JLUi SO peli k Oriuliia Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za polieta 3 gold in '/ za ene kvatre t gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 eold , polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. '* r Povedano je bilo, de je g. Doljšajn, poslanec iz Logaške volitne okolice, svoje po-oblastenje iz rok dal, in de se bo tedej nova volitev razpisala. Tolika je nezaupnost kmetov, kteri so večidel volivci, do meščanov in svetov, ki iz mesta pridejo, de malo ali nič ne izda priporočenje tega ali uniga po časopisih. Vendar to nam dolžnosti še ne odvzame, misli naše razodeti, zatorej se obernemo k izobraženim rodoljubam v tistih volilnih okrajih , naj z svojim svetam, ki nekoliko saj ove-Ijati vtegne , nevednim volivcam v pomoč pridejo, naj jim razložijo, de se tudi med ljudmi z gosposko suknjo znajdejo prijatli kmetov in sicer taki prijatli, ki jim bolj pomagali hočejo in zamorejo , kakor bi si sami pomagati znali; naj jim rečejo, de se ne bo več mnogo od grašinskih in kmetijskih reči na deržavnim zboru govorilo , in de, ako bi se tudi od njih govorilo, bi vendar kmetovski poslanci nič govoriti in nič si pomagali ne vedli, kakor se je že zadosti na letašnim zboru pokazalo, kjer le preveč mutastih, od te ali unc stranke ko slepo orodje rabljenih, kmetov tiči; naj jim razjasnijo , de bo tam poglavitno govore-nje od delenja deržavne oblasti med \judstvam in cesarjem, od opravljanja posameznih dežel in njih razmere do središne oblasti, od enakopravnosti narodov, od vravnave deržavnih služb iu gosposk, z eno besedo, de se mora celo zidovje našiga cesarstva prenarediti itd., od kterih reči pa kmet obeden nič ne ve, ne ta ne uni sosed, ker se obeden učil ni: sosebno pa naj jih opomnijo in svarijo, nikar na pol učenih kmelovskih bahačev volili, kterih od prostih kmetov druga reč ne loči, kakor de nekoliko nemško lomiti znajo, in de jim na sreči svoje domovine in svoje občine nič ne leži, ki nebesa in zemljo obetajo, na zboru pa se z narhujšimi sovražniki našiga naroda pajdašijo. Zraven pa naj bodo tudi volivci opomnjeni na naslednje gospode bistre, učene glave, pošteniga serca in gorečiga rodoljubja, izmed kterih si slavniga poslanca izbrati zamorejo: na g. dolitarja Dolenca iz Vipave, na g. Aniona Mažgona, c. k. uradnika pri ljubljanski sodni oblasti, iz Jeličniga verha; na g. Doljaka, iz Gorice, ki je svojo serč-nost, učenost in ljubezen do Slovencov na Dunajskim zboru letaš dovoljno izkazal; na g. Dr. Hladnika, iz Černiga Verha. Slovenci dobro prevdarite, preden svoj glas oddate, de še ne okupite; kar se bo letaš na zboru sklenilo, bo vašim unukam in unukov unukam ali blagor ali gorje napravilo! Vredništvo. Slavjansko bravno družtvo v Gorici. Novo, pretečenim časam neznano življenje je jelo, kadar je svobode solnce čez austrijanske narode izšlo. Njeni oživljajoči, blago-slovni žarki so vneli posebno Slavjane, ki so več ko drugi narodi pod jarmom despocie je-čali; ter po vsaki ceni oni hočejo dovoljeni pravici do narodnosti veljavnost dati. Slavjani nar nekrajne meje proti laškim deželam v Gorici in njenih okolicah pri te važni reči rok niso križoma ložili, temuč so jih svojim bratom veselo podali, in sklenili so družtvo pod imenam: Slavjansko bravno družtvo v Gorici. Desiravno je ta naprava v laškim mesti, ne de bi bila močne podpore vdobila, temuč večidel z nevošljivimi očesami bila gledana; vender Slovencov serčnostje ne zapusti, in njih družtvo protivnim okoljšinam ukljub dan za dnevam se množi, de vsakimu domorodcu od veselja serce v persih kipi. Udje so večidel častivredni učeni možje, zraven teh pa tudi mladenči Goriških učiliš, čversli in vneti spo-znovavci Slavjanstva. In na koga mati Slovenija se sme bolj zanašati, kakor na urno, radovedno mladost? Vez edinosti in bratinstva vse ude obseže; v njih sercih enake želje gore, kmalo kmalo materni jezik, kteri popred, žali Bog! kol ničvredna smet je bil v nemar pušen, čisto govoriti in pisali znati, ltes je de tožljiviga in zaspaniga misel drami, de slovenski kmet zdaj ima pravico terjati od sodnika, de naj se mu pravda v svojim jeziki