POŠTNINA plačana v gotovini VECERNIK XIV. Štev. 259 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celic. Prešernova 3, telefon 280 Maribor, četrtek 14. novembra 1940 naročnina na mesec Preleman v upravi »H no ooitl 14 din. Dostavljen na dom t6 din, tulina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1*— Molotov odpotoval iz Berlina Konference med predsednikom ljudskih komisarjev in zunanjim komisarjem Molotovom ter nemškimi državniki so bile že sinoči zaključene — O vsebini konferenc ne bo Izdano nobeno podrobnejše poročilo - Nadaljnja ugibanja o vsebini razgovorov BERLIN, 14. novembra. _£B§, SOVJETSKI ZUNANJI KOMISAR MOLO- i £°V JE PO VESTEH AGENCIJE »TRANSRADIO« DAVI ODPOTOVAL IZ “ERLINA V MOSKVO. riHSJrt C 0QV. ŽPV. »Neue ZŠircher .UnR<< poroča iz Berlina, da so poganja med nemškimi predstavniki in Mo-‘°'Vom že zaključena ter da bo Molotov H svojim spremstvom odpotoval iz Berna že jutri in ne šele v ponedeljek, ka-?..r. fe bilo prvotno določeno. Včerajšnji . Burni razgovor med" kancelarjem Hit- j —.'.in Molotovom pomeni obenem uul končanje pogajanj. O vsebini razgo-°rov ne bodo objavljeni nobeni doku-Razpravljali niso o podrobnostih, samo o prineipielnih vprašanjih, ^ebno o zadržanju Sovjetske zveze do »akta trpzveze mod Nemčijo, Italijo in Japonsko. Nemčija lahko v bodoče računa na daljnosežno razumevanje Moskve glede nemške koncepcije novega reda v evropskem prostoru. Ne pričakuje se, da bi se moglo stališče Sovjetske zveze iz-premeniti. O teku razgovorov ne bodo objavljeni nobeni dokumenti, pač pa samo uradni komunike. V. Berlinu se na-glaša, da je nemško-sovjetsko sodelovanje realnost, ki je prišla prvič do izraza v nemško-sovjetskem paktu, sedaj pa je še bolj poglobljena. Zaključni banketi in konference BERLIN, 14. nov. DNB. Predsednik “Ma ^ ljudskih komisarjev Molotov je uil c®raj opoldne gost vodje in kancelarja biilerja v ožjem krogu. Ob tej priliki so ,e oddaljevali politični razgovori ob na-z°čuosti nemškega zunanjega ministra v°n Ribbentropa in pomočnika sovjetske-?a zunanjega ministrstva Dekanozova. BERLIN, h. nov. CBS'. Molotov in Jjmer sta imela včeraj 4- urni sestanek. deležih so se ga tudi ekspertk Ničesar ^ ni izvedelo o vsebini razgovorov. BERLIN, 14. nov. DNB. Zunanji mini-von Ribbentrop ^ je imel sinoči za-'iučne razgovore" s'ftfedsedjjikdm sveta ljudskih komisarjev Molotovvm. Državnika sta se posvetovala več ur, BERLIN, 14. nov. DNB. Poslanik sovjetske vlade v Berlinu, . Skvarčov, je priredil sinoči sprejem v čast Molotovu. Sprejemu so prisostvovali nemški ministri in vodilne osebnosti državne uprave, stranke In vojske. ’ TUDI PAPEN V BERLINU BERLIN, 14. novembra. DNB. objavlja sledečo -informacijo: Kakor se je izvedelo v VVilhelmsstrasse se mudi nemški poslanik v Ankari von Papen v Berlinu zaradi informativnih razogovorov glede svojega področja. • - • ' - skemu zalivu. Rusija bi prišla tako do Indijskega oceana, kar bi bilo velikega pomena za njeno zunanjo pomorsko trgovino. Tretje vprašanje so sovjetSko-ja-ponski odnošaji. Obstaja možnost, da si Moskva in Tokio razdelita interesna področja na Kitajskem in sovjeti bi odstopil; od dosedanje sovražne politike proti ijanpongem. List je mnenja, da je japonska ekspanzija na Kitajsko v gotovem j pogledu samo na korist sovjetom, ker s tem preneha japonski pritisk na Vladivostok. Japonska nasprotno „pa ima