le malo, zlasti mladih ljudi, težko odloča za težki rudarski poklic, bivši prekvalificirani rudarji pa se težko odločajo za ponovno delo v jami. Taka situacija zahteva od nas v panogi, pa tudi od družbe dvoje: prvič, da več in bolje organiziramo izobraževanje za ta poklic, da ga naredimo bolj privlačnega za mlado generacijo, in drugič, da ga kljub težki gospodarski situaciji ustrezneje ovrednotimo. Delo občinske skupščine SKLEPI IN STALIŠČA SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO 27. 9. 1982 Zbor sprejema poročilo z oceno stanja in problematiko tržišča v občini Krško s predlogom ukrepov in jim daje vso podporo za njihovo izvajanje, zlasti tesnejšemu sodelovanju oziroma aktivnejši vlogi potrošniških svetov. Zbor predlaga, da Izvršni svet SO Krško v skladu s predlaganimi Delegati družbenopolitičnega zbora SO Krško so na svoji seji 27. septembra 1982 sprejeli med drugim naslednje sklepe oziroma stališča: 3. točka dnevnega reda: Družbenopolitični zbor daje podporo globalnim usmeritvam, podanim v osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985. 4. točka dnevnega reda: 1. Družbenopolitični zbor sprejema poročilo Izvršnega sveta SO Krško o izvajanju družbenega plana občine Krško v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1981 — 1985 s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1983 ter predložene zaključke in stališča za nadaljnje delo. 2. Zbor zavzema odločno stališče, da mora sleherna temeljna in druga organizacija združenega dela z vso odgovornostjo storiti vse za1 nenehni dvig storilnosti in produktivnosti dela. Za realizacijo teh nalog je treba v občinski skupščini in njenih organih sprejemati praktične ekonomske ukrepe. 3. Zbor smatra, da je treba v poročilu konkretneje ugotoviti vzroke za zaostajanje oziroma nedosledno izvajanje družbenega plana, pri določanju in sprejemanju praktičnih ukrepov za upoštevati tudi dolgoročne usmeritve razvoja. 4. Zbor daje pobudo podpisnikom za spremembo ustreznega člena Družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnega dohodka zaradi pospeševanja izvoza. 5. Zbor sodi, da je zbor združenega dela neposredno zainteresiran in bi moral v bodoče obravnavati delovne programe SIS ter se tako konkretno vključiti v odločanje delitve in razporejanja dohodka. 5. točka dnevnega reda: zaključki določi konkretne naloge preskrbovalnim organizacijam na področju preskrbe. 7. točka dnevnega reda: Zbor sprejema poročilo o uresničevanju s predlogom ukrepov za nadaljnji razvoj službe OJOA in predlaga, da se ustrezna skrb posveti nadaljnjemu sistemu alarmiranja, upoštevajoč tudi specifične razmere v občini Krško. ZAKLJUČKI IN STALIŠČA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO V ZVEZI S POROČILOM O GOSPODARJENJU V OBČINI KRŠKO V PRVIH DVEH LETIH SREDNJEROČNEGA OBDOBJA 1981 — 1985 Zbor združenega dela SO Krško je na seji 27. septembra po končani ustrezni razpravi soglasno sprejel naslednji sklep: Zbor sprejme Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Krško v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1981 — 1985 s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1983. Seznanjen je z informacijo o predlaganih ukrepih na področju SIS družbenih dejavnosti. K navedenemu poročilu pa je sprejel naslednje zaključke in stališča: Globalne ugotovitve iz poročila kažejo, da uresničevanje ciljev srednjeročnega plana ni zadovoljivo. Poročilo daje osnovo za nadaljnjo obravnavo in ugotovljanje vzrokov za odstopanje od planskih ciljev pri osnovnih nosilcih planiranja, ki morajo ta odstopanja konkretizirati. 2. Zbor zahteva od temeljnih nosilcev planiranja celovito analizo, v kateri naj ugotovijo vzroke odstopanj od planskih ciljev; posebej morajo zaostriti odgovornost za izvajanje dogovorjenih planov. V analizi je potrebno dati poudarek predvsem na: — uresničevanje fizičnega obsega proizvodnje; — uresničevanje usklajenega plana izvoza in uvoza s SISEOT za leto 1982, pri čemer morajo vse organizacije združenega dela — izvoznice prikazati dejansko pokritje uvoza z izvozom že ob 9-mesečnih rezultatih. Zaradi nizke realizacije sprejetih planskih obveznosti za leto 1982 pa morajo OZD odgovoriti, kako ocenjujejo uresničevanje letošnjih planskih obvez do izvoza ter kako bodo z ukrepi intenzivirale izvoz in zagotovile izpolnitev plana; — pridobivanje čim večjega dohodka na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja; — uskladitev rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982; — posebno pozornost je potrebno posvetiti obravnavanju vzrokov za upadanje akumulativne in re-produktivne sposobnosti pri organizacijah združenega dela, ki STRAN 4 NAS GLAS St. 14 — oktober 1982 že od leta 1980 kažejo odstopanja navzdol, in pri tistih, ki so na robu rentabilnosti. Analize so dolžne izdelati predvsem tiste organizacije združenega dela, ki dosegajo slabše učinke in ki odstopajo od planov, ter poročati IS SO o sprejetih ukrepih in njihovem izvajanju. 3. V sodelovanju Izvršnega sveta SO in Zavoda za družbeno planiranje SR Slovenije že tečejo aktivnosti za vključitev NE Krško v gospodarska gibanja in planske dokumente. Izvršni svet naj še posebej izpostavi tako do Službe družbenega knjigovodstva kot Elektrogospodarstva in NE Krško zahtevo, da se že ob 9-mesečnem periodičnem obračunu vključi NE Krško v finančne kazalce občine, kot to zahteva zakonodaja, in da NE pripravi planske dokumente. 4. Zbor ugotavlja, da na področju investicij OZD tudi v postopku spreminjanja srednjeročnih planskih dokumentov niso predložile programov, ki bi ustrezali družbenim kriterijem za investicije. Tako so trenutno v evidenci investicij za spremembo srednjeročnega plana SR Slovenije posredovani samo prednostni programi s področij kmetijstva. Ta ugotovitev narekuje nujnost, da OZD takoj preverijo svoje investicijske programe in da predložijo ustrezne programe, ki bodo ustrezali družbenim kriterijem za verifikacijo investicij. Vzporedno pa morajo iskati možnosti za povezovanje in pritegnitev ustreznih programov v občino. 5. Ker izvajanje srednjeročnih planskih nalog na področju kmetijstva bistveno odstopa od dogovorjenih, zbor zadolžuje nosilce kmetijske proizvodnje v občini za pripravo poročila, ki naj prikaže stanje in problematiko ter nakaže ukrepe za uresničevanje plana. Nosilca priprave tega poročila sta Mercator-Agrokombinat Krško in Kmetijska zemljiška skupnost Krško. 6. Tudi problematika na področju komunalnega gospodarstva terja pripravo temeljite analize in sprejetja ustreznih ukrepov. V tem poročilu je prikazana samo fizična realizacija planov na področju komunalne infrastrukture. Celovito poročilo pa bo podano občinski skupščini na eni od prihodnjih sej. Nosilec za pripravo poročila je SKIS Krško. 7. Proučiti je potrebno predlog za usmeritev pridobljenih deviz od lovskega turizma za potrebe kmetijstva. 8. Na področju urejanja prostora je potrebno pospešiti izdelavo po- drobnejših urbanističnih dokumentov in preprečiti nevarnost nastajanja ozkih grl tako pri pripravljalcih strokovnih gradiv kot pri ostalih nosilcih posameznih nalog. 9. Ukrepe za racionalizacijo in varčevanje na področju skupne porabe bodo sprejele skupščine SIS in bodo po sprejetju na posameznih področjih dejavnosti po potrebi usklajevani. Ti ukrepi bodo nujno morali dati učinke v izenačevanju pravic in v varčevanju, zato je izredno pomembno, da se razprava o njih nadaljuje v vseh sredinah in zaključi z ustreznimi sklepi na posameznih samoupravnih interesnih skupnostih. 10. Za področje družbenih dejavnosti je potrebno pospešiti aktivnosti za racionalno organiziranje skupnih služb in izvajalcev. 11. Zbor še posebej izpostavlja odgovornost in dolžnost izvajanja nalog, sprejetih z resolucijo o politiki UGOTOVITVE IN SKLEPI 1. V skladu s prizadevanji, da bo do konca tega srednjeročnega obdobja v SR Sloveniji zagotovljena taka rast proizvodnje hrane, da bo pokritih najmanj 85 °/o slovenskih potreb po hrani, je potrebno podvze-ti vse ukrepe in aktivnosti, da bo planirani obseg proizvodnje za leto 1982 ne samo dosežen, ampak tudi presežen. 2. Za zagotovitev redne in kakovostne preskrbe bodo nosilci preskrbe s posameznimi proizvodi zagotavljali potrebne količine prehrambenih proizvodov široke potrošnje v še večji meri na osnovi trajnega dohodkovnega povezovanja med OZD v republiki z OZD v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah, in sicer s sporazumevanjem med OZD kmetijske proizvodnje, živilske industrije in trgovskimi OZD. Iz vsebine samoupravnih sporazumov mora izhajati skupni interes dobaviteljev In kupcev, medsebojni riziki, obveznosti in odgovornosti. OZD — nosilke osnovne preskrbe prebivalstva v občini bodo sklenile SS z organiziranimi potrošniki v KS (potrošniški sveti). izvajanja družbenega plana v letu 1982, ker smo v tem dokumentu določili konkretne nosilce za izvajanje nalog, ki do sedaj kljub določenim rokom nalog niso izvedli. V dosedanjih analizah pa so ugotovljeni tisti, ki permanentno odstopajo od načrtovanih rezultatov. Vsi temeljni nosilci planiranja morajo poročati IS SO, zakaj odstopajo od pričakovanih rezultatov in kako bodo zagotovili njihovo uresničitev. 12. Vsi temeljni nosilci planiranja morajo pri spremembi planskih dokumentov upoštevati izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, antiinflacijskega programa in ostalih dolgoročnih programov zveznih družbenih svetov. 13. Rok za predlog sprememb in dopolnitev temeljev planov TOZD ter sprememb in dopolnitev samoupravnih sporazumov o temeljih planov v SIS je že potekel, zato morajo vsi temeljni nosilci planiranja te dokumente takoj predložiti IS SO. 3. Aktivnost SZDL je potrebno usmeriti v pospešeno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med proizvodnjo, trgovino in potrošniki s cilji bolj zadovoljive organizacijske povezanosti in večje stopnje koordinacije med posameznimi nosilci preskrbe ter zagotovitve potrebnih rezultatov na posameznih ravneh. Zagotoviti je treba učinkovitejšo in bolj povezano dejavnost samoupravno organiziranih potrošnikov oz. pospešiti njihovo uveljavljanje v okoljih, kjer sveti potrošnikov še niso zaživeli. SZDL naj se še nadalje zavzema za ustreznejše organiziranje OZD na področju proizvodnje ter prometa blaga in storitev za široko porabo ter njihovo povezavo s sveti potrošnikov. 