poravna. Glede na pomočke, ktere si je družtvo napravilo v dosego svojiga imenitniga namena, moramo izpovedati, de njih voljilva poprek je po godu. — Družtvo hoče doseči prednjo in ravno namembo. Slavjanski živlej povzdigniti je njena prednja namemba, katero udje nekaj s samoizobraženjem in podučenjem v slavjanskim jeziki, nekaj z gorkim deležam na sreči al nesreči, ki Slavjanstvo zadene, podpirati morajo. Časopisi v ta namen napravljeni popolnama željam vdov zadosti; in najmreč tiče „Slovenji" sosebna čast pred vsimi tem drugimi časopisi. Drugi namen družtva je: zvediti prigodbe omikaniga sveta, in sploh politiško se izobra-žiti. In v ta namen časopisov voljitva je bila menj srečna. Gotovo je, de časopis, ki dja-nje in nehanje vlade, de lih je napčno al de-spotižko, brez prevdarka hvali in povzdiguje, ki se boji zreči svoje misli brez ovinkov, de bi ne bil zadergnen; z eno besedo, ki svojo delo na svitlo da v podobi, kakor de bi ga bili cenijne škarje pred skazile, se dobro per-leže časom Meterniške sostave, in zamore dopadljiv biti le prijatelam stariga kopitnežtva. In zakaj bi se mogel časopis, kteri semtertje se proti Slavjanstvu zažene, ako je le zvun tega zdrave in proste misli, kakor srabljiv zavreči? Al bomo terjali, de Nemec bo slavjansko mislil? In kaj meni kdo, de naša ljubezen do naše mile matere Slovenije, delih kdo jo hoče natolčvati al obrekovati, bo vsah-nila? Močno se tisti moti; naša vdanost do nje je nepremakljiva kot skalnata stena! — Pa že je družtvo sklenilo, ker mu dohodki perpuste, po novim leti še druge nemške in laške časopise si napraviti, z katerim tudi v te drugi reči bo udam zadovoljeno. Desiravno vsak spoznati mora, de korist, ki izvira udam, ako pomočke skerbno pohas-nujejo, je neprecenljiv, vender družtva ne čaka prijetna prihodnost, in marsikteri vihar zna čez-nj potegniti. — Gorica sama na sebi je laškutarsko mesto; ter bo ona terjala, de naj se njeni jezik v tukajšne šole vpelja. Al Gorica živi večidel od slovenskih pridelkov, zraven tega v učiliših je več Slovencov kot Lahov. Zakaj bi tedej Slovenci ne imeli enake pravice, de v njih jeziku naj se v šolah uči? Brez dvombe prepir vstane, kadar eden al drugi to misel bo izpeljati hotel, kteri prepir bi se z lepim zamogel potolažiti le, ako bi se vsaki stranki pustila njena pravica. Pa kdo bo v ta namen mošnjo odvezal? Ako laška stranka zmaga, gorje družtvu, ono bo še bolj zaničevano. Al kaj se je treba vsake lesko-vice bati? Slavjani morajo zdaj al nekoli v Ev ropi politiško veljavnost zadobiti! V Gorici 10. Grudna 1848. A. W. Ne obupajte! Nova doba je razgernila svoje bandero, in geslo nje je svoboda vseh k osrečenju vseh. Ne more biti prave svobode brez osreče-nja, ne more biti praviga osrečenja brez svobode. Dosihmal se je osrečenje drugod iskalo, kakor, kjer je v resnici bilo, in svoboda je bila prepovedana beseda in sovražena in preganjana reč, zakaj svoboda ljudstva je bila ognjena metla za llačivce narodov in zatiravce narodne sreče! Svoboda ljudstva je bila cesta k omikanju in razsvetlenju vesoljnim, proti kterim se je pridigovalo! svoboda ljudstva je bila poroštvo sreče ljudstva, ali ljudstvo ni smelo biti srečno, ampak pohlevno! Kako so jo sramotili to božjo svobodo iz vseh očitnih mest! Kako so jo teptali s svojimi vma-zanimi nogami, in zanič vali ter grajali z ustmi laži napolnenimi! Ali prazno je njih prizadetje! Kakor je resnica iz Boga in nepremakljiva, ravno tako tudi svoboda, ki nam je poglavitno poroštvo pravičnosti previdnosti božje. Še ni popolnama premagala, še se bojuje s sužnostjo in svojovoljnostjo, kakor tudi še luč povsod prešinila ni, ampak se še v boju z temo znajde. Ali premagala bo in premagati mora popolnama. Mar mislite, de vprašanje še ni razso-jeno, kdo de premaga ali svoboda, ali pod-ložnost, svitloba ali tmina? Zaslepenci! Odprite oči in ne odrekujte soncu bitnosti. Vaše nade so prazne, vaš up se v nič razide. Ako bi zamogli podreti in zakopati modrost in skušnjo dveh ^stoletij! Ako bi zamogli zaceliti rane, zagladiti žule, odpihniti terplenje narodov! Ako bi zamogli zategniti grobe vbitih za svobodo, njih zasluge in nauke izbrisati iz spomina ljudstva, ako bi še celo trumo Machiavellističkih Metternihov na polje politiškiga djanja pripeljali, to vse bi vam ne pomagalo več, zakaj svoboda je potegnila svoj ognjeni meč, in novo nazadništvo bi le novo kervoprelitje in nove prekucije obudilo. Dobro vemo, kaj kujejo ti, kteri svit-lobe prenesti ne zamorejo. Vendar prazno je počenjanje njihovo.