Posamezna Številka Din 1« St. 174. Pošt: V Ljubljani, v sredo 6. avgusta 1924. Leto I« Q<|l>|N|H|H|n|N|H|N|N|ll«u|H|N|«|M|N|l«|H|n|N(N|M«M|n|r | Izhaja vsak dan popoldne. | ? Mesečna naročnina: f I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. \ Neodvisen političen list Q----------------------- Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. i EJ" Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. nenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgo1 Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. 1 i "~Q Vlada in narodne manjšine. Naši mladinski listi pa z njimi seveda tudi beograjski »Balkan« so silno razburjeni, ker hoče vlada vojvodinskim Nemcem zopet dovoliti njihov Kultur-bund. 7e vemo, v koliko je mladinsko razburjenje pristno in odkritosrčno, pač pa vemo, da je popolnoma neumestno in deloma tudi naravnost sramotno. Ni kmalu naroda, ki bi bil na pravilni rešitvi manjšinskega vprašanja tako zainteresiran, kakor je slovenski. Skoraj polovica našega naroda živi izven Jugoslavije in vsa ta polovica je izgubljena, če ne bo obveljalo stališče narodnih manjšin, če ne bo po vsem svetu veljal zakon o pravicah narodnih manjšin. Zastopati popolnoma protislovensko politiko se zato pravi, nastopati proti pravicam narodnih manjšin. Samoobsebi umevno pa je, da ne morejo biti pravice narodnih manjšin v Italiji drugačne od onih v Jugoslaviji. Vse, kar zahtevamo za naše brate v Primorju in na Koroškem, vse to moramo dati tudi narodnostnim manjšinam v Jugoslaviji. Pravica je na vsem svetu enaka in če danes tudi še ne velja povsod enaka pravica, pa ni več daleč čas, ko bo veljala, zakaj demokracija je na pohodu. Sveta dolžnost naše države je, da vedno in vedno nastopa za pravice naših bratov tam preko. Kako pa more naša država vršiti to svoo vzvišeno nalogo, če ji pa nasprotnik vedno lahko zabrusi v obraz vprašanje: Kako pa Postopa Jugoslavija s svojimi manjšinami? Ker ne trpimo dvojne pravice, ker sovražimo dvoino resnico in ker smo absolutno za naše brate v Primorju, zato smo absolutno za pravice vseh narodnih manjšin, tudi onih v Jugoslaviji! Zato se ne obotavljamo izjaviti, da imajo narodne manjšine v Jugoslaviji vso pravico, da čuvajo svojo narodnost in da jo goje. Smatramo za nemoralne italijanske poskuse asimilacije slovenskega naroda v Primorju in 'zato ne moremo biti tako nedosledni, da bi bili za asimilacijo narodnih manjšin v Jugoslaviji. Od Nemcev in Madžarov v Jugoslaviji zahtevamo le, da so lojalni državljani in da vzgajajo svoje otroke tako, da bodo smatrali Jugoslavijo za svojo domovino. Da pa to dosežemo, ni odvisno le od nemških in madžarskih sta-rišev, temveč tudi od nas samih, ker kako naj ljubijo nemški in madžarski otroci Jugoslavijo, če bi jim pa bila ta nepravična mačeha. Zato v polni meri odobravamo izjavo g. Davidoviča, da se bo postopalo z narodnimi manjšinami tako, kakor to določa zakon. Jugoslavija sme poznati samo enako- in polnovredne državljane, časi helotov so končani za vedno in hvala Bogu, da so končani! Jugoslovenstvo ne opravičuje do nobenih večjih pravic, temveč samo do večjih dolžnosti. Ce je Nemec ali Madžar slab jugoslovenski državljan, potem je to razumljivo, sramotno pa je, če je slab državljan Jugoslovan, zakaj v njegov blagor je ustanovljena Jugoslavija. Nasprotniki manjšinskih pravic utemeljujejo svoje nazadnjaško stališče z nevarnostjo, ki jo predstavljajo narod-dne manjšine za Jugoslavijo. Gospodje, ne varajte in ne sleparite! Če bomo s svojimi tujerodnimi državljani lepo postopali, potem ti ne bodo imeli vzroka pritoževati se čez nje. če jih bomo pa pritiskali in preganjali, potem ni čuda, če bodo klicali tuji svet proti nam na pomoč, ko si pa sami ne bodo mogli pomagati. Avstrija je bila tako slepa in nespametna, da je hotela 'z nasiljem ubiti nacionalno zavest. Toda vsa moč Avstriji ni pomagala in mesto narodne zavesti njej podložnih narodov je uničila sebe. Zato proč z avstrijakanščino in vse pravice narodnim manjšinam! Imamo visoko mnenje o Jugoslaviji in zato hočemo, da bo vsak tujec o njej govoril dobro, 'kakor pa nočemo, da bi veljala Jugoslavija pred svetom kot zatiralka narodnih manjšin in tudi zato Seia ministrskega sveta. Podpora Meštrovlčevi razstavi. Igralnica na Bledu prepovedana. Beograd, 5. avgusta. Sinoči se je vršila plenarna seja vlade, ki je trajala od 5. do 8. zvečer. O tej seji je bil izdan sledeči komunike. Na seji ministrskega sveta je bilo rešenih več vprašanj. Ministrski svet je naklonil odboru za svečanosti v Surdu-lici podporo 100 tisoč dinarjev in da bo podpiral Meštrovičevo razstavo v Ameriki. Notranji minister Nastas Petrovič je referiral o poslih v svojem resoru. Notranji minister je zabranil igralnico na Bledu. Prometni minister Sušnik je referiral o stanju v svojem resoru, ki ni zadovoljivo. Zunanji minister Voja Marinkovič je referiral o svoji avdijenci pri kralju. Finančni minister Spaho je izdal naredbo, da se 1. avgusta takoj izplačajo plače onim državnim nameščencem in uradnikom, ki niso prejeli plač. Današnja sela. Beograd, 5. avgusta. Danes od 9. do 11. ure se je vršila plenarna seja ministrskega sveta. Izdan je bil sledeči komunike: Vlada je soglasno sklenila podporo v znesku pol milijona Din za kritje stroškov o priliki svečanosti ustoličenja pa-trijarha v Peču. Dalje je odobrila vlada podporo 10 milijonov Din za pomoč onim prebivalcem, ki so trpeli veliko škodo vsled poplave in gladu. Dr. Kulovec je referiral o prejemu svojega resora. Zunanji minister Marinkovič je referiral o svoji avdijenci pri kralju na Bledu, o ukazih in o deklaraciji, ki jo je krona z malimi popravki sprejela. Seja radikalnega kluba. Beograd, 5. avgusta. Danes dopoldne se je vršila v radikalnem klubu seja, kateri je prisostvovalo 90 poslancev. Pašič in Jovanovič sta poslance obvestila o situaciji. Radikali so edinstveni in splošno za najenergično borbo proti novi vladi. Ta borba bo privedla radikale k popolni zmagi. Nastopilo je več govornikov. Vsi, zlasti Srbi in Bosanci, so za odločno opozicijo, novi vladi. Med drugimi je govoril tudi Stepan Kobasica. Radikali so sklicali za jutri še pred sejo narodne skupščine plenarno sejo kluba. Vsi radikali izjavljajo, da mora nova vlada pasti, ker je antisrb-ska in antidržavna. Beograd, 5. avgusta. Stepan Kobasica je v svojem govoru v radikalnem klubu poročal o krvavih bojih med pravoslavnimi in muslimani v tuz-lanskem okrožju, čgš, da je to prava meščanska vojna, ker muslimani provocirajo pravoslavne. Podrobnih poročil o bojih pa nima. SKUPNA AKCIJA PAŠIČA IN PRIBI-ČEVIČA. Beograd, 5. avgusta. Sinoči se je vršila konferenca med Pribičevičem in Pašičem. Na konferenci, kateri je prisostvovalo tudi nekaj radikalnih in demokratskih prvakov, so razpravljali o skupni akciji Pašiča in Pribičeviča proti današnji vladi. Opozicija je trdno prepričana, da bo nova vlada kmalu padla. KRVAVI SPOPADI V BOSNI. Beograd, 5. avgusta. Radikalni klub je dobil obvestilo, da je v Bosni na nekoliko mestih prišlo do krvavih spopadov med muslimani in Srbi. To se smatra kot posledice današnje vlade. Do spopadov je prišlo, kakor mislijo, vsled tega, ker so Srbi ogorčeni, da so postali Hrasnica, Spaho in Behmen ministri. DEMOKRATSKI KOMENTAR RESOLUCIJ HRSS. Beograd, 5. avgusta. Današnja »Pravda« javlja, da dr. Horvat ni nastopil v Zagrebu proti Davidoviču, marveč da je bila le njegova zasluga, da se je HRSS izjavila za Davidovičevo politiko. Dr. Horvat je samo predlagal, da klub opusti zveze s komunisti. Na drugem mestu poroča »Pravda« iz Zagreba, da bodo radičevci v vsem podpirali vlado, dalje da spoštujejo zakone in da je njihova akcija zasnovana na zakonitosti. Dalje zahtevajo radičevci, da naj bo, ako je mogoče, samo eden župan mesto štirih; ako pa to ni mogoče, pa odstopajo od tega. Komunike plenuma HRSS-a je popolnoma jasen in ni v njem nobenih nerazumljivih mest. Priti morajo le v Beograd in pričeti z delom. pravimo, da treba dati narodnim manjšinam njihove pravice. In vlada, ki to stori, bo storila samo svojo narodno dolžnost! Diemijef za vlado. Beograd, 5. avgusta. Ferad beg Draga je izjavil vašemu dopisniku sledeče: Zjutraj sem prispel v Beograd z 9 prijatelji, ostalih 5 s Kenan Zijo pa prispe jutri. Jutri se bomo dogovorili o delu v narodni skupščini. Vsekakor bomo podpirali današnjo vlado in bomo glasovali za njene predloge, t. j. za dnevni red o deklaraciji. Zjutraj sem se razgovarjal z Nastasom Petrovičem, kateremu sem podal nujno interpelacijo glede pokolja v Drenici. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 5. avgusta. Po končani seji vlade so se ministri razšli v poslanske klgbe. Davidovič je odšel na sejo demokratskega poslanskega kluba, kjer je imel 1 uro trajajoč govor, v katerem je podal razvoj pretekle krize in kako je prišel opozicijonalni blok na vlado. Demokratski klub je to sprejel z odobravanjem na znanje. Popoldne se bo diskusija nadaljevala in se bo prečitala deklaracija vlade, ki jo mora klub sprejeti. RUMUNI ZA NOVO VLADO. Beograd, 5. avgusta. Rumunski glavni odbor v Pančevu je odobril na seji politiko poslanca 2ana, da se podpira današnja vlada. KONFERENCA DAVIDOVIČA. Beograd, 5. avgusta. Predsednik vlade Davidovič je danes pismeno pozval k sebi Voja Laziča, dr. Krafta in Ferad-beg Draga. Vsi trije so odšli ob 1 popoldne k Davidoviču. Ferad-beg Draga je izjavil, da bo jutri na seji skupščine podpiral Davidoviča. Isto je izjavil tudi Kraft za nemški klub. Voja Lazič pa bo zvečer prinesel definitiven odgovor po končani seji glavnega izvršnega odbora saveza zemljoradnikov. ZEMLJORADNIKI VSTOPIJO V VLADO. Beograd, 5. avgusta. Zemljorad-niški poslanski klub je imel včeraj dopoldne in popoldne sejo, kateri so prisostvovali poslanci in člani glavnega odbora. Na seji so se vsi govorniki izjavili za vstop v vlado. Definitivna odločitev o tem vprašanju pa pade šele na današnji seji vlade. SEJE VLADNIH STRANK. Beograd, 5. avgusta. V klerikalnem in muslimanskem klubu, pri’ zem-ljoradnikih in džemijetu se vrše konference. Po teh konferencah se bo vršila v klerikalnem klubu konferenca opozicijonaln. bloka. Izdanih ni bilo nobenih posebnih obvestil, ker se bo zvečer vršila plenarna seja dosedanjem opozicijonalnega bloka. POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 5. avgusta. V soboto bodo podpisane vse sklenjene konvencije z Italijo, ki jih je sprejela nova vlada. Pogajanja z Italijo se bodo nada lievala meseca fi&otemltta v Benetkah. Pred seio skupščine. Beograd, 5. avgusta. V narodni skupščini je zelo živahno. V vseh klubih se vrše konference. Pred demokratskim kakor tudi pred ostalimi klubi stoji veliko število ljudi, ki čakajo na državne službe. B e o gr a d, 