več koristi od kitajskega juga, kakor' od osvajanja na mrzlem severu. Sofijsko mnenje o berlinskem sestanku L. v » ,* v Ameriški komentarji o sestanku BOSTON, 14. novembra. »Christian Monitod« j&vljpj 0b obisku Mo-^bva v- Berlipu je- treba naglasiti,- -da t°Vjetsko Rusijo predvsem zanimajo Dar* anele, kot izhod iz črnega morja v-Sre-°zemljg. Dalje je Moskva zainteresirana ^ Suezu in Gibraltarju, ki ju ima v po-Anglija. Anglija ni vodila na Bliž- njem vzhodu nikoli preveč prijateljske politike do sovjetske Rusijo. List je mnenja, da bo Nemčija pristala na koncesije sovjetom v pogledu Dardanel. Sovjetska Rusija pa bi za protiuslugo zagotovila turško nevtralnost. Drugo vprašanje, o katerem razpravljajo v Berlinu, je, kako bo s sovjetsko ekspanzivnostjo k Perzlj- SOFIJA, 14. nov. Reuter. Bolgarski tisk, ki se sicer -odkrito zavzema za politiko držav osi, pričakuje od nemško-sovjetskih pogajanj v Berlinu novo razmejitev interesnih področij med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. V ostalem je bolgarski oficielni tisk istega mnenja kakor »Gorriere della Sera«, ki pravi, da bo Sovetska zveza ostala še dalje nevtralna v sedanji vojni, kar pa vendarle ne izključuje možnosti načetja vprašanja Dardanel. Po mnenju ameriških in angleških krogov v Sofiji ni izključeno, da se bo obnovil stari načrt, da' Nemčija reorganizira sovjetsko industrijo. Sofijski Ust »Zora« opozarja na to, da je Sovjetska zveza zahtevala lani od Turčije, da ji ta izroči Delkos in Kanakale na Bosporu ter neka področja na Kavkazu. Po mnenju omenjenega lista so te sovjetske' zahteve še vedno v veljavi In predstavljajo za Turčijo nevarnost, ki ji stalno grozi, obenem pa tudi podlago za sovjetsko-turški sporazum. c ’ ANGLEŠKI NAPAD MED BANKETOM NEW Y()RK, 14. nov. CBS. Nemški krogi pravijo, da so sinoči Angleži poizkušali z bombniki motiti banket, k! Je bil prirejen Molotovu. Molotov Ift njegovi gostje so ostali v sovjetskem poslaništvu, dokler ni bil konec alarma. Britanska letala se niso pojavila ifdd centrom mesta, pač pa je nastalo več požarov v predmestjih. Cesarska konferenca v Tokiu TOKIO, 14. uov. DNB. Agencija Do-mej poreč", da ie bila včeraj v cesarski palači v Tokiu dveurna konferenca, katere se je udeležil tudi cesar. Mimo drugih so bili navzočni predsednik vlade knez Konoje, šel glavnega admiralskega štaba knez FuŠimi, šef glavnega armadnega štaba general _Šugijama, zunanji, vojni in finančni minister, kakor tudi predsednik tajnega državnega sveta. Ob priliki te konference je dal tajnik Tomitu zastopnikom tiska izjavo, da se je cesarska konferenca po podrobnem razpravljanju o vseh aktualnih problemih Madžarskega zunanjega ministra Ulioda malih ‘narodov bo v bodoče odvisna od njihovega razmerja do velikih — Madžarski je do ocena kot enakopravni sili velika naloga — Odnošaji z Jugoslavijo so prijateljski.- ^ j ^VniMpgSjA. i uov. Ml V svo- ^ govoru' pred M^fameritom’’ je grof -nSfe- izjpvil. da je Madžarska s pomoč- v* r. % • i v ^ osi, ki bodo skušale prej ko mogoče končati'vojttO. Okrepitev sil osi pomeni tudi večjb moč Madžarske, tako, da se nimamo ničesar več bati. Glavna naloga Madžarske je, da svoje sile še bolj zbere in da se pripravi na čas po vojni, ko bo v moralnem ln gospodarskem pogledu sodelovala pri novem redu Evrope. Naloga general Antonescu gotovo spoznal, da je koristno vzdržati dobre odnošaje