--- Pervo in poglavitno poroštvo boljši prihodnosti za našo domovino leži v mladosti naši. Kadar pojdejo sedajni starokopitneži (lau-datores temporis aeti), nastopi sedajna mladina v mesta samosvojnih deržavljanov. Ta mladost izrase in se izredi v drugih okoljšinah, in bo druge zapopadke z sabo v življenje prinesla. Starokopitneži si zamorejo tedej sve-sti biti, de bo vse razpadlo, kar so oni ne-umniga in času neprimerniga v očitnim življenju postavili. Naša mladost bo drugači izre-jena, zakaj očitnost je beseda naših dni. Ta mladost, ko dorase, bo bolj poznala svoj cilj in konec, kakor ga je večidel naših deržavljanov spoznal. Obtožimo se greha naše občinstvo stoji dozdaj še na zlo nizki stopnji spoznanja in prizadetja. Naše občin stvo bi na glas kake milosti na vrat na nos za orožje prijelo tudi za nenarodno reč, ako bi pa njemu samimu grozila nevarnost, ko b mu svoboda odvzela, narodnost njegova zatirana biti imela — tu bi se malo kdo ganil. Od tega prepričan stavlja vrag v oblek priverženeov stare vladije up svoj na ta zar joveli rod. Ali ta rod bo zginil in drugi rod, ki je v dnevu svobode nebeško luč zagledal, bo svojo nalogo v boju za svobodo bolj spoznal Zatorej — ne obupajmo in pripravlajmo cesto prihodnimu občinstvu. — Tako piše Lipa Slovanska. Komur se te besede preojstre zde, naj pomisli, de je clo c. k. general (Welden) Dunajskim časo pisarn njih ravnanje (od starokopitnežev podkupljeno) očitati primoran bil. — Deržavni zbor. Odbor za denarstvo je zboru zastran mi-nisterskiga predloga, de bi se 80 miljonov na posodo vzeti smelo, razlago podal, v kteri svetva vdolžcnje za 50 miljonov pa brez za-slave, in pa izdajo deržavnih dolžnih listov dovoljiti. Zraven pak pove ta odbor, de mu je ministerstvo zastran ogerske vojske na v prašanje naslednje razjasnenje dalo: Ministerstvo hoče terdno, živo zvezo med deželami, ki so na sedajnim Kromerižkim zboru nadomest-vane, in deželami ogerske krone napraviti enakopravnost vseh narodov izpeljati in pa edinost in nerazdeljivost cesarstva vstanoviti. Kako de se bo pa to zgodilo, ministerstvo popred na tanjko povedali ne more, dokler ne bo želja narodov ogerske krone zaslišalo Austriansko Cesarstvo. Slovenske dežele. Nagovor, s kterim je 10. dan t. in. g .1. Peharc v Teržiču Krajnsko narodno stražo, ki je bila Teržiško obiskat prišla, pozdravil Sosedje ! Z veseljem Vas pozdravim u naših hribih, serčno objamem u imenu tukajšno narodne straže. Visok namen prihoda vašiga spoznavši, ste nam tolkajn bolj prijetniši, kjer tako je dan napočil, silno pomenljiv. — Sosedje! Le kratka pot nas je dozdaj ločila , vender bil je eden drugim ptujc, sosed ni spoznal soseda. — Sušeč pride, kos zažvižga, cela Austria se prerodi, milo serce našiga Cesarja nam ustavo dodeli, stražo pokliče narodno, za hrambo prestola in domovine. Tudi naš narod se vzdigne, duh ljubezni ga oživlja, duh edinosti ga krepča, spoznavajo se možje dvojniga doma, vender le ene domovine. — Tudi ti trenutki so priča pobratenja, mislim, našiga. — Pobratimo se tedaj, — podajmo si roke u znamnje večniga bratinstva, naj pride hud vihar, ali seje svitlo solnce ; naj bo za hrambo presvitliga Cara, ali za varstvo naše preljube slovenske dežele. Živili tedaj naši novi bratje! Živili naši domorodci! Živio naš nekdajni Cesar Ferdinand mili! Živio naš Franc Jožej I.! Živila pa tudi naša ljuba mati Slovenja! Te serčne slovenske besede, ki so z velikim veseljem sprijete bile, nam spričujejo, de so tudi Teržičani pravi verli Slovenci. Naj žive! Iz Celovca 18. Grudna. Strašna krivica bi se Slovencam na Koroškim zgodila, ako bi se po načertu levice deržavniga zbora v Kromerižu, cel Beljaški in cel na levim bregu Drave ležeči Celovški krog s