5. avgusta. Predsednik parlamenta Jovanovič se je danes sestal v predsedništvu vlade z Davidovi-čem, s katerim sta se sporazumela za jutrišnje delo v skupščini. G. Jovanovič je za popoldne sklical sejo šefov grup, na kateri se bodo sporazumeli za delo na prvih sejah narodne skupščine. Beograd, 5. avgusta. Danes le Davidovič pozval k sebi komisarja skupščine in mu naročil, naj podvzame za jutrišnji dan vse potrebne mere, ker se je bati, da pride do incidentov. Na seji skupščine, za katero vlada veliko zanimanje, bo 70 novinarjev in' kores-pondentov inozemskih listov. Radttevd bodo kompaktno glasovali za vlado. Beograd, 5. avgusta. Danes je prispelo v Beograd 40 posl. HRSS-a. Vsi ti poslanci so odšli v svoj poslanski klub in so obenem izjavili novinarjem, da pride zvečer še 20 poslancev. Vsi poslanci HRSS 63 po številu, bodo prisostvovali delu narodne skupščine ter bodo podpirali Davidovičevo vlado, katero smatrajo, kakor pravijo za svojo. Dalje demantirajo radičevski poslanci vesti o kakem nesoglasju v stranki in v odnosih med strankami opozicijonalnega bloka. Popoldne bo priseglo zadnjih 5 poslancev. Prav tako se bo vršila popoldne seja poslanskega kluba HRSS, a zvečer pridejo še ostali poslanci. Radič na potu v Zagreb. Beograd, 5. avgusta. Iz Pešte javljajo, da je Radič dospel v Pešto na svojem potu Moskva—Zagreb. Radič se namerava vrniti na isti način, kakor je odšel. V Zagrebu se bo pojavil nenadoma. POTNI LIST ZA RADIČA - GOTOV. Beograd, 5. avgusta. Kakor do-znava vaš dopisnik, bo jutri izstavljen Košutiču potni list za Dunaj in istočasno tudi za Radiča, da se vrne v domovino. Njegov povratek je pričakovati v začetku prihodnjega tedna, takoj po odložitvi seje narodne skupščine. ŠE PET RADIČEVCEV PRISEŽE! Beograd, 5. avgusta. Tekom današnjega dne bo priseglo še 5 radičev-skih poslancev, ki so prispeli včeraj zvečer v Beograd. PRAVDA O POLOŽAJU. Beograd, 5. avgusta. Današnja »Pravda« piše, da obstoji danes glavna slabost radikalov v tem, da ne morejo niti iz širšega niti iz ožjega bloka izriniti nobene druge stranke in da so radikali radi tega obsojeni na smrt. Danes ob 9. dop. se vrši konferenca radikalov, na kateri se bo po včerajšnjem sestanku med Pašičem in Jovanovičem razpravljalo o vprašanju ostavke g. Jovanoviča in o odstopitvi vsega predsed-ništva narodne skupščine. NOVI BOJI Z BOLGARSKIMI ČETAŠI Beograd, 5. avgusta. Iz Štipa javljajo, da so nove čete makedonstvu-juščih prišle na naše ozemlje. Vodja prve čete je Stojan Vrdisa, druge pa Pan Zaganti. Pri selu Palač se je vnel boj med bolgarskimi in našimi komiti. V boju sta bila ubita 2 bolg. komita in dva naša državljana, ki sta bila ustreljena iz zasede. PATRIJARH DIMITRIJE PRI DAVI-DOVIČU. Beograd, 5. avgusta. Danes ob 8. uri je pravoslavni patrijarh Dimitrije posetil predsednika vlade Davidoviča. Kakor doznavajo, je patrijarh dolgo diskutiral s predsednikom vlade glede programa svečanosti ustoličenja patri-jarha v Peči, ki se bo vršilo dne 28. t. m.________________________________ KORUPCIJSKI FOND. Beograd, 5. avgusta. Pred kratkim so prišli na sled precej nečedni aferi. Bivši ministeT Stojadinovič je namreč odredil, da morajo oni zavodi, katerim je zaplenjeno kako blago, plačati 2 in pol odstotka od zaplenjenega blaga. Ta denar pa je Stojadinovič uporabljal za dispozicijski fond, da je vzdrževal s tem denarjem nekatere liste, osebe itd. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj afero razčisti. Za to afero pa so doznali radi tega, ker je neko društvo zahtevalo od finančnega ministra« sai ukine ta. nezakonit davek« Komu verjeti? Beograd, 5. avgusta. Včeraj sta posetila g. Pašiča Laza Markovič in Kojič in mu poročala o uspehu svoje misije v Zagrebu. Izjavila sta, da je položaj opozicije ugoden. Pristaši današnje vlade pa trdijo, da Markovič in Kojič v Zagrebu nista uspela. NEMŠKA DELEGACIJA PRISPELA \ LONDON. London, 5. avgusta. Danes ob osmih zjutraj je prispela sem nemška delegacija, ki jo vodi dr. Mara. Na sestanku, ki so se ga udeležili Macdonald, Herriot, Theunis, De Stafani in ameriški zastopnik, je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja plenarna seja konference v sredo. Na to sejo bodo povabljeni tudi Nemci. Sklenjeno je bilo dalje, da bo izročen na tej seji Nemcem protokol o sklepih zaveznikov z ozirom na izvedbo Dawesovega načrta. Nemci bodo le na kratko pozdravljeni, na kar jim bo takoj izročen omenjeni protokol. Končno bi se določil še dnevni red seje, na kateri imajo Nemci predložiti svoje c protipredloge. Macdonald je odločen, de podvzame vse potrebne korake, da ne pride pri pogajanjih z Nemci do nobenih neprijetnih nesporazumljenj. Po njegovem mnenju bi imele še biti največ dve do tri plenarne seje Londonske konference, na kar bi bila konferenca zaključena. ODMEVI MUSSOLINIJEVEGA GOVORA. Rim, 5. avgusta. Vojaški krogi so z Mussolinijevim govorom zelo nezadovoljni, ker hoče Mussolini militarizi-rati fašistovsko milico in dati njenim oficirjem isti rang ko aktivnim. Vsled odpora vojaških krogov je moral Mussolini odgoditi militarizacijo milice. Vsled milice je zašel Mussolini med dva ognja. Opozicija zahteva ukinitev milice, dočlm vojaški krogi njeno militarizacijo odklanjajo. VATIKAN VSTOPA V SVETOVNO POLITIKO. London, 5. avgusta. V krogih konference se opaža živahno delavnost rimske kurije. Kakor se v dobro poučenih krogih trdi, Ima dobiti Vatikan mesto v svetu narodov. Proti tej nameri je ostro nastopil Herriot. Borzna poročila. Beograd, 5.: avgusta; Dunaj 11.65 11.66, New York 82.20-82.30. Praga 244.75 —245.25, Milan 360—361, London 366—367. CuTth 15.45-15:50. C u r 1 h, 5. avgusta. Beograd 6.45 (denar), Dunaj 75*/«, Trst 23.40 (blago). Pariz 28.85 (blago). New York 533.50 (blago), Praga 15.82 (blago). London 27.75 (blago). Trst. 5. avgusta. (Predborza.) Beograd 27.60—27.70, Dunal 325, Pari* 122— 122.75, New York 82.80—87.50, Pra*a 68, London 101.65~-J01.85. D u n a j, 4. avgusta. Beograd 855, Tf*t 3079, Pariz 3752, Nev York 70.935, pjaga 2105. .London 318.000. Curih ^3.2*9. Besede in delanja. Besede: zakon red in pravica stoje pa. 5elu programa nove vlade. O veljavnosti tega gesla pa pravi in kaže sledeče dejanje: Na važnem in odličnem mestu direkcije državnih železnic v Ljubljani službuje že dolgo časa priznan izvrsten strokovnjak in vesten uradnik B. Tik pred svojim odstopom pa je minister Popovič brez navedbe vzroka odstavil uradnika B. in imenoval na njegovo mesto uradnika N. Sposobnosti in strokovnega znanja uradnika N. nočemo ocenjevati. Toliko pa morem reči, da je uradnik B. v vsakem oziru bolje kvalificiran. Pa g. N. sploh ni bil imenovan na mesto uradnika B., ker bi bil od njega bolj sposoben, temveč imenovanje se je zgodilo zato, ker se je N. v ugodnem trenutku peljal v Beograd in pravočasno menjal svojo politično barvo. Tako je ponesel N. s seboj priporočilo slovenske Samostojne dem. stranke in minister Popovič ga je moral imenovati. Nenadoma pa pride nova vlada. No- vi prometni minister tako? razveljavi imenovanje prejšnjega ministra in uradnik B. pride zopet na svoje mesto. Uradnik N. pa zopet hajdi v Beograd do najvišje strankine instance, ki je dala Sloveniji štiri ministre in glej, za par dni je prišel iz Beograda nov dekret in namestitev uradnika B. je bila zopet razveljavljena in na njegovo mesto je bil zopet imenovan uradnik N. K takemu početju bi bil pravzaprav vsak komentar odveč, vendar pa mislimo, da ne moremo in ne smemo na tako postopanje vlade molčati. Kdo pa naj ima vendar še avtoriteto pred vlado, če bo ta izdajala vsak teden drugo odredbo. Kakšne uradnike bomo pa imeli, če bo uradništvo videlo, da se nagraja samo kameleonstvo? Upamo zato, da napravi vlada red in da prihrani javnosti in sebi tako bla-mažno npnjanje imenovanj. Ali pa «o morda bile besede o redu in pravici le fraza? Nemški secilalisti in svetovna volna, Ameriške predsedniške volitve. Po 103 glasovanjih je postavil demokratski konvent za svojega predsedniškega kandidata L V. Dawisa. za podpredsedniškega kandidata pa guvernerja države Nebraske Oh. W. Bry-ana. Na ta način so hoteli pridobiti demokrati za sebe tako veliki kapital, ko tudi srednje sloje. Predstavnik velikega kapitala je namreč Dawis. Leta 1921 ie bil še ameriški poslanik v Londonu. Kljub uspehom pa je to svojo službo pustil in postal raje advokat velekapitalista Morgana. Demokrati upajo zato, da bo velekapital smatral Dawisa za svojega moža. Bryan pa je zastopnik farmerjev in je že opetovano nastopil kot odločen nasprotnik velekapitala. Izgleda pa, da niso farmerji s kandidaturo Bryana potolaženi in tako je dejal nek njihov voditelj: »Farmerji ne kupujejo krave zaradi njenega Tepak Republikanska stranka je hotela uporabiti isto taktiko ko demokratska stranka. Ker pa }e senator Borah, ki je veljal kot levičar, svojo podpredsedniško kandidaturo odklonil, je bil imenovan za kandidata Dawes, ki je znan konservativec. Vsled njegove kandidature so velekapitalisti popolnoma potolaženi, zlasti še, ker je republikanski predsedniški kandidat in sedanji nred-sednik Coolidge že dokazal, da zna varovati težnje velekapitala. Ob pričetku volilne kampanje so bili izgledi republikancev zelo slabi in v New Yorku so mešetarji z? stave stavili 1 : 6 v korist demokratov. Sko-faj pa se je to spremenilo. Med vojno se je farmerjem silno prigovarjalo, da sejejo pšenico. Farmerji so to storili. Ker je po voir! cena pšenici zelo padla, so prišli farmerji v nadvse težaven položaj. V zadnjem času pa Je pričela cena pšenici nakrat silno rasti in farmerji so sedaj potolaženi in volilni izgledi republikancev so se zelo popravili. Republikanska stranka je dalje srečno likvidirala petrolejsko afero in s spretnim manevrom pridobila za sebe tudi organizacijo Ameriške legije, bivših vojakov, ki ima več stotisoč članov. In danes sprejemajo v New Yorku mešetarji, ki nimajo navade izgubljati svojih ttev, stave v korist Coolidge-a že v razmerju 1 : 3. Na tretjega kandidata La Follete-a se ne stavi. Da bi zmaga) ni verjetno, pač pa je mogoče, da bo združil na sebe toliko glasov, da ne bo dobil noben njegov protikandidat potrebne absolutne večine. Njegova kandidatura pa je pomembna zato, ker skuša La Fol-lete z njo postaviti in rvesti princip tretje stranke. Dosedaj so ss sicer vsi ti poskusi ponesrečili, toda mnogi znaki govore to, da bi se mo02narr> samo Nemce. V dokaz tega. da ste trdno odločeni iti z menoj složni v sreči in smrti, b^ez razlike na stan in Tojstvo. poživljam predsednike strank, da stopilo naprej in da Mi v znak svoje obljube podajo roko.