jt-ubuilua jjiača&a v goioviai. 111. V Ljubljani, dne 26. oktobra 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave za Slovenijo. Vaeblna: Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.. — Izpremembe v osebju. — Naredba ministra pravde o ustanovitvi četrtega notarskega mesta v Mariboru. Naredba, kako naj postopajo odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah ob izdajanju dovolil za nakup deviz. Naredba o likvidaciji kreditov, danih na podstavi inozemskih vrednosti. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razpust društva. Razglas, da se naredba deželne vlade za Slovenijo o kreditiranju železniških voženj vojnim invalidom dne 31. oktobra 1922. razveljavi. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji. — Razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani glede predmetov, taksiranih s kolki za 10 in 30 dinarjev emisije, ki velja za pokrajine izvun Srbije in Črne gore. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo: Razpis službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Marenberg. Izkaz za leto 1921. o zdravstvenih statističnili razmerah na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Številka 233 z dne 19. oktobra 1922.: sicer na sedežu okrožnega sodišča v Mariboru, za eno, ki se ustanavlja kot četrto. Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, dne 19. oktobra 1922. Babnik s. r. Taka dovolila smejo izdajati odbori tudi za nabave neizogibnih potrebščin industrijskega proizvajanja, kakor za sirovine za predelavo, za material in orodje, ki ga je treba za vzdrževanje dela (premog, kote, strojno olje itd.); za nove investicije in za razširjanje industrijskih podjetij pa se do nadaljnje naredbe ne izdajajo dovolila za nakup deviz. 5.) Uvozna dovolila za uvoz življenskih potrebščin v zvezi z akcijo za pobijanje draginjo izdaja na priporočilo odborov ministrstvo za socialno politiko; za ta uvoz pa daje dovolila za potrebne devize generalni inspektorat ministrstva za finance. 0.) Če prispe uvoženo blago po spediterski firmi, plača stranka voznino v dinarjih; v tem primeru se ji inozemska plačilna sredstva ne dovolijo. Špediterjem pa smejo, odbori dajati inozemska plačilna sredstva samo na podstavi predloženih originalnih borderojev in tovornih listov, na katerih je treba označiti, da so inozemska plačilna sredstva izdana za voznino, odnosno da je nakup dotičnih vsot dovoljen. 7. ) Pogojna dovolila se smejo dajati samo za nabave za državo in industrijo, če dokaže stranka obveznost prejšnjega plačila ali če se mora po trgovskem običaju dotično blago plačati ob nakupu, še preden je prispelo (n. pr. pri bombažu). 8. ) O primerih, ki jih ne omenja ta naredba, odloča generalni inspektorat. Nakup deviz. Ker je v interesu stabilizacije denarnega trga, da se zahtevanje deviz porazdeli enako, da se ne kopičijo prevelike zahteve na posameznih dneh, je treba vsa dovolila za nakup deviz sporazumno s strankami terminirati in večje zneske porazdeliti na več dni, t. j. na več tednov. Če n. pr. kdo potrebuje 1,000.000 češkoslovaških kron, sme na teden kupiti samo 200.000 do 250.000 češko slovaških kron. Prevelika zahteva n. pr. dinarjev, čeških kron in italijanskih lir, kakršna se je pojavila v zadnjih dneh, vpliva neugodno na kurz teh deviz ne samo na našem, nego tudi na svetovnem tržišču ter iznereja pariteto proti našemu denarju. Zato morajo odbori porazdeliti to potrebo deviz, da ji je mogoče brez velikih pretresov zadoščati na naših borzah. Iz pisarne generalnega inspektorata v Beogradu, dne 14. oktobra 1922.; I br. 19.011. 355. Naredba o likvidaciji kreditov, danih na podstavi inozemskih vrednosti.* Gospod minister za finance je izdal pod I br. 19.410 z dne 16. oktobra t. 1. nastopno naredbo: Po členu 20. pravilnika o prometu z devizami in valutami ne sme noben denarni zavod v državi l nikomur otvarjati kreditov in tudi ne dajati posojil na podstavi inozemskih vrednosti, v kakršnikoli obliki bi to bilo. Vsi dani krediti te vrste se morajo likvidirati najkesneje do dne 31. oktobra t. 1. Iz pisarne generalnega inšpektorata v Beogradu, dne 17. oktobra 1922.; I br. 19.410. * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 234, izdanih dne 20. oktobra 1922. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra!. z dne 4. oktobra 1922., s katerim se otvarja generalni konzulat v Kairu. Številka 234 z dno 20. oktobra 1922.: Ukaz ministrskega sveta z dne 19. septembra 1922., s katerim se dr. Rudolf P e r h a v c , namestni Gospod minister 354. Maredba, kako naj postopajo odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah ob izdajanju dovolil za nakup deviz.* učitelj na moškem učiteljišču v Mariboru, postavlja! j, 19.011, z dne za profesorja na istem učiteljišču. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 30. julija, s katerim se sprejema ostavka, ki jo je Anton D a n i h e 1 k a , profesor na tehnični državno fakulteti službo. univerze v Ljubljani, podal na Izpraši* s oseisjH. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. je imenoval z Naj višjim ukazom z dne 14. oktobra t. 1. ma predlog ministra pravde: za podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru Josipa Fona, pri-državši mu položaj svetnika sodnega dvora v V. či-tiovnem razredu; za višjega deželnosodnega svet-nika v Maribom Franja P o s e g o, dežel nosodnega Svetnika isto tam; za višjega deželnosodnega svet-oika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Alberta devičnika, višjega deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; za višjega dežolno-sodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani dr ja. Ivana Modica, deželnosodnega svetnika is to tam Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani. Oskrbnik X. činovnega razreda Josip Blaže-y i č na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bil imenovan za oskrbnika IX. činovnega razreda ad P°rsonam na dosedanjem službenem mestu. Fran Žajdela, revirni nadzornilc policijskih detektivov v XI. činovnem razredu pri policijski di-re'tciji v Ljubljani, je imenovan za revirnega nad-z°rnika detektivov v X. činovnem razredu na dose- danjeni službenem mestu. „ „ Dr. Baltič s. r. Uredbe osrednje vlade. 353. Naredba ministra pravde 2 dne 14. oktobra 1922., št. 17.436, ® ustanovitvi četrtega notarskega mesta v Mariboru. Na temelju § 9. notarskega reda z dne 25. julija ^ ‘N «t. 75 drž. zak., se pomnožujejo mesta notar-v v okrožju okrožnega sodišča mariborskega, in za 14. finance oktobra je izdal pod 1922. nastopno se ne izda nov za nakup deviz, ravnati po S teh-le naredbo: Odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah sc morajo, dokler se ne izda nov pravilnik, glede izdajanja dovolil določilih: 1. ) Dovolilo za nakup deviz smejo izdati odbori, če gre za dokazano dospelo plačilo blaga, naročenega prod dnem 2. septembra t. L, če je dotično naročilo prijavljeno do dne 21. septembra t. 1. in če je dospelo plačilo na podstavi menice, ladijskega tovornega lista, povzetja ali pogodbe, sklenjene pred dnem 2. septembra t. 1. 2. ) Odbori ne sinejo dati dovolila za nakup deviz, če je bilo dotično naročilo učinjeno izza dne 2. septembra ali če ni bilo to naročilo odboru prijavljeno do dne 21. septembra. Za blago, ki je bilo naročeno izza dne 2. septembra t. 1. ali ki ni bilo odboru prijavljeno do dno 21. septembra t. 1., pa je prispelo v našo državo ter leži na postajah, carinarnicah ali pri špediterjih, smejo izdati odbori dovolilo uvoza, da se blago lahko ocarini in iztovori, toda z izrečno pripombo, da se je izdalo to dovolilo uvoza brez obveznosti za poznejši nakup deviz, ker se uredi nakup deviz za te primere z novim pravilnikom. Stranke morajo ta dovolila uvoza shraniti, ker jih bodo morale ob poznejšem zahtevanju predložiti odboru. Ce je sprejem tako prispelega blaga vezan na plačilo voznine v inozemski valuti, smejo odbori dovoliti nakup inozemskih plačilnih sredstev samo za plačilo voznine, vse pa zato, da se ne zatrpavajo postaje in ne podražuje blago z nakopičeno ležnino. Od vseh strank, ki se obračajo na odbor s tako prošnjo, naj zahteva odbor, da morajo takoj prijaviti TOČ blago, naročeno izza dne 2. septembra t. 1., ker se pozneje no bo uvaževala nobena njih prošenj in nobeden njih razlogov. 