svojimi prebivavci k nemški deželi pritisnil. Mislim da ni huda volja, ampak neznanost v deže loznanstvu levico per tim načertu vodila; zato levica tvoja misel je sicer dobra, in vse hvale vredna, pa poslušaj resnico in stori po tem pravico! "7 Koroška dežela ima 338 far, med tem je 113 terdo slovenskih in 10 nemško-slo venskih. Od tih 123 na slovenski zemlji le žečili far hoče levica v deržavnim zboru 39 v Beljaškim krogu, in 52 na levim bregu Drave Celovškega kroga, torej vkup 91 far odtergati, in nam od 143 far le samo 32 pustiti: vse to, kakor levica prerokuje, da se vsim narodam pravica zgodi; o grozna velikodušnost! o sveta pravica! Nič bi ne blo reči, ako bi Nemci met Slovence namešani bli, kakor v Ceskim; pa na Koroškim ni taka; ni samo mogoče, temuč tudi lehko, na Koroškim gotovo mejo med Slovenci in Nemci odločiti, in Koroško v dva kroga: slovenskega in nemškega razdeliti, kakor se je v Štajerskim deželnim zboru ravno tudi zavolj jezika s Štajersko deželo zgodilo Meja je pa tale: Na zahodu (Westen Pontablo in Berda (Pontafel und Egg); -proti severju (Norden) gora sv. Antona (win-disehe llolie), Dobrač noter do Žile, po tem Žila do Drave, Vajnograd (Landskron), Ter-liolca (Techelsberg) , Blačnigrad (Moosburg) gora sv. Urha in Krištofa (Ulrichs und Krištof-berg), Dčkše (Diex), Grifenska gora (Griff-nerberg) noter do cesarske ceste, in odtoi cesarska cesta. Resnica je, da po tej meji nekteri Nemci k Slovencam pridejo, alj bolši je med dvema nesrečami majnši izvoljili, pravičnejši je, 10 s Slovencami tako že gosto namešane nemško-slovenske 1'are k slovenskimu krogu prišteti, kakor pa 11JJ terdo slovenske v Nemščini potopiti, pravičnejši je, željam in potrebam 119,915 Slovencov ustreči, kakor pa 11,647 v slo vensko zemljo naselenih Nemcov. Koroški Slovenci so že tako skoz jezero let zmiram in zmiram le zgube terpeli, zgubili so več kot pol Koroške dežele, zgubili so svoj mili jezik, clo svojo narodnost, brez ktere je pa narod kakor telo brez kosti. Alj sedaj, mislim, je prišel čas tud za Slovence, mislim, de je večno pravični Bog vsim sovražnikam Slavjanstva mejo postavil. „Dotod, iu nikar dalej!" Kar sini jaz tukaj razkazal, bode tudi novi slovenski zemljovid Koroške, spodne Šta jarske, Krajnske, Goriške in Primorske dežele na oči poterdil. Slava in hvala tebi slavni gosp. P. Koz er, visokoučeni in iskreni domorodec, ki si se tak težkega, pa ravno v tem času lak ime nitnega dela poprijel. Bog večni naj Tebi plača trude in darila na oltar mile Slovenije! Vi pa gg. poslanci vzemite leta zemljovid v roke, učite se resnico in delajte pravico! Bog daj! Svečan Iz Cela. — Glejte! glejte! kak se von der časi spremenijo! Okolj šterdeset let je že v Celi učeliše obstoječe iz šest latinskih šol (gimnazium), kamur so Štajerski Slovenci svoje sine pošilali, če so jih liotli na višej učiti dati. Tudi jez sini bil nekdaj v teh slavnih šolah šest let, pa ni bilo materniga jezika ne v šoli ne v cerkvi slišati, če smo ravno sami Slovenci vkup bili. Unkrat, men se zdi, >ervo nedelo tega mesenca pridem ob osmih v cerkev, kamur so tudi ravno latinski šolci se k s. maši podali, — ino naenkrat zadoni iz kora šestošoleov glas — pa ne več latinski alj nemški — ampak materni — Slovenski glas, — tajsti glas, kteriga so narpoprej od svoje drage matere slišali, v katerim so narpoprej očeta, mater, brate, sestre zvali — v kterim so nar poprej se učili Boga spoznati, moliti, ino častiti! — Slava naj Vam bo, lubi domorodci, še-stošolci! de ste vi začeli v svojim sladkim maternim jeziku svojimu Očetu vnebesah čast in hvalo ktera njemu od vekomaj do vekomaj nar veči sliši, — prepevati! — Mati Slovenia se vas veseli, ino od vas veliko dobriga sadu perčakuje. Oj, ne oduzamite njej nikoli pravično, veselo vpanje! Bog z Vami! jaki slovenski mladenči! (Cel. nov.) Od Murskoga polja. Že od 12. Grudna zmirom se znajde Madjarska neprijatelska truma blizo Mure pri Veržju (Wernsee) gde bi rada čez Muro na Štajersko Slavjansko mursko polje prešla. — 13. dan hotelji so Madjarski liusari na večer s konji muro pre-gaziti doli pri Moti (Mautdorf) in po našem mnenju je kak njihov prijatelj vužgal nekaj senana Cvenskom dvoru , da bi se tak ljudi pri ognji mudili; in da s tem ložej bi neprijatelj čez Muro doijti mogel — ali nič ni hasnilo — ni mogel prek. 15. na večer se počeli naši v Veržeju s kanoni jih pozdravljati — in tak je danas mirno — čuje se, da čejo iti madjaroni doli proti Medjimurju v Ternovce proti Ser-dišcu (Polstrau) — Iiirci na noge! Nemškutari naši so malo roge počeli vun kazati; ali mraz jesenski jih bo zadušil, ako Bog da. Muioslav. Ilerva^ka in slavonska dežela. Iz Zagreba. 