4. Pomembno vlogo pri preskrbi bi morali imeti sveti potrošnikov. Naša zakonodaja omogoča potrošnikom, da se samoupravno organizirajo in da organizirano vplivajo in obvladujejo celoten tok dogajanj od faze proizvodnje, menjave do potrošnje. Sveti potrošnikov se prepočasi vključujejo v razreševanje konkretnih Zadovoljiti potrošnika POROČILO Z OCENO STANJA IN PROBLEMATIKO PRESKRBE TRŽIŠČA V OBČINI KRŠKO S PREDLOGOM UKREPOV Poročilo, ki ga bodo 27. septembra obravnavali skupščinski zbori, vsebuje naslednja poglavja: opredelitev preskrbe v planskih dokumentih, ocena preskrbljenosti tržišča v letu 1981, OZD — nosilec preskrbe v občini, ocena preskrbljenosti z osnovnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi široke potrošnje, z zdravili in premogom v obdobju I — VI 1982 v občini Krško ter ugotovitve in sklepi. Slednje — kot najpomembnejše poglavje — tudi objavljamo. St. 14 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 5 vprašanj v zvezi s preskrbo. V preteklem obdobju je bilo čutiti le večje delovanje potrošniškega sveta KS Krško, ki je v sodelovanju z osnovnimi nosilci preskrbe s področja trgovine in drobnega gospodarstva vplival na razreševanje problematike preskrbe prebivalstva. Aktivnost potrošniških svetov je v pretežni meri usmerjena le v kritiko zalo-ženosti trgovin, kakovosti blaga, odnosa prodajalcev do kupcev, na delovni čas, na premajhno mrežo servisnih delavnic itd., medtem ko do samoupravnega sporazumevanja o redni in kakovostni preskrbi z osnovnimi prehrambenimi izdelki, o ustreznejšem delovnem času trgovin, o pogojih in načinu prodaje blaga, razvoju trgovske mreže največkrat ne prihaja. Vzrok za to je delno tudi v neustreznem medsebojnem sodelovanju med OZD, ki so nosilke osnovne preskrbe prebivalstva in organiziranimi potrošniki v KS. Zato bi bilo potrebno vzpostaviti trdnejšo povezavo, za kar bi se čvrsteje dogovorili v posebnem samoupravnem sporazumu. Delovanje sveta potrošnikov mora biti navzven usmerjeno in prisotno tam, kjer se odloča in kjer prihaja do izraza interes občana kot potrošnika. Posebno vlogo v smislu boljše preskrbljenosti območja bodo morali sveti potrošnikov odigrati tudi v Skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, kjer imajo svoje delegate. 5. Izvršni svet SO še posebej izpostavlja nujnost, da se skupaj s KS Krško, SKIS, Kostak in ostalimi nosilci ugotovijo možnosti in pokrene-jo vse aktivnosti za čimprejšnjo fazno izgradnjo tržnice. Do izgradnje tržnice pa je nujno urediti ustrezno mesto za »improvizirano tržnico«, pri tem je potrebno dati prioriteto preskrbi z ribami. 6. Pospeševalna služba M — Agro-kombinata Krško mora intenzivirati usmerjanje individualnih kmetijskih proizvajalcev v pridelavo mesa, zelenjave, mlečnih izdelkov in ostalih kmetijskih proizvodov ter v oddajo tržnih viškov. 7. Za čim večji plasma tržnih viškov z območja občine in bližnje okolice v prodajo v občini se morata še posebej angažirati osnovna nosilca preskrbe v občini M - Preskrba in M — Agrokombinat Krško, ki se naj dogovorita o medsebojnem sodelovanju za takojšnjo, maksimalno vključitev kmetijskih pridelkov z območja občine v prodajo v občini. Izvršnemu svetu morata tekoče poročati, kako tečejo aktivnosti v tej smeri. 8. Za popolno celovito oskrbo z osnovnimi artikli v občini so osnovni nosilci preskrbe dolžni razširiti mrežo svojih dobaviteljev in skleniti samoupravne sporazume, na pod- lagi katerih bodo zagotavljali bolj ekonomsko in stabilno dolgoročno preskrbo. 9. Izvršni svet poudarja nujnost čimprejšnje sklenitve samoupravnega sporazuma med organiziranimi potrošniki v KS in osnovnimi nosilci preskrbe v občini. Nosilec te akcije je Občinska konferenca SZDL. 10. Po programu Sklada za intervencije v kmetijstvu občine Krško so predvidene premije za prirejo goveje živine, kar naj bi izboljšalo preskrbo. Proizvodnja svinskega mesa ni zajeta v tem programu, pač pa so za to predvidena sredstva v občinskem skladu kot kratkoročen u-krep za vzrejo pitancev. Glede na ugotovitve o stanju preskrbljenosti z mesom v občini v tem poročilu IS dodatno ugotavlja, da se oskrba z mesom v mesecu septembru slabša. Vzroki slabšanja so neurejeni cenovni odnosi, nedopustno, samovoljno večanje odkupne cene mesa po živi ceni od različnih odkupovalcev tako iz sosednje rep. Hrvatske kakor tudi iz slovenskega prostora, motena preskrba s krmili, ker je dobava le-teh vezana na plačilo v devizah, M — Agrokombinat Krško pa nima deviznega kritja. Devizna sredstva nabavlja po nadpovprečnih cenah, kar povzroča bistveno povečanje materialnih stroškov v prireji svinjskega in govejega mesa. Na osnovi tega je izdelana nova kalkulacija, v kateri M-Agrokombi- PBEDLOG UKREPOV ZA NADALJNJI RAZVOJ SLUŽBE OJOA Služba OJOA je v občini Krško razvita približno enako kot v ostalih občinah v SR Sloveniji in se razvija hkrati z razvojem službe OJOA v SR Sloveniji. Vendar bo za nemoteno delovanje službe OJOA potrebno narediti naslednje: 1.Realizirati projekt javnega alarmiranja, skupno s centralnim vklopom siren. 2. Urediti center za obveščanje in alarmiranje tako, da bo zagotavljal nemoteno in neprekinjeno delo v vseh vrstah izrednih razmer, ne- nat ugotavlja, da proizvajalec izgublja pri kg svinjskega mesa 50,00 din, pri govejem mesu pa 40,00 din pri kg žive teže. IS ugotavlja, da je za vsaj za 50 % oskrbo prebivalstva z mesom potrebno zagotoviti do konca leta 1982 4 do 5 milijonov din in predlaga, da se ta sredstva zagotovijo z rebalansom proračuna. Izvršni svet smatra, da je glede na situacijo pri preskrbi z mesom v reševanje potrebno vključiti republiške organe, predvsem za kmetijstvo in Komite za tržišče in cene, ker vlagamo družbena sredstva ponovno v stimulacijo potrošnje in ne v pospeševanje večje proizvodnje hrane. Do konca avgusta 1982 je bilo namreč porabljenih proračunskih sredstev za porabo mesa 2.285.593,00 dinarjev. 11. Blagovne rezerve so pomemben dejavnik za stabilnost preskrbe. V občini Krško so zagotovljeni prostorski pogoji za zagotovitev 2-me-sečnih blagovnih rezerv za artikle osnovne preskrbe z izgradnjo skladišč za blagovne rezerve. Izvrnši svet SO bo v okviru finančnih možnosti zagotavljal postopno oblikovanje občinskih blagovnih rezerv v teh prostorih, s ciljem, da čimprej dosežemo dvomesečne zaloge. V bodoče pa bo potrebna nadalj-na aktivnost za zagotovitev teh zalog v skladiščih in silosih za moko. posredne vojne nevarnosti in vojne (rezervno napajanje, dodatni sanitetni prostori itd.). 3. Posebno skrb posvetiti kadrom, razporejenim v službo OJOA in skrbeti za njihovo kontinuirano usposabljanje." 4. Vzpostaviti vizualni sistem opazovanja na področju cele občine, ga opremiti in usposobiti. Služba OJOA deluje v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Predlog novega republiškega zakona o ljudski obrambi pa pooblašča republiški izvršni svet, da le-ta določi način delovanja občinskih centrov za obveščanje v miru. Povzetek POROČILA O URESNIČEVANJU NALOG S PREDLOGOM UKREPOV ZA NADALJNJI RAZVOJ SLUŽBE OJOA V OBČINI KRŠKO Služba OJOA OJOA — služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje V uvodu poročilo med drugim navaja, da je bil odlok o ustanovitvi, organizaciji in nalogah občinskega centra za obveščanje in alarmiranje sprejet sredi leta 1979, to je bila podlaga za vzpostavitev službe OJOA, ki je organizator sistema odkrivanja, ugotavljanja in spremljanja za ljudsko obrambo pomembnih podatkov ter obveščanja in alarmiranja prebivalstva na območju naše občine. Sicer je služba delovala že od leta 1969, vendar v skromnejšem obsegu in ob skromnejših možnostih. STRAN G NAS GLAS St. 14 — oktober 1982 S tem pa bo tudi natančnejše določen razvoj službe OJOA v SR Sloveniji. SKLEPI IN STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet je na svoji seji dne 23. 8. 1982 v razpravi o Poročilu o uresničevanju nalog s predlogom ukrepov za nadaljnji razvoj službe OJOA v Občini Krško sprejel naslednje sklepe: 1. Sprejme se Poročilo ter se ga predloži skupščini občine dne 27. 9. 1982. 2. Izvršni svet se obvezuje, da bo izvedel in tudi koordiniral akcijo za izgradnjo sistema za alarmiranje, saj se zaveda, da je to izredno potreben element službe OJOA, brez Volitve v KS Nadaljevanje rokovnika volitev v KS iz Našega glasa št. 12! Od 8. novembra do 1. decembra: sklic zborov občanov po vseh vaških in mestnorajonskih skupnostih, ki: — obravnavajo poročilo o delu skupščine KS in njenih teles v preteklem mandatu, — obravnavajo celotno listo predlaganih možnih kandidatov za delegate in člane delovnih teles ter funkcije v skupščini KS, — izvolijo delegate z območja vaške oziroma mestnorajonske skupnosti za skupščino KS, — obravnavajo predlog sprememb in dopolnitev statuta KS ter dajo svoje pripombe, predloge in pobude. Odgovorna nosilca: predsednik KS, SZDL in predsednik skupščine KS. Sodelujejo člani sveta KS in predsedstva KK SZDL. 5. december: skupna seja predsedstva KK SZDL in KO za kadrovska vprašanja in volitve ter sveta KS: — uskladi rezultate volitev delegatov skupščine KS, opravljenih na zborih občanov, — uskladi pripombe z zborov občanov glede predlogov za organe in funkcije skupščin KS, — uskladi pripombe na spremembe in dopolnitve statuta KS. Odgovorni nosilec: predsednik KK SZDL. Do 25. decembra: seja skunščlne KS z novoizvoljenimi delegati, ki opravijo naslednje naloge (sejo začne in vodi do Izvolitve novega dosedanji predsednik skupščine KS): katerega ta služba ne more učinkovito delati. 3. Izvršni svet se obvezuje, da bo ugotovil možnosti izgradnje telefonske povezave med Krškim in Kostanjevico ter skušal s pristojnim PTT podjetjem ugotoviti možnosti izgradnje še v tem srednjeročnem obdobju. Ugotavlja tudi, da ta povezava ni le interes službe OJOA, temveč tudi organizacij združenega dela in prebivalcev na območju Kostanjevice in Podbočja, saj bi s to povezavo pridobili kvalitetnejše zveze s sedežem občine. 