« Predsedniki so pristopili in cesar je dal vsakemu roko, tudi socialno demokratičnemu. Tekom debate pa je izjavil predsednik socialno demokratičnega poslanskega kluba Haase, da glasuje njegova stranka ne glede na njeno načelno stališče proti vojni za vse zahtevane vojne kredite in da spremlja vste v boj odišle vojake brez razlike na njihovo strankarsko pripadnost z vročimi’ pozdravi. Tako se je obnašala nemška socialna demokracija v odločilnem trenutku! In to ne sme biti pozabljena niti ob desetletnici umora Jauresa. Polifone vesti. Drobne vesti. Vatikan za blvio cesarico ZKo. Pred-fogu »Messagera« se je pridružilo glasilo Vatikana »Osservatore Romano«, ki propagira, da vrne Italija Zitl njeno vilo pri Viareggio. Nepoboljšljiv. Profesor madžarske gimnazije v Košlcah na Slovaškem je bil spokojen, ker je še vedno učil. da pripada Slovaška Madžarski* y kateri vlada Oto IL, sin Zlte. Francoski manevri letos odpadejo, ker So izdatki preveliki. Francoska zbornica je sprejela zakon o vjvedbi osemurnika na železnicah. Vse komunistične manifestacije, ki bi se imele vršiti ob priliki stavke v Sleziji, je poljska vlada prepovedala. Vladal je vsled tega povsod popoln mir. Na Madžarskem Je bilo leta 1923 7000 Konkurzov. Računajo, da jih bo letos najmanj še enkrat toliko. Turska vlada le začela e nacijonaliza-cijo železnic. S prvim avgustom Je bil na Poljskem vpeljan tobačni monopol. Japonska je prepovedala uvoz luksuznih izdelkov. Prepoved velja tudi za ruski Sahalln, ki je okupiran od .laponske. Na dunajskem pokopališču zgTade perzijsko mošejo. Inicljativo ?a to Je dal perzijski poslanik Mustafa Han kateremu sta pred kratkim umrla dva sorodnika in ki želi. da bi bila oba pokopana po običajih perzijske vere. Dunajski magistrat je zgraditev mošeje že dovolil. Klerikalci povsod enaki. V Londonu se Je odisral pred dnevi značilen dogodek. Dekan Westminsterske opatije Je prejel prošnjo, da bi se vzidala tudi velikemu pesniku Byronu spominska plošča. Prošnjo so podpisali med drugimi tudi lord Balfour, Asquith hi Lloyd Georges. Kljub temu pa Je bila prošnja odbita, ker da bi Byronova spominska plošča onečastila sveti prostoT. = Priblčevlč o resolucijah HRSS. Našemu dopisniku je podal Pribičevič sledečo izjavo o komunikeju HRSS: »V duhu manifestacije HRSS se bo razvijala politična situacija nepovoljno z?, današnjo vlado. Jedro komunikeja je, da jc HRSS vstopila v III. zemljoradnižko internacljonalo in tako postala njena sekcija (er da bo vodil njeno politika HRSS bo vodil kot sekcija III. zemljoradnlške intemacijonale njeno politiko proti današnji vladi, kakor bo pač za radičevce bolj ugodno. Dokaz za to je komunike, kjer se govori, da je vprašanje podpiranja današnje vlade od strani HRSS le taktično in ne politično. Toda taktično stran ima vprašanje podpore HRSS le toliko časa, dokler odgovarja politiki HRSS. Davidovič bo moral voditi tako politiko, kakor bo zahtevala HRSS. Beograd se bo moral pustiti voditi od Moskve. Pričakujejo, da bo morala vlada pasti v najkrajšem času. = Nasilje radlčevcev. Notranje rninl-strstvo je dobilo obvestilo, da je bil v Met-koviču ubit tamkajšnji srezki načelnik. iJve-dena je preiskava. Trdijo, da so g? ubili radičeve), ko je Interveniral, da ne smelo ponoči radičeve! napravljati po mestu kravala. Radičeve! so namreč v oni noči, ko so zvedeli, da Je Paš!č kapituliral in da ie. imenovana nova, »blokaška« vlada, lunnali in razbijali celo noč no mestu. = 0.;čnl zb*)*- fašlstovske stranke- V nedeljo ob 17r uri s*, je vršil v palači Ve-nezia občni zbor fašistovske stranke, na kateiem so. govorili Mussolini, poslanec Qi-unta in še več drugih predstavnikov fašizma. V svojem govoru se je Mussolini ptedvsem obrnil proti opoziciji in zagovornikom normalizacije, ki zlorabljajo slučajne vesti ta ki hočejo zatemniti resnični polo-žai. »Smo vojska,« je nadaljeval Mussolini, »stranka, zaokrožena celota. Imamo različne simpatije, ki ■so pač podvržene rajnim izpremembam; vendar ne smemo biti nža-jeni, ako so nas nekateri zapustili v hudi uri. Jasno je, da so ne moremo strinjati z njimi. Vidi se, -da Jim manjka pogojev za mirno sožitje z nami. Tedaj šsle, ko bodo prenehali trdi dnevi zasedbe, si bomo vzeli časa za proučevanje in rešavanje velikih problemov. Na vsak način se bomo ogibali manifestacij, ki bi nam mogle v bodočnosti vzeti svobodo delovanja. Denimo le man-ganele v podstrešje, ne oblecimo pa si copat ln ne nadenimo si hišne čepice, ker bi se znalo dogoditi, da bi nas drugi, medtem ko bi mi hodili z oljčnimi vejicami okoli, prisilili k boju in to v za nas popolnoma neugodnih razmerah.« = Mussolini proti bojevnikov. Na sestanku občnega zbora fašlstovske-ga sveta se Je vnela živahna debata radi resolucije zborovanja bivših vojnih borcev v Mlssi. Mussolini je ostro nastopil v svojem govoru proti dejstvu, da so se bojevniki v svoji resoluciji upali kritizirati metode fašistovske vlade, ko je vendar fašizem mnogo pomagal zmagi pri Vlttorio Venetto do njene veljave in tako rešil bo-ievnlke pred zasledovanjem prevratnih strank. V svojem govoru je Mussolini izjavil, da ga zborovanje bojevnikov spominja na nedavno zborovanje popolarske stranke v Turinu. več drugih govornikov je zahtevalo, da se razčisti sedajni položaj fašistovske stranke. Nekateri so se 'zrazill proti nezakonitostim in nasiljem. = Grško-aemšk! Incident. Novi nemški odpravnik poslov v' Atenah, v. Schčn, s:n nemškega poslanika v Parizu ob izbruhu vojne je poslal pred dnevi grškemu zunanjemu ministru francosko in nemško besedilo svode poverilnice. Ko ga je nato vprašal grški zunanji minister zakaj da je predložil tudi nemško besedilo, ko vendar franooski tekst popolnoma zadostuje, je odgovoril dični nemški šovinist, da ni francoski jezik več diplomatski jezik in da se nemški poslanci zato povsodi, radi v Parizu. poslužujejo le nemškega jezika. Odkar je svetovna vojna izbruhnila, da je franooski Jezik prestal biti diplomatski Jezik. Grški zunanji minister je na to odgovoril, da more vsaka država urediti svoje razmere kakor hoče in si izbrati diplomatski jezik, kakor ji je po volji, da pa je v Grčiji diplomatski jezik francoščina in se morajo zato v Grčiji diplomati posluževati francoskega jezika. Gospod v. Schon je nato odpotoval. Tako zagrizeni so Nemci še danes ln vendar se upajo kričati o francoskem šovinizmu. = Komunistični nemiri v Nemčiji Ob priliki spominskega dne žrtvam vojne je prišlo v Nemčiji do krvavih spopadov med komunisti in nacijonalisti. Zlasti težki spopadi so biii v Berlinu, kjer so priredili komunisti 11 velikih manifestacij. Prepevajoč revolucijonarne pesmi le komunistična množica hotela razbiti zborovanje nacionalistov. Vsled tega le prišlo do težkih spopadov med komunisti in policijo, tekotn katerih je bilo nad 300 ljudi ranjenih. Več policijskih stražnikov je bilo z noži zabodenih. Policija je aretirala 46 komunistov. Težki komunistični nemiri so se vršili tudi v Draždan:h. Tu pa so bili nacijonalisti v premoči in komunistični napisi so bili strgani.___________________________ Prosveta. Bodoča koncertna sezona. Jesen se bliža in ž njo bodoča koncertna sezona. Umestno bi bilo, da bi se sklical sestanek vseh korporacij in posameznikov, ki nameravajo tekom sezone priiediti v Ljubljani koncerte Napravil naj bi se načrt, po katerem bi bili datumi koncertov že v naprej določeni, da ne bi prireditve sebi na škodo med seboj kolidirale. V enem tednu trije koncerti, potem zopet tri tedne nobenega, tako ne pojde več. Kuža In muca. Kuplet iz Fr. Milčinskega igre »Mogočni prstan«. Uglasbil Viktor Parma. Založila in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Kuplet za dvospev, komponiran v plesnem žanru z lahko 2*®®" bo. Klavirski stavek je tako priprost, da ga obvlada kdor le količkaj igra klavir. Skladba bo dobrodošla društvom za zabavne večere. Lltografiia in zunanja oprema Izdaje ste čedni. Naprodaj v Zvezni knjigarni v Ljubljani. Fr. Podrekarjeve karikature Matej* Hubada. Emila Adamiča, Zorka Prelovca in Dražila ima v zalogi Zvezna knji- garna v Ljubljai^. Pevskim društvom In zborom lih priporočamo v nakup za ok-a-slte,_ društvenih prostorov. Razglednic* so zelo po ceni, pri večjem naročilu znaten pooiist Tisoč in ena noč. Šopek pravljic iz J litrov ega. Jugoslovanski mladini povil A n* dr e j Ra p S. Izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Knjiga velja 28 Din. Str. 115. Sest povestic. — Solnca nam dajte, slik s sve“" ml barvami, da nas dvignejo Iz težkih čustev povojne dobe, ki jo čutimo tudi mi malčki, ki nam ubija vse tisto lepo ln dobro, kar hoče kliti v naših dušah. — solnca in svetlih slik se hoče naši mladini« ki naj ji dvigajo fantazijo in pospešujejo plemenite kali lepote in dobrote v mladm dušah. — Temu popolnoma odgovarja Ra-petova knjiga, ki je šele prvi del mladinskih spisov iz Jutrovega, z vsemi časi ta-mošnje dežele. Za enkrat nam Jih je dal šest: Ribič ln duh. .— Zgodba o grškem kralju ln njegovem zdravniku Dubanu. —■ Čarobna svetiijka. — Zgodba o petem brivčevem bratu. — Pomorščak Sinbad. —■ Najdenčki Vse so lepo ilustrirane, tako da otrok vidi tudi v podobi, kar bere. Slike so prav Izborno pogodene in so delo našega ilustratorja Ivana Erbežnika. Knjiga je ele* gantno opremljena in vezana na hrbtu V platno, da bo tudi našim knjižnicam ustreženo glede trpežnostl ter so Jim prihranjeni stroški za novo vezavo. Delo toplo priporočamo. V «Mali Pesmarici«, ki se dobiva V Zvezni knjigarni v Ljubljani je natisnjeni v posameznih zvezkih 13 najlepših mošKiJi zborov in kvartetov, katere povsodi radi prepevajo. 2epna obilka ^Male pesmarice* je zelo prisrčna. To in ©no. : Dober odgovor, V Monakoven? sft je pripetilo sledeče: Tramvaj vozi iz notranjosti mesta Pred nj'ir> sredi t:ra vozi lepo počasi kolesar. Voznik zazvoni ln se bliža kolesarju, Koksar vozi mirno dalje sredi tirov, kakor da sc ne bi nič zgodilo. Voznik zvoni ln zvoni. Kolesar se ne zmeni. Tedaj udari voznik z vso silo po zvoncu, pa kolesar se še vedno ne zmeni. Voznika pograbi sveta jeza in ves ogorčen zakliče kolesarju: Tepec, neumni, ali se ne moreš umakniti? Kolesar se prezirljivo obrne in reče: »Jaz se že lahko, ampak 1» se ne moreš.