z Madžarsko, ki bo s svoje strani prispevala k znosni atmosferi in zaključila pravičen sporazum glede manjšinTie le na papir* jur nego tudi v resnici. Z Jugoslavijo ostanejo dobri odnošaji nove Madžarske je tem lažja, ker jo pri neizpremenjeni. Madžarski narod točno tem podpira ne le vladna stranka, nego; in popolno odgovarja nd občutke jugo-tudi opozicija, ki se naslanja na načela j slovanskega naroda. Upamo, da bodo sodelovanja s silami osi. Usoda malih na- j odnošaji s Slovaško postali še boljši. S rodov se v bodoče ne bo odločala po njih i sovjetsko Rusijo smo v korektnih stikih medsebojnih odnošajih, nego po njih sti- in bomo svoje gospodarske zveze z njo kih z velikimi silami. In to je važno.« j še poglobili. Madžarska z velikim zanimanjem zasleduje razvoj Petainove Fran-Romunski tisk vodi še vedno ostro cije in upa, da bodo stara nasprotstva kampanjo proti dunajski arbitraži. Toda, skoro izginila. Z okrepljeno silo držav prepričan sem, da bo morala Romunija osi se madžarski narod, je ponovno na-izprevideti, da je bolje, sprejeti roko. ki glasil Csaky, čutj dovolj močnega, da iz-jo nudi Madžarska in s skupnimi napor, vrši svojo težko nalogo na jugovzhodu zaceliti rane. Romunija lahko postane Evrope. Vloga prvega med enakimi v po« pajbogatejša država Evrope in s pošte-, donavskem bazenu terja od Madžarske nim sodelovanjem lahko najde povsod napornega dela in velike žrtve. Hitler in M - — prijatelje. Dejstvo, da je Romunija za- . Nemčije in Italije ne le ohranila svoje prosila za nemške inšpektorje za vojaška ampak jih je tudi znatno razširila vprašanja, je za nas dokaz, da hoče po-l# šorčena vojna se nadaljuje in nam na- stati država reda in miru na jugovzhodu Ra> da se še tesneje naslonimo na sile!Evrope. Po svojem obisku v Rimu bo Mussolini se trudita, da z novim redom v srednji in jugovzhodni Evropi ustvarita nove pogoje za mirno sožitje. 7,ato je absolutno potrebno, da ima Evropa v sredini močan center držav.« sporazumela glede .vseh vprašanj, ki se tičejo japonsko-kitajskega konflikta. ŠANGHAJ, .14. novembra. CNP- Japbfl' ska se pripravlja na zavzetje pozicij, id jih imata v Aziji Francija in VfiUka Britanija. Govori se tudi, da je pri&o. do načelnega sporazuma med Japonci »n sovjeti glede razdelitve interesnih sfer v HONGKONG, 14. nov, Reuter, g«, ve. steh lista »China Maila« so dospeli pred Saigon japonski vojni brodovi in vojaške transportne ladje, pripravljene na izkr. canje. ŠANGHAJ, 14. novembra. CBS. Na otok Hainan so pripeljali. Japonci veliko vojaštva. Od tod naj bi bil uperjen napad na angleške posesti v Aziji. BOMBE NA BURMANSKO CESTO TOKIQ, 14. novembra. DNB. Japonska letala so bombardirala cesto iz Burme in mesto Junah. Več vojaških naprav je razdejanih. V Junanu je trajal alarm šest ur. Ameriška letala za Anglijo : WASH1NGT0N, 14, nov. QNf»,. Veliki Britaniji je bil odstopljen nekoliko starejši, vendar visoko efektni tip bombnikov,, ki so bil j doslej v ameriški vojski. Bombniki so ge v angleških rokah, O konstrukciji ter udarni moči teh bombnikov n! še ničesar znanega, ker'je vse stroga tajnost. WASHINGTON; 14. novembra. Reuter, Računajo, da bodo USA še pred Božičem poslale 40 orjaških »letečih trdnjav« v Anglijo. V drugi polovici decembra bo na račun Veljke Britanije zgrajenih nadaljnjih 100 orjaških letal za .bombardiranje. * * ' . . f-' - -x, »Ar EKSPLOZIJE V