4. Izvršni svet se obvezuje, da bo posvečal stalno skrb ureditvi prostorov Centra za obveščanje in alarmiranje ter bo v okviru finančnih sredstev zagotavljal kontinuirano Izgradnjo centra do njegove končne podobe. a) obravnavajo poročilo o poteku predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih postopkov ter predlog SZDL o kandidatni listi za organe in funkcionarje skupščine KS, b) izvolijo (praviloma tajne volitve!) — predsednika in podpredsednika skupščine KS, — predsednika, podpredsednika in člane sveta KS, JESENSKI DEL DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER SE JE PRIČEL V ROKOMETU — EKIPA SOP 6. oktobra se je pričel jesenski del delavskih športnih iger občine Krško 1982/83. V športni dvorani v Leskov-cu so se pomerile rokometne ekipe in se uvrstile takole: 1. SOP Krško, 2. Metalna Senovo; 3. M—Agrokom-binat Krško, 4. Poklicna gasilska enota Krško, 5. Postaja milice Krško, 6. M—Preskrba Krško, 7. TCP —TOZD Papir Krško. V jesenskem delu DSl sta bili pred rokometom predvideni že tekmovanji v plavanju in lahki atletiki, vendar je slabo vreme ponaga-jalo, da ju ni bilo moč izvesti. Po razporedu, ki ga je pripravila komisija za šport in rekreacijo pri SO ZSS Krško, se bodo v jesenskem delu DSl zvrstila še naslednja tekmovanja : NAMIZNI TENIS — ŽENSKE: petek, 15. oktobra, ob 15.30 v športni dvorani v Leskovcu; NAMIZNI TENIS — MOŠKI: sobota, 16. oktobra, ob 8. uri v isti dvorani; VLEČENJE VRVI — MOŠKI IN ŽENSKE: sreda, 20. oktobra, ob 15.30 na igrišču ob Domu XIV. divizije na Senovem. KEGLJANJE — ŽENSKE: ponedeljek, 25. oktobra, ob 15.30 na keglji- 5. Posebno skrb bo potrebno posvetiti organizaciji in delovanju občinskega centra za obveščanje in alarmiranje v miru na podlagi Zakona o ljudski obrambi in na podlagi podzakonskih predpisov, katere sprejema republiški izvršni svet saj bo s tem določena tudi oblika delovanja Centra za obveščanje in alarmiranje in bo to tudi osnova za akcije, navedene v točkah 2., 3. in 4. SKLEP IN STALIŠČE SVETA ZA SLO IN DS Svet za SLO in DSZ ocenjuje, da je poročilo kvalitetno. Na svoji seji dne 24. 8. 1982 je sprejel sklep, da se ga s popravki in pripombami izvršnega sveta, za katere smatra, da so bistveni za nadaljnji razvoj službe OJOA v občini Krško, predloži v obravnavo na sejo skupščine. — predsednika, člane in namestnike poravnalnega sveta KS, — člane združene delegacije za delegiranje delegatov v skupščine SIS materialne proizvodnje, c) obravnavajo predlog za sestavo delovnih organov sveta KS, ki jih bo izvolil svet na svoji prvi seji. Odgovorni nosilec: predsednik skupščine KS. Volitve izvaja volilna komisija. šču hotela Sremič v Krškem; KEGLJANJE — MOŠKI: četrtek, 4. novembra, ob 15.30 in petek, 5. novembra, ob 15.30 na istem kegljišču. SPEEDWAYISTI PRI PREDSEDNIKU SO Predsednik SO Krško Branko Pire je v ponedeljek, 11. oktobra sprejel tekmovalce, mehanike in funkcionarje Avto — moto društva Krško, ki letos slavi jubilej — 25-oblet-nico speedwayskega športa. Povod za sprejem je bilo prvo mesto, ki ga je ekipa krških speedwayistov (Cveto Bergant, Krešo Omerzel, Jože Zibert in Zvone Gerjevič) dosegla na državnem prvenstvu. V razgovoru so udeleženci tega srečanja nanizali izkušnje, spregovorili o obveznostih in zahtevah, ki jih pred vse udeležence postavlja ta šport, ter razgrnili svoje načrte za prihodnost. Delavske športne igre St. 14 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 7 SIS družbenih dejavnosti K poročilu o izvajanju družbenega plana občine Krško v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1981 — 1985, ki so ga obravnavali skupščinski zbori naše občine na seji 27. septembra, je bila dodana tudi INFORMACIJA O PREDLAGANIH UKREPIH NA PODROČJU SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBCINI KRŠKO. Med drugimi pristojnimi dejavniki je informacijo obravnaval na svoji tretji seji tudi Občinski svet ZSS Krško. Iz sklepnega zapisa o seji navajamo zaključek, naj bodo povzetki gradiva objavljeni v Našem glasu kot gradivo za javno razpravo. Ostali zaključki v zvezi z omenjeno informacijo pa so: — Prenos nalog z višjih (republiških) na nižje (občinske) nivoje v razvoju odmiranja države mora biti združen s finančnim ovrednotenjem prenesenih nalog in temu primernem prenosu sredstev. Le tako ne bo dodatnih obremenitev za občinske SIS, pri republiških SIS pa ne bi po nepotrebnem prihajalo do viškov. — Ob sprejemanju ukrepov se moramo tako izvajalci kot uporabniki zavedati tudi posledic — sedanjega nivoja standarda ne bo mogoče ohraniti. — Samoupravni in strokovni organi SIS morajo sprotno zasledovati sprejete predloge in pripombe razprav in takoj pristopiti k izvajanju le-teh, če so ocenjeni kot ukrepi, ki bodo vsaj malo pripomogli k stabilizaciji. Ne odlagajmo realizacije sprejetih ukrepov na določen rok — npr. 1. 1. 1983! — Zaključki javne razprave s sprejetimi predlogi in oceno obravnavane analize morajo služiti kot osnova za sestavo plana za leto 1983. — SIS, vključno s SIS materialne proizvodnje, morajo pripraviti oceno 9-mesečnega dotoka sredstev v skladu s finančnim načrtom, da SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri Skupnosti otroškega varstva je po ponovni preverbi predlogov in pobud skušal ovrednotiti posamezne predloge in dinarsko prikazati doprinos vzgojnovar-stvenih enot k stabilizaciji. Upošte- bo mogoče pravočasno in ustrezno ukrepati. — Od sestavljalcev planskih dokumentov terjamo osebno, od samoupravnih organov pa kolektivno odgovornost za zastavljene naloge. Plani morajo vsebovati tudi nosilce in roke! — Pospešiti moramo načrtovane samoupravne preobrazbe na področju družbenih dejavnosti! — Sprejeti zaključki današnje razprave morajo biti posredovani osnovnim organizacijam zveze sindikatov, da jim bodo služili kot smerokaz pri vodenju razprav o predloženem dokumentu. vajoč, da je štednja in uporaba odpadnega materiala že v letu 1981 sestavni del stabilizacijskih ukrepov, bo doprinos skupnosti in vzgojno-varstvenih ustanov v boljši kvaliteti vzgojnega programa, večji povezavi s krajevnimi skupnostmi, društvi in organizacijami združenega dela v občini. Materialni doprinos pa bo v tem, da bo" skupnost otroškega varstva z istim programom, s tem da bo upoštevala republiško usmeritev o prenosu dela sredstev iz programa denarnih pomoči na program vzgoje, sofinancirala dva oddelka vzgoje in varstva v Podbočju, kar znaša 216.000 din. Velik doprinos in kvalitetnejšo obliko dela bo doprinesla tudi stalna povezava med vzgojno-varstvenimi organizacijami in medsebojno usklajevanje programov dela ter organizirana pomoč vzgojiteljicam — pripravnicam. S pedagoško povezanostjo bo vpeljana enotna oblika dela in odvijanje programa po zakonu o družbenem varstvu otrok. S temi ugotovitvami predlaga odbor v razpravo naslednje pobude in ukrepe: 1. V skupščini skupnosti in odboru za planiranje je bilo dogovorjeno, da je potrebno do leta 1985 zagotoviti vsem otrokom v starosti 6 let celotno pripravo na osnovno šolo, s čimer bo doseženo izenačenje razvojnih možnosti ob vstopu v osnovno šolo. Ugotovljeno je, da so velike razlike med otroki, ki so obiskovali celoletno pripravo na osnovno šolo, oziroma otroki, ki so vključeni v vzgojno varstvene organizacije od tretjega leta naprej, in Ena iz serije fotografij, ki so jih izdelali mladi fotografi Kulturnega društva »Bratov Godler« Dolenja vas. INFORMACIJA O PREDLAGANIH UKREPIH NA PODROČJU SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO Gradivo za javno razpravo Analize stanja na področju SIS družbenih dejavnosti kažejo, da je potrebno sprejeti ustrezne stabilizacijske ukrepe. Ukrepe so pripravile vse SIS družbenih dejavnosti in jih predlagale v razpravo. Izvršni svet SO daje delegatom skupščine občine kot informacijo predvidene ukrepe na področju SIS družbenih dejavnosti, ker so ti ukrepi izrednega pomena in je potrebna širša družbena aktivnost, da bodo končno dogovorjeni dali ustrezne učinke. Na posameznih področjih so predvideni naslednji ukrepi: STRAN 8 NAS GLAS St. 14 — oktober 1982 med tistimi otroki, ki so vključeni v skrajšane programe male šole. Celotna priprava na osnovno šolo je v občini organizirana v vseh VVO, razen v KS Leskovec. Skupnost otroškega varstva po obstoječem programu prispeva sredstva za vzgojni program (osebni dohodek vzgojiteljice in vzgojna sredstva), starši pa krijejo na osnovi diferencialne lestvice materialne stroške, stroške prehrane in režije. Priprava na osnovno šolo je v dogovoru s starši organizirana vsak dan 6 ur, vsak drugi dan 6 ur ali vsak dan 3 ure. Tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja ne bi smeli postavljati pod vprašanje organiziranosti celoletne priprave na osnovno šolo. Sistem vzgoje in izobraževanja je nujno gledati dolgoročno in vzgojo predšolskih otrok upoštevati kot enakovreden element v sistema vzgoje in izobraževanja. 2. Skladno s sprejeto politiko vzgoje predšolskih otrok v SR Sloveniji je potrebno tudi v občini Krško nadaljevati z vzgojnimi programi za predšolske otroke od 4. leta starosti naprej — 80-urni vzgojni program. 3. Predlaga se, da se na področju družbenega varstva otrok razmeji odnos med programom vzgoje predšolskih otrok in programom social-novarstvenih pomoči. V skladu s sprejetimi izhodišči se število prejemnikov denarnih pomoči zmanjšuje, sredstva pa se namenijo za subvencioniranje varstva in prehrane predšolskih otrok v vz-gojnovarstvenih organizacijah In za druge funkcionalne oblike. Ta se dodelijo glede na potrebe otroka in v odvisnosti od dohodkovnih sposobnosti družine, v kateri otrok živi. Skupščina Skupnosti otroškega varstva in odbor za planiranje dajeta pobudo, naj bodo pri poenotenju kriterijev za ugotavljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči ti kriteriji Izdelani tako, da bodo spodbujali interes za družbeno varstvo otrok in druge funkcionalne oblike pomoči v primerjavi z denarnimi pomočmi. 4. Ukrepi iz 3. točke tega predloga naj bi doprinesli k večjemu interesu staršev za vključevanje otrok v vzgojnovarstvene organizaciie. Na ta način bi bilo tudi v manjših KS v vrtce vključenih več predšolskih otrok. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela si prizadeva, da bi bil sklep skupščine o vključevanju otrok iz vzeojno in socialno zanemarjenega okolja v vzgojnovarstvene organizaciie realiziran. Na ta način hi v malih WE, n. pr. na Raki, dosegli polno zasedenost oddelkov, kar bi zagotavljalo tudi rentabilno poslovanje. Pri vključevanju otrok iz vzgojno zanemarjenega okolja sodelujejo VVE, DPM, Skupnost otroškega varstva, zdravstvena In socialna služba. 