3. ) Istotako smejo izdati odbori dovolilo za uvoz blaga, ki je kupljeno za dinarje, če se predloži dokaz, da je inozemski prodajalec pritrdil, da ne bo za njemu dovoljene dinarje zahteval nakazila v inozemski valuti, nego da uporabi tako pridobljeno terjatev v dinarjih v naši državi. Taka terjatev v dinarjih ®e smatra za svobodno ter se lahko svobodno prenaša z enega računa na drugega. 4. ) Dovolila za uvoz blaga za nova naročila smejo dajati odbori, dokler se ne izda nov pravilnik, samo za nabave za državo, če dokaže dotični prosilec to e pogodbo, ki jo je sklenil z državo. * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 233, izdanih dne 19. oktobra 1922. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. St. 37.634. Razpust društva. Društvo o 60 K in II. kakovosti j>o 56 K, dočim je plačal sam za kilogram žive teže 30 K, pri čemer bi znašala najvišja dojmstna prodajna cena, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski dobiček, le 54 K za kilogram mesa. S tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona * dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6/22., in zato obsoja po tretjem odstavku člena 8. tega zakona z uporabo §§ 266. in 260. b k. z. na 3 (tri) tedne zapora, poostrenega z dvema postoma tedensko, in pa 2000 (dve tisoč) dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 40 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povrnitev stroškov kazenskega Postopanja. Po členu 19. navedenega zakona je to sodbo im pravnomočnosti objaviti v »Uradnem listu j>o-krajmske uprave za Slovenijo*. Okrajno sodišče v Celju, dno 9. avgusta 1922. Št. 72/6 ex 1922. RaZfjlsi« 1398 Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju: aporedna številka Kraj, ulica, hišna številka Pristojna okrajna Kosmati dobiček v letu pri zadnjem Ponudbe je vložiti pri finančnem okraj- Jamščine je sedanje trafike in davčni okraj uprava finančne kontrole tobaku kolkih poštnih znamkah nem ravnateljstvu v Ljubljani položiti N K V K v K v do dne ure K i Mirna št. 19 (davčni okraj Trebnje) Trebnje 15.749 65 8 58 — 23. 11. 1922. 10 2.600 2 Jesenice št. 17 (davčni okraj Radovljica) Jesenice 19.731 36 — — — — 24. 11. 1922. 10 3.300 3 Bczuljak št. 24 (davčni okraj Cerknica) Lož 3.591 68 — — — — 25. 11. 1922. 10 600 4 Stari trg št. 17 (davčni okraj Lož) 27.295 61 — — — — 27. 11. 1922. 10 4.500 5 Bohinjska Češnjica št. 7 (davčni okraj Radovljica) Jesenice 6.703 68 — — — — 28. 11. 1922. 10 1.100 6 Reparje št. 1 (davčni okraj Cerknica) Lož 1.860 — — — — — 29. 11. 1922. 10 310 Natančnejši podatki o dohodkih in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri zgoraj navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole. Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebe opozarjajo. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 18. oktobra 1922. Proglasitve za mrtve. 1385 Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancih, označenih z *, pa po § 24., št. 1, obč. drž. zak., domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še. žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Franc Rajer, rojen dne 7. januarja 1890., posestnikov sin na Luži št. 2. Prišel kot vojak v rusko ujetništvo; v taborišču v Harkovu meseca maja 1918. zbolel za tifuzom ter baje ondi umrl. Alojzija Rajer. — 21. 9. 1922.; T 65/22—5. 1. maja 1923. Franc Špelič, rojen dne 22. februarja 1889. v Gorenjem Kamenju, oženjen delavec v Sv. Soboti pri Trstu, pristojen v Trebnje. Odšel meseca avgusta 1914. v vojno ter se leta 1915. udeležil bojev pri Gorici; meseca avgusta 1915. ga je baje ubil šrap- nel. Žena Justina Špelič. Ivan Smolik v Novem Mestu. 21. 9. 1922.; T 67/22—3. 1. maja 1923. Anton Čeč, rojen dne 16. januarja 1886., samski posestnikov sin v Brunški gori št. 19. Odšel leta 1915. kot vojak 7. lovskega bataljona, 2. stotnije, na italijansko fronto; izza dne 15. novembra 1915. neizvesten. Mati Marija Čeč. — 7. 10. 1922.; T 76/22—2. 1. maja 1923. * Franc Račič, rojen dne 3. aprila 1871., samski posestnik v Vihrah št. 1. Odšel pred 27 leti v Ameriko ter je že 20 let neizvesten. Sestra Ana Završnik, rojena Račič, v Mariboru. — 12. 10.1922.; T 70/22-3. 1. novembra 1923. • Peter Klobučar, rojen dne 16. septembra 1844., oženjen posestnik v Gribljah št. 47. Odšel leta 1891. v Ameriko ter je že 20 let neizvesten. Sin Matija Klobučar, posestnik v Vrtači. — 17. 10. 1922.; T 74/22-2. 1. novembra 1923. •Anton Schusterschitsch. rojen dne 20. maja 1862., oženjen posestnik v Smuki št. 9. Odšel leta 1900. v Ameriko, odkoder ni že 20 let glasu o njem. Žena Magdalena Schusterschitsch. Ivan Schauer v Gorenji Topli rebri št. 11. 17. 10.1922.; T 72/22-3. 1. novembra 1923. Matija Lesar, rojen dne 24. novembra 1900., posestnikov sin v Sušju št. 27. Odšel dne 6. februarja 1918. kot vojak 17. pehotnega polka na italijansko fronto, bil ujet ter baje umrl v Alti Muri. Oče Jakob Lesar. — 19. 10.1922.; T 79/22—4. 1. maja 1923. Franc Vovk, rojen dne 13. februarja 1895., samski posestnikov sin v Potovrhu, občina Šmihel-Stopiče, Odšel leta 1914. ob mobilizaciji s 17. pehotnim polkom na rusko fronto; od jeseni leta 1914. neizvesten. Franc Clmermančlč, posestnik v Brusnicah. — 19. 10.1922.; T 80/22—4. 1. maja 1923. U V 722/22—3. 1403 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Josip Gorenjak, rojen dne 27ega marca 1897. v Novi cerkvi, tja pristojen, rimsko-katoliške vere, samski mesar v Celju, Levstikova ulica št. 5, je kriv, da je koncem meseca julija 1922., na svoji stojnici na glavnem trgu v Celju prodajal kilogram teletine I. kakovosti po 60 K, II. kakovosti po 58 K, dočim je plačal za kilogram žive teže 30 K, juri čemer bi znašala najvišja dopustna prodajna cena, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski dobiček, le 54 K za kilogram mesa. S tem je zagrešil prestopek po členu 8. zakona z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6/22., in zato se obsoja po členu 8., tretjem odstavku, tega zakona z uporabo §§ 266. in 260. b k. z. na 3 (tri) tedne za- pora, poostrenega z dvema postoma tedensko, in na 1000 (tisoč) dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 20 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Po členu 19. navedenega zakona je to sodbo i»o pravnomočnosti objaviti v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo*. Okrajno sodišče v Celju, oddelek V., dne 9. avgusta 1922. U V 723/22—3. 1404 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razpravljalo dane« vpričo opravitelja državnega pravdništva oficiala Modica in obtoženca Ivana Lapornika o obtožbi, lu jo je vložil javni obtožitelj zoper Ivana Lapornika zaradi prestopka po členu 8. zakona z dne 30. de cembra 1921., Ur. 1. št. 6/22., ter je na predlog1 ob-tožiteljev, naj se obdolženec kaznuje po tem zakonskem določilu, razsodilo tako: Obdolženec Ivan Lapornik, rojen dne 10. junija 1893. pri Sv. Lenartu nad Laškim, pristojen v Marijo Gradec, rimsko-katoliške vere, oženjen, mesar, stanujoč v Celju, Vrazov trg št. 1, je kriv, da je koncem meseca julija 1922. prodajal na svoji stojnici na glavnem trgu v Celju kilogram mesa I. kakovosti po 56, II. kakovosti po 48 K, dočim je plačal sam za kilogram žive teže 21 K, pri čemer bi znašala najvišja dopustna prodajna cena, ki za-jamčuje običajni in dovoljeni trgovski dobiček, le 44 do 46 K za kilogram mesa. S tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6/22., in zato se obsoja po tretjem odstavku člena 8. tega zakona z uporabo §§ 266. in 260. b k. z. na 3 (tri) tedne zapora, poostrenega z dvema postoma tedensko, in na 1000 (tisoč) dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti i>a na nadaljnjih 20 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanja. Po členu 19. navedenega zakona je to razsodbo po pravnomočnosti objaviti v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo*. Okrajno sodišče v Celju, Vzklicatelj se obsoja po § 390. k. pr. r. na ik>-vračilo stroškov vzklicnega postopanja. Okrožno sodišče v Celju, dno 23. septembra 1922. U VI 398/22—2. 