AMERIKI - WASHINGTON, 14. hov. CBS, Predvčerajšnja eksplozija v vojaški tovarni v Ncw Yerseju jč terjala 14 mrtvih ter 26 ranjenih. „ ROOSEVELT NI POSLAL POSLANICE PAPEŽU WASH!NGTON, 14. nov, Uradno se demantirajo vesti, po katerih naj bi bil prezident Roosevelt poslal pajpežu posebno mirovno poslanico. Poročila z evropskih in afriških bojiš! Koncentracija pomorskih sil osi na Atlantiku — Letalski napadi Nemcev na Anglijo in Angležev na Nemčijo — Na grškem bojišču priprave za italijansko ofenzivo — Galabat zopet angleški RIM, 14. novembra. GBS. Rimski tisk piše o koncentracijah nemških in italijanskih pomorskih sil v severnoatlantiških oporiščih, iz katerih naj bi se začela poostrena blokada Anglije. Virginio Gayda piše v »Popolo d’ Italia«, da ope-rirajo sedaj italijanske podmornice v Atlantiku ter so sedaj bolj na severu. NEMŠKA VOJNA POROČILA BERLIN, 14. nov. DNB. Nemški hitri bombniki so včeraj napadli London in najjužnejšo Anglijo. Čeprav je bilo slabo vreme, so nemška letala z uspehom napadla tovarne, železniške naprave, posebno ob obali. Vržene so bfie bombe težke, ga kalibra. Angleška lovska letala so sku šala bombardiranje preprečiti, toda niso uspela. V bojih je bil sestreljen ea »Hur-ricane«. Dve drugi letali sta bili tako po’ škodovani, da nista več za porabo. Eno nemško letalo se ni vrnilo. BERLIN, 14. nov. DNB. Posamezna angleška letala so skušala sinoči napasti Berlin, a so jih protiletalski topovi zavr- LONDON, 14. novembra. Reuter. Angleška admiraliteta je včeraj objavila uradno, da je angleška mornarica napadla italijansko pomorsko oporišče v Tarantu (Toronto) in zadala italijanski mornarici hud udarec. V noči od 11. na 12. nov. so letalske sile angleške mornarice napadle v Tarantu zbrano italijansko vojno bro-dovje. Na podlagi fotografij izvidnikov je ugotovljeno, da so eno izmed italijanskih linijskih ladij tipa »Littorio« bombe močno poškodovale. Ladja leži nagnjena in deloma pod vodo. Druga linijska ladja razreda »Cavour« je prav taiko nasedla na dno in je razen zadnjega dela vsa v vodi. Poškodovana je bila dalje še tretja linijska ladja enakega razreda. V notranji luki ležita nagnjeni dalje dve italijanski križarki, dve pomožni vojni ladji pa ležita s krmo pod vodo. Cela italijanska vojna mornarica je imela doslej 6 linijskih ladij. Sedaj razpolaga samo še s tremi. Neka angleška podmornica je pa napadla v Otrantski ožini med Italijo in Albanijo neki italijanski vojni transport in potopila neko 3000tonsko tovorno ladjo, drugo BUKAREŠTA, 14. nov. ZPV. V Bukarešti je še dalje vse življenje pod vtisom katastrofalnega potresa. Tudi več ulic, zlasti v sredini mesta, je še vedno zaprtih za promet, ker grozi nevarnost, da se bodo mnoge poškodovane hiše še porušile. Iz teh hiš se je moralo vse prebivalstvo izseliti. Dela pri razkopavanju palače »Carftona« najbrže še do konca tega tedna ne bodo končana. Ruševine so visoke več metrov. Pri delu so zaposleni romunski in nemški vojaki, legionarji, gasilci in rudarji. Rudarji so zaposleni posebno pri kopanju rovov v podzemlje, kjer so bili, 'kakor znano, zbrani prebivalci palače, katerim se je posrečil umik v obe kleti. Vendar ni prav nofoe- nili. Britska letala so mogla preleteti le predmestja prestolnice in odvreči bombe brez vsakega cilja. Bombe so padle na stanovanjske hiše. Nastali so požari, ki so pa bili kmalu udušeni. BERLIN