5. V 80-urni vzgojni program za 4- in 5-letne otroke je letno vključenih nad 300 predšol. otrok, ki ne obiskujejo VVO. Ta program smo do sedaj izvajali pogodbeno v popoldanskem času, novo sprejeta zakonodaja na področju zaposlovanja omejuje pogodbena dela, tako da s programom ni mogoče nadaljevati v enaki obliki kot do sedaj. Vzporedno s tem pa se javlja nezaposlenost vzgojiteljic, ki končujejo vzgojiteljske šole. Odbor predlaga vzgojnovarstvenim organizacijam, da se dogovorijo o zaposlitvi vzgojiteljice, ki bi izvajala 80-urni program v vseh VVO v občini. Sredstva za osebni dohodek vzgojiteljice se bi zagotovila iz že planiranih sredstev za 80-urni vzgojni program, tako da ta ukrep ne predstavlja razširitve programa, temveč smiselnejše reševanje zaposlovanja mladih in usklajevanje s podpisano zakonodajo s področja delovnih razmerij. 6. Odbor za planiranje predlaga vzgojnovarstvenim organizacijam, da postane metoda usklajevanja programov stalna oblika povezanosti vz-gojnovarstvenih organizacij v občini. Potrebno je doseči strokovno pedagoško povezanost in pomoč vzgojiteljicam pripravnicam. Nujno je nadaljevati z aktivnostmi združevanja VVE v občini, s tem bi bila popravljena neskladja v organiziranosti v strokovno pedagoškem delu in ne nazadnje - prihajalo bi do solidarnostnega prelivanja sredstev med posameznimi VVE, tako da ne bi prihajalo do večjih razlik in motenj v poslovanju. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Glede na predloge In pobude iz Analize izvajanja družbenega plana SO Krško na področju družbenih dejavnosti se odbor za osnovno izobraževanje in svobodno menjavo dela opredeljuje za naslednje pobude in ukrepe: — OIS bo ponovno preverila možnost preusmeritve 3 milijonov dinarjev iz planiranih sredstev za nakup zemljišča za dijaški dom za realizacijo programa redne dejavnosti; — starši otrok naj v bodoče sofinancirajo podaljšano bivanje v skladu z razliko med osebnimi dohodki in stvarnimi stroški; — Občinska izobraževalna skupnost bo ponovno predlagala Osnovni šoli Raka in Osnovni šoli Senovo, da sprejmeta samoupravni sporazum o združevanju sredstev amortizacije premičnin pri občinski izobraževalni skupnosti za odplačilo zapadlih kreditov; — Občinska izobraževalna skupnost bo preverila upravičenost oddelkov glede na število učencev; — OIS bo zahtevala od šol, da preverijo ustreznost šolskih okolišev, zaradi morebitne prerazporeditve otrok med šolskimi okoliši; — OIS bo poostrila osebno odgo- vornost pri neizpolnjevanju delovnih in stabilizacijskih nalog izvajalcev; — OIS bo skupaj z Zavodom za šolstvo, OE Novo mesto vplivala na izboljšanje kvalitete dela v razredu; — OIS bo spremljala izvajanje stabilizacijskih programov šol; — OO ZSMS na šolah se bodo povezovale z OO ZSMS v KS in OZD; — izvajalci OIS si bodo prizadevali vključevati v delo z učenci čim več zunanjih sodelavcev, vendar bo potrebno razmisliti o primernem nagrajevanju; — izvajalci OIS bodo zagotavljali še boljšo izrabo šolskih prostorov, opreme in učil OZD in KS; — izvajalci OIS bodo prerazporedili delo znotraj šole in zmanjšali število nadur; — šole bodo ocenile učbenike po novih cenah in določile enotno višino obrabnine po novih cenah; — osnovne šole bodo predlagale svetom šol in staršem, da se v poletnih in jesenskih mesecih ukinejo prevozi učencev. Prevozi učencev naj bi se organizirali le od novembra do marca; — OIS bo iskala možnost preusmeritve večjih vzdrževalnih del po šolah v naslednje leto; — OIS bo preverila, ali spadajo nekatera osnovna sredstva v drobni inventar; — šole bodo vzpodbujale pri učencih vse oblike koristnega dela, kot so pogozdovanje, obiranje poljščin, zbiranje surovin itd. v korist organiziranja šole v naravi tako, da bodo šole vnaprej planirale v letnem programu šolske dneve za te akcije. Po ocenitvi ukrepov je odbor za osnovno izobraževanje izdanih predlogov ukrepov ocenil, da bo s preusmeritvijo sredstev za nakup zemljišč v višini 3 milione dinarjev in iz sredstev amortizacije premičnin v višini 2.224.000 din (vključno z nepodpisniki) združil 5.224.000 din: tako ostane izguba 4.776.000 din pri Občinski izobraževalni skupnosti po sedanjem planu. Glede na nadaljnje povečanje cen Odbor za osnovno izobraževanje zavzema stališče, da se programi občinske izobraževalne skupnosti valorizirajo skladno z rastjo cen oziroma z rastjo osebnih dohodkov v občini. KULTURNA SKUPNOST Odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela ter predsedstvo skupščine Kulturne skupnosti Krško predlagata v razpravo In spreiem delegatom obeh zborov skupščine Kulturne skupnosti naslednje predloge in pobude: — združitev strokovnih služb s področja kulture v občini (Delavski dom Edvarda Kardelja, Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica, Dom XIV. divizije St. 14 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 9 Senovo) — predvideni letni prihranek 500.000 dinarjev; — pregled obstoječega števila redno zaposlenih v organizacijah združenega dela s področja kulture, prerazporeditev redno zaposlenih zaradi zmanjšanega honorarnega dela — predvideni letni prihranek 200.000 din; — organizacje združenega dela s področja kulture si morajo prizadevati za čim več prireditev, tudi komercialnih, če je to možno; s tem bi si organizacije združenega dela ustvarile več lastnega dohodka; — politika pri nabavi filmov v občini naj bo enotna in povezana; — poklicne organizacije združenega dela in kulturno-umetniška društva morajo še bolj kot doslej delovati na osnovi neposredne svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi; **¦ osnova za svobodno menjavo dela med Kulturno skupnostjo in organizacijami združenega dela s področja kulture mora biti program dela. Samoupravni organi in strokovna služba Kulturne skupnosti bodo ob pripravi finančnega plana Kulturne skupnosti preverili vsako postavko iz programa dela posameznih organizacij združenega dela in v plan uvrstili samo tiste akcije in tiste dejavnosti, za katere bo upravičeno smatrati, da bodo pomembno prispevale k dvigu kulture v občini; — izvajalci kulturnega programa naj ponovno preverijo programe dela, zmanjšajo ali celo opustijo pa prireditve, ki nimajo širšega odziva; — nekatere dražje prireditve (For-ma viva, srečanje mladih grafikov) je potrebno prestaviti na vsaka 4 leta in obenem poiskati novo obliko delovanja Dolenjskega kulturnega festivala za območje celotne občine. TELESNOKULTURNA SKUPNOST Kolegij Telesnokulturne skupnosti Krško je obravnaval Analizo tei predlaga delegatom v razpravo in sprejem naslednje ukrepe in pobude: — zagotoviti množičnost in aktivno udejstvovanje čim večjemu številu delovnih ljudi in občanov v različnih oblikah telesnokulturne dejavnosti; — spodbujati delo z najmlajšimi v vzgojnoizobraževalnem procesu; — zagotoviti možnost rekreacije zaposlenih; — aktivneje sodelovati z občinskim sindikalnim svetom pri organiziranju delavskih športnih iger; — organiziranje ceneiših množičnih manifestacij in prireditev; — zagotavljati prioritetnim športnim panogam tekmovalno dejavnost in vkllučevanje v šolske selekcije; — vzoodbujati delo društev po krajevnih skupnostih; — s povečanim številom aktivnosti upravičiti obstoj telovadnic, bazenov, igrišč; — dovoljevati najcenejše športne tekmovalne sisteme predvsem v okviru krajevnih skupnosti, največ na ravni občine; — izobraževanje strokovnih kadrov za delo v telesni kulturi; — sodelovanje s sosednjimi občinami; — zagotavljati telesno kulturno v odročnejših krajevnih skupnostih z izgradnjo najosnovnejših športnih objektov, predvsem pa z organiziranjem ustreznih aktivnosti. Finančnega učinka izvajanja predlaganih ukrepov ni možno oceniti, saj prihranka sredstev dejansko ne bo, dosežen pa bo namen: kvaliteta in množičnost v telesni kulturi; — Zveza telesnokulturnih organizacij je zadolžena za pregled in kontrolo poslovanja vseh društev, ki se financirajo iz sredstev zveze telesnokulturnih organizacij. Pregled je potreben zaradi tega, ker obstaja sum, da nekatera društva denarnih sredstev ne koristijo namensko oziroma za tiste dejavnosti, za katera so prejela ta sredstva po kriterijih za financiranje športno-rekreativne in tekmovalne dejavnosti. Predvideva se, da bo s to akcijo prihranjeno približno 300.000 dinarjev. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Finančno ovrednotenje Programa Skupnosti socialnega skrbstva Krško v letu 1982 je pokazala — ob enakem obsegu nalog — bistveno odstopanje od dovoljene rasti skupne porabe. Razlog je predvsem v neusklajenem nivoju programa iz preteklih let, ko je Skupnost prevzemala nove naloge, ter v hitri, nesorazmerni rasti življenjskih stroškov. O izvajanju programa v zaostrenih pogojih gospodarjenja je razpravljala skupščina Skupnosti socialnega skrbstva in sprejela naslednja stališča in sklepe: 1. Prvenstvena naloga skupnosti je zagotavljanje socialne varnosti ogroženim kategorijam občanov (delavci z nizkimi osebnimi dohodki, delavci z večjim številom otrok, upokojenci z nizkimi pokojninami, invalidi, uživalci družbenih materialnih pomoči). Socialno varstveni program skupnosti naj se izvaja skladno z doseženim nivojem v letu 1981 brez povečevanja obsega pravic. Zaradi doslednega izvajanja te naloge so samoupravni organi skupnosti pritegnili k intenzivnejšemu in tesnejšemu sodelovanju ter soodločanju krajevne skupnosti oziroma sredine, kjer družinski člani žive in delajo. Izvajanje tega ukrepa ne pomeni prihranka finančnih sredstev, nasprotno, kaže na porast potrebnih sredstev oziroma nujno zagotovitev finančnih sredstev v višini, kot jih je skupnost predvidela za namene zagotavljanja socialne varnosti. 2. Nujno je zagotavljati minimalna sredstva za življenje, spremljati rast življenjskih stroškov in ustrezno z njimi usklajevati vse oblike, družbenih materialnih pomoči. Višina družbenih denarnih pomoči — edini vir in dopolnilni vir mora dosegati v republiki dogovorjeno višino, ki je tudi pogoj za pridobitev sredstev iz solidarnosti. Ukrep skupnost izvaja. Zaradi izrednega povišanja družbenih denarnih pomoči — edini vir od 3.900 din na 4.300 din in dopolnilni vir na 2.150 din od 1. 9. 1982 dalje, ki ga pogojuje visok, nenačrtovan porast življenjskih stroškov, bo skupnost potrebovala dodatna finančna sredstva. 3. Strokovni delavci naj z ustreznimi komisijami v krajevnih skupnostih ponovno preverijo sezname prejemnikov družbenih materialnih pomoči in njihovo upravičenost. Ukrep skupnost izvaja. Prihranka finančnih sredstev ne predvidevamo. Opazen je porast števila prosilcev. 