17. t. m. je imelo tukej-šno družtvo „Slavjanska Lipa" v sobi narod-niga doma zbor. Narpopred se je bralo pismo pražke Lipe Slovanske, v kterim se Zagrebčani napravljajo, izbrati poslance zaKromeri-žki deržavni zbor; na to se je sklenilo, bansko svetovavstvo (veče) in sv. Bana poprositi, naj se za to pri Nj. Veličanstvu potegne, de cesar poslance iz teh kraljestev na deržavni zbor pokliče. V drugim pismu slovanske pražke Lipe se tukajšna lipa povabi, de bi za prihodni zbor čeških Lip v Pragi 29. t. m. tudi poročnike poslala, — vendar je bilo sklenjeno, za prijazno povabilo se zahvaliti, in odgovoriti, de sedajne okoljšne kaj taciga ne dopuste. Njegovo Prevzvišenost ban in poglavar Dalmacije baron Jelačič je Dalmatincam naslednji razglas razposlal : Njegovo c. k. Veličanstvo, naš narmilostivši cesar Frančišek Jožef I. me je za civilniga in vojniškiga poglavarja Dalmacije imenoval. Z veseljem Vas pozdravnim, moji dobri in verli Dalmatinci, z radostjo vidim v svoji osebi deželo zopet narodnimu bratinstvu pridruženo, ktera bo z zedinjeno skerbnostjo nar imenitniši zadeve vseh udov eniga rodu na svobodni ustavni poti ovarvati zamogla. V meni boste našli branitelja Vaših pravic in Vaše sreče, in krepkiga vkrotitelja vsake zlobne moči, ktera bi mir in srečo Vaše dežele podkopati in od Nj. c. k. Veličanstva mi-lostivo podeljene svobodne naprave kratiti mislila. V edinosti z namestniki ljudstva se bom za narodnost in omiko po ustavnim pravilu svobodne enakopravnosti z vso močjo poganjal, ino moralnim, obertniškim in kupčijskim potrebam ljudstva vso skerb izročil. Upam, de bom z postopno izpeljavo po ustavi storjenih prenaredb v deželnim oprav-ništvu zamogel deželi lepši, veči prihodnost napraviti, in se v ti reči terdno zanašam na gorečo in sprevidno pomoč dobromislečih domorodeov, zlasti pa svobodno izvoljenih namestnikov občin in cele dežele. Jez sim nektere leta med Vami preživel, poznam, spoštujem in ljubim Vas, in si tedej za veliko srečo štejem, za Vaš prid se z celo vdanostjo potegniti. Kakor hitro mi bodo sedajne imenitne o-pravila dopustile, upam, de med Vas pridem, želje Vaše sam zaslišat, in neskončno bo moje veselje, taistim zadostiti kolikor bo v moji oblasti in moči. Med tem pa sprejemite moje prijatelsko bratovsko pozdravljenje, ktero Vam iz celiga serca izročim. Na Dunaju 10. Grudna 1848. Jelačič s./r., poljni podmaršal, ban in poglavar. Slavjanska I;ipa v Zagrebu je že razglasila svoje postave ali pravila, iz kterih naslednje tu na znanje damo: (L I. Namen in glavne vodila Slavjanske Lipe. 1. Povzdiga, vterjenje in napredovanje narodnosti Slavjanske sploh, in zlasti v au-strijanski deržavi, in narpopred v južnih deželah, z vsemi pravnimi sredstvi in z vso močjo naroda slavjanskiga. 2. Vzajemnost plemen naroda slavjanskiga, njihno medjusebno sporazumljenje in ze-dinjenje duhovno in v djanju, z vzajemnim podpiranjem v dosegi svojiga namena in potreb. 3. Postavljenje ljudstva na svoje naravne pervobitne politiške pravice v deržavi; de tako postane ljudstvo in blagovitost njegovo cilj in konec deržave in de dostojno deležnost pri vravnanju deržave doseže, z eno besedo: de se načelo (Princip) monarhično — dcmokra-tiško v življenje in djanje vpelje. 4. Prizadevanje, de postane deržava austrijanska zavezna deržava, obstoječa iz posebno samostalnih narodov, ki imajo deželno opravništvo, na podlagi popolne enakopravnosti vsih narodov v nji prebivajočih, brez ozira na stare provincialne in administrativne razdelke; t. j. de meje občno zavezno deržavo sostavljajočih dežel tiste postanejo, ktere narava narodov ali jezikov odloči. 