1386 dne 9. avgusta 1922. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženka Alojzija Škof je kriva, da ni imela dne 1. marca 1922. kot gostilničarka v svoji gostilni na Glincah št. 213 niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznim predmetom, in sicer jedilom in pijačam, tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl. S tem je zagrešila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., in zato se obsoja po istem členu z uporabo § 266. k. z. na 12 ur zapora in 200 (dvesto) dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa še na 4 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Po členu 19. citiranega zakona je razsodbo po pravnomočnosti objaviti v Uradnem listu ob stroških obdolženkinih. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI., dne 4. aprila 1922. S tem je zagrešila prestopek po členu 6, zakona z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6/22., in zato se obsoja po členu 6. istega zakona na 24 ur zapora in 50 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa še na 24 ur zapora, in po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Razsodbo je po pravnomočnosti ob stroških ob-toženkinih objaviti v Uradnem listu. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 5. julija 1922. U VII 339/22—8. 1330 U VI 637/22—2. 1388 U V 753/22-4. 1405 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Franc S e nič, rojen dne 3. decembra 1883. v Novi cerkvi, okraj celjski, tja pristojen, rimsko-katoliške vere, samski mesar v Celju, Dečkov trg št. 3, je kriv, da je v Celju dne 26. julija 1922. prodajal meso 365 kilogramov težke krave po 56 K za kilogram, dočim ga je sam kupil po 20 K za kilogram žive teže, da je torej zahteval višjo ceno, in sicer 14 K pri kilogramu, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski dobiček. S tem jo zagrešil prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje in zato se obsoja po členu 8. navedenega zakona z uporabo §§ 260. b in 266. k. z. na 1 mesec zapora, poostrenega z dvema postoma na teden, in na 2500 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 50 dni zapora, potem po § 389. k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni in po členu 19. zakona o pobijanju draginje z objavo razsodbe v Uradnem listu ob stroških obtoženčevih. Okrajno sodišče v Celju, oddelek V., dne 16. avgusta 1922. BI 346/22—6. 1406 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano sodišče kot vzklicno sodišče je vsled naredbe z dne 15. septembra 1922., s katero je bila določena vzklicna razprava, razpravljalo dne 23ega septembra 1922. pod predsedstvom deželnosodnega svetnika Levičnika, vpričo višjega deželnosodnega svetnika drja. Flerina, višjega deželnosodnega svetnika drja. Stepančiča in okrajnega sodnika Nemila kot sodnikov in oficianta Kresnika kot zapisnikarja vpričo državnega pravdnika drja. Požarja, obtoženca Ivana Leskoška in zagovornika Ivana Erhartiča, odvetnika v Celju, o vzklicu, ki ga je vložil obtoženec zaradi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Celju z dne 16. avgusta 1922., opr. št. U V 752/22—4, s katero je bil Ivan Leskošek zaradi prestopka po členu 8. zakona z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6/22., obsojen na tri tedne zapora, poostrenega z dvema postoma na teden in na 2500 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 50 dni zapora. Rečeno sodišče je na obojestranski predlog zagovornikov in predlog državnega pravdnika, naj se vzklicu ugodi in obtoženec oprosti, odnosno naj se vzklic zavrne in prvostopna razsodba potrdi, dne 23. septembra 1922. razsodilo tako: Vzklic Ivana Leskoška glede krivde se kot neutemeljen zavrača; pač pa je ugoditi vzklicu glede kazni in zato se kazen znižuje na en teden zapora, poostrenega z enim postom, in na 500 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 10 dni zapora. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Alfred Stadler je kriv, da dne 9. marca 1922. v Ljubljani v prodajalnici na Sv. Petra cesti št. 23 ni imel vidno označenih cen življenskih potrebščin, ki jih prodaja, in nekaterih tudi ne v izložbenem oknu. S tem je zagrešil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6/22., in zato se obsoja po tem členu na 24 ur zapora in 200 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa še na 48 ur zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Razsodbo je po pravnomočnosti v zmislu člena 19. citiranega zakona objaviti ob stroških obtoženčevih v Uradnem listu. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI., dne 16. maja 1922. U Vil 707/22. 1389 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano sodišče je razpravljalo danes vpričo opravitelja državnega pravdnišitva drja. Zoreta v odsotnosti obtoženke Marije Radosavljevičeve o obtožbi, ki jo je vložil javni obtožitelj zoper Marijo Radosavljevičevo zaradi prestopka po členih 6. in 8. zakona o pobijanju draginje, ter je na predlog obto-žiteljev, naj- se kaznuje obtoženka po zakonu, razsodilo tako: Marija Radosavljevič, roj. Štubelj, rojena dne 12. novembra 1883. na Igu, pristojna v Užice, rimsko-katoliške vere, omožena, branjevka v Ljubljani, Zelena jama št. 196, že kaznovana, je kriva, da ni imela dne 24. novembra 1921. na svoji stojnici v Mostah cen krompirju, čebuli, korenju in zelnatim glavam označenih tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl. S tem je zakrivila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje in zato se obsoja po istem členu na en dan zapora in 50 dinarjev denarno kazni, odnosno ob neizterljivosti na nadaljnjih 24 ur zapora, in po § 389. k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po členu 19. citiranega zakona jo izvršno razsodbo objaviti v Uradnem listu ob stroških obsojen- kinih. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 3. julija 1922. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Deželno sodišče v Ljubljani kot vzklicno sodišče je vsled naredbe z dne 11. julija 1922., s katero je bila določena razprava, razpravljalo dne 28. julija 1922. pod predsedstvom višjega deželnosodnega svetnika drja. Kaiserja, vpričo deželnosodnega svetnika drja. Skaberneta, deželnosodnega svetnika drja. Golic in okrajnega sodnika Kralja kot sodnikov in pravnega praktikanta Bidovca kot zapisnikarja, vpričo I. državnega pravdnika Dominica, obtožencev Jožeta Podržaja, Katarine Podržajeve in zagovornika Urbanca nom. drja. Ravniharja, o vzklicu, ki ga jo vložil obtoženec Jože Podržaj zaradi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20. marca 1922., opr. št. U VII 339/22—5, s katero je bil obtoženec Jože Podržaj spoznan za krivega, da je dne 1. marca 1922. v Ljubljani na Vodnikovem trgu zakrivil nečisto spekulacijo, ki namerja podražiti cene življenskih potrebščin, in sicer s tem, da je od daleč opazoval svojo ženo, ki je prodajala maslo, da je, videč precej ljudi okoli žene, stopil mednje ter obljubil 20 K več, nego so hoteli plačati; s tem jo zakrivil prestopek po členu 9: zakona o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921. in zato je bil obsojen na 14 dni zapora in 500 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa še na nadaljnjih deset dni zapora, in po § 389. k. j), r. na [mvračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Rečeno sodišče je, ko je državni pravdnik vzklic o izreku krivde glede Katarine Podržajeve in glede kazni zoper Jožeta Podržaja umaknil, na predlog obtožencev, naj se njegovemu vzklicu glede izreka o krivdi in kazni ugodi ali se mu vsaj kazen zniža, in na predlog javnega obto-žitelja, naj se obtoženčev vzklic kot neutemeljen zavrne, dne 28. julija 1922. razsodilo tako: I. Vzklic obtoženca Jožeta Podržaja zaradi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20. marca 1922., opr. št. U VII 339/22—3, se, kolikor gre zoper izrek o krivdi, zavrača kot neutemeljen z ozirom na razloge razsodbe prvega sodnika. II. O izreku kazni pa je obtožencu ugoditi in zato se kazen, naložena obtožencu, znižuje na teden zapora in 300 Din denarne kazni, odnosno ob neizterljivosti na nadaljnjih šest dni zapora, uvaže-vaje, da je obtoženec še neoporečen in da jo v bistvu priznal svoje dejanje, in vzklicatelj se obsoja po § 390. k. j), r. na povračilo stroškov vzklicnega postopanja. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 28. julija 1922. J VII 1320/22. 1887 1354 U VI 822/22—3. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obtoženka Julija Maurer, rojena dne 5. februarja 1860. v Gradcu, vdova, trgovka, pristojna v Ljubljano, rimsko-katoliške vere, stanujoča v Spodnji šiški, pismena, ima malo imovine, oče umrli Jožef Sili, mati pok. Ana, rojena Cagla, še nekaznovana, je kriva, da dne 23. oktobra 1921. v svoji trgovini v Spodnji šiški v Kavškovi ulici št. 139 na predmetih, kakor na žganju, kavi, cikoriji, kruhu, soli itd., torej življenskih potrebščinah, ni imela označenih cen. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano sodišče je razpravljalo danes vpričo opravitelja državnega pravdništva avskultanta Rebula in obtoženke Marjete Garbajsove o obtožbi, ki jo je vložil javni obtožitelj zoper Marjeto Garbaj-sovo zaradi prestopka po členih 8. in 9. zakona o pobijanju draginje, ter je na predlog obtožiteljev, naj se obdolženka kaznuje po zakonu, razsodilo tako: Obtoženka Marjeta G a r b a j s , 74 lot stara, rojena v Iški loki, tja pristojna, rimsko-katoliške vere, vdova, prekupčevalka s perutnino, v Ljubljani, Ižanska cesta št. 21, nekaznovana, je kriva, da je dne 14. julija 1922. kupila od Marjete Samčeve 9 piščancev, ki jih je ta nesla na trg, po 100 K, torej življenjske potrebščine še na poti do trga, zato, da bi jih lahko sama drago prodala, ter je potem zahtevala za par piščancev 140 K, torej višjo ceno, nego jo ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, kateri je pri njej v navedenem primeru presezal 25 %. S tem je zakrivila prestopek po členih 11., točki 2., in 8. zakona o pobijanju draginje in zato se obsoja z ozirom na § 267. k. z. po členu 8. zakona o pobijanju draginjo na 3 dni zapora in 200 dinarjov denarne kazni, ob neizterljivosti pa še na 4 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na plašilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po členu 19. citiranega zakona je izvršno razsodbo objaviti v Uradnem listu ob stroških obso-jenkinih. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 10. avgusta 1922. U VIII 867/22. 1345 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolžena Antonija N o v a č e k , branjevka v Mariboru, Koroška cesta št. 54, jo kriva, da dne 30. maja 1922. v Mariboru na svojem stojišču na Glavnem trgu ni imela označenih cen sira. Zakrivila je torej prestopek po členu 6. zakona z dne 30. decembra 1921., št. 5 »Službenih Novin» iz leta 1922., in zato se obsoja po členu 6. navedenega zakona na 24 ur zapora in 100 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnja 2 dni zapora, in po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in stroškov izvršitve kazni. Po členu 19. navedenega zakona je razsodbo po njeni pravnomočnosti brez razlogov objaviti v Uradnem listu. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek Vlil., dne 3. julija 1922. U 517/22—3. 1322 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Jakob M or g e n s (le r n, rojen v Nemothiijvaru na Madžarskem, pristojen v Gornje Petrovce, vdovec, izraelske vere, trgovec v Šulincih (Prekmurje) št. 45, nekaznovan, jo kriv, da dno 2. julija 1922. in tudi poprej na življenskih potrebščinah, ki jih prodaja v svoji trgovini v Šulincih, ni imel niti sumarno niti podrobno vidno označenih cen. S tem jo zagrešil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginjo življenskih potrebščin in brezvestno spekulacije z dne 30. decembra 1921., in zato se obsoja po členu 6. tega zakona z uporabo § 266. k. z. na 24 ur zapora in 100 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 48 ur zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Okrajrto sodišče v Murski Soboti, oddelek IV., dne 29. septembra 1922. U 291/22. 1380 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Z razsodbo okrožnega kot vzklicnega sodišča v Mariboru z dne 29. avgusta 1922., BI 430/22—4, sta bila zaradi prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje obsojena: 1. ) Lovro Slana, želar v Sejancih, na 2000 Din denarne kazni in 14 dni zapora, poostrenega z 2 trdima ležiščema in 1 temnico na teden, ob neizterljivosti denarne kazni pa še na 1 mesec zapora; 2. ) Franc Slan a, želarjev sin v Sejancih, na 1000 Din denarne kazni in 14 dni zapora, poostrenega z 2 trdima ležiščema in 1 temnico na teden, ob neizterljivosti denarne kazni pa še na 14 dni zapora, ker sta dne 21. junija 1922. v Bratonečicah kupila kravo za 6000 K ter jo še istega dne prodala v Vo-gričevcu za 8000 K. Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek HI., dne 12. oktobra 1922. U 447/22—5. 1373 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Ivan L o g a r, rojen dne 27. decembra 1870. na Bohinjski Bistrici, tja pristojen, rimsko - katoliške verc, oženjen, mizar na Bohinjski Bistrici, nekazno-van, je kriv, da je dne 25. avgusta 1922. na Bohinjski Bistrici kot mizar-obrtnik zahteval za napravo lesenega križa in zaboja za krsto znesek 1200 K, torej pretirano ceno, ki je višja od pristoj-tloga zaslužka glede na draginjo v kraju, kjer po-6luje, in na dejanske režijske stroške njegovega obrta. S tem je zagrešil prestopek po členu 8., odstavno 2., zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decem-hra 1921., Ur. 1. št. 6/22., in zato se obsoja po čle-1111 odstavku 3., citiranega zakona na 24 ur za-i,ora in 250 dinarjev denarne kazni, ob neizterlji- vosti pa na nadaljnjih 5 (pet) dni zapora in na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek III., dne 26. septembra 1922. U 00/23. 1407 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Josip Gobec iz Nezbiš, pošta Pristava, okraj celjski, posestnik v Legnu, je kriv, da kot najemnik gostilne v Št. Uju v gostilni ni imel označenih cen. Zakrivil je s tem prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje, Ur. 1. št. 6/22., in zato se obsoja po istem členu na en dan zapora in 500 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 10 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek 1L, dno 2. maja 1922. v C 18/22—4. 1396 Oklic. V pravdi Janeza Horvata in Terezije Horvatove zoper Baro Terbočevo zaradi izdaje prepisnega dovolila predlagata tožitelja, naj se povabi dedič toženke Ivan Terboč iz Turnišča za uposta-vitev prekinjenega postopanja. V to svrlio in za nadaljevanje postopanja se do-loba narok na dan 8. novembra 192 2. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker je bivališče dediča Ivana Terboča neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 18. oktobra 1922. C 1 83, 84/22, Cb 1 14—17/22. 1390 3—1 Oklic. Ivan Kopušar, posestnik v Savini št. 3, po Franu Košejiiiii, notarju v Gornjem gradu, toži nastopne zapuščine zaradi zastaranja naslednjih pravic: 1.) po Francu Slatinšku zaradi zakupnih in najemnih pravic; 2.) po Uršuli Plesnikov! 300 gld.; 3.) po Marku W a n z e r j u 30 gld.; 4.) po Petru W 0 n e g g u 76 gld. 51 kr.; 5.) po Pavlu Weneggu 210 gld. 75 kr.; 6.) po Neži K o n š a k o v i 150 gld. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. novembra 1922. ob devetih pri tem sodišču. Ker so dediči teh zapustnikov popolnoma neznani, se jim postavlja za skrbnika Franc Špende, posestnik v Gornjem gradu. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L, dne 14. oktobra 1922. C IV 541/22. 1384 Oklic. Marija Lavrič, žena železniškega delavca v Spodnjih Pirničah št. 28, je vložila zoper Marijano Rozmanovo, posestnico v Spodnjih Pirničah, tedaj v Standrežu pri Gorici, tožbo zaradi 1237 K 40 v s pripadla. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 6. novembra 1 9 2 2. ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 50. Toženki se postavlja za skrbnika Ivan Božič, posestnik in župan v Šmartnem poči Šmarno goro. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IV., dne 7. oktobra 1922. Cb 6/22—1, Cb 7/22—1. 1342 Oklic. O tožbi Apolonijo Avžloharjeve v Ravnah št. 5 zoper Matijo P1 o s a iz Ravn in zoper Marijo Za-krajškove iz Zakraja št. 2 zaradi zastaranja terjatve 214 K 30 v, odnosno 300 K, bo narok dne ob devetih. oktobra 192 2. Skrbnik toženih strank je Alojzij Žnidaršič v Ložu št. 7. . Okrajno sodisce v Lozu, dne 9. oktobra 1922. A 216/22. 1346 3—3 Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. Marija R a p 1 j e n o v i č, vdova Golobič, rojena Predovič, v Gadovi peči (Stojanski vrh št. 27) je dne 10. avgusta 1922. umrla, ne da bi bila zapustila naredbo poslednje volje. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini je postavljen Martin Unetič, posestnik v Vinjem vrhu. Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek L, dne 9. oktobra 1922. A 86/22—4. 1410 Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. Terezija Rus, občinska uboga na Vidmu št. 25, je dne 18. junija 1922. umrla, ne da bi bila zapustila naredbo poslednje volje. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščine se postavlja Ignacij Žnidaršič, posestnik na Vidmu št. 28. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danesi dalje javiti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor so zahteve izkazane, dedičem, kolikor pa se to ni zgo dilo, se zaseže v prid državi. Okrajno sodišče v Velikih Laščah, oddelek L, dne 10. oktobra 1922. T 151/22—3. 1361 Amortizacija. Na prošnjo Ivanke Žoharjeve v garnizijski stalni bolnici v Ljubljani se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne delniške vloge, ki jo je prosilka baje izgubila: Delniška vloga št. 384 Kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske v nominalni vrednosti 800 K, glaseča se na ime: Ivanka Žohar. Imetnik te delniške vloge se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne te objave, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je delniška vloga brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dno 5. oktobra 1922, T 156/22-3. 1362 Amortizacija. Na prošnjo Alojzija D r e m e 1 j a, posestnika v Pustem Javoru št. 9, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica št. 103.824 mestne hranilnice ljubljanske v vrednosti 233.004 K 94 v, glaseča se na ime: Alojzij Dremelj. Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 5. oktobra 1922. T 157/22—3. 1363 Amortizacija. Na prošnjo Ivana Ž n i d a r j a, posestnika na Bohinjski Bistrici št. 58, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne življenske police, ki jo jo prosilec baje izgubil: Življenska polica št 490.647 obče zavarovalnice »Assicu razi oni Generali*, generalnega zastopstva za Slovenijo v Ljubljani, glaseča se na ime: Ivan Žnidar in na zavarovalno vsoto 2000 K j. Imetnik te police se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih tednov od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je polica brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 5. oktobra 1922. T 192/22—4. 1355 Amortizacija. Na prošnjo Nikola Planinšiča, kovača in posestnika v Vurmatu, pošta Selnica ob Dravi, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mari- boru št. 1603 z vlogo 20.000 K, glaseča se na ime: Nikola Planinšič. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 4. oktobra 1922. Nc VI 877/22—3. 1356 Amortizacija. Na prošnjo Ivana R a p o c a, posestnika v Mariboru, Linhartova ulica št. 20, kot skrbnika Aleksandra Rapoca se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica št. 12.502 mariborske posojilnice z vlogo 12.000 K. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI., dne 29. septembra 1922. E 111/22—10. 1359 Dražbeni oklic. Dne 16. novembra 192 2. ob devetih bo jvri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nastoi>-nih nepremičnin: zemljiška knjiga Kočice, vi. št. 5, 64 in 186, cenilna vrednost: 43.487 K 58 v, vrednost pritekline: 26.700 K, najmanjši ponudek 46.800 K. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je oglasiti [>ri sodišču najkesneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 5. oktobra 1922. 1369 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 936. Sedež: Dvor pri Žužemberku. Besedilo firme: «Krka», lesna obrt in trgovina z lesom, družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: vsakovrstno obdelovanje in predelovanje lesa, nakupovanje in prodajanje, nadalje izvažanje sirovega in obdelanega lesa in lesenih izdelkov, nakupovanje enakih podjetij im udeleževanje pri njih. Družba ima pravico, ustanavljati podružnice v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Družbena jmgodba z dne 6. septembra 1922., posl. št. 1393. Osnovna glavnica znaša 500.000 K ter je povsem vplačana v gotovini. Vsa osnovna glavnica je poslovodjam na prosto razi>olago. Poslovodje so: Franc Može, trgovec na Dvoru št. 25 pri Žužemberku; Ivan Tomšič, posestnik, žagar in mlinar v Podgozdu št. 11; Andrej Repar, posestnik na Jami št. 39; Ivan Dular, mlinar in žagar na Jami št. 11. Družbo zastopajo na zunaj dva do štirje poslovodje. Družba se podpisuje tako, da [»ostavljala dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist kolektivno besedilu firme, ki je lahko natisnjeno, napisano ali štampiljirano, svoje ime, in sicer prokurist vselej s pristavkom, ki označuje prokuro. Novo mesto, dne 7. oktobra 1922. 937. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: .Mariom, fotokemične tovarne, družba z o. z. — Ljubljana. Obratni predmet: izdelovanje fotokemijskih plošč, svetlokopirnega in fotografičnega papirja, indigovega in karbonovega papirja, [»arafinovega [»apirja in trgovanje z njim na debelo in na drobno. Družbena pogodba z dne 5. septembra 1922. Osnovna glavnica znaša 300.000 K ter je že jx>vsem vplačana in poslovodjam na razpolago. Doba družbe ni določena na gotov čas, vendar je vezana na prvih pet let. Poslovodji družbe sta družbenika Viktorija Dru-fovka, trgovka v Ljubljani, Cigaletova ulica št. 5, in Josip Košak, veleposestnik v Podgabru. Prokurista sta inž. Alojzij Lavrenčič v Ljubljani, Zrinjskega cesta št. 6, in Alojzij Drufovka, trgovec v Ljubljani, Cigaletova ulica št. 5. Firma se podpisuje tako, da se podpisujeta pod njeno natisnjeno ali napisano ali drugače odtisnjeno besedilo kolektivno oba poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, le-ta z označbo prokure. Ljubljana, dne 28. septembra 1922. 938. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Tvornica zamaškov «Veha», družba z o. z. Obratni predmet: izdelovanje in prodajanje prob-kovih in vsakovrstnih lesenih zamaškov, prodajanje sorodnih tehničnih in kletarskih predmetov; nakupovanje enakih podjetij in udeleževanje pri njih, ustanavljanje podružnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Družbena pogodba z dne 1. septembra 1922. Osnovna glavnica znaša 200.000 K ter je povsem vplačana v gotovini. Poslovodji: inž. Ignacij Gonjik v Logatcu in Drago Ceferin, trgovec v Ljubljani. Družbo zastopata dva poslovodji na zunaj in proti oblastvom in sodišču skupno ali pa en poslovodja in en prokurist skupno. Firma se [»odpisuje tako, da postavljata peni njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svojeročno svoji imeni oba poslovodji skupno ali en poslovodja in prokurist skupno, prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro. Ljubljana, dne 21. septembra 1922. 939. Sedež: Škofja Loka. Besedilo firme: M. Lapuh in drug. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 10. maja 1922. Družbenika: Mihael Lapuh in Anton Preskar, oba trgovca v Škofji Loki št. 47. Za zastopanje sta upravičena oba družbenika, vsak samostojno. Podpis firme: Vsak družbenik podpisuje firm > samostojno, in sicer tako, da zapisuje svojeročno njeno besedilo. Ljubljana, dne 21. septembra 1922. II. Vpisale so se iz premem be in dodatki pri nastopnih firmah: 940. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Aloma Company, anončna, reklamna, nakupovalna in prodajna družba z o. z.: Na občnem zboru z dne 4. septembra 1922. se je po notarskem zapisu z dne 4. septembra 1922., posl. št. 1385, sklenila izprememba družbene pogodbe v točkah: 4., 5., 6., 7., 9., 10., 13., 14. in 15.; razveljavili sta se točki 11. in 17. in dodala se je točka 18. Osnovna glavnica se je zvišala od 500.000 K za popolnoma vplačanih 400.000 K na 900.000 K. . Po izpremenjeni točki 4. je odslej predmet podjetja ta-le: Družba a) opravlja vse običajne posle anončne ekspedicije in reklamnega podjetja; b) nakupuje in prodaja galanterijsko blago in papir, in sicer v prvi vrsti reklamnega značaja, na drobno in na debelo; c) ustanavlja trgovske družbe; č) preskrbuje stanovanja in obrtne lokale; d) oskrbuje potnike in turiste glede prehrane; e) preskrbuje vizum, zastopstvo tujih držav na pravilnih in še veljavnih potnih listinah, izdanih po jugoslovanskem oblastvu; f) aranžira javne prireditve (koncerte, predstave, razstave, športne prireditve) s stajališčem na Kongresnem trgu št. 3; g) obratuje potovalno pisarno s [»ravicami pod črko d) in e), § 5. avstrijske ministrske naredbe z dne 23. novembra 1895., drž. zak. št. 181., t. j. aranžira društvene izlete in preskrbuje hotelske sobe potnikom s stajališčem na Kongresnem trgu št. 3; h) obratuje adresno pisarno; i) posreduje nakupovanje in prodajanje nepremičnin. Po izpremenjeni točki 5. je ustanovljena družba za nedoločeno dobo. Po izpremenjeni točki 9. je družbenik Alojzij Matelič na podstavi družbene pogodbe z dne 17. februarja 1921. imenovan za poslovodjo in ostane poslovodja, dokler je družbenik. — Dražba ima dva do tri poslovodje. — Ostale poslovodje voli občni zbor. Po izpremenjeni točki 10. zastopata družbo sodno in izvunsodno dva poslovodji ali pa eden izmed poslovodij in en prokurist kolektivno. Družbeno firmo podpisujeta in izražata njeno voljo [»ravnoveljavno skupno dva poslovodji ali skupno en poslovodja in en prokurist. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno napisano ali štampiljirano besedilo svoj podpis ali dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist, le-ta z dostavkom p. p. (per procura). Da se postavi prokurist, je treba soglasja vseh poslovodij, ki so upravičeni, postaviti prokurista, ni pa za to potreben občni zbor; seveda ima pra-vico, imenovati prokurista, tudi občni zbor z večino glasov. Imenovana sta nova poslovodji: dr. Vekoslav Kisovec, ravnatelj Slavenske banke, d. d., podružnice v Ljubljani, in Evgen Lovšin, bančni uradnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15. Ljubljana, dne 29. septembra 1922. 941. Sedež: Ljubljana. Besedilo finne: M. Ceršak & Co. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki in semeni: Obratni predmet odslej tudi: trgovina z lesom. Ljubljana, dne 29. septembra 1922. 942. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: R. Miklauc, manufakturna trgovina «pri Škofu» v Ljubljani. Obratni predmet: trgovina z manufakturnim blagom: Besedilo firmo odslej: R. Mjklauc «pri Škofu». Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Podpis firme: Družbeniki podpisujejo firmo R. Miklauc «pri Škofu*; prokurista Albin Verderber in Heraran Halbensteiner pristavljata temu besedilu svoj podpis. Ljubljana, dne 22. septembra 1922. 943. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Slovenska banka, d. d.: Izbrisali so se kot upravni svetniki Karel Dim-mer, Otokar Tuma in Josip Kubelka, vpisal pa se je kot upravni svetnik dr. Joso Kamušič, ravnatelj v Ljubljani — po sklepu izrednega občnega zbora z dne 23. septembra 1922. Ljubljana, dne 11. oktobra 1922. 944. Sedež: Ljubljana. Besedilo finne: Stavbna družba, d. d.: Izstopili so iz upravnega sveta: Avgust Praprotnik, dr. Anton Schoppl in Filip Supančič, vstopili pa so v upravni svet: dr. Josip Ažman, arh. Josip Costaperaria, Viktor Reich in inž. Milan Šuklje — vsi v Ljubljani. Ljubljana, dne 22. septembra 1922. 945. Sedež: Moste pri Ljubljani. Besedilo firme: F. & J. Peneš. Obratni predmet: prodaja žganja, rama, vina in piva v zaprtih steklenicah in trgovina z mešanim blagom na drobno: Vstopila je kot javna družbenica Josipina Pesek v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1. Besedilo firme odslej: F. Peneš in druga. Pravico zastopati imata kolektivno Josipina Pesek z enim izmed ostalih dveh družbenikov. Podpis firme: Pod besedilo firme podpisuje družbenica Josipina Pesok skupno z enim izmed ostalih dveh družbenikov svojeročno svoje ime. Ustanovila se je podružnica na Fužinah pri Ljubljani, občina Dobrunje. Ljubljana, dne 21. septembra 1922. 946. Sedež: Šmarca pri Kamniku. Besedilo firme: «Triglav», tovarna hranil, d. d. v Šmarci pri Kamniku. Obratni predmet: izdelovanje hranil itd.: Vpisala se je izprememba §§ 6. in 44. [rravil, sklenjena na občnem zboru dne 11. junija 1922. in odobrena po ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelku v Ljubljani, z odlokom z dne 18. avgusta 1922., št. 5155, na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 25. julija 1922., VI. št. 3908. Ta paragrafa se glasita odslej tako: §6. Prvi in drugi odstavek: »Delniška glavnica, ki je znašala prvotno 400.000 K (štiristo tisoč kron), razdeljenih na 800 (osemsto) v gotovini vplačanih delnic po 500 K (petsto kron), je bila zvišana na izrednem občnem zboru dne 7. julija 1921. na 1,200.000 K (en milF jon d ves to tisoč kron), razdeljenih na 2400 (dvatisoč Štiristo) v gotovini plačanih delnic po 500 K (petsto kron) in na rednem občnem zboru dne 11. junija 1922. na 2,000.000 K (dva milijona kron), razdeljenih na 4000 (štiritisoč) v gotovini vplačanih delnic IX) 500 K (petsto kron), glasečih se na prinosnika. Ta glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 4,000.000 K (štiri milijone kron).* (Ostali del tega paragrafa ostane neizpremenjen) Zadnji odstavek: § «Za veljavnost sklepov o izdaji novih delnic nad 4 milijone kron, o izpreinembi družbenega podjetja, izpremembi pravil in o združitvi družbo s kako drugo delniško družbo je potrebno državno dovoljenje.* (Ostali del tega paragrafa ostane neizpremenjen.) Ljubljana, dne 22. septembra 1922. 1370 B. Vpisi v zadružni register. I. Vpisala se jo nastopna zadruga: 947. Sedež: Kamnik. Besedilo firme: Splošna gospodarska zadruga v Kamniku, r. z. z o. z. Obratni predmet: Zadruga prodaja pridelke in izdelke članov, preskrbuje članom poljedelske in druge potrebščine ter industrijsko predeluje pridelke in potrebščine članov. Pravila z dne 29. avgusta 1922. Vsak zadružnik jamči razen z vplačanim deležem še z trikratnim zneskom v višini deleža. Razglasi zadrugo se izvršujejo z objavami v zadružni pisarni in z enkratnim oglasom v glasilu revizijske zveze. Načelništvo sestoji iz 5 članov. Zadrugo zastopata dva člana načelništva ali Član načelništva s pooblaščencem, ki pristavlja pod besedilo firme svoj podpis. Člani prvega načelništva so: Franc Rode, po sestnik v Kamniku št. 7 (načelnik); Jože Hočevar, posestnik v Žejah št. 12 (podnačelnik); Ivan Svetlin, posestnik v Podgorju št, 36; Ivan Pančur, posestnik \ Šmartnem št. 17; Jože Cevc, posestnik in trgovec v Vasenem št. 4 (odborniki). Ljubljana, dne 21. septembra 1922. II. Vpisale so se izpremembe in dodat- k i pri nastopnih zadrugah: 948. Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izstopila sta člana načelništva Jože Ulčar in Urban Plemelj, vstopila pa sta člana načelništva Leopold Baebler, učitelj ,na Bledu št. 144, in Matevž Jan na Bledu št. 98. Vpisala se je nadalje izprememba §§ 27. in 32. zadružnih pravil. Ljubljana, dne 23. septembra 1922. in Kamnigorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo; hrvatskosrbsko: Prva klinarska i željezo-obrtna zadruga u Kropi i Kamnigorici, registrovana zadruga z ograničenim jamstvom; nemško: Brste Ndgel- und Eisenindustrie-Genossenschaft in Kropa und Kamnagorica, registrierte Genossenschaft mit beschriinkter Haftung; italijansko: Prima Societa per la fabbricazione chiodi e ferramenta Kropa e Kamnagorica, societa registrata a responsabilita limita ta. Obratni predmet: Zadruga ima namen, v korist svojih članov pospeševati železni in jeklarski obrt v Kropi in Kamni gorici; zato: 1. ) pridobiva vodne sile in nepremičnine, obstoječe v Kropi in Kamni gorici, v obratne namene; 2. ) nakupuje in postavlja stroje in druge obratne naprave v skupno porabo članov; 3. ) nakupuje sirovine, obratna sredstva in orodje ter vse to prodaja članom; 4. ) uvaja izdelovanje novih železoobrtnih in jeklenoobrtnih predmetov; 5. ) izdeluje polizdelke in popolne izdelke na skupen račun; pri delu na skupni račun delajo le člani in njih rodbinski člani, glede porabe drugih delavskih moči pa so odločilno odredbe zakona; 6. ) prevzema naročila na izdelke ter jih razdeljuje med člane; 7. ) skupno prodaja izdelke članov na debelo in na drobno odjemalcem v tuzemstvu in v inozemstvu ter je v ta namen upravičena, ustanavljati na pripravnih krajih agenture in skladišča; 8. ) pospešuje zadružno in strokovno izobrazbo članov in njih rodbinskih članov. Vsak član jamči z dvakratnim popolnim deležem. Razglasi zadruge se nabijajo v pisarni ali v skladiščih ali v obratovališčih zadruge. Načelništvo sestoji iz 5 članov. Načelništvo podpisuje zadrugo tako, da pristavljata dva člana načelništva besedilu firme svoj podpis, odnosno z enim članom načelništva en prokurist ali dva prokurista sama. Ljubljana, dne 20. septembra 1922. 953. Vzajemna posojilnica v Ljubljani, registrovana zadruga z o. j.: Izbrisal se je član načelništva Anton Sušnik, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva dr. Anton Matelič, finančni komisar v Ljubljani. Ljubljana, dne 22. septembra 1922. 954. Gospodarsko društvo »Ljudski dom», registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Mariboru: Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Anton Kristan, Filip Uratnik in Viktor Grčar, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Štefan DražU, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani; Simon Jurčič, kontrolor Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani; Ivan Favai, profesor v Mariboru. 949. Mlekarska zadruga v Horjulu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom: Izbrisal se je član načelništva Josip Pristov, vpisal pa se je član načelništva Tomaž Vrhovec, posestnik v Horjulju št. 15, kot načelnik. Ljubljana, dne 23. septembra 1922. 950. Živinorejska zadruga za Horjul in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Janez Smrtnik, vpkal pa se je novoizvoljeni član načelništva Tomaž Dolenc, posestnik v Horjulju št. 48. Ljubljana, dne 23. septembra 1922. 951. Hranilnica in posojilnica za Izlake in okolico v Izlakah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal sc je član načelništva Matej Dagarin, župnik v Čemšeniku, vpisal i>a se je novoizvoljeni Član načelništva Franc Brvar, jmsestnik v Suhem Potoku št. 26. Ljubljana, dno 23. septembra 1922. 952. Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Vpisala se je izprememba pravil, sklenjena občnem zboru dne 29. julija 1922. Po izpremenjenih pravilih ima zadruga svoj dež Kropi in njena firma so glasi: slovensl rva žebljarska in železoobratna zadruga v Kn Maribor, dne 4. oktobra 1922. 955. Hranilnica in posojilnica v Semiču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Ivan Vindišar, kaplan, vpisal pa so je novoizvoljeni član Ignacij Skobe, kaplan v Semiču. Novo mesto, dne 7. oktobra 1922. St. 135. 1401 3—1 Razpis notarskega mesta. Razpisuje se četrto notarsko mesto v Mariboru, in tako mesto v drugem kraju, ki bi se po premestitvi izpraznilo v območju j >o d pisane zbornice. Prošnjo naj se vlože Jo dne 11. novembra t. 1. Notarska zbornica v Celju, dne 21. oktobra 1922. Št. 817/22. ~ 1416 Objava. Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Artur W u r z b a c h z današnjim dnem zopet vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Češnjicah pri Moravčah. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1922. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljanj: predsednik: dr. D. Majaron s. r. Št. 337/27/VIL—1922. 1394 3—1 Nabava pragov in hrastovega specialnega gradiva. Ministrstvo za promet razpisuje na podstavi členov 82. do 100. zakona o državnem računovod- stvu (izpremembe in popolnitve z dne 27. junija 1921.) javno ofertalno licitacijo za nabavo: a) 1,293.500 pragov, izmed katerih sta lahko dve tretjini hrastovih, ena tretjina pa bukovih ne-impregniranih; b) 8,747.006 m3 hrastovega specialnega gradiva za kretnice in mostove, za potrebo oblastnih direkcij državnih železnic. Od te količino pragov se potrebuje: 2-70 m 2-50 m 94.200 pragov 734.900 pragov 2-20 m 1-60 m 354.400 pragov 110.000 pragov. Licitacija bo dne 10. novembra za nabavo pragov in dne 11. novembra t. 1. za nabavo hrastovega specialnega gradiva. Vabijo se visi oni, ki so voljni prevzeti dostavitev celokupne količine tega materiala ali samo delne potrebo, naj predlože ob odrejenih dneh do 11. ure ekonomskemu oddelku, Zrinjska (Resavska) ulica št. 62, svoje pismene ponudbe, v katerih naj označijo količino pragov po kategorijah, kraj in rok dostavitve, posamezno in skupno ceno za količino, ki jo nudijo, s pripombo, da pristajajo na predpisane pogoje in da so jim ti pogoji znani. Pogoji licitacije in seznamki naročila se lahko vpogledajo vsak dan ob uradnih urah v ekonomskem oddelku ministrstva za promet in vseli oblastnih direkcij državnih železnic. Najmanjša količina, ki se more ponuditi, ne sme biti pod 3000 pragi, od katerih se dovoljuje največ 10 % za ozki tir in 150 m8 hrastovega gradiva ali 20 kompletnih garnitur kretniških pragov za normalni tir. Z eno in isto ponudbo se ne smejo ponujati hrastovi in bukovi pragi; ponudbe morajo biti ločene. Vsak licitant mora pred dnem ali na dan licitacije do 10. ure položiti ustrezno kavcijo pri blagajni beograjske direkcije železnic. Kavcija se polaga v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu. Celokupna dostavitev pragov se mora izvršiti do konca meseca maja, hrastovega gradiva pa do meseca julija 1923. Iz pisarne ministrstva za promet (ekonomski oddelek) dne 30. septembra 1922., M. S. br. 31.138 iz leta 1922. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagreba, dne 17. oktobra 1922. Št. 4707/I/VI. 1922. 1412 3—1 Natečaj. Opravljanje carinskih poslov, ki jih mora železniška uprava izvrševati po členu 10. bernske konvencijo in § 65. železniških poslovnih predpisov, namerja podpisana direkcija poveriti priznanim carinskim posrednikom, in sicer na carinskih postajah v Bakru, na Bistrici-Bohinjskem jezeru, v Brodu, na Jesenicah, v Karlovcu, Koprivnici, Kranjski gori, Osijeku, Vinkovcih xn Zagrebu drž. kol. Za opravljanje teh poslov na omenjenih postajah se razpisuje zatvorjen natečaj. Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 dinarjev, se morajo izročiti podpisani direkciji najkesnejo do dne 1 5. novembra t. 1. ob 12. uri v zapečatenem pismu. Na zavitek je treba postaviti: »Ponudba za železniškega carinskega posrednika k št. 4707/3/VI. 1922.» Ponudbi se mora priložiti potrdilo generalne direkcije carin, da jo ponudnik pooblaščen carinski pasrednik, kakor tudi posredniška tarifa. Za varščino mora ponudnik do dne 15. novembra t. 1. položiti pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu 10.000 dinarjev v gotovini; ta vsota so mu povrne, čim se izda pristojna odločba o končanem natečaju. Ponudbe, id so ne ujemajo s tem natečajem ali ki dospejo po določenem roku, se ne bodo vpoštevale. Natančnejša pojasnila so dobivajo pri podpisani direkciji v sobi št. 88. Železniški carinski posredniki se izbero svobodno izmed ponudnikov; sprejmejo se oni, ki jih hikj- Mia gospod minister za promet za najpovoljnejSe, in z njimi se potem sklene pogodba. Direkcija državnih železnic v Zagrebu, dne 20. oktobra 1922. prstan; 1 ženska tkanica; 1 dežnik; 40 kron; 1 mlad pes sive barve. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 17. oktobra 1922. Vabilo na izredni glavni občni zbor Mursko-Sobočke Poljsko-gospo-darske Banke, d. d., :c95 ki bo dne 5. novembra 1922. ob 10. uri v društvenih prostorih banke. Nanj se vabijo vsi delničarji z dostavkom, da morajo v zmislu pravil brezpogojno prinesti s seboj svoje delnice in tudi pooblastila. Dnevni red: 1. ) Volitev dveh članov, ki potrdita zapisnik. 