4. Svet za varstvo otrok in družine in Svet za varstvo odraslih morata ponovno razpravljati o vseh zavezancih za prispevke in o valorizaciji prispevkov, določenih v preteklih letih. V sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo je potrebno preveriti lastništvo nepremičnin pri uživalcih družbenih materialnih pomoči in poskrbeti za prodajo ter za dosledno izterjavo dolgov zavezancev za prispevek. Ukrep skupnost že izvaja. Poleg že predvidenih sredstev predvidevamo dodatnih 500.000,00 din do 1.000.000,00 din. 5. Več poudarka je treba dati preventivnemu svetovalnemu delu in preprečevanju socialnih težav: delo z mladimi, zaposlovanje, aktivno reševanje problematike alkoholizma, nadaljnji razvoj Delavnice za delo pod posebnimi pogoji. Izvajanje tega ukrepa bo imelo učinek šele v prihodnjih letih. Finančno ga ni mogoče ovrednotiti. Razvoj svetovalne službe in preprečevanje negativnih pojavov (mladoletno prestopništvo, alkoholizem in druge zasvojenosti, pomoč pri razreševanju medsebojnih konfliktov in svetovalno delo v cilju Izboljšanja medsebojnih odnosov) posredno vpliva na dobro počutje posameznikov, zmanjšanje potreb po zdravstvenih storitvah, na produktivnost in večjo storilnost pri delu. 6. Z ostalimi interesnimi skupnostmi, predvsem z zdravstveno skupnostjo, se je potrebno na osnovi samoupravnega sporazumevanja dogovoriti o izvajanju in financiranju nalog interdisciplinarnih področij (zdravstveno varstvo oskrbovancev v domovih upokojencev, gerontolo-škl dispanzer, zdravstveno varstvo borcev NOV, nega na domu). Ukrepa finančno ni mogoče ovrednotiti. 7. Prizadevati si je treba za ^im- STRAN 10 NAS GLAS St. 14 — oktober 1982 prejšnjo ločitev strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva in izvajalske organizacije in vključitev strokovne službe v skupne službe SIS družbenih dejavnosti. Naloga strokovne službe in samoupravnih organov skupnosti je določanje in usmerjanje razvoja na tem področju. Razmejiti je potrebno program dela strokovne službe in Centra za socialno delo. Potrebna je tudi finančna razmejitev stroškov delovanja. Ukrepa finančno ni mogoče ovrednotiti. 8. Potrebno je zagotoviti ustrezne prostore za nemoteno delovanje Centra za socialno delo, ki naj bi se razvil v osrednjo institucijo za izvajanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini. Upoštevati je potrebno, da gre tu za svetovalno delo in za obravnavo človekovih najoseb-nejših zadev. Ukrep zahteva pridobitev potrebnih finančnih sredstev. 9. Center za socialno delo naj prouči možnosti za čimvečjo racionalizacijo poslovanja, znižanje materialnih stroškov ter ponovno prouči realnost načrtovanih odhodkov za delo strokovne službe in centra. S tem ukrepom bomo predvidoma prihranili 500.000,00 dinarjev. 10. Proučiti je potrebno možnosti za odcepitev enote Doma upokojencev v Krškem in ustanovitev TOZD. Ukrepa finančno ni mogoče ovrednotiti. Pripomogel naj bi delovnemu kolektivu, da bi v večji meri izkoristili svoje pravice do samouprave, k boljši povezavi organizacije v občini ter k bogatitvi njihove vsebine dela, in doprinesel k boljšemu počutju varovancev in zaposlenih v domu. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Delegatom Občinske zdravstvene skupnosti so predloženi v razpravo in sprejem naslednji ukrepi: 1. V vseh zdravstvenih organizacijah je nujno racionalnejše izkoriščanje delovnega časa in s tem v zvezi ukinitev novih zaposlitev ter skrajna racionalizacija izdatkov vseh vrst. (Prihranka finančnih sredstev zaradi sprejema tega ukrepa ni možno oceniti.) 2. Nujno je sodelovanje zdravstvenih delavcev z ustreznimi službami v organizacijah združenega dela za zmanjšanje odsotnosti z dela; predvsem gre tu za odkrivanje in reševanje problematike tistih delavcev, ki zaradi osebnih problemov ali problemov na svojem delovnem mestu iščejo izhod v bolniškem sta-ležu, ter za organiziranje in izvajanje varstva pri delu. Organizacije združenega dela (ustrezne strokovne službe in osnovne organizacije zveze sindikatov) so z internimi ukrepi dolžne varovati zdravje zanoslenih in redno spremljati bolniški stalež zaposlenih. 3. Cepljenja in preglede predšolskih otrok je potrebno zagotoviti v takem času, da staršem zaradi tega ne bo potrebno uveljavljati pravice zadržanosti z dela zaradi nege oziroma spremstva otrok. 4. Nadomestilo osebnega dohodka za nego in spremstvo družinskega člana se zmanjša v primerjavi s sedaj veljavnim. Za uveljavljanje nege družinskega člana mora vsak uporabnik predložiti potrdilo delovne organizacije, kjer je zaposlen, da v skupnem gospodinjstvu nima nikogar, ki bi otroka ali svojca lahko negoval. Alternativa (ki jo predlaga Skupnost socialnega varstva Slovenije): Del sredstev za nadomestilo osebnega dohodka zaradi bolezni in nege obolelega družinskega člana bi zadržali v organizacijah združenega dela, v zdravstveni skupnosti bi združevali sredstva le za tisti del odsotnosti, ki bi presegal določeno dogovorjeno raven. S sprejemom ukrepov pod zaporednimi številkami 2, 3 in 4 bi zmanjšail odhodke, razporejene za denarna nadomestila, največ za 10 °/o, v vsem letu 1982 bi to pomenilo približno 3 milijone dinarjev. 5. Ukinitev oziroma zmanjšanje potnih stroškov za uveljavljanje zdravstvenega varstva izven kraja stalnega bivališča. V primeru socialne ogroženosti uporabnika bo V vsakem posameznem primeru odločal odbor za varstvo pravic uporabnikov. V kolikor bi te vrste odhodke zmanjšali za 70 — 75 %, bi v vsem letu 1982 prihranili približno 1,2 milijona dinarjev. 6. V klinične bolnišnice so uporabniki lahko napoteni le z napotnico specialistov Splošne bolnišnice Brežice ali Splošne bolnišnice Novo mesto ali konzilija osnovne zdravstvene dejavnosti. 7. V sodelovanju z zdravstveno službo je potrebno poostriti usmerjanje uporabnikov na zdravljenje izven območja skupnosti, skladno s samoupravnim sporazumom o pogojih in načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva zunaj območij SIS. Če uporabniki uveljavljajo ali uživajo pravice iz zdravstvenega varstva na lastno željo ali zahtevo s formalno pravno veljavno izstavljeno napotnico pooblaščenega zdravnika z območja druge zdravstvene skupnosti, krije Občinska zdravstvena skupnost Krško stroške za uveljavljeno zdravstveno varstvo do višine, ki bi jih plačala po svojih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z izvajalci v domači medobčinski zdravstveni skupnosti, razliko krije uporabnik sam. Za uveljavljeno zdravstveno varstvo brez formalno pravno veljavne izstavljene napotnice zdravstvena skupnost ne prevzema obveznosti plačila. Občinska zdravstvena skupnost Krško ni plačnik zdravstvenih storitev (specialističnih, hospitalnih, univerzitetno-kliničnih, itd.), ki se nanašajo na napotnico, ki jo je izdal zdravnik izven območja Občinske zdravstvene skupnosti Krško, razen če gre za urgentni primer. Nadaljevanje zdravljenja izven območja medobčinske zdravstvene skupnosti odobrava ustrezen zdravniški konzilij. Sprejem ukrepov pod zaporednima številkama 6 in 7 bi omogočil zmanjšanje odhodkov za bolnišnično dejavnost največ do 2 %. V letu 1982 bi to znašalo okrog 1 milijon dinarjev. 8. Ukine se klimatsko zdravljenje, razven za nujne primere, ko gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Ukrep se že izvaja v letu 1982 na osnovi sklepa skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško. Izvajanje tega ukrepa ni povzročilo zmanjšanja odhodkov za zdravniško dejavnost, temveč je vplivalo na omejevanje visoke rasti odhodkov za to dejavnost. 9. Zaostri se upravičenost do prevoza z reševalnim avtomobilom. Z izvajanjem tega ukrepa bi dosegli zmanjšanje stroškov reševalnih prevozov za največ 5 °/o. V letu 1982 bi to znašalo približno 300.000 dinarjev. 10. Začasno se ukine združevanje sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije za vse oblike investicij. Preveri se tudi upravičenost, obseg in realnost ovrednotenja ostalih nalog v skupnem programu Zdravstvene skupnosti Sloveije. 11. Preloži naj se uvedba nove zdravstvene izkaznice. 12. Enaka izhodišča in kriterije pri vrednotenju programa kot pri domačih izvajalcih je potrebno upoštevati tudi za zdravstvene organizacije izven domače medobčinske zdravstvene skupnosti. 13. Za ohranitev dosežene ravni zdravstvenega varstva je potrebno korigirati udeležbo sredstev za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu najmanj na nivo iz srednjeročnega obdobja 1976 — 1980. Finančnega učinka izvajanja ukrepov pod zaporednimi številkami 10, 11, 12 in 13 ni možno oceniti. 14. S prerazporeditvijo sredstev v okviru sprejetega osnutka finančnega načrta zdravstvene skupnosti Krško za leto 1982 je možno zagotoviti za redni program dodatnih 7.562.000 dinarjev, tako da Občinska zdravstvena skupnost Krško ne bo poravnavala v letu 1982 naslednjih svojih obveznosti: a) solidarnostno združevanje sredstev za zdravstveno varstvo v MZS Novo mesto — obveznost za leto 1981 — 2.052.000 din b) združevanje sredstev za finan-ciranie nalog SLO — obveznost za leto 1982 — 5.510.000 din c) ponovno je potrebno preveriti obveznosti solidarnostnega združe- St. 14 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 11 vanja sredstev za pokrivanje zagotovljenega obsega programa v Zdravstevni skupnosti Slovenije, in sicer: — povečanje obveznosti za 1. 1981, — obveznost za leto 1982. Finančnega učinka ukrepa nI možno oceniti. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE Z družbenim planom občine Krško je za obdobje 1981 — 1985 predvidena 1,9 % poprečna letna stopnja rasti zaposlenosti, s tem da je bila predvidena za leto 1982 1,6 % stopnja. Kako se uresničujejo navedene stopnje, nam govori podatek, da se je v letu 1981 zaposlenost povečala v družbenem sektorju za 3%, v I. polletju 1982 pa tudi za 3 °/o, če primerjamo poprečje zaposlenih letošnjega polletja z istim obdobjem lani. To pomeni, da je bilo v krški občini v obdobju januar — junij 1982: — poprečno zaposlenih 10.596 oseb, od tega v gospodarstvu-9.170, v negospodarstvu 1.029 in v privatnem sektorju 397 oseb, — kljub hitrejši dinamiki zaposlovanja še naprej opažamo določen deficit kadrov, — še vedno so težave z zaposlovanjem prizadetih oseb, ki se ne uresničujejo po planu, — pri novih zaposlitvah je opaziti precejšnje zmanjšanje zaposlitev delavcev iz drugih republik (v preteklem celem letu 216, v I. polletju 1982 le še 50), — ob takem stanju zaposlenosti opažamo na drugi strani pri brezposelnosti naslednje pojave: število brezposelnih se počasi povečuje, predvsem pri strokovnih kadrih in tistih, ki iščejo prvo zaposlitev (koncem junija je bilo v Krškem 233 brezposelnih oseb, kar je za 15,5 % več kot v istem mesecu lani, 31 % pa je bilo takih, ki so iskali prvo zaposlitev). K temu je dodati, da se naglo povečuje število upravičencev do prejemanja denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči za čas nezaposlenosti (trenutno je takih v občini kar 60). Aktualne naloge na področju zaposlovanja: 1. Spremljanje izvajanja letnih načrtov zaposlovanja — V organizacijah združenega dela preveriti izvajanje letnih načrtov po kvantitativnih in kvalitativnih kazalcih. Ugotoviti OZD, ki v večji meri odstopajo od planskih obveznosti in v neposrednem razgovoru ugotoviti vzroke. — Med kvalitativnimi kazalci je zlasti preverjati izvajanje določil samoupravnega sporazuma glede zaposlovanja pripravnikov, vprašanja pogojev predhodne prakse pri razpisih del in nalog, zaposlovanja po pogodbi kot tudi upravičenosti nadurnega dela. — Z ocenami stanja seznaniti odgovorne za izvajanje kadrovske politike v OZD, organe OS ZZ, DPO in organe občine. — OZD, ki kljub opozorilom ne odpravljajo subjektivnih napak pri zaposlovanju, prezentirati že naštetim organom in inšpekciji dela. — Nadaljevati je z izvajanjem del za pripravo letnih načrtov zaposlovanja 1983. 