« Reče in se vozi dalje mirno sredi tira. ' Kongres črne rase. V New Yorku se je pričel v nedello svetovni kongres črne-ga plemena. Za predsednika kongresa lo bi! izvoljen znani črnski agitator in tako-zvani predsednik afriške republike Mark Garvey. Na dnevnem redu kongTesa so politična. gospodarska in kulturna vprašanja črnega plemena. Kongres poslal pred-sednku Amerike peticijo za ustanovitev svobodne republike črncev v Liberiji X Afriki Enaka peticija ho v imenu dveh milijonov črncev Zapadn® Indije poslana angleškemu kralju in britanskemu parlamentu. Kongres bo končno ustanovil svetov« zvezo črncev za zavarovalne njihovih pravic. Kongres je bil otvorjen z manfesta* cijskim sprevodom črncev po newvorškui ulicah. Sprevoda se ;e udeležilo na tisoče črncev in v sprevodu ie igralo 16 godb sestavljenih izključno iz črncev. : Bavarci pijejo največ. Največ piva spijejo Bavarci In sicer toliko, da pride n« vsakega Bavarca letno 255 litrov. Na Holandskem so veliko slabši pivci, ker na vsakega Holandca pride letno samo 207 litrov. Angleži so se v pijači popravili. Prefi desetimi leti je prišlo na Angleža samo 12U litrov, danes pride žp 148 litrov. V pltjs žganja in likerjev prednjači Nemčija, kje« se letno spije 500 milijonov litrov žganja, Na drugem mestu je Francija s 300 milijoni litri. Pred prepovedjo alkoholnih pijač sn je spilo v Ameriki 286 milllonov litrov žganja. Danes se ne spije niti en liter. Tako pravi namreč statistika. Da pa v tero slučaj* statistika ni pravilna. Izpričujejo razni pi> Janci, ki so v Združenih državah vedno bolj pogosti. Največ vina spije Franciju, letno namreč nič manj ko 4000 milijono^ litrov. Na vsakega Francoza pride torej letno več ko 100 litrov vina. Koliko se spije v Jugoslaviji, tega žal statistika ne pove Pa tudi brez tega vemo, da zadosti in da bi v pitju Slovenci gotovo odnesli svetovni Tekord, če bi se tudi v pitju tekmovalo. Bolčl 2van: Maščevanje. (Resnična zgodba.) Ko so mi sporočili, da je umrl stari Drenovec, sem se spomnil dogodka, ki mi ga jc pravil pred leti. Na velikem dvorišču pri Drenovčevih stoji še danes mogočen, košat oreh, pod kaierim je najraje posedal stari mož in kadil kratko pipo. Ce je le mogel, me je povabil tako-le ob počitnicah k sebi ln pripovedoval svoje doživljaje iz tistih časov, »ko je bilo še dobro na svetu, ali pa tudi hudo«, kakor je Imel navado reči. — Kako je bilo tisto z vašo ljubeznijo, oče?«, sem ga nekoč vprašal. — E, nerodno je bilo, nerodno, fant moj. Kaj takega bi se ti ne upal nikdar storiti. Vidiš, Jaz pa sem se pognal za dekletovo čast, četudi je bil tisti, ki Jo Ji je hotel vzeti, sam grof.« 1 Starcu so se zabllščale oči v neki čudni bojevitosti. Stresel Je pepel iz pipe, Izvlekel mehur in, ko je basal tobak v pipo, Je jel pripovedovati: 1 »V Jeseni je bilo ln ajdo so želi. Bilo je dosti dela doma, a zraven tega je v gradu zvonilo na tlako. In kaj si hotel? Grajščak Je prvi, potem sl šele ti, uboga kmečka para. ,Pa sva morala z Boritnar-jevo Francko pustit! delo doma ln oditi v grad. Lepo dekle je bila ta Boritnarjeva. Ne bom lagal, ampak pol fare Je obračalo oči za njo. Da si jo videl tako-le ob nsde-ljah, ko je šla od rane mašel Kot, da bi jo iz škatljice vzel. Žametno jopo je nosila to pisano krilo, za pasom pa je imela zatak-4iea rožmarinov vr liček, a 1* maSne knji- žice, ki jo je tiščala v roki zavito v 'bel robec, se Je šopiril roženkravt. Njen obraz pa je bil, kakor pravkar razcvela rdeča vrtnica. Is katere je kipelo najbujnejše življenje. Ko sem prišel prvikrat pod njeno okno In zaukal, da se je razleglo po dolini, je dejala, da sem zal fant in da nima ničesar proti temu, če pridem včasih malo povasovat Hodil sem i>od njeno okno tako dolgo, da 'so se naši in Borštnarjevl dogovorili, da bo Francka moja žena. Od tedaj sem gledal, da sva šla s Francko vselej skupaj na tlako v grad ln zvečer zopet domov. Saj drugače nisva Imela dosti časa za razgovore. Pa tl je vrgel rajnki grof Jožef oko na mojo nevesto. Nekega lepega dne je prijezdil na polje med ženjlce tako naglo, da so ženske prestrašene odskočile. Jaz. ki sem vezal snopje za ženjicami, sem ostal miren in se nisem ustrašil iskrega grofovega konja. To Je menda tega gospoda jezilo ln odurno me je vprašal čigav da sem. Povedal sem mu, nakar se je grof silno zaničljivo nasmehnil ln se obrnil k ženjicam. Opazil sem, kako pogleduje Francko, ki je sramežljivo povešala pogled k tlom. Mislim, da se je takrat začelo med grofom in menoj nepomirljivo sovraštvo. Se tisti večer le bilo naročeno oskrbniku, naj pridrži Francko v gradu še potem, ko bodo ostali tlačani 2e odšli, češ, da bo pomagala v kuhinji. Francka se je začudila tej nenavadni odredbi oskrbnikovi, vendar se ni upala ugovarjati ln ie samo meni sporočila, da zvečer ne moreva skupaj domov, ker ostane ona v gradu. Jaz pa sem se ji zaklel, da jo bom čakal tako dolgo pred grajskimi vrati, da bo prišla. Neskončno hvaležno me je pogledala in tega pogleda dolgu nisem mogel pozabiti. Ko Je bilo z grajskim zvoncem dano znamenje, da je delo tlačanov dovršeno, sem se skril v gosto grmičevje pred vhodom v grad ln potrpežljivo čakal. Davno se le bilo že stemnilo in v gradu so prižgali luči. Jaz pa sem 'čakal in opazoval luno, ki je jela lezti nad obzor. Čakal sem dolgo. Vsepovsod se je bil naselil nočni mir, le tu pa tam Je zaukal še kak fant, ki se je vračal od svojega dekleta. Začelo me je skrbeti. Po glavi ml Je rojflo tisoč misli in ko sem pomislil, da bi morala postati Francka grofova Igrača, me je dušilo v prsih In v oči so mi silile solze. Slednjič se začujejo po grajskem VTtu koraki. Napel sem ušesa ln zdelo se mi je, da nekdo polglasno joka. Strašna slutnja me je prevzela in planil sem kvišku ter pohitel proti vratom. Bila je to ona. Toda kakšna! Razkuštranih las ln z raztrgano bluzo. Ob luninem svitu sem opazil, da ji krvavi obraz. Hotel sem mimo nje naravnost v grad, da poiščem grofa in ga zadavim. Ali ona se je VTgla pred moje noge, jih objela z obema rokama ln me prosila, naj beživa lz onega prokletega mesta. Daleč zunaj na polju sva že bila ln v vasi so se jeli oglašati petelini, ko mi je ona pripovedovala za mene najstrašnejšo povest, kar sem jih kedaj čul. »Zapovedali so mi, da moram pospraviti grofovo sobo. Ko sem vstopila, je on stal skrit za vratL PlanH je k meni, me zgrabil za roko. Jaz sem... z vsemi... močmi.,, bran!..la, ali on Je bil... močnejši. Vrgel... me... je, ah, ne morem govoriti! Razpraskala sem mu obraz, grizla ga v roke, on me je tiščal s pestjo v obraz. Bog mi je priča, da nisem kriva. Ne boi se, • &tt^jQ&8gstsneni tvsia ,žeaaU Tako je govorila, v meni pa je vse vrelo od gnjeva. Prisegel sem, da se maščujem nad pohotnežem in prilika za to se ml Je kmalu ponudila. Grof Jožef je priredil lov Ln je pozval zato v grad več mladih gonjačev, med drugimi tudi mene. Zamislil sem strašen maščevalen načrt in se na tihem veselil, da se bom pogovoril z grofom med štirimi očmi. Ob prvi Jutranji zori so zapeli po grajskem dvorišču lovski Togovi in kakih trideset lovcev in do dvajset gonjačev je bilo, pripravljenih na odhod. Lovci so bili večinoma na konjih, a ml, gonjači s psi smo morali seveda hoditi peš. Grof Je jezdil svojega vranca. Ko je vzšlo solnce, so bili lovci že na svojih mestih in kmalu so se čuli prvi streli. Gonjači so zagnali divji krik in preplašena divjačina je bežala vsekrižem. Jaz sem stal na neki krlžpotl nad globokim jarkom ln mislil, kako bi se sestal z grofom na samem. V tistem trenutku Je že stal pred menoj na konju in me divje gledal. — Zakaj ne goniš? — je zarežal. — Ker se mi ne ljubi, — sem mu drzno zabrusil v brk. Tedaj pa je zavihtel bič, katerega je potegnil izza škornja in zamahnil. Umaknil sem se pravočasno udarcu, se vzpel na prste, pograbil grofa za roko in že sem ga Imel na tleh pod seboj. Zaril sem mu svoje prste v VTat, da mu je Jemalo sapo. Ali te končno imam, pes! — Tedaj pa sem začul za seboj korake. Eden od lovcev se je bližal. Udaril sem grofa s pestjo po glavi in ga pustil nezavestnega na tleh. Spustil sem se v iarek, a od tam sem bežal naprej v gozd. Dolgo, dolgo sem hodil, dokler se nisem izmučen ^zgrudil -*e- Pjebu? dil, sem uzrl zvezde nad seboj. Dvignil sera se in se napotil proti domu, kamor sera prišel šele proti jutru. Povedal sem očetu, kal sem napravil. Nisem Imel časa poslušati kaj poreče on na to. Odhitel sem poa Franckino okno, da ji rečem zadnji zbogom. Obupno je vila roke in me prosila, naj n« hodim proč, toda misel na grofovo maščevanje me je gnala od tod. In šel sem in nisem videl Francke več. Potoval sem dolgo, peš sem hodil in slednjič prispel v Francijo. Tam sem vstopil kot dobrovoljec v legijo tujcev in se klatil skoro 15 let po raznih krajih v kolonijah. Stokrat sem gledal smrti v obraz in rad bi bil umrl, ker me i« mučila misel na dom In na mojo nevesto, toda ostal sem živ in se po dolgem času napotil v domovino. Doma nisem našel ve£ pčeta, mati tul je umrla že poprej. Tudi Francke ni bile več, ker jo je kmalu po mojem odhodu P°‘. brala sušica. Pričakoval sem, da bom irnei opravka z oblastmi. V svoje veliko začudenje pa sem zvedel, da o tistem dogodk1; med menoj in grofom Jožefom ni ved« nihče ničesar in so samo govorili, da seJ* grof na lovu pri padcu ponesrečil. Bolen je nekaj časa, slednjič pa je dobil Pllu,7j?i-in umrl. Zakaj ni hotel govoriti o na" ns spopadu na lovu. to danes pač razume^-sem vedel takrat, bi se ne bil ganil oa ma in bi bilo vse dobro. Tako pa s° lJjj * različno ugibali o mojem neprlčakova odhodu. Tako je to bilo, fant moj. h0ni star in me moči zapuščajo. D°J?° ,b fantje več. Ti pa si zapomni, da smo v ca kakor znali vse drugače braniti čast de Jo,znajo danes. Dnevne vesti, •- Češko odlikovanje. V nedeljo, dne 9. t m. je Izročil čsl. poslanik in opolno-močenl minister Seba red Belega Leva 5. razreda kopališkemu zdravniku in starosti Sokola na Bledu dr.‘ Zvonimira Janežiču. Slavnostni Izročitvi, ki se je vršila v stanovanju poslanika Sebe na Bledu, so prisostvovali župan kop. mesta na Bledu Tomec, državni komisar dr. Fon, v zastopstvu Sokola Kenda, rumunski poslanik Emondi, ravn. Skorkovsk#, zastopniki mestnih uradov, ravnatelj šole, poslanci čsl- nar. skupščine dr. Matoušek in dr. Meissner, ter ostali mnogoštevilni gosti. Dr. Janežič je bil odlikovan za njegovo delovanje ob priliki konference min. dr. Beneša In min. dr. Nin-oiča meseca maja t. 1. — Angleški admiral Brock na Bledu. Danes prispe v Split angleška eskadra, kateri poveljuje admiral Brock. Z dvora na “ledu je bil poslan na Sušak kraljev avto-Oobil, v katerem se bo pripeljal na Bled Sdmiral Brock, ki bo par dni kraljev gost. — Občni zbor Narodne tiskarne. Včeraj Opoldne se je vršil občni zbor Narodne tiskarne v Ljubljani, na katerem Je bil Izvoljen za generalnega ravnatelja Fskarne *• dr. Albert Kramer, ki je sedaj glavni Urednik »Jutra« in »Slov. Naroda«. — Neljuba pomota. Ob priliki nedeljske sokolske prireditve v Kamniku so napovedi istočasno tudi' Orli svojo veselico. Ko *o Imeli Sokoli po mestu obhod z godbo na utlu, je stal na nekem vzvišenem mestu ob cesti med drugimi gledalci tudi neki mlad kaplan, ki je s silno vnemo mahal Sokolom * robcem In klical »Bog živi!