2. ) Ugotovitev sklepčnosti zbora. 3. ) Poročilo ravnateljstva in nadzorstvenega odbora o položaju v banki. 4. ) Sklepanje o predlogu upravnega odbora za fuzioniranje banke s Slavonsko banko, d. d. v Zagrebu, si katero sta se že združili Mariborska eskomptna banka, d. d. v .Mariboru, potem njena naslednica Jugoslavenska Union-banka, d. d., in ki ima svojo banko tudi v Budimpešti, IV., Vaczi-utca 35, i>od naslovom: Balkan Bank R. T. 5. ) Slučajnosti v zmislu § 13. Statutov. Na občni zbor .-.e vabijo posebno tudi vlagatelji. V Murski Soboti, dne 10. oktobra 1922. Za ravnateljstvo: Anton Koder s. r., Aleksander Vćrtes e. r., državni komisar. podpredsednik. Pripomba : Predlogi, navedeni v dnevnem redu, so v društvenih prostorih banke delničarjem in vlagateljem na vpogled. 967 Vabilo na občni zbor „Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastnik?.*.**, ki bo dne 15. novembra 1 9 22. ob 15. uri v Celju, Hotel «Union», z nastopnim dnevnim redom: 1. ) Poročilo ravnateljstva. 2. ) Poročilo revizorjev. 3. ) Odobritev bilance. 4. ) Razpolaganje z dobičkom. 5. ) Volitev enega upravnega svetnika. 6. ) Volitev revizorjev. 7. ) Izprememba pravil v §§ 1., 6., 7., 8., 9., 10., 15., 19. in 21. 8. ) Predlogi. V Hrastniku, dne 23. oktobra 1922. * * * Gospodje delničarji morajo pravico do glasovanja na občnem zboru dokazati s potrdilom, da so svoje delnice vložili vsaj tri dni pred občnim zborom pri upravnem svetu v Hrastniku. St. 6618/IH. 1864 Češkoslovaško-jadranski tovorni promet. Popravek priobčenega razglasa o regulaciji tarife. Razglas, priobčen v Uradnem listu t. 1. pod št. 6292/III., naj se popravi tako-le: V zadnji vrsti prvega odstavka naj sc prečrtajo besede: «s pribitkom 30 % (trideset odstotkov)* ter naj se nadomeste z besedami: «brez pribitka, odnosno odbitka*. Drugi odstavek naj se prečrta. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1922. Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav. St. 5417—m/20. 1409 Družba južne železnice. Popolnitev kilometrskega kazala. V kilometrskem kazalu za proge Družbe južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. novembra 1921. se z veljavnostjo izza d ti# 20. oktobra 1922. popolnjuje opomba, označena v sedmem navpičnem stolpcu s številko 15, tako-le: cin Tonojc & Rozman*. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1922. 1408 Raniti društva. cKmetijsko bralna društvo* v Majšbergu se je prostovoljno razšlo. Jakob Marinič s. r., župnik. St. 302. 1374 Razglas o ofertalni licitaciji dobav za hiralnico. Za proračunsko leto 1922./1923., t. j. do dne 30. junija 1923., se razpisuje po naredbi zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani z dne 28. avgusta 1922., št. 9451, in na podstavi člena 8G. zakona in pravilnika o državnem računovodstvu z dne 27. junija 1921.. Ur. 1. št. 282, pismena ofertalna licitacija na dan , . 1 1. n o v e m b r a 1 9 2 2. za dobavo: 1. ) mesa vseh vrst (goveje, telečje meso, dr obrt jav, in sicer pljuč, jeter, ledvic, vampov); 2. ) moke vseh vrst, potem drugih mlinskih izdelkov; 3. ) kruha; 4. ) špecerijskega blaga; 5. ) mleka; 6. ) drv, za deželno hiralnico v Vojniku. Popis potrebnih količin omenjenega blaga, nadalje obči in posebni pogoji za dobavo blaga se dobivajo v upraviteljski pisarni. Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 dinarjev,- se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: cPonudba za dobavo.............po razpisu z dne 16. oktobra 1922., št. 302, za dan 11. novembra 1922., ponudnika.............» Ponudbe morajo poslati po pošti ali izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe. Vsak ponudnik mora po zakonu in pravilniku o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, če je tuj državljan), in sicer pri blagajni upraviteljstva hiralnice najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O pologu kavcije izda blagajna potrdilo, ki so mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Ako se pošlje ponudba po pošti, ji je priložiti potrdilo o plačani kavciji. Ponudnik mora izročiti ali poslati po pošti predsedniku dražbene komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Zlasti so opozarjajo ponudniki, da morajo na| Št. 50.274/22. 1400 Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine podovske ee bo dne 3. novembra 192 2. pri podpisanem okrajnem glavarstvu v sobi št. 11/1. oddajala na javni dražbi v zakup do dne 30. junija 1928. Okrajno glavarstvo v Mariboru, dne 18. oktobra 1922. Razglas. Ker se je za prihodnji llmesečni tečaj na državni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici priglasilo premalo učencev, se podaljšuje rok za prijave do dne 10. novembra t. 1. Prošnje morajo biti kolkovane s 14 dinarji. Ravnateljstvo državne kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici. Št. 2029/22. Razpis treh nadučiieljskih služb in službe učitelja-voditelja. Z dovolitvijo višjega šolskega sveta z dne 4. oktobra 1922., št. 10.587, odnosno z dne 25. julija 1922., št. 9158, se razpisujejo v stalno namestitev: 1. ) nadučiteljske službe: a) na trirazrednici v Dragatušu, b) na petrazrednici v Podzemlju, c) na štirirazrednici v Starem trgu; in 2. ) služba učitelja-voditelja na enorazrednici v Rožnem dolu. Pravilno opremljeno prošnje naj se vložo pri podpisanem okrajnem šolskem svetu po službeni poti do dne 20 novembra 19 22. Okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 12. oktobra 1922. Št. 588. Razpis učiteljske službe. Po odredbi višjega šolskega sveta z dno 30. septembra 1922., št. 10.225, se razpisuje učiteljska služba na dvorazredni osnovni šoli v Koprivnici v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti najkesneje do dne 2 0. novembra 192 2. C-fc* («. *1 v »JV/ J«A» J vr *»» V/ * C. V J \J j dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje P™ podpisanem okrajnem šolskem svetu. nabave in da pristajajo, dražiti po njih; v pismenih ponudbah so morajo ponudniki izjaviti, da so jim ti pogoji znani in da so zanje pravnoveljavno obvezni. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, udeležba ne bo dovoljena. Upraviteljstvo deželne hiralnice v Vojniku^ dne 16. oktobra 1922. Št. 23/654. Razglas. Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. oktobra 1922. 1 listnica z vsebino 180 Din; 1 delavska knjižica z dokumenti na ime: Homec Franc; 1 pompadura s manjšo vsoto denarja in malenkostmi; 1 pelerina; 1 listnica z večjo vsoto denarja; 1 denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 konjska odeja; 1 listnica z večjo vsoto denarja in [nsmom na ime: Mih. Kušar; 1 bel svetel kamen naprsne igle; 1 zavitek z 12 žlicami, 12 vilicami, 12 noži in nekaj trakovi; 200 kron; 1200 kron; 1 otroška pelerina in usnjat otroški klobuk; 1 žepni robec z vsebino 3000 kron; 1 denarnica z vsebino 4560 kron; 1 sivorjava boa; 1 moški dežni plašč; 1 zlata naprsna igla v obliki štiriiieresne deteljice; 2000 kron; 1 damska torbica z denarnico in vsebino 300 do 400 kron in malenkostmi. Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. oktobra 1922. 1 denarnica; 1 ženski dežnik; 1 kovčeg z malenkostmi; 1 dežnik; 1 palica; 1 moški dežnik; 1 damski dežnik; 2 zapestna gumba; 1 puran; 1 zlat poročni Okrajni šolski svet kozjanski v Brežicah, dne 12. oktobra 1922. Razne objave. 1413 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 15. oktobra 1922. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga................. 421,376.147 • 54 Posojila...................... 1.579 937.747 • 44 Dolg države................... 4.567,358.803 • 02 Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . • 2.138,377.163 • — Saldo raznih računov .... ■____________— Pasiva: ».707,048-^ Glavnica...................... 17,366.300 • — Rezervni fond................. 2,199.823‘92 Novčanice v tečaju............ 6.153,297.290 — Razne obveznosti.............. 1-324,538.657 • 84 Terjatve države za založene domene 2.138,877.163 — Saldo raznih računov.......... 71,269.626 ■ 24 8.707,048.861 • — Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastav« 7 % na leto. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.