2. Tehnološki in ekonomski presežki delavcev — Z neposrednimi razgovori, spremljanjem poročil SDK in drugih o gospodarjenju OZD v zadnjem obdobju bdeti nad razvojem problematike v poslovno ^kritičnih« delovnih kolektivih. — Pravočasno je potrebno predvideti ukrepe, kot so prerazporeditev, prekvalifikacija in nadomestila za brezposelne. 3. Zagotavljanje socialne varnosti nezaposlenih — Izvesti pregled potrebnih sredstev za nudenje denarnega nadomestila oziroma pomoči, po potrebi predlagati rebalans letnega finančnega plana skupnosti. — Upravičencem do denarnega nadomestila je intenzivno iskati zaposlitev v skladu z novim tozadevnim samoupravnim sporazumom. Prednostno se jih zaposluje tudi v primeru zaposlitve za določen čas. 4. Poklicno usmerjanje in štipendiranje — Z vsemi razpoložljivimi metodami informiranja seznanjati učence in starše o kadrovskih potrebah OZD kot z enim izmed pomembnih vidikov pri vključevanju učencev v usmerjeno izobraževanje. — S preusmerjanjem štipendistov iz združenih sredstev v kadrovske ter vzpodbujanjem številčnej- šega razpisovanja kadrovskih štipendij dajati prednost kadrovski funkciji štipendije. — Urediti popolnejšo evidenco šolajoče se mladine primerjalno s kadrovskimi potrebami združenega dela. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST Delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine Krško ter delegati občinske raziskovalne skupnosti Krško so na skupni seji dne 1. 6. 1982 sprejeli oceno stanja raziskovalne, razvojne in novatorske dejavnosti s predlogom usmeritev za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Krško: 1. Delegati zborov menijo, da se morajo spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana ORS obravnavati in sprejemati po enakem postopku in sočasno s spremembami in dopolnitvami drugih planskih dokumentov v občini Krško. Zato mora ORS tudi nadalje voditi vse potrebne aktvnosti v skladu s sprejetim odlokom in rokovnikom za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Krško. 2. Pri organiziranosti raziskovalne dejavnosti v republiki preko posebnih in občinskih raziskovalnih dejavnosti se že kaže kvaliteta policentričnega razvoja SRS, zato ga je treba še nadalje vzpodbujati in treba si je prizadevati, predvsem v večjih gospodarskih središčih, za formiranje izvajalskih raziskovalnih enot. 3. Delegati ugotavljajo problem pretiranega uvoza znanja z raznimi patenti, licencami in uvozom tehno- STRAN 12 NAS GLAS St. 14 — oktober 1982 logije ter opreme, istočasno pa delajo naši strokovnjaki, katerih šolanje je skupnost veliko stala, v tujini, nekateri pa so negativni. Zaradi tega je treba dati podporo domačim strokovnjakom in treba si je prizadevati, da se zmanjša odvisnost od »tujega znanja«. 4. Za nemoteno delo ORS se naj administrativna in strokovna operativna dela vključijo v skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Krško. 5. Uporabniki, razen nekaj izjem, kažejo še premalo interesa do inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Delovne organizacije morajo pri stabilizacijskih naporih in pri ciljih prestrukturiranja gospodarstva v svojih planskih dokumentih dati eno od osrednjih mest ustanavljanju razvojnih enot, marketingu, povezovanju z raziskovalnimi institucijami itd. Raziskovalne programe morajo pretežno financirati uporabniki, raziskovalne skupnosti pa le sofinancirati in organizirati posamezne raziskave. 6. Nekatere delovne organizacije nimajo zadovoljive organizacije dela, timske obravnave nalog, izdelanih dolgoročnih planov usposabljanja strokovnih kadrov ipd., kar jim povzroča velike težave pri tekočem delu. Zaradi tega je združeno delo preslabo pripravljeno za hitro prestrukturiranje proizvodnje. Zato je potrebno v delovnih organizacijah izpopolnjevati organizacijo dela na znanstvenih osnovah ter obenem skrbeti za dobro motiviranost in delovne pogoje. Potrebno je dograditi sistem nagrajevanja, ki bo dodatno stimuliral inovatorje in raziskovalce v TOZD. 7. Občinska raziskovalna skupnost se naj poveže z Občinsko izobraževalno skupnostjo, Zavodom za šolstvo in drugimi institucijami s področja vzgoje in izobraževanja, da se v šolski sistem (od osnovnega do visokega šolstva) vključi vzpodbujanje inventivne dejavnosti. 8. Raziskovalna skupnost naj v načrtovanih programih predvidi roke, do kdaj naj bi bile določene naloge realizirane. 9. RS naj v svoje programe vnese raziskave izkoriščanja sončne energije in že začete raziskave o izkoriščanju odpadnih voda in trdih goriv naj se nadaljujejo. 10. Ker se pri nas raziskave glede pridobivanje bioplina in biomase še niso pričele, naj da ORS pobudo RRS, da se le-te v danih možnostih prično. 11. Družbenopolitične organizacije ter delegati naj vzpodbudijo aktivnosti ter naj predvsem samoupravne organe zainteresirajo, da prično z iskanjem možnosti za boljše delovanje inventivne dejavnosti v njihovih sredinah. Problematika zaposlovanja JAVNA RAZPRAVA O ZAPOSLOVANJU Do 20. oktobra poteka v občini Krško javna razprava o zaposlovanju, za katero je skupnost za zaposlovanje pripravila obsežno gradivo. V javno razpravo o uresničevanju politike zaposlovanja so vključene tudi osnovne sindikalne organizacije, katerih naloge so naslednje: Sindikati morajo ustanoviti pogoje za čim večjo zaposlenost prebivalstva, še posebej poklicno usposobljene mladine in delavcev, ki se bodo vračali z začasnega dela v tujini. Zavzemati se morajo za uresničevanje dogovora in samoupravnih sporazumov o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Krško in proučiti, kje zaostaja njihovo uresničevanje. Terjati morajo zmanjševanje administracije v OZD, družbenopolitičnih, samoupravnih interesnih in drugih skupnostih ter preprečiti širjenje režijskega in zlasti administrativnega dela. K temu pa bodo prispevali z učinkovitejšim uveljavljanjem načela delitve po delu in rezultatih dela in z ustreznejšim vrednotenjem proizvodnega in ustvarjalnega dela ter z doslednim uveljavljanjem svobodne menjave dela. Od skupnosti za zaposlovanje in kadrovskih služb v OZD morajo terjati zagotavljanje celotnega pregleda kadrovskih potreb ter iskalcem zaposlitve omogočiti prekvalifikacijo pri zaposlitvi, podpirati pa tudi obveznost delovnih organizacij za zaposlovanje pripravnikov. Preprečevati morajo zaposlovanje upokojencev in podaljševanje delovnega razmerja delavcem, ki dosežejo pogoje za upokojitev. Posebej pa se je potrebno zavzemati za omejevanje nadurnega dela in dela po pogodbah ter dati prednost zaposlovanju, tudi za skrajšani delovni čas, mladim, strokovno usposobljenim iskalcem zaposlitve, s tem da dajejo prednost kandidatom, ki živijo v slabših materialnih in socialnih razmerah. Posebno pozornost morajo posvetiti položaju in socialni varnosti delavcev v OZD, ki zaradi motenj v posolvanju ali izgube zožujejo obseg posolvanja in zaposlovanja. Onemogočiti morajo vse nezakonite oblike zaposlovanja delavcev preko tako imenovanih »posrednikov« in se zavzemati za to, da bo samoupravna delavska kontrola učinkovito odkrivala nosilce takega nezakonitega zaposlovanja in dosegla kaznovanje odgovornih delavcev. Podpirati morajo usmeritve za racionalno zaposlovanje na področju drobnega gospodarstva, vključujoč zaposlovanje pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Pri tem morajo odločno nasprotovati vsem oblikam izkoriščanja teh delavcev. Ob tem bodo tudi vzpodbujali včlanje-vanje delavcev, zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela, v zvezo sindikatov. Bdeti morajo nad izvajanjem določil Kolektivne pogodbe in po potrebi zahtevati izvajanje sankcij. 11. KONGRES ZSMS — 22., 23. IN 24. OKTOBRA V NOVEM MESTU NAŠI DELEGATI ZA KONGRES Republiškega mladinskega kongresa — enajstega po vrsti — se bo udeležilo iz krške občine 6 delegatov. Občinsko konferenco ZSMS Krško in s tem vse mladinke in mladince v občini bodo na kongresu v Novem mestu zastopali: Iztok Pire, rojen 1959, učitelj telesne vzgoje na Osnovni šoli »Heroja Milke Kerin« Le-skovec; Ivan Urbanč, rojen 1957, avto-mehanik, sedaj sekretar OK ZSMS Krško; Gordana Maslovarič, rojena 1956, vzgojiteljica v VVE Le-skovec; Milan Haralovič, rojen 1957, medicinski tehnik v ZD Krško; Štefka Strok, rojena 1965, dija-jakinja oddelka papirniške šole v Krškem, trenutno na delovni praksi v TCP »Djuro Salaj« Krško. Kot delegat Republiške konference ZSMS se bo kongresa udeležil iz naše občine še Anton Kink. 1! KCaNGRSsS aZSMS NOVO MIsSiD ¦ K) 1982 »NAS GLAS« — skupne delegatske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Naklada 1000 izvodov. — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic. — Uredništvo CK2 12, Krik* tel. 71-768. — Tisk: Papirkon-tekcija Kriko. St. 14 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 13 FILMSKI SPORED Ne glede na poznejši izid te številke Našega glasa objavljamo filmski spored za oktober in november v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem za oba meseca v celoti. OKTOBER: 2. in 3. — SAMPION, amer., režija: Franco Zeffirelli, ob 19.30 in 18. 5. — NA KLANCU, domači, režija: Vojko Duletič, ob 18. 6. — MESEC, italj. režija: Bernardo Bertolucci, ob 19.30 7. — ZAPELJIVKA, nem., režija: Sigi Rothemund, ob 19.30 9. in 10. — BEG S PADALOM, amer., režija: Roger Spotiswoo-de, ob 19.30 in 18. 