5. Pripravljanje sredstev za dosego duš-niga izobraženja, moralne vrednosti in telesne sreče našiga naroda, kot: vstanovljenje potrebnih šol in omikavnih naprav, napredovanje kmetijstva, obernosti in teržtva. II. Sredstva, s kterimi hoče družtvo svoje namembe doseči. I. Poglavitno središe v zagrebu z zbornico, v kteri bo pisarnica, čitavnica in govornica. 2. Osnova podružnic kolikor je moč. 3. Naprava in množenje knjtgarnic in berilnih družtev. 4. Združenje z vsimi družtvi in napravami, ktere enako namembo imajo. 5. Družtvo se bo poslužilo tudi časopisov. C. Vpelja-nje obširniga in marljiviga dopisovanja. 7. Po-potvanje. 8. Skupšine, pogovori in sveti. — Vsaki ud plača 20 kr. na mesec. Zastran Slavjanskih družtev svetva neki Hervat v časopisu Pražke Lipe: 1. de bi se na slavjanskim jugu napravile štiri poglavitne Lipe Slavjanske, ena na Slovenskim, druga na Hervaškim in Slavonskim, tretja v Dalma-cii in četerta v vojvodovini serbski ktere bi z Lipo Slovansko v Pragi v zavezi bile. 2. De bi se v teh deželali dovoljno število podružnic vpeljalo, ki bi z matico vedno sklenjene bile. Ceska dežela. Iz Prage 14. t. m. Duh slavjanski, čc prav čedalje bolj napreduje, vender še tiste stopnje dosegel ni, kakor se Slavjanam spodobi. Ministerstvo je izreklo in ponavlja sicer pri vsaki priložnosti, de hoče enakost vsih narodnost; ali žali Bog! beseda ostane meriva in djanje prazno. Na vseučilišu imamo edi-niga dohtarja Friča, ki po češko uči in tudi ta edini mora še le prositi, de bi njegovo u-čenje enako veljavnost imelo, kot nemško. Slavjani so obranili cesarstvo, so ohranili prestol, in kaj bodo za to imeli? Vlada jih pohvali, in pusti vse lepo pri starini. Namesti de bi poskerbela, kako bi se naši pravici zadostilo, čaka, ako se ne bodo Slavjani vendar naveličali, prošnje pošiljati. Tako piše nekdo Moravskim Novinam; gotov vsak prav Slovenec občuti resnico teh besedi; vendar je opomniti treba, de ministerstvo nc more z enim malilejem vse prena- rediti, vse krivo izravniti; nar veči krivica se mora birokratam po deželah pripisati. Tako p. r. zvemo, de so se pri tukajšni mestni in deželni sodni oblasti dolgo zastran tega gospodje pogovarjali, ali njem kaže, slovensko prošnjo sprijeti ali ne; sklenili so sicer, de se ima prevzeti, tode uradni odgovor ali o 1 it i I k i del. Doka k far in prebivavcev na Koroškim. o l-« Dehantija 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Ifi 1 7 18 19 20 31 22 23 Bela š ki krog. Belaška, Villacher-D. Zgorna rožna, Oberrosenthal, Kanalska, Kanalthal Zgorna zilska, Obergailthal Spodna zilska, Untergailthal Zgorna Dravska, Oberdrauthal Spodna dravska, Unterdrauthal Melska, Mollthal Gmindska, Gmiind Feldkirhska, Feldkirchen. Znesek: Celovški krpy. Celovška, Klagenfurt Št. Vilška, St. Veit Kerska, Gurkthal Brežka, Friesacli Grobničko-poljska, Krapfeld Tinjska, Tainach Spodna rožna, Unterrosenthal Velkovska, Volkermarkt Dobernoveska, Eberndorf Pliberska, Bleiburg Wolfsbergska, VVolfsberg Št. Andraška, St. Andrii Št. Lenardska, St. Leonhardt. Znesek : Zgorni znesek: 1'are na prebivavc na levim | desnim levim desnim bregu Drave bregu Drave nemške slovenske namešane nemške slovenske namešane PH J2 > Xemci Slovenci '3 S OJ fc Slovenci v kup 7 5 7 19 5721 10536 7410 23667 _ 8 — — 5 — 1 3 — 5 762 — 19 33 10695 — — — 5 5 — 10 — — 3799 3423 7222 — — — 14 — — 14 — — 8299 — 8299 — — — 7 10 — 1 7 — — 5 6 80 9 389 15069 7 — — 1 — — 11 74 50 — 299 1 — 1 0441 7 — 9 — — 1 K 7871 —• 6740 —• 14 611 13 — — — — — 13 1 2262 — — — 12262 20 20 1 638 1 1 6384 13 — — — — — 13 12289 — — •—■ 12289 67 8 — 44 27 — 116 63977 5762 3 6 04 5 25155 130939 9 10 3 22 14872 1 4881 29753 23 — 1 — — — 24 1 7499 400 — — 17899 1 7 — — — — — 1 7 1 2798 — — — 12798 1 7 — — — — — 1 7 9804 — — — 9804 1 9 — — — — — 1 9 12903 — — — 12903 .