« Šele, ko je Prikorakal mimo njega sokolski naraščaj, se i® mladi gospod zavedel, zardel ter naglo ®pravil robec v žep in v zadregi spraševal; Kfe so pa naši? — Znani pustolovec, 26 letni Rudolf Vodopivec iz Št Petra na Krasu, ki je napravil v Ljubljani več rafiniranih goljufij, {ded drugimi tudi to, da se je z nekim ljubljanskim šoferjem vozil okrog, potem pa porabil plačati predpisano takso, je glasom razsodbe deželnega sodišča za vedno Iz-khan iz naše države. — Pričetek šolskega leta. Šolsko leto 1924/25 se prične na osnovnih in meščanskih šolah dne ’3. septembra. — Nevihte po Dolenjskem. Ir raznih krajev Dolenjske prihajajo poročila o velikih nevihtah, ki so divjale v soboto nad toljem In vasmi. Neurje je napravilo mar-*lkje veliko škode, zlasti, ker sc je med Moho vsula ponekod tudi toča. Prizadeto v prvi vrsti sadno drevje, a tjjdi poljski pridelki so občutne prizadeti. V vasi Hra-ejevica pri St. Rupertu je treščilo v hišo {Jsestnfka Gregoria Brinška. V okolici Rim-?k,n toplic je udarila strela isti dan v neki Kozolec, ki je bil poln žita. Kozolec je bil «koj v plamenu. Žito In seno je zgorelo, a da se ogenj ni razširil na bližnjo vas, je Preprečilo gasilno društvo iz Rimskih toplic, ki Je prihitelo na pomoč. — V Stopičah pri Novem mestu je »’bi'a strela Martina Kastelca. V gozdu so grabili listje za steljo. Ko so naložili voz. ie nenadoma prihrumela nevihta. Vlila se ie močna ploha. Ljudje, ki so bili zaposleni okoli voza, so zlezli pod Voz. da se zavarujejo pred dežjem. Martin Kastelic pa je stopil pod neko smreko v bližini. Naenkrat je udarila v smreko -trela m ubila nesrečnega fanta. — Hladno vreme. Zadnje dni jr vsled nePrestanega deževja nastopilo razmeroma Precej hladno vreme. Če vpoštevamo, da je Javadno avgust najtoplejši mesec v naših krajih, Je zabeležiti nepričakovani padec temperature kot izreden kllmatični pojav. Kopalna sezona je naenkrat prekinjena in •olnce bo moralo nekaj dni prav pridno **iati, da se bomo zavedli polnega poletja. Gd sobote na nedeljo je padel pr Kamniških planinah sneg in včeraj, ko se je Trl-kiav fzvfl iz megle, je bfl pogled nanj prav *lmski. Padec temperature zaznamujejo tudi °*tale srednjeevropske pokrajine in od pov-*®d prihajajo poročila o močnem deževju in Poplavah. Ni Izključeno, da naši zemlji bliža-»Čl se planet Mars povzroča te nenavadne Vremenske izpremembe. — Konferenca katoliških škofov. Dne 18. t. m. se bo vršla v Djakovem konferenca vseh katoliških škofov v državi Konferenco sklicuje zagrebški nadškof dr. K. Bauer. Razpravljalo se bo o vprašanju Jatoliške cerkve pri nas In sploh o vpra-**njih, ki se tičejo konkordata. — Kongres srbskih zemUoradnlkov. V jmeh 25. In 26. septembra se bo vršil v 'džicah kongres glavnega srbskega zernljo-tsdniškega saveza. Ob tej priliki bo pro-•javllo srbsko zemljoradniško društvo “0 letnico svojega obstoja. — Memorandum uradniškega saveza. Te dni bo sklicala uprava uradniškega sa-Ve*a sejo, na kateri bo sestavljen memo-randum, v katerem bo uradništvo zahtevalo nekatere izpremembe v novem uradniškem zakonu, zlasti glede ureditve dravinjskih doklad. Memorandum bo Izročen Predsedniku vlade in finančnemu minl-»trstvu. , — Avtonomne šole v Vojvodini Te dni g obiskala posebna deputacija Bunjevcev, Nemcev in Madžarov iz Vojvodine prosvetna ministra dr. Korošca in zahtevala, da Pkiue naredbo prejšnje vlade o zapiranju Avtonomnih cerkvenih šol v Vojvodini. — Uboj vsled pomote. Pred par dnevi k le v Petrovem selu v Bački dogodil .»boj. o katerem se ne da trditi, da je bil 12vršen namenoma. Kmet Mihajlo Kočiš in tjegova dva sina so nameravali obiskati Prijatelja Aktuna MesaroŠa. Ko so prišli na dvorišče Mesatoševe hiše. je Kočtš nehote «tko nesrečno udaril Mesarošovo hčerko Po glavi, da je padla v nezavest. Ko je Me-Hroševa služinčad to videla, je hitela sporočiti gospodarju, da mu je Kočlš ubil Poerko. Razlarjeni Mesaroš je pograbil vile J® zdirjal nad Kočiša ln njegova dva sijeva. Kočiš je pojasnjeval, da ni namenoma Jjoarfl dekleta, toda Mesaroš se ni dal pobriti. Ni pomagalo drugega, kakor da se “APadenl Kočiš brani in začel je Mesarošu , korjačo pridno vračati milo z« drago. V tepežu pa je zadobil Mesaroš težke Poškodbe, za katerimi je naslednji dan rjhrl. Kočiš ln oba sinova so MII aretirani 01 Izročeni »odišču. b, — Požar v Skoplju. Po poročilih Iz r^&Plia je v Karagjorgjijevl ulici izbruhnil !®‘*r ln do sedaj uničil več trgovin. Zgo-, * le tudi neki bloskop. Skoda znaša nad 1 milijone d’narjev. — Razdelitev zemlie Invalidom v Volilni. V zadnjem času so nekatere občine JL Vojvodini začele razdeljevati zemljo Invalidom. Do sedaj je razdeljeno okoli tri lutrov sveta. Ljubljana, 5. avgusta. — Otroka ie vrgla v Savo. Včeraj so našli v vasi Ploj blizu Zagreba na levem bregu Save truplo malega otroka, ki je plavalo po SavL Ugotovilo se je, da je dete staro 3 do 5 mesecev. Brezsrčna mati je bržkone otroka zadavila, kar je razvidno iz modrikastih nabreklin po vratu in po prsih ter po tem. ker mrtvemu najdenčku moli jezik iz ust, a usteča so čvrsto stisnjena. — Muslimansko novo leto. V soboto je bil 1. muharema in s tem ro bratje muslimani stopili v 1343 lete po Hidžretu. »Hrvat« kliče ob tej priliki muslimanom za novo leto »Hairli«! Ljubljana. 1— Ljubljanski vladni komisar g. dr. Ljudevit Perič je te dni 'zpolnii 40. leto svoje starosti. I— Zatvorltev poti v Lattermanovera drevoredu. Dne 9. avgusta 1924 se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union. Občinstvo se opozarja, da je javen prehod od 9. do 29. avgusta 1924 skozi navedeni del drevoreda nedopusten, ker pripada drevored tačas k velesejmu. 1— Tatinska trojica. V soboto so detektivi aretovalf troperesno deteljico: 20 letnega Riharda Lesa. njegovo 18 letno sestro Ivano in 27 letno Katar no Fckeža. roj. Ker-čelič iz Pušč pri Zagrebu Ta troperesna deteljica ie obiskovala ljubljanske trgovine in kjer se je nudila prilika, so ti ljudje kradli kako- srake. Tako so ukradli v trgovini Olup na Starem trgu leompletno moško obleko. vredno 900 Din. v trgovini Slovak, istotam 3 moške srajce, vredne 300 Din, v trgovini Snoj Prešernova ui. par boks-kalf čevljev 'vrednost 300 Din), par sandalov, vrednost 100 Din, 2 ženski srajci ln 2 para ženskih spodnjih hlač, vrednih 250 din In slednjič v trgovini Eber 2 črni boji, Vredni 3000 D. Eber je bil tisti človek, ki je tatvino takoj opazil in jo javil policiji, ki je tatove dejala pod ključ. Pmlcija je — mimogrede omenjeno — ugo ovila, da ima Fekeževa že 7 let zaoo r za seboj. 1— >7. preiskovalnega zapora so izpuščeni svoiečasno aretirani Ivan Štrukell ir. železničar Mikec, ki sta bila '■'sumljena tatvine manufakturnega blaga v Ranzingerje-vem skladišču. Štrukljeva priležnica, ki je bila tudi prijeta, le bila že poprej izpuščena. 1— Za podružnico Udruženja vojnih Invalidov v Ljubljani je bil Izvoljen na izrednem občnem zboru dne 3. t m. v restavraciji »Zlatorog« sledeči odbor: Predsednik: Podmenlk Franc, podpredsednik: Ogrin Filip, tajnik: Rant Zdravko, odborniki: Mež-narič Martin, Peršič Josip, namestniki: Kramar Jožef, Kozinc Anton, nadzorni odbor; Horvat Jurij, Padar Ivan. MauseT Jakob; namestniki: Perhaj Marija, Koželj Anton. — Sporočamo vsem članom, da bomo istim potom javili uradne ure v društvenih prostorih, kakor hitro prevzame gori Izvoljen! odbor vse društvene posle. — Podmenik Franc, predsednik. 1— Umrli so v Ljubljani: Josipina Taborski', mestna uboga, 74 let. — Dušan Kermendi, brlvčev sin, 5 let. - Ivana Gornik. dninarica, 31 let. — Marija Tome, gostilničarka in posestnica, 66 let. — Helena Berglez, zasebnica. 70 let. - Matija Cuderman, pešmi poduradnik In hišr.i posestnik, 61 let. — Marija Windlscber. kramarica, 76 let. War!b©ff0 Aretacije. Tekom zadnjih 24 ur so bile aretirane 3 osebe in sicer: 1 "a/radi nedovoljenega povratka. 1 vsled splošnega suma in 1 radi tatvine. Policijske prijave. Danes ie policija prejela 9 prijav: 2 razgrajanja na ulici, 4 prestopke cestno policijskega -eda. 2 izgubi in 1 najdbo. V Maribor se je včeraj vrnila že 14 krat predkaznovana Neža Gomilšek. Ker ji Je pa prenovedan povratek jo je detektiv aretiral in spravil na varno, od koder bo romala ropet domov. Laži-trgovec z mastjo aretiran. Včeraj je aretiral neki detektiv mesarskega pomočnika Ivana Januša, ki je. kakor smo že poročali, Izvabil od več oseb predujem za mast nato pa jo je popihal. Tanuš ie star grešnik in že 4 krat predkaznovan radi go- ’ ljufije. Sedaj pa ima zopet na vesti kar 6 goljufij. Izgon naših delavcev Iz Avstrije. Vsled pomanjkanja dela je v Avstriji brezposelnost zelo narasla. Brezposelni so v prvi vrsti tuji državljani, katere sedaj avstrijske oblasti Izganjajo. Včeraj ie prispelo v Maribor izgopskim potom 11 brezposelnih delavcev, naših državljanov. Sodišče! FANTOVSKA NAGAJIVOST. Da so kmetski fantje mnogokrat nagajivi in njihove šale surove, je znana stvar. Lep primer za to nam nudi ena izmed današnjih obravnav pred mladinskim sodnikom. Gosp. Vladimir Franke se je peljal z avtomobilom iz Turjaka proti Ljubljani. V Škofljici je naletel na nepričakovano zapreko: Preko ceste ze ležal tram In deska, podložena s kamenjem. Ta zapreka Je Imela take dimenzije, da Je ne bi mogel premagati noben avtomobil. Gospod Franke jo ie k ivojl sreči pravočasno zapazil ln je Imel tudi dovolj pričujočnostl duha, da je pravočasno ustavil avtomobil. Imel pa je tudi toliko poguma, da si je situacijo nekoliko bližje ogledal. Pri rekogno-sciranju terena je našel fanta Vida Klom-čarjevega, skritega za vozom, ki je stal v bližini. Sumil ie takoj, da je Klom-čar tisti, ki je nameraval povzročiti nesrečo. Razposajeni fant Je zapreko položit ali pa položiti dal, tako si je mislil avtomobilski pasažir in zgrabil je fanta enostavno za vratml ter ga stavil na odgovor. Fant je seveda tajil, stvar pa je prišla kljub temu pred sodišče. — Vid K lom 6ar je zvalil krivdo na 12 letnega navihanca Rudoiia Stražišarja Preiskava proti njemu je bila ustavljena, zato bi se bil imel pa Rudolf danes zagovarjati in sicer pred mladinskim aodnikom. Dečko pa ni prišel. Ko je namreč zvedel, da je zadeva ovadena. Je pobegnil in ga 14 dni ni bilo videti v domači vasi. Zato se mu vabilo ni moglo dostaviti. Ker se je med tem, je sodnik obravnavo preložil in Izdal mojstru, pri katerem se Stražišar uči rokodelstva, strog nalog, da ga prihodnjič pripelje k obravnavi. Rudniška nesreča v Krmelju. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o strašni rudarski nesreči v šentjan-škem premogokovniku smo prejeli od oče-vfdca sledeče poročilo: Po mokronoški dolini je divjala v soboto dne 2. t. m. silna nevihta. Temni oblaki so se valili v smeri od Kuma proti vzhodu. Votlemu grmenju je sledilo vedno pogostejše treskanje pomešano s tulenjem viharja. Ljudje so bežali s polja domov, nad Št. Janžem pa so se grmadili pogubo- nosni oblaki vedno bolj. Nenadoma se je vlila silna ploha. m»d katero je jela padati tudi toča. V rovih šentjanškega rudnika pa so vršili rudarji mirno svojo dolžnost, kakor vsak dan in niso slutili, kai se godi nad zemljo. Naenkrat se je razširila vest, da je voda vdrla v rudniško električno centralo, ki je morala ustaviti obratovanje. Odpovedale so tudi vodne sesalke tn rovi so se začeli polniti z umazano deževnico, ki ie stopnjevala vedno višje. Jakllov rudokop je razdeljen v tri glavne rove: Andrejev, Vencljev in Franjin rov. V vse tri je drvela voda. Kmalu so bili rudarji do pasu v vodi. Rudniški paznik Žnidaršič je prihitel In zaklical v neki stranski rovič: Bežite, rešite se, voda dere notri! Takoj so zapustili rudarji delo in stekli proti izhodu. Prav tako se je posrečilo zbežati rudarjem, ki so bili v Franjinem rovu. Drugače pa je bilo v Andrejevem rovu. Tu je smrt zalotila bogat plen In pobrala 9 žrtev. Voda je polnila rov s tako naglico, da ni bilo mogoče misliti na rešitev. Ne da se slutiti, kakšna panika se je polotila nesrečnih rudarjev, ko so z grero zapazili, da jim je voda zajezila Izhod. Bržkone je nastala v rovu tudi eksplozija vsled Jakega zračnega pritiska, kar dokazuje dejstvo, da se je iz rova nenadoma dvignil visok steber dima. Nevihta se je polegla, razredčeni oblaki so se jeli trgati. Nad rudnikom pa je z vsemi silami delovala rešilna akcija. Dostop v z vodo zalite rove je nemogoč. Vodne sesalke ne funkcijonirajo, ker so pod vodo. Edino točna sesalka mokronoškega gasilnega društva vrši svoje delo. Reševanje počasi napreduje in že prihajajo svojci pogrešanih ir ranjenih rudarjev. Okoli rudnika se gnje-te gosta gruča ljudi, žene, matere, otroci. Obupni klici In jok sc mešajo s kratkimi odredbami tistih, ki vodijo rešino akcijo. Na dan privlečejo tri gola trupla. Brez obleke so. Eksplozija jim Je raztrgala oblačila. Obratovodja in ruda: Vravec hitita nazaj v rov. Ne strašita se nevarnosti, vedno globlje se spuščata. Ko sta prispela do najnižjega rova, začneta klicati po imenu rudarje, ki so se nahajali v rovu. Začujejo se klici: Na pomoč, pomagajte ml! Bil je delavec Franc Keše, ki je ležal zasut pod tramovi in blatom. Vprašali so ga, če so kje v njegovi bližini še kaki drugi ponesrečenci. On odgovarja, da ne ve. Z veliko težavo sta ga nato Zupančič in Vrabec izvlekla Izpod hlodov in ga ponesla iz rova. V dragem rovu sta se rešiteljima oglasila brata France in Lojze Pristav. Bila sta oba še pri življenju, le lahke poškodbe imata. Prestala sta smrtni strah. Pozno ponoči se je spustil požrtvovalni obratovodja z 20 delavci ponovno v rov. l velikim naporom «« prodirali rove. ki so bili zasuti s prstjo in zadelani s polomljenimi tramovi. Tekom noči so izvlekli iz Andrejevega rova še nekatere druge mrtvece. Najbolj žalostno sliko je nudil pogled na kopača Franca Kešeta, katerega so izvlekli še živega. Komaj je bil dober četrt ure na zraku, že ie v strašnih' bolečinah, ki jih je imel v zmečkanih prsih, izdihnil. Brata Pristav, ki so Ju našli še živa. ste mUo prosila rešitelje pomoči. Lojze je imel nogo pod težkimi tramovi fn je prosil, naj mu nogo odsekajo, samo da bo rešen od strašnega položaja. Posrečilo se je oba rešiti in bosta prepeljana v ljubljansko bolnico. Po rovu leže med blatom posamezni odtrgani udi teles nesrečnih žrtev. Dosedaj ugotovljene žrtve te strašne nesreče so ti-le: Mrtvi: Franc Keše Iz Ko-ludrja (oženjen, dva otroka), Martin Gane iz Št. Janža (oženjen), Jernej Rugelj iz Gredic pri Tržišču (oženjen, enega otroka), Ferdinand Lukek iz Govedola (ženo, dva otroka), Martin Strojine iz Mladatičev pri Št Rupertu (samski). Franc Umek iz Mladatičev (samski), Edvard Ojstruh iz Budne vasi (samec), Franc Kavšček z Jesenic pri Št. Rupertu (samski, star 20 let), Martin Dolenšek iz Govedola (ženo, enega otroka), Martin Kos z Jesenic (samski). Ranjenci: Franc fn Alojzij Pristav, Jernej Steklasa in Josip Karlič. Od teh ni nobeden težko ranjen In bodo vsi okrevali. V hiši rudniških uradov leže na mrtvaškem odru med cvetjem ln venci prvi trije mrtveci Keše, Gane ln Rugelj. Od blizu in daleč prihajajo ljudje, da sl na licu mesta ogledajo te' žrtve dela, ki so v izvrševanju svojih težkih dolžnosti umrli najgrozovitejše smrti, živi pokopani, št. Janž in vsa bližnja in oddaljenejša okolica je zavita v globoko žalost, saj je to najžalostnejša tragedija rudarske usode. Pa bodo pokopane žrtve, ln v popravljene rove se bodo spustili zopet človeški krti, ki bodo v znamenju borbe za vsakdanji kruh enakomerno udarjali v črne podzemeljske stene, od koder se lušči črno zlato... IV Stenico! it najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga. Drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1 Najboljše se kupi brez dvoma „Pri nizki ceni" Ignac Žurgi, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 3 nudi cenj. odjemalcem razno damsko moško In otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 D naprej. Velika izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za šivilje kakor razne na* kite, trese, svile, vezenin itd. Gospodarstvo. Znižane cene! Znižane cene! HIGIJENSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani priredi na letošnjem velesejmu v Ljubljani s prijaznim dovoljenjem ravnateljstva in upravnega sveta Ljubljanskega velesejma htgijensko razstavo, ki se namesti v dva razstavna paviljona. Paviljona sta dve zložljivi Doekerjevi baraki, namenjeni za higijensko službo, epi-demske bolnice in podobno. Vsak paviljon pokriva ploskev 75 kvadratnih metrov ter se postavi in zloži v dveh dneh. Razstave se udeleže različni zdravstveni zavodi in institucije na ozemlju Slovenije, kakor hlgi-jenski zavod v Ljubljani, brezplačni zdravniški ambulatorij v Mariboru, zavod za sn-cijalno higijersko zaščito decc v Ljubljani, bakteriološka stanica v Ljubljani, zdravilišče za bolne na pljučih v Topolšici, prott-tuberkulozna liga v Maribora, bolnica za ženske v Ljubljani, kirurgični oddelek splošne bolnice v Mariboru, rentgenološki zavod v Ljubljani, mesto Ljubljana, okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zdravilišče v Rogaški Slatini in društvo za gojitev treznosti v Ljubljani. Razstavni predmeti bodo zelo zanimivi in poučni, kakor za lajika tako tudi za strokovnjaka, ker je obdelanega mnogo dozdaj še neobjavljenega materija!?. Deloval bo na razstavi tudi rentgen-aparat. Razstavni paviljon N bo prirejen za zdravstvena predavanih s sprem-ljevanjem kinematografskih slik In se bodo kazali najnovejši zdrastvenl filmi. Razstava bo odprta do 15. septembra tako, da jo bo moglo obiskati tudi občinstvo, LS bi bilo zadržano, obiskati velesejm — Predvsem naše dijaštvo. PRAVILNIK O ZAPOSLOVANJU INOZEMSKIH DELAVCEy. V št. 166 »Službenih Kovin* % dne 23. julija t. 1. Je razglasilo ministrstvo za socijalno politiko pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev. Po praviln ku se mora vložiti prošnja za zaposlovanje inozemskih delavcev na najbližjo inšpekcijo dela. Prošnji je priložiti Izjavo delavske zbornice in borze dela o tem, ali je v njiju področju kaj domačih delavcev iste vaste nezaposlenih. Inšpekcija dela sme dovoliti zaposlovanje z? naidaij tri mesece. Če se zahteva zaposlovanje inozemca za daljši čas, predloži inšpekcija dela takoi potem, ko izda svojo začasno rešitev o prošnji, spis ministrstvu zp. socijalno politiko za nadalj-no odločitev. Prosilci, katerim ni mogoče navesti imen delavcev, katere nameravajo uvesti, nal v prošnjah navedejo samo število in vrsto potrepnin delavcev, morajo pa potem, ko pridejo delavci v podjetja, naknadno to prijaviti pristojni inšpekciji dela. Inozemski delavci, ki so žc pri nas zaposleni, a se ni za njih še prosilo dovoljenja ministrstva za socijalno politiko, bodo smeli ostati še nadalje na dotičnem delu samo. ako predložijo njih delodajalci najkasneje v enem mesecu, ko stopi ta pravilnik v veljavo (tedal do 23. t. m.) svoje prošnje na inšpekcijo dela, ne oziraje se na to, ali so že vložili prošnje In niso že dobil) nobenega rešenja, ali pa da prošenj sploh še niso vložili. .Ministrstvo za socijalno politiko mora reš ti predložene vloge najkasneje v 15 dneh po prejemu. Delodajalci, ki želijo, da se dovoljenja za poslovanje podaljša preko prvotno od ministrstva dovoljenega roka, morajo predložiti najkasneje 1 mesec pred potekom roka. ako se jim je dajo dovoljenje samo za 1 mesec pa 15 dni pred potekom meseca, svoje prošnje za podaljšanje na ministrstvo, ker se jim drugače zaprošeno dovoljenje v nobenem primeru ne bo dovolilo. M nistrstvo dovolj ajč zaposlovanje za določen in nedoločen čas, ki se računa od dneva vročitve do vol'la. . Priporoča se vsem delodajalcem, da se držijo teh novih predpisov, ker bi se osebam, ki se ne ravnajo po pravilniku, ne izdalo nobene dovoljenje na eventuelno njin poznejšo prošnjo in Je zanje razen tega predvidena tudi kazen po členu 123 zakona o zaščiti delavcev. GOSPODARSKA KRIZA NA MADŽARSKEM. Kritični položaj trgovine in obrta je prisilil trgovce in obrtnike, da zahtevajo od vlade odložitev odplačevanja najemne hišarine. Vlada je to zahtevo odklonila, ker se ne more odreči davku, ki Iznaša zanjo pri najemni hišarin: 50%, kateri dohodek ji je potreben posebno zdaj v mesecu avgustu. Odklonitev je v trgovskih In obrtniških krogih izzvala veliko ogorčenje. Na neki veliki skupščini trgovcev in obrtn'-kov se je odločilo, da se stopi v 24 urni demonstrativni štrajk, ako vlada čimpreje ne ugodi željam trgovcev glede kvartala tega davka. Izražena je bila tudi pretnja, da se ne bo sodelovalo pri podpisovanju madžarske posojilne tranše. Situacija je postajala od dne do dne težja tudi na drugih področjih. Tako n. pr. je dobivalo glavno mesto do zdaj od vlade potrebne predujme za izplačevanje uradniških plač, ki pa so zdaj naenkrat izostali. Da se temu od-pomore, se je zaprosilo vlado, da podeli glavnemu mestu kratkoročno posojilo. Tudi v krogih javnih nameščencev vlada ne-razpoloženje, ker je draginja v Madžarski zelo velika. Razen tega znaša zdaj multl-plikator 17.000 madžar. kron, dočim nasprotno notira zlata krona 16.200. Ali znano Je, da se uradniške plače ne morejo urediti brez pristanka komisarja Zveze nar rodov. X Ruski Izvoz drv na bližnji vzhod. Ruska vlada namerava uvesti celo vrsto olajšav, ki bi se nanašale na izyoz ruskih drv v Turčijo. Palestino, Grčijo In Egipt Te olajšave vsebujejo cenejše davčne takse pri izsekavanju gozdov, potem boljše gozdne revirje za izvoznike Itd. Po vesteh »Russpress«, je bil dozdaj glavni del ru- skega Izvoza drv odrejen za Angleško, dočim ni tuTško tržišče v tem pogledu igralo nobene vloge. X Semenj v