12. — VELIKI REVOLVERAŠKI OBRAČUN, amer., režija: Paul Hount, ob 18. 13. — TELESNA STRAST, amer., režija: Lavrence Kasdan, ob 19.30 h. — Čarobna piSCal, šved., režija: Ingmar Bergman, ob 19.30 16. in 17. — MAŠČEVANJE SONY LEYA, filip., režija: Leody Diaz, ob 19.30 in 18. 19. — STANIO IN OLIO V TUJSKI LEGIJI, amer., režija: E. Suther-land, ob 18. 20. — OBRAČUN DVEH ČUDES, jap., režija: Iširo Honda, ob 19.30 21. — JENKI, amer., režija: John Schlesinger, ob 19.30 23. in 24. — STEKLENI ZVON, amer., režija: Larry Pire, ob 19.30 in 18. 26. — S AH NAME, SSSR, režija: Boris Kimjagarov, ob 18. 27. — ŽENA LJUBICA, italj., režija: Marco Vicario, ob 19.30 28. — MEJA NA RIO GRANDE, amer., režija: Tony Richardson, ob 19.30 30. in 31. — VARNOST ZAGOTOVLJENA, hong., režija: Michael Hui, ob 19.30 in 18. NOVEMBER: 2. — NORČIJE RACMANA JAKE, amer. risanka, ob 18. 3. — OBLJUBLJENA DEŽELA, pol., režija: Andrzej Wajda, ob 19.30 4. — CIPKARICA, fran.-švic., režija: Claude Gorreta, ob 19.30 6. in 7. — ZADEVA ODESSA, angl., režija: Ronald Neame, ob 19.30 in 18. 9. — ZVEZDANE STAŽE, amer., režija: Robert Uajz, ob 18. 10. — KRALJ DROGE, amer., režija: Larry Siegel, ob 19.30 11. — BOŽANSKI DNEVI, amer., režija: Terrence Malick, ob 19.30 13. in 14. — VSI PREDSEDNIKOVI LJUDJE, amer., režija: Alan J. Pakula, ob 19.30 16. — UČNA LETA IZUMITELJA POL2A, domači, režija: Jane Kavčič, ob 18. 17. — ČLOVEK PUMA, italj. režija: Alberto de Martino, ob 19.30 18. — DEKLETA S TRGA ZOO, nem., režija: Walter Boos, ob 19.30 20. in 21. — LJUBEZEN NA VRTILJAKU, švedski, režija: Andrew White, ob 19.30 in 18. 23. — IMENUJEM SE NOBODY, italj.-angl., režija: Tonino Valerij, ob 18. 24. — MANHATTEN, amer., režija: W.oody Allen, ob 19.30 25. — JULIJA, angl., režija: Fred Zinnemann, ob 19.30 27. in 28. — SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL, domači, režija: Emir Kusturica, ob 19.30, 18. 30. — TARZAN IN SIRENE, amer., Robert Forley, ob 18. POROČILO O SOLIDARNOSTNI AKCIJI ZA BIZELJSKO Solidarnost z Bizeljskim Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Krško je pripravilo poročilo o uspehu solidarnostne akcije za pomoč prizadetim kmetovalcem na Bizelj-skem, ki jim je neurje s točo pred časom napravilo veliko škodo. Višina vseh doslej zbranih sredstev — po stanju 5. oktobra — znaša 2.014.826,95 dinarjev. Nakazana sredstva: 1. Lekarna Krško 10.430,00 2. Rudnik Senovo 227.967,75 3. Osnovna šola dr. Mihajlo Rostohar Krško 5.000,00 4. Galerija B. Jakac Kostanjevica 3.248,35 5. Center za socialno delo Krško 7.601,70 6. Ljubljanska banka TPB Krško 46.336,00 7. SA TOZD Servis Krško 20.050,45 8. Varnost Ljubljana, enota Krško 16.935,50 9. Glasbena šola Krško 4.750,35 10. Žito TOZD Imperial Krško 78.956,80 11. Osnovna šola M. Kerin Leskovec 39.020,00 12. Del. skupnost DPO občine Krško 13.978,75 13. TOZD PTT Krško 29.258,30 14. Tem. sodišče NM, enota v Krškem 8.700,95 15. Občinska zdravstvena skupnost Krško 10.650,20 16. Kmetijsko zemljiška skupnost Krško 1.498,00 17. Zavarovalna skupnost Triglav Krško 41.653,20 18. Vzgojno varstveni zavod Krško 18.648,35 19. Osnovna šola Raka 10.661,10 20. Elektrarna Brestanica 53.000,00 21. M-TOZD Hotel Sremič Krško 42.273,85 22. Žito TOZD Pekarna Krško 20.347,05 23. Rudnik Kremen Ravno 12.659,70 24. Novoles TOZD Bor Krško 46.043,00 25. Delavska univerza Krško 2.086,00 26. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško 1.881,20 27. Upravni organi SO Krško 86.326,60 28. Surovina Celje PE Brestanica 7.497,00 29. Novoles TOZD Sigmat Brestanica 81.359,15 30. M-Agrokombinat TOZD Meso-polj. 19.939,70 31. M-Agrokombinat TOZD Sadjarstvo 50.619,00 32. M-Agrokombinat TOK Kooperacija 5.792,70 33. M-Agrokombinat TOZD Vinogr.-kleti 29.669,05 34. M-Agrokombinat — DSSS 20.009,70 35. Osnovna šola Koprivnica 7.286,00 36. Osnovna šola Jože Gorjup Kostanjevica 18.848,60 37. Osnovna šola Podbočje 10.878,05 38. Osnovna šola J. Dalmatin Krško 31.811,15 39. Osnovna šola XIV. divizije Senovo 18.680,95 40. Dijaški dom M. Kerin Krško 6.275,40 41. Občinski odbor RK Krško 528,45 42. »D juro Salaj«: TOZD TES 64.353,40 43. TOZD Papirkonfekcija 40.715,45 44. TOZD Celuloza 99.465,85 45. DSSS 83.669,85 46. TOZD Transport 51.610,00 47. TOZD Komerciala 36.321,40 48. TOZD Vzdrževanje 143.628,20 49. TOZD Les 64.969,95 50. TOZD Energija 43.996,25 51. TOZD Papir 141.459,85 52. Uprava za notranje zadeve Krško 19.935,75 53. KS Veliki Podlog 43.312,50 SKUPAJ: 2.014.826,95 V tem času so sklep o nakazilu sprejeli še v Nuklearni elektrarni Krško, v Metalni TOZD TGO Senovo pa bodo šli ponovno v akcijo. Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Krško 10. kongres ZSS STRAN 14 NAS GLAS St. 14 — oktober 1982 VOZNI RED VLAKOV POSTAJA KRŠKO VOZNI RED VELJA OD 26. SEPTEMBRA 1982 DO 26. MARCA 1983 Legenda: navadni tisk — vozna cena za potniški vlak, polkrepki tisk — dodatna cena za brzi vlak. ODHODI VLAKOV Cas odhoda Prihodi na na vmesno, končno, cepno, obmej-vlaka no postajo in opombe o času prometa vlakov ZA SMER: ZIDANI MOST 4.36 Sevnica 4.55, Zidani most 5.15, Trbovlje 5.30, Litija 5.52, Ljubljana 6.30 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) 5.18 Sevnica 5.36, Zidani most 5.55, Celje 6.25, Maribor 7.40 (Trbovlje 6.20, Litija 6.41, Ljubljana 7.15) 5.53 KOZ AR A: Sevnica 6.07, Zidani most 6.26, Ljubljana 7.40 5.59 Sevnica 6.15, Zidani most 6.35, Celje 7.06, Maribor 8.15 (Trbovlje 7.07, Litija 7.27, Ljubljana 8.00) 6.10 SLOVENIJA: Sevnica 6.24, Zidani most 6.40, Trbovlje 6.58, Ljubljana 7.55 7.14 Sevnica 7.31, Zidani most 7.50, Trbovlje 8.06, Litija 8.27, Ljubljana 9.00 (Celje 8.22, Maribor 9.35) 9.14 Sevnica 9.31, Zidani most 9.50, Trbovlje 10.06, Litija 10.27 Ljubljana 11.00 9.51 Sevnica 10.10, Zidani most 10.35 (Trbovlje 10.57, Litija 11.18, Ljubljana 11.55); (Celje 11.14, Maribor 12.35) 11.19 Sevnica 11.36, Zidani most 11.55 (Trbovlje 12.12, Litija 12.32, Ljubljana 13.05); Celje 12.24, Maribor 13.35) 13.10 OHRID: Sevnica 13.23, Zidani most 13.40, Trbovlje 13.55, Ljubljana 14.45 13.45 Sevnica 14.00, Zidani most 14.19, Trbovlje 14.33, Litija 14.53, Ljubljana 15.25 14.26 Sevnica 14.45, Zidani most 15.05 (Trbovlje 15.25, Litija 15.44, Ljubljana 16.20); (Celje 15.51, Maribor 17.05) 15.47 Sevnica 16.04, Zidani most 16.23, Trbovlje 16.43, Litija 17.05, Ljubljana 17.40 (Celje 16.51, Maribor 17.55) 17.45 Sevnica 18.01, Zidani most 18.20, Trbovlje 18.35, Litija 18.55, Ljubljana 19.30 (Celje 19.05, Maribor 20.20), (vozi ob nedeljah, razen 31.10. in 28. 11. 1982, ter 02. 01. in 01. 05. 1983: vozi pa še 01. 11. in 30. 11. 1982, ter 03. 01. in 03. 05. 1983) 17.55 Sevnica 18.12, Zidani most 18.30 (Trbovlje 18.52, Litija 19.14, Ljubljana 19.50); (Celje 19.05, Maribor 20.20) 18.40 Sevnica 18.56, Celje 19.38, Maribor 20.45 (vozi ob nedeljah, razen 31. 10. in 28. 11. 1982, ter 02. 01. in 01. 05. 1983, vozi pa še 01. 11. 1982, ter 03. 01. in 03. 05. 1983) 19.10 Sevnica 19.26, Zidani most 19.45, Celje 20.15, Maribor 21.35 (Trbovlje 20.06, Litija 20.27, Ljubljana 21.00) 19.30 Sevnica 19.45, Zidani most 20.01, Trbovlje 20.16, Litija 20.37, Ljubljana 21.10 (vozi ob nedeljah, razen 31. 10. in 28. 11. 1982, ter 02. 01. in 01. 05. 1983; vozi pa še 01. 11. in 30. 11. 1982, ter 03. 01. in 03. 05. 1983) 21.09 Sevnica 21.27, Zidani most 21.45 (Trbovlje 22.06, Litija 22.27, Ljubljana 23.00) 21.30 MOST AR EKSPRES: Zidani most 22.00, Ljubljana 23.05, Jesenice 0.59, Villach 2.13, Salz-burg 5.46, Munchen 8.19, Stuttgart 11.24 22.02 23.00 5.21 6.23 7.02 8.22 10.22 11.34 12.41 14.45 15.26 15.36 16.11 17.14 17.26 18.26 19.05 19.20 20.48 21.28 22.38 23.53 Sevnica 22.22, Zidani most 22.45 (Celje 0.10) Sevnica 23.14, Zidani most 23.32, Ljubljana 0.35, Sežana 2.55, Trieste C. 5.10, Venezia S.L. 9.12, Roma 18.55 ZA SMER: ZAGREB 5.35 6.40 7.19, Zagreb 8.02 8.35 10.35 Zagreb 12.32 (Zagreb 13.35) Dobova Dobova Dobova Dobova Dobova Dobova 11.49, Dobova 12.55 Dobova 15.00 Zagreb 16.15 OHRID: Zagreb 16.25, Vinkovcl 20.41, Beograd 23.02, Niš 3.25, Skopje 7.06, Bitola 11.18 Dobova 16.25 (Zagreb 17.00) Dobova 17.30, Zagreb 18.18 Zagreb zap. kol. 18.21, Bosanski Novi 21.00, Banja Luka 23.01 (vozi ob petkih, razen 31. 12. 1982) Dobova 18. 43 (Zagreb 19.17) Zagreb zap. kol. 20.00, Bosanski Novi 22.05, Banja Luka 23.57, Doboj 1.57 (vozi ob petkih, razen 31. 12. 1982) Dobova 19. 35 KOZ ARA: Zagreb 21.36, Banja Luka 1.58, Sarajevo 6.37, Kardeljevo 10.21 Dobova 21.45 Dobova 22.52 SLOVENIJA: Zagreb 0.43, Vinkovci 4.27, Beograd 7.27 PRIHODI VLAKOV Cas prihoda Odhodi z začetne, cepne, obmejne vmesne po-vlaka staje in opombe o času prometa vlakov IZ SMERI: ZAGREB 4.35 5.18 5.50 5.58 6.09 7.14 9.14 9.50 11.18 13.09 13.44 14.25 15.46 17.44 17.54 18.38 19.09 19.28 21.09 Dobova 4.20 (vozi ob delovnikih) Dobova 5.05 (Zagreb 4.25) KOZ ARA: Kardeljevo 16.55, Sarajevo 20.45, Banja Luka 1.17, Zagreb 4.55 Dobova 5.45 Beograd 22.22, Vinkovci 0.47, SLOVENIJA: Zagreb 5.20 Dobova 7.00 Dobova 9.00 Zagreb 8.50, Dobova 9.35 Dobova 11.05 OHRID: Bitola 17.55, Skopje 21.35, Niš 1.24, Beograd 6.18, Vinkovci 8.29, Zagreb 1250 Dobova 13.30 (Zagreb 11.45) Zagreb 13.25, Dobova 14.08 Dobova 15.33 (Zagreb 14.40) Dobova 17.30 (vozi ob nedeljah .razen 31. 10. in 28. 11. 1982, ter 02. 01. in 01. 05. 1983; vozi pa še 01. 11. in 30. 11. 1982, ter 03. 01. in 03. 05. 1983) Dobova 17. 40 Banja Luka 13.40, Bosanski Novi 15.19, Zagreb zap. kol. 17.36, Dobova 1855 (vozi ob nedeljah, razen 31. 10. in 28. 11. 1982, ter 02. 01. in 01. 05. 1983; vozi pa še 01. 11. in 30. 11. 1982, ter 03. 01. in 03. 05. 1983) Dobova 18.55 (Zagreb 18.06) Doboj 12.50, Banja Luka 14.35, Bosanski Novi 16.29, Zagreb zap. kol. 1853, Dobova 19.15 (vozi ob nedeljah, razen 31. 10. in 28. 11. 1982, ter 02. 01. in 01. 05. 1983; vozi pa še 01. 11 in 30.11. 1982, ter 03. 01. in 03. 05. 1983) Dobova 20.55 (Zagreb 20.15) St. 14 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 15 21.28 22.01 22.59 5.21 6.22 7.01 8.21 10.21 11.33 12.40 14.44 15.25 MOST AR EKSPRES: Kardeljevo 8.35, Sarajevo 12.00, Zagreb 20.30 Zagreb 21.05, Dobova 21.45 Zagreb 22.10 IZ SMERI: ZIDANI MOST Zidani most 4.45, Sevnica 5.04 (Ljubljana 3.35, Litija 4.07, Trbovlje 4.27) Ljubljana 4.35, Litija 5.08, Trbovlje 5.28, Zidani most 5.45, Sevnica 6.05 Zidani most 6.24, Sevnica 6.44 (Ljubljana 5.10, Litija 5.44, Trbbovlje 6.06); (Maribor 4.30, Celje 5.41) Zidani most 7.47, Sevnica 8.05, (Ljubljana 6.30, Litija 7.05, Trbovlje 7.26); (Maribor 5.10, Celje 6.28) Ljubljana 8.35, Litija 9.10, Trbovlje 9.31, Zidani most 9.47, Sevnica 10.05 (Maribor 7.15, Celje 8.27) Sevnica Trbovlje 11.15 (Ljubljana 10.30; (Maribor 12.23 (Ljubljana 11.45, Maribor Zidani most 10.55, 9.35, Litija 10.08, 9.05, Celje 10.16) Zidani most 12.05, Sevnica 10.50, Litija 11.25, Trbovlje 10.25, Celje 11. 