— 17 — — — — 17 — 12615 — — 12 615 — 4 — — 12 — 1 6 — 3584 — 9327 12911 1 13 — — — — 14 331 12911 — — 13245 — — — — 1 6 — 16 — — — 13378 13378 — — — — 14 — 1 1 — — — 19391 1 939 1 7 — — — — — 7 14 604 — — — 14604 11 2 1 — — — 11 16480 2511 — — 1 899 1 5 — — — 5 871 2 — — — 8712 109 4 6 5 — 32 — 1 92 108006 16902 — 42096 197004 6 7 8 H 27 - 1 46 63977 5762 36045 25155 130939 176 54 5 14 59 — 338 220 171983 52664 36045 67251 327943 208028 113 11991 J1 Celi-znesek: Torej šteje nemška koroška „ „ slovenska „ Xačerta središča in levice v derzavnim zboru sta nas Slovence na Koroškim globoko ranila; zakaj na eni strani kažeta veliko neznanost v zemljopisu (geografu), na drugi pa slabo ljubezen do enakopravnosti vsih narodev. Lete dokaz, nabran iz šematizma Ker-ske in Labudske škofije za leto 1848, naj bode torej deržavnimu zboru živo priporočen, da se kaka zmešnjava, kaka krivica ne zgodi ravno v ti dobi, ki se od svobode, jednakosti in bratinstva vsih narodov toliko govori! Vi pa koroški poslanci ne mislite, daje vsaki ze Nemec, ki nekterih nemških besed težko zastopi, in še težej pregovori; več ko 100,000 je na Koroškim terdih Slovencov, ki nemške besedice ne zastopijo; mislim, daje tudi tem sonce svobode in rešenja zasijalo. Posebno gg. poslanci, kteri ste tudi od Slovencov izvoleni, tega ne pozabite in potegvajte se za pravice svojih volivcev! G. g. lir. Bulic, liak in Laner, ktere je mati tudi na slovenski zemlji rodila, ja nebote svoje mile domovine pozabili, ja ne bole se nje sramovali? Zato od kritoserčno poveme: „Vi ste naše zavupanje." Celovec 13. grudna 1848. Hulgnrci *) Že ob pervi dobi oznanenja naše vere so po spričanju carograskih in rimljanskih pisateljev poleg severniga brega Donave, v nek-dajni Dacii alj v sedajni Moldavi, Valahii, Erdelju in jugovečernim Ogerskim od Pruta do izljiva Šave v Donavo prebivali Slavjani, ki so gotovo bili začetniki današnih Bulgarcov, kar se tudi po njih jeziku, občnim zaderžanju in noši poterditi da. Kakor sploh Slaven i so se oni z obdelovanjem zemlje in odgojenjem mnogoverstne živali vkvarjali in njih izobraženost je že tačas lepe napredke kazala. Kmalo so se pa tolikanj pomnožili in omenjene dežele tolikanj napolnili, de so koj nekteri od njih v sosedno Mezio odriniti mogli, kjer se že leta 657 in 678 slavenska ljudstva najdejo, od kterih sedem plemen je pozneje mnogokrat govorenje. Za tega časa so že oni stanovali ob bregu černiga morja in se na večerno stran razprostranili do serijske Morave. Narberže so prišli v te kraje h koncu V. stoletja; in njihovo število je sosebno zavolj naselovanja v poznejih zoper Gerke srečno peljanih vojskah vjetih Slavjanov močno zraslo. Ti me-zijski Slavjani so bili v začetku scer odvisni od Gerkov, ali kmalo so si prizadevali, ta žu-leči jarm otresti. H tem namenu si zvolijo lastne kneze in vojskne vojvode ter se gerškim *) Pričijoči sostavek je prestavljen iz v »Sloveniji" stran 164. vže omenjenih nemških bukev. Pisatelj. Svečan. vladanju odpovejo. Akoravno je potem takim veliko kervavih bitev sledilo, so si vendar ti jaki Slaveni popolno samostalnost pribojevali. Ali tode njih svoboda dolgo ne terpi; Cesar Konstantin je namreč, silo nesrečno vojskovavši se z Bulgarci, ki so 1. 660 prebivali v deželi „Onklos" med erdeljskimi planinami in Donavo, privabil te s Huni in Kuturguri enokervne sirove trume v slavenski kraj , ki kmalo celi on-dotni rod osužnijo, osramotijo in vesolnim blagostanju bezočno zabavljati jamejo. Z neizrekljivo togoto sežejo ti izhodni divjaki koj po sosednih zemljah in si osvojijo sčasama ne le velik del Tracie timuč tudi skorej celo Mace-donio in Albanio ter ustanovijo ondi cvetečo bolgarsko cesarstvo. V nasledku dveh stoletij se te jake, alj neobtesane kardela z izvirnimi miroljubnimi in izurjenimi prebivavci tako zmešajo in zjedinijo, de odslej vsi skupej le jedno teio store, ker su une teh jezik, šego, občno in domače življenje prevzele; ti pak, bi djal v nadomestilo, unih ime ko vlastino si priložili, de so potem vsi pod imenam „Bulgarci" zapo-padeni. Kristijanstvo in pa od bratov Cirila in Metoda v slavonskim jeziku osnovano oprav-Ijenje božje službe in slavensko prestavljenje biblije in pisanje je ta dva po rodu različna dela današniga bulgarskiga obljudenja tako tesno zdruzilo in zjedinilo, de je že v sredi IX. stoletja blagoplodno slavjanstvo prevlada-joči živel