Llberclh. Vsi posetniki sejma v Libercu imajo proti predložitvi sejmske legitimacije pravico do znižane vožnje na vseh osebnih in brzovlaklh (ekspresni vlaki izvzeti). Ta ugodnost velja za vse državne in privatne železniške proge v Jugoslaviji 50% od 30. Julija do 23. avgusta, v Češkoslovaški 33% od 5. do 19. avgusta t 1. Vse železniške d!rekc'je so bile o tem pravočasno obveščene. Vsakemu po-setnlku sejma v Libercu le dovoljene n? podlagi sejmske legitimacije v času od 5. do 19. avgusta t. 1. potovati brez vizuma V in Iz Češkoslovaške. DRAGINJA IN BREZPOSELNOST NA MADŽARSKEM, Gospodarski položaj delovnih slojev je postal na Madžarskem neznosen. Število brezposelnih stalno raste m ker ni na Madžarskem prav nobenega so* cijalnega zavarovanja so brezposelni navezani edino na podporo strokovnih organizacij, ki pa vsled nizkih delavskih plač in pa obilice brezposelnih ne moreio zadostiti svoji nalogi. Strokovne zv°7ft so se zato obrnile na parlament s nozivom, da se takoj skliče seja parlamenta, ki naj najde potrebna pota za omiljenje delavske bedo. Poziv pa je bil brezuspešen. Silni brezposelnosti, ki vlada v mestih se je v zadnjem času pridružil? še brezposelnost na deželi. Veleposestniki in kmetje so si nabavili poljedelske stroje in potreba kmetskih delavcev je zato silno padla. Ker vsled tega ne rabijo posestva več koscev, je mali kmet ob svoi edini žetveni zaslužek. Kliub temu pa v'ada noče vpeljati zavarovanja proti brezposelnosti. Vse, kar je vlada storila je to, da je pričela zidati ceste, kanale in hiše. Toda v 1o določena svota v znesku 130 milijard madžarskih kron, je popolnoma nezadostna. Silno tlači revno prebivalstvo tudi hišna najemnina. Na Madžarskem skušajo glede hišne najemnine polagoma uvesti predvojne razmere. Tako dosega sedaj najemnina, ki je znašala pred vojno 300 kron letno, četrtletno že 30.000 kron. Madžarska krona res da ni dosti vredna in zato bi v urejenih razmerah bila sedanja najemnina upravičena. Toda zato so na Madžarskem tudi plače silno nizke. Povprečna tedenska mezda znaša samo 404.536 kron, dočim znašajo tedenske potrebščine samo za živila 426.000 kron. Z ozirom na take razmere je razumljivo da vlada med delavci silno razburjenje, ki ga skuša vlada ukrotiti samo z vojaško silo. Vse večje tovarne in podjetja so zastražena od orožnikov in vojske. Ko ic hotel pred kratkim uvesti tovarnar Weiss v Czepelu skrajšano delovno dobo, je prišla v tovarno najprej kompanija vojakov in šele nato je bilo razglašeno, da se bo odslej delalo samo tri dni v tednu. Na isti način se razglaša tudi v državnih podjetjih skrajšanje delavne dobe. Take razmere na Madžarskem Kljub temu pa izmetavajo Madžari milijone za iredentistično propagando X Grški velesejem se bo vrši! leto: od 30. avgusta do 8. septembra. Na velesejmu bo prirejena tudi lovska razstava. DOBAVE. X Dobava barv. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave barv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom n« vpogled. X Dobava žebljev. Pri ravnateljstvi državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih žebljev. Predmetni oglas Z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani inte* resentom na vpogled. X Dobava belega emajl-laka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 30. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 500 kg belega emajl-laka. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo* gled. X Dobava mleka. V pisarni Stdlne vojne bolnice v Ljubljani se bo sklenila dne 14. avgusta L l direktna pogodba za dobavo mleka (dnevno 65—70 I). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava moke. Pri Intendentun Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 25. avgusta t. 1. ofertalna Mta-cija glede dobave 850.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80 odstotkov). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobave. Pri intendanturi Dravske divizijske komande v Ljubljani se bo skle-n'la dne 11. avgusta t. 1. direktna pogodba za dobavo mesa za ljubljansko garnizijo. — Intendantura Tlmočke divizijske oblasti v Zaječaru sprejema ponudbe za dobavo raznega papirja, kuvert Itd. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo pločevine. — Dne 22. avgusta t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ponovna ofertalna licitacija glede oddaje zemelisklb del za razširjenje postaje šebešič. — Dne 2. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave žag In specijel-nih nožev ter glede dobave grafitnih loncev In podstavkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave 1500 kg varila (Schlaglot) in glede dobave 50.000 kg metalurglčnega koksa; pri upravi dTžavnih monopolov v Beogradu glede dobave 425 m* bukovih drv. — Dne 3. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofer* talne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave mrež bt železne In medene Žice; pri ravnateljstvu državnih železnic v Saralevrl glede dobave ščetk in čopičev; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave dn-kove in pocinkane pločevine ter glede dobave pliša in ripsa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 600.000 kg premoga. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obTtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled- Kako se voli v Ameriki predsednika republike? Z imenovanjem predsedniških kandidatov s strani posameznih strank, se pričenja v Ameriki volilna doba. To vodijo takozvani vsenarodni odbori (National Committes) posameznih strank. Dne 4. novembra, na volilni dan je volilna borba Zaključena. Ker ni predsednik Zjedinjenih držav Severne Amerike dekorativna oseba, ki nima nobene prave besede, temveč Je v njegovih rokah v resnici politično vodstvo države in Je njen pravi vladar, je za predsedniške volitve največje zanimanje. In ker gre pri volitvah ameriškega predsednika za vladarja najmočnejše in najbogatejše republike sveta, zato v.lada za ameriške predsedniške volitve po vsem svetu naj-večje zanimanje. Ameriškega predsednika se volt za dobo štirih let, ravno tako tudi podpredsednika. Podpredsedniško mesto pa je važno le v slučaju, da se predsednik odpove ali da umre. vsled česar tudi ne vlada za iz- volitev podpredsednika posebnega zanimanja. Amerika ne pozna direktne volilne pravice. Na dan volitev voli ljudstvo samo takozvane volilne može (elektors). Vsaka zvezna država ima toliko volilnih mož, kolikor ima poslancev in senatorjev. Država New York ima n. pr. 43 poslancev (repre-sentatives) in kot vsaka druga država dva senatorja. Število njenih volilnih mož znaša torej 45. Vsaka stranka postavi za vsako državo toliko kandidatov, kolikor je volilnih mož. V glasovnici so njihova imena navedena pod znakom stranke. Volilec na ta način ne glasuje naravnost za predsedniškega kandidata, temveč za volilne može. Izvoljeni so tisti volilni možje, ki so dobili največ glasov v dotični državi. Če glasuje v državi, ki ima 20 volilnih mož, 40% volilcev za stranko A. 35% pa za stranko B in 25% za stranko C, tedaj dobi stranka A vseh dvajset volilnih mož. Drugi pondeljek v mesecu januarju se zberejo nato izvoljeni volilni možje vsake posamezne države v kaptolu dotične države, da glasujejo za predsednika. Prepis! glasovnic se pošljejo nato predsedniku se- nata, ki jih odpTe v skupni seji obeh zbornic in jih na seji sešteje. Izvoljena sta kandidata za predsednika in podpredsednika, ki sta dobila absolutno večino (enega čez polovico) vseh oddanih glasov. Novoizvoljeni predsednik nastopi svoje mesto dne 4. marca. Januarski sestanek volilnih mož je seveda samo formalnega pomena, kajti že po novembersklh volitvah ve vsakdo, kateri kandidat da bo izvoljen. Mogoče pa je, da noben kandidat ne dobi absolutne večine. To se zlasti rado rripeti, kadar so trije kandidati (kakoc na primer letos). V tem slučaju pa izvoli poslanska zobrnica za predsednika enega izmed onih treh kandidatov, ki so dobili največ glasov. To volitev mora poslanska zbornica izvTŠiti še pred 4. marcem. Gla suje se na ta način, da ima vsaka država en glas. V slučaju, da ni dobil absolutne večine noben podpredsedniški kandidat, potem izvoli z večino glasov senat za podpredsednika enega izmed kandidatov, ki sta dobila največ glasov. Če poslanska zbornica ne bi bila v stanu iz kateregakoli vzroka izvoliti pred- sednika republike v predpisanem roku, potem postane predsednik republike novoizvoljeni podpredsednik. V slučaju pa, da ne bi izbrala predsednika poslanska zbornica in ravno tako tudi ne bi izvolil senat podpredsednika, postane takoj dne 4. marca, ko odloži stari predsednik svoje mesto, predsednik državni tajnik. če on tega noče, potem pridejo na vrsto drugi člani ministrskega sveta. Predpogoj je samo ta, da imajo vso potrebno kvalifikacijo za predsednika, to je, da so najmanj 35 let stari, rojeni v Ameriki in da so najmanj 14 let stalno nastanjeni v Združenih državah. Da je postal na ta način predsednik republike državni tajnik (ki odgovarja našemu ministrskemu predsedniku) se je zgodilo v Ameriki že dvakrat Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Kar Hi hočete to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vase bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvatska • 9 I Vedno zadnje novosti j SAMO i GRIČAR & MEJAČ, j Šelenburgova ulica 3. j - ........... 71 fm nicc Burroughs: TARZAN m SVET Naenkrat ga je predramil iz sanjarij voz, ki se je ustavil. Dospel je na cilj. Zdaj je mislil Tarzan zopet na sedanjost. Vedel je, da bo kmalu umrl, pa sc ni bal smrti. Za prebivalca strašne džungle je smrt nekaj vsakdanjega. Prvotni naravni zakon ga sili, da se trdovratno oklepa življenja in se bori zanj, a obenem ga uči, da se ne boji smrti. D’Arnot in Tarzan sta prišla prva. Šele čez nekaj časa je dospel de Conde s Flaubertom in zdravnikom. Trenutek sta se d’ Arnot in Flaubert šepetaje pogovarjala. Grof de Conde in Tarzan sta stala ob strani. Zdaj sta jih sekundanta pozvala, naj se pripravita. D’Arnot in Flaubert sta preiskala pištole. Oba moža, ki sta se hotela v prihodnjem trenutku pomeriti, sta molčala ob strani, ko je Flaubert bral pogoje. Stati morata s hrbtom drug ob drugem. Na flaubertovo znamenje morata iti v nasprotno smer, vsak svojo pištolo ob strani, in ko napravita vsak deset korakov, bo d’Arnot zaklical, da se ustavita. Nato se morata obrniti in streljati po mili volji, dokler eden pade oziroma ne odda vsak svoje tri Strele. Dočim je Flaubert govoril, je vzel Tarzan cigareto iz žepa in jo prižgal. De Conde je bil živa hladnokrvnost; bil je najboljši strelec Francije. Flaubert je pomignil d’ Arnotu in sekundanta ata postavila nasprotnika na njuno mesto. »Sta pripravljena, gospoda?