34) Maribor 12.25, Celje 13.40, Zidani most 14.08, Sevnica 14.27 (Ljubljana 12.50, Litija 13.25, Trbovlje 13.46) Graz 11.50, Leibnitz 12.12, Maribor 13.25, Celje 14.31, Sevnica 15.11 16.54 (Ljubljana 16.08); (Maribor 15.35 OHRID: Ljubljana 13.55, Trbovlje 14.42, Zidani most 15.02, Sevnica 15.20 16.10 Zidani most 15.30, Sevnica 15.52 (Ljubljana 14.10, Litija 14.46, Trbovlje 15.06); (Maribor 13.10, Celje 14.19) 17.13 Zidani most 16.30, Sevnica 15.15, Litija 15.48, Trbovlje 14.10, Celje 15.27) 17.25 Maribor 15.15, Celje 16.27, Sevnica 17.10 (vozi ob petkih, razen 31.12. 1982) 18.26 Ljubljana 16.35, Litija 17.10, Trbovlje 17.31, Zidani most 17.53, Sevnica 18.10 (Maribor 15.30, Celje 16.38) 19.04 Ljubljana 17.20, Litija 17.52, Trbovlje 18.13, Zidani most 18.30, Sevnica 18.48 (vozi ob petkih, razen 31. 12. 1982) 19.19 Zidani most 18.45, Sevnica 19.03, (Ljubljana 17.35, Litija 18.08, Trbovlje 18.29); (Maribor 16.50, Celje 18.09) 20.47 KOZ ARA: Ljubljana 19.00, Trbovlje 19.47, Zidani most 20.15, Sevnica 20.33 21.27 Ljubljana 19.35, Litija 20.11, Trbovlje 20.34, Zidani most 20.49, Sevnica 21.09 (Maribor 18.15, Celje 19.24) 22.37 Zidani most 22.02, Sevnica 22.20 (Ljubljana 20.45, Litija 21.19, Trbovlje 21.40); (Maribor 20.15, Celje 21.26) 23.52 SLOVENIJA: Ljubljana 22.20, Trbovlje 23.06, Zidani most 23.22, Sevnica 23.39 Pregled strelnega orožja SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO Sekretariat za notranje zadeve Številka: 2-22-35/82 Datum: 20. 9. 1982 V skladu z določili 55. člena Zakona o orožju (Ur. list SRS, št. 17/81) in 3. točke Navodila o opravljanju tehničnih pregledov strelnega orožja, za katerega je bil izdan orožni list (Ur. list SRS, št. 16/75), ODREJAM tehnični pregled strelnega orožja, za katerega je bil izdan orožni list, na območju občine Krško. I. Tehnični pregled strelnega orožja, za katerega je bil izdan orožni list (v nadaljnem besedilu: orožje), bo v času od 18. 10. 1982 do 22. 10. 1982 po naslednjem razporedu: 1. dne 18. 10. 1982 od 7. do 17. ure v prostorih sejne sobe Samoupravne komunalne interesne skupnosti, Cesta krških žrtev št. 30 (stara postaja milice Krško), za orožje, katerega lastniki so iz naslednjih naselij: Krško, Bučerca, Gorenje Pijavško, Gunte, Kremen, Spodnje Pijavško, Srednje Pijavško, Sremič, TrSka gora, Vrbina, Anovec, Kostanj ek, Ple-terje, Ravne pri Zdolah, Dolenja vas pri Krškem, Libna, Pesje, Spodnja Libna, Spodnji Stari grad, Stari grad pri Vidmu, Cesta, Cretež pri Krškem, Dunaj, Golek, Gora, Osredek pri Trški gori, Senožete, Spodnje Dule, Straža pri Krškem in Strmo rebro. 2. dne 19. 10. 1982 od 7. do 13. ure v prostorih krajevnega urada Senovo za orožje, katerega lastniki so iz naslednjih naselij: Senovo, Brezje pri Dovškem, Dobrova, Dovško, Gorenji Leskovec, Kališovec, Mali Kamen, Reštanj, Stranje, Sedem, Koprivnica, Mrčna sela, Veliki dol, Veliki Kamen. 3. dne 19. 10. 1982 od 13.30 ure do 17. ure v prostorih krajevnega urada Brestanica za orožje, katerega lastniki so iz naslednjih naselij: Brestanica, Anže, Armeško, Dolenji Leskovec, Gorica pri Raztezu, Lokve, Presladol, Raztez, Stolovnik, Rožno. 4. dne 20. 10. 1982 od 7. do 13. ure v prostorih krajevnega urada Kostanjevica na Krki za orožje, katerega lastniki so iz naslednjih na1-seli j: Avguštine, Crešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja Prekopa, Grič, Ivanjše, Jablance, Karlče, Kočarija, Koprivnik, Male Vodenice, Malence, Orehovec, Oštrc, Podstrm, Ržišče, Sajevce, Slinovce, V. Vodenice, Vrb-je, Vrtača, Zaboršt, Kostanjevica. 5. dne 20. 10. 1982 od 13.30 ure do 17. ure v prostorih krajevnega urada Podbočje za orožje, katerega lastniki so iz naslednjih krajev: Podbočje, Brezje pri Podbočju, Brezovica, Brlog, Brod, Dobrava ob Krki, Dol, Friuga, Gradec, Gradinje, Hrastek, Kalce-Naklo, Malo Mraše-vo, Mladje, Planina pri Podbočju, Premagovce, Pristava, Prušnja vas, Selo, Slivje, Stari grad pri Podbočju. Sutna, Veliko Mraševo, Zabjek pri Podbočju. 6. dne 21. 10. 1982 od 7. do 11. ure v prostorih krajevnega urada Raka za orožje, katerega lastniki so iz naslednjih naselij: Raka, Ardro pri Raki, Brezje pri Raki, Celine, Cirje, Dobrava pod Rako, Dolenja vas pri Raki, Dolga Raka, Gmajna, Goli vrh, Gradišče pri Raki, Podlipa, Podulce, Površ-šče, Mali Koren, Mikote, Planina pri Raki, Pod lipa, Podulce, Površje, Pristava pod Rako, Ravno, Sela pri Raki, Smednik, Veliki Koren, Videm pri Raki, Vrh pri Površju, Zabukovje, Zaloke, Veliki Trn, Ap-nenik, Ardro pod Velikim Trnom, Crešnjice, Dalce, Dol. Lepa vas, G. Lepa vas, Gorenje Dule, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nemška vas, Nova gora, Pijana gora, Ravni, Smečice, Srednje Arto, Vr-hulje in Zenje. 7. dne 21. 10. 1982 od 11.30 ure do 17. ure v prostorih krajevnega urada Leskovec pri Krškem za orožje, katerega lastniki s iz naslednjih naselij: Leskovec pri Krškem, Gorenja vas pri Leskovcu, Ivan dol, Kobile, Li-belj, Loke, Selce pri Leskovcu, Velika vas pri Krškem, Veniše, Volov-nik, Zadovinek, Senuše, Brezje pri Senušah, Brezovska gora, Dedni vrh, Drenovec, Straža pri Raki, Veliki Podlog, Gorica, Gržeča vas, Jelše, Mali Podlog, Pristava pri Leskovcu, Brege, Drnovo, Mrtvice in Vihre. 8. dne 22. 10. 1982 od 7. do 15. ure v prostorih sejne sobe Samoupravne komunalne interesne skupnosti, CKŽ 30 (stara PM Krško) za orožje organizacij združenega dela, STRAN 16 NAS GLAS St. 14 — oktober 1982 krajevnih skupnosti in ostalih skup-nosih ter za eventualne zamudnike, kateri niso uspeli iz objektivnih razlogov opraviti tehnični pregled po predpisanem razporedu. II. Lastniki — imetniki orožja morajo prinesti na pregled vse orožje, za katerega imajo orožni list. Prinesti morajo tudi orožni list, lovci pa veljavno izkaznico. Predstavniki pravnih oseb (OZD, tehnični pregled poleg orožja tudi »PIONIR« TOGREL IN GRADBENI SEKTOR KRŠKO — ZMA GOVALCA Tradicionalni tekmovalni dan SGP »Pionir« je letos potekal v Krškem, kjer se je zbralo okoli 700 delavcev tega dolenjskega gradbenega podjetja iz 13 tozdov in dveh delovnih skupnosti iz Novega mesta, Ljubljane, Metlike, Zagreba in Krškega. Tekmovanja so potekala v dveh delih — proizvodnem in športnem, pokrovitelj pa je bil občinski sindikalni svet Krško. Proizvodno tekmovanje je vzorno organiziral TOZD To-grel, ki je tudi zasedel prvo mesto v skupni uvrstitvi s 245 točkami pred Gradbenim sektorjem Krško (243) in Gradbenim sektorjem Novo mesto (216). Med tesarji so bili najboljši delavci iz Krškega, najboljši železokrivci so bili iz Gradbenega sektorja Novo mesto, najboljše zidarje pa ima Togrel. Drugi del tekmovanja je obsegal devet športnih panog. Skupni zmagovalec je postala ekipa krškega Gradbenega sektorja s 76 točkami pred Mehansko kovinskim obratom s 72 in Novim mestom ter Strojno prometnim obratom z 71 točkami. V posameznih disciplinah so zmagali: mali nogomet — Gradbeni sektor Zagreb, odbojka — Gradbeni sektor Novo mesto, namizni tenis — Interna banka, streljanje — DSSS, kegljanje — Mehansko kovinski obrat, balinanje — Gradbeni sektor Novo mesto, šah — Gradbeni sektor Krško in vlečenje vrvi — Strojno prometni obrat. Goran Rovan KS in druge) morajo prinesti dovoljenje za posest orožja. III. Kdor ne prinese orožja na pregled, stori prekršek, ki se kaznuje po določbah Zakona o orožju z denarno kaznijo do 3.000,00 din. IV. Stroške tehničnega pregleda v znesku 70,00 po komadu plača imetnik orožja v gotovini ob pregledu. Sekretar Podgoršek Anton, dipl. iur. PREDSTAVNIKI LITIJSKE OBČINE V KRŠKEM Litija-Krško 24. septembra so našo občino obiskali predstavniki občine Litija, s katero prijateljsko sodelujemo na različnih področjih. Po delovnem posvetu na sedežu SO so si gostje ogledali še Tovarno specializirane industrijske opreme SOP Krško. Delegaciji, ki sta ju vodila predsednik SO Litija Branko Pintar in predsednik SO Krško Branko Pire, sta izmenjali informacije o obsegu in rezultatih dosedanjega sodelovanja ter se dogovorili o nadaljnjem programu ter o povečanju števila članov delovnega telesa oziroma odbora za usmerjanje sodelovanja na 5 iz vsake občine. Ti predstavniki, ki naj bi bili imenovani do 15. oktobra, bodo vodili in usklajevali aktivnosti na področju industrije, kmetijstva in preskrbe, samoupravnih interesnih skupnosti, političnega sistema ter načrtovanja in usklajevanja razvoja. Naslednji delovni posvet bo v Litiji, potem ko bodo znani rezultati zdaj dogovorjenih nalog. Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli Sklic seje zborov SO V ponedeljek, 25. oktobra 1982, ob 16. uri bo v sejnih dvoranah A B in C Skupščine občine Krško 8. seja Zbora združenega dela ter 7. seja Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora SO Krško z naslednjim dnevnim redom: 1. Določitev dnevnega reda seje zbora; 2. Potrditev zapisnika 6. oz. 7. seje zbora; 3. Poročilo z oceno stanja na področju varstva zraka in okolja v občini Krško s predlogom ukrepov in nalog; 4. Poročilo o izvajanju proračuna občine Krško v obdobju januar — avgust 1982 z izhodišči za sestavo predloga sprememb in dopolnitev odloka o proračunu občine Krško za leto 1982 (samo ZZD in ZKS); 5. Osnutek odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Krško; 6. Osnutek odloka s sekretariatu skupščine občine Krško; 7. Poročilo o izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju; 8. Predlog za izdajo zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti z osnutkom zakona; 9. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu z osnutkom zakona; 10. Predlog odločbe o ustanovitvi Posavskega muzeja v Brežicah (samo ZZD in ZKS); 11. Predlog sklepa o izdaji soglasja k statutu OS Gorjanskega bataljona Podbočje (samo ZZD in ZKS); 12. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja (samo ZZD); 13. Predlog sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti (samo ZZD); 14. Volitve in imenovanja: a) določitev delegata za 7. sejo zbora občin skupščine SR Slovenije; 15. Vprašanja in predlogi delegacij.