po vesolni Bulgarii. V leti 866. so si scer Papež Miklavž in njegovi nasledniki zlo prizadevali, de bi Bul-garce h rimsko-katolški cervi pripravili, tudi je bil ta namen skoro dosežen; pa kar naenkrat odloči carograški vesolni cerkveni zbor 896—870 celo bulgarsko deželo k juternim patriarhatu, in na ta način je bila posebno po patriarhu Fociu, Cirilovim prijatlu, gerška vera s slavjanskim duhovnim opravilani za zmiram upeljana in uterdjena. Z nje pomočjo se je koj slavensko slovstvo, operto na nebrojne za omiko ljudi, in koristne politiške osnove goreče in nevtrudljive možje, vedno bolj in bolj raz-širjevalo med gerskimi, bulgarskimi in tudi serbskimi Slavjani. Sin tega perviga kristi-janskiga kralja, Šimon, ki je po preganjenju in oslepenju brata skoz svojiga očeta Barisa pri s. Kerstu Mihael imenovan bil, in se na bolgarski knežki prestol dvignil (I. 890) je bil verlo izobražen in pervi pisatelj iz kralje-viga rodu, de mu ga ob njegovim času daleč okoli para ne bilo. Pod njegovim vladarstvam je bila nar krasniši in imenitniši doba bulgarske zgodovine, visoka omika, dušni in telesni bla-gostan sta nar veselši napredovala^ desilih se je tudi on z mnogoverstnimi sovražniki, s sirovim Madjaram, Rušam in Gerkam, kteri je una dva na pomoč klical, večbotov strašno vojskovati mogel, in še le pod Mihaelovimi sinovi je bilo Rušam in Gerkam mogoče, v Bulgario silama privihrati ter to blažno cesarstvo neusmileno razdjati in si njega obstojne dele med seboj razdeliti. Zavolj grozno nesrečne lege med dvema magočnima ljudstvama, Busi in Gerki, zavolj bližnosti nekiga velikiga sovražnika, Frankov; narveč pa še zavolj last-niga razpora in različnosti stanovavcov, obstoječih iz Bulgarcov, Slavenov, Valahov, Ar-navtov, Gerkov, Armencov in mnogo družili majhnih, že med seboj po narodni razločnosti delenih ljudstev, se ni bulgarsko cesarstvo nikdar do terdne in krepke središne moči vzdigniti utegnilo; in ravno to je bil nar pogla-vitniši vzrok, de je to v začetku tak močno in veliko cesarstvo sčasama zmirej slabši postajalo, dokler se ni zadnič popolnama pozgubilo in žalostno poginilo. (Konec sledi.) Z in e s. V Pragi se je družtvo Slavjank vstano-vilo; iz postav podamo te naslednje razdelke: §. 1. Družtvo Slavjank ima namen, skerbeti za pravo narodno omiko ženskiga spola v naši domovini, g. 2. Družtvo Slavjank misli svoj konec doseči: a) z osnovo zbornice, b) naprave (Institut) narodniga odgojenja za deklice v Pragi, c) z govori za daljši omikanje deklet, ki so iz šol prišle. Z to naprava se tudi zedini pripravljenje primernih deklet za prihodne narodne učitelkinje. * Graške novine prineso vkaz ministerstva očitniga uka od 10. t. m. št. 7968, po kterim se tistim učencam, ki bi letaš imeli v drugo leto modroslovja stopiti, dovolji, že letaš pravniške ali pa zdravniške (ne pa duhovske) vikši šole obiskovati, z tem pogojem, de morajo v tistih letih, ko se bodo na vseučilišu učili, tudi učenje predmetov druziga modroslovskiga leta poslušati. * Ministerstvo je poslalo vkaz od 6. t. m. na češko deželno poglavarstvo, de ima od vseh družtev postave terjati in taiste izmed njih in zbore (klubbe) delavcov razpustiti, ki imajo razdruživne namene. * Madjarski kmetje mende radi prijemajo Košutove bankovce, ker se jim Košutov podpis kaže in zraven reče: Glejte, ta je tisti mož, bi vas je od vaših trinogov otel, njemu se morate za vse zahvaliti. Dokler boste take bankovce po deželi vidili, boste brez tlake in desetine, kakor hitro se pa cesarski pokažejo, bo vse tako nazaj, kakor je poprej bilo. * Ko je Jelačič ban 1. m. Dunaj zapustil, se je lepa množica njegovih častivcov pred stanovaljšem zbrala, še enkrat vid iti in pozdraviti ga. Xekteri so ga na konji nekoliko ur spremili in po Gerloviču (Slovencu) je svoj pozdrav vsem dobromislečim sporočil. Kitni kup. Srednja cena 1 mernik. Pšenice domače . . » banaške . Turšice...... Sorčice...... Reži....... Ječmena..... Prosa...... Ajde....... Ovsa....... v V Ljubljani\ Krajnji 16. n. Grudna. Grudna. ffold. kr. Kold. kr. o 40 2 30 | 2 50 2 48 — — 1 36 1 52 — - — 1 44 1 40 1 27 1 27 1 12 1 12 — 51 — 49