« je vprašal Flaubert. »Da,« je odgovoril de Conde. Tarzan je le prikimal. Flaubert je dal znamenje. On in d’ Arnot sta stopila par korakov nazaj, ko sta onadva šla počasi vsaksebi. Šest! Sedem! Osem! D’Arnotove oči so zalile solze, ker je res ljubil Tarzana. Devet! Še korak in ubogi poročnik je dal zasovraženo znamenje, ki ga je moral dati. Bilo mu je, kakor bi izrekel smrtno obsodbo nad svojim prijateljem. De Conde se je hitro obrnil in sprožil. Toda Tarzan se ni ganil. Njegova pištola je visela še zmi-rom ob njegovi strani. De Conde se je obotavljal, kakor bi čakal, da se njegov nasprotnik zgrudi. Grof je bil tako siguren strelec, da ni prav nič dvomil, da ni zadel. Toda Tarzan se ni ganil, da bi dvignil svojo pištolo. De Conde je ustrelil še enkrat, toda popolna ravnodušnost opičjega človeka, ki je mirno kadil svojo cigareto, je spravila najboljšega strelca Francije iz ravnotežja. Tokrat se Tarzan ni zganil, toda de Conde je vedel, da je zadel. Toda naenkrat si je sledeče razložil Tarzanovo ponašanje. Nasprotnik je hotel hladnokrvno počakati prve strele, v upanju, da ne bo resno ranjen, potem pa ga je hotel po hladnem premisleku ustreliti. Grofa je mrzlo spreletelo po hrbtu. Bilo je od vraga. Kakšen človek je moral biti ta Tarzan, ki je z dvema krogljama v telesu še stal in čakal tretje! De Conde je tokrat skrbno meril, toda njegova sigurnost je popustila in ni zadel. Tarzan ni niti enkrat dvignil svoje pištole. Trenutek sta si oba zrla naravnost v oči. Na Tarzanovem licu se je zrcalil genljiv izraz razočaranja, na de Condovem pa rastoča groza in strah. Nikakor ni mogel še dlje vzdržati. »Za boga svetega! Streljajte vendar!« je zakričal. Toda Tarzan ni dvignil pištole. Pač pa je šel proti de Condu, in ko sta d’ Arnot in Flaubert slabo razumela njegovo namero ter hotela planiti med njiju, se jih je obranil z levico. »Ne bojte se!« je dejal, »ničesar žalega mu ne storim.« To je zvenelo nenavadno, vendar sta oba obstala. Tarzan je stopil tesno k de Condu. »Gospodova pištola najbrže ni v redu,« je dejal. »Ali pa je gospod utrujen. Izvolite mojo pi- štolo, in poskusite še enkrat.« Tarzan je ponudil začudenemu grofu svoje orožje. »Moj bog, gospod!« je zakričal ta, »kaj ste znoreli?« »Ne, dragi prijatelj,« je odvrnil opičji človek, »toda jaz sem zaslužil smrt. To je edini način, da operem krivico, ki sem jo storil vaši dobri ženi. Vzemite mojo pištolo in storite, kar sem vam rekel.« »To bi bil umor,« je dejal de Conde. »Toda kaj ste storili moji ženi? Prisegla mi je, da —« »Tega nisem mislil,« je hitro dejal Tarzan. »Vse, kar se je med nama zgodilo, ste videli. Toda to je zadoščalo, da je pala senca na njeno dobro ime, in da je razdrlo srečo moža, ki ga niti najmanj ne sovražim. Krivda je bila edinole na moji strani, in danes sem upal, da umrem zaradi tega. Sedaj sem razočaran, da gospod ni tako dober strelec, kakor so mi pravili.« »Pravite, da je krivda edinole na vaši strani?« je živahno vprašal de Conde. »Edino na moji strani. Vaša žena je čista. Ona ljubi le vas. Pregrešek, čigar priča ste bili, sem zakrivil jaz. Kar me je tja vodilo, pa ni zakrivila niti grofica, niti jaz. Tu imam pisanje, ki jasno potrjuje resnico mojih besed.« Tarzan je potegnil iz žepa papirje, kjer je Ro-kof priznal svojo krivdo in potrdil s svojim podpisom. De Conde jih je vzel in bral. D’ Arnot in Flaubert sta stopila bližje. Ta nenavadni izid tako čudnega dvoboja ju je zanimal. Nihče ni govoril, dokler ni de Conde prebral izjave in potem pogledal Tarzana. »Vi ste junaški in viteški mož, gospod!« je dejal. »Hvala bogu, da vas nisem ubil « De Conde je bil Roman in kot tako zelo impulziven. Objel jc Tarzana in ga poljubil. Tedaj je tudi Flaubert objel poročnika d’ Amota. Le za zdravnika ni bilo nikogar, ki bi ga objel. Najbrže se je vsled tega jezil, ker je dejal, naj mu vendar dovolijo, da obveže Tarzanove rane. »Ta gospod je najmanj enkrat zadet,« je rekel, »mogoče celo trikrat.« »Dvakrat,* je odvrnil Tarzan. »Enkrat v levo ramo in drugič v levo stran. Zdi se mi, da je obakrat le meso prestreljeno.« Toda zdravnik je vztrajal pri tem, da se je Tarzan vlegel na tla In se ga potem lotil, dokler ni očistil ran in ustavil kri. Konec dvoboja je bil ta, da so se vsi kot najboljši prijatelji v d’ Arnotovem vozu vrnili v Pariz. De Conda je tako olajšala dvojna zagotovitev o zvestobi njegove žene, da je izginila vsa njegova jeza na Tarzana. Vsekakor je ta vzel nase več krivde, kakor je pa odgovarjalo resnici, toda če je malo lagal, naj mu bo odpuščeno, saj je lagal Zfr voljo žene in lagal kot gentleman. Opičjega človeka so pregovorili, da je ostal par dni v postelji. Njemu se sicer niso zdele P . trebne podobne burke, toda zdravnik in sta si vzela stvar tako k srcu, da je njima na U*#® ostal v postelji, dasi se je moral smejati sam seui »Človek bi počil,« je dejal d’Arnotu. »LcŽa^ v postelji zaradi vbodljaja z iglo. Ko me je VolgaMi kralj goril, skoro na kosce raztrgal, ko sem bil . majhen dečko, pač nisem imel lepe, bele postelje* kamor bi legel. O, imel sem le vlažno, gnijočo trav džungle. Skrit pod kakšnim prijaznim grmom ležal cele tedne v Kalinih rokah, ki mi je stregl Uboga, zvesta Kala, ki je odganjala mrčes od moj ran in me branila pred roparskimi zvermi, če sem prosil vode, mi jo je prinesla v svojem gobcu —’ le tako jo je znala prinesti. Tedaj nisem imel h benih antiseptičnih obvez — vse, kar sem ime;> tiralo našega ljubega zdravnika v obup, če bi vidm In vendar sem ozdravel. In zdaj moram zar_ majhne praske ležati v postelji. Vsakdo od džungle bi je niti ne opazil, če bi ne bila slucai na njegovem nosu. Toda čas je hitro potekal in predno se je zan prav zavedel, je bil že zopet prost. De Con ga je večkrat obiskal, in ko je zvedel, da se poteguje za kakšno službo, mu je obljubil, da naj zanj primemo mesto. PoseMte od 15.-25. avg. IV. VZORČNI VELESE3M V LJUBLJANI NAJUGODNEJŠA PRILIKA ta nakup vsakovrstne najboljše in nnjeenejie robe tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na 50% znižano vožnjo tudi na brzovlakih (razen S.O.E. in br.3,6.) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA. mr DRVA bukovih, kupimo vsako množino. V ponudbah je navesti ceno, množino in dobavni čas, ker se samo na iste ozira. Ponudbe pod ,Drva‘ na upravo lista. Ljubljana Gosposvetska c It. 2 priporoča svojo bogato zalogo pisalni strojev „9W in JMKr. Šivalnih strojev za rodbine In obrt ter voznih koles Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Vaffenrad). Ceniki zastonj in Mo. Tvrdka„J-uhari‘ v Ljubljani. le nekaj mesecev rabim v svojem gospodinjstvu (na hrani imam več gospodov) Vaš izdelek »Juhan«. Vsakdanja raba istega me je trdno prepričala o njegovi izbornosti. Zlasti prav mi služi v sledečem slučaju: marsikateri dan hočem dati na mizo poleg dobre juhe mesto govedine pečenko. Ker moram pri današnji draginji zelo varčno postopati, napravim to tako, da skuham prejšnji dan več juhe. En del pustim za drugi dan, ko pečem pečenko. S pridatkom »Juhana« napravim izvrstno juho, katero dam na mizo poleg pečenke in tako imamo izvrstno juho (brez govedine) pa pečenko. Tudi drugače rabim »Juhan« vsak dan in moram reči, da je izvrsten. Velespoštovanjem Marija M....k, Ljubljana, Vidovdanska cesta. S MALI OGLASI H Konteristinja Lego posestvo 10.000 1 , absolventinja 2. razr. trgovske sole, vešča strojepisja, stenografije ter vseh pisarniških del poštena iz siromašne družine išče službe kot kontoristinja ali prodajalka v mestu ali na deželi. Ima 1 V, letno pisarniško prakso z dobrimi referencami. — Vajena vseh det v skromni domačiji, bi bila v izven uradnem času lahko opora gospodinji. — Začasno reflektira samo na oskrbo v hiši: pozneje po dogovoru. — Ponudbe piosi na upravo lista pod ,Marl)iva‘ Išče gospod za stalno. Ponudbe pod ..Stalno" na unravo IDta. zastopnikom, prevze Lep postranski zaslužek se nudi potnikom In krajevnim hoteli prevzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja n z natančno navedbo, katere tvrdke in 9troke sedaj zastopajo, je poslati na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek". došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modtstka, Ljubljana. boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam ali zamenjam za boljšo. Pot v Rožno dolino št. 84 pri Štefanu, Ljubljana. s kapitalom želi znanja z vdovo, katera ima ivoje stanovanje in pohištvo, ponudbe s sliko na upravo Usta pod „kapitalist". Lepo posestne Visi, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce In gostilničarje, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi lista. boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 34. Ljubljana. prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 80) ki ima veselje posebno do polie delstva ln živinoreje, išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe je poslati pod ..Ekonpm". na upravo lista itoikolo „Puch‘‘ 5 ks. v dobrem stenju se vsled odpotovania proda za 5 200 Din. jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubliana Velik godbeni avtomat tvrdke „Kmetec" dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Trgovski poili izučen v manufakturni In špecerijski stroki, voiaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod „Pošten‘* na upravo lista. Kdo posodi 2000 Dio za izboljšanje male trgovine v dobrem Industrijskem kraju, proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih po 200 Din in obresti 25°/0, ubogemu invalidu z 100% de lanezmožnostl. pravo Usta. Ponudbe na u- posojlln se išče, event. se od' stopi tudi stavbena parcela. N** slov v upravi Usta. itottai 21/, konjskih sit močan dinartU* Rabljen samo 1 leto Cena Pa dogovoru. Alojzij Vrhovec, V* žemberk Plini strni znamke ..Ilirija", štev. pavolo in volno, dobro obran) se ugodno pioda. Na °8’?Tjir cena pri Angela Valter, *■ štev. 220. — Ul boljša, m'a’ša, išče boljši rodbini, (tudi a Ponudbe pod „ Pridna ih ZV® na upravo lista. _ Tiioim, mostoien, želi mlad, samostoien, želi *%n0 v svrho ženitve, z 803P°fi,iin« ki bi imela veselje do 8 #fflj in nekgj premoženja ponudbe s sliko pod bodočnost" na upravo U*1 ' Siež°f Prvovrstne premoge na drobno in debelo *8 *n dustrijo in domačo kuri8 dobavli8, po najugodnejših cen8 plačilnih pogoj'!1 Dom. Čebin trgovina s premo«®1" Ljubljana, Wolfova «< ^ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica: Din 50.000.000*- [ Rezervni zakladi: Din 10,000.000'- CENTRALA; LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA Podruinlce; Breiice Črnomelj Kranj Matkovič Ptuj Split Celje Gorica Harlbor Novi Sad Sarajevo Trst Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Brzojavni naslov:] Banka Ljubljana! j—««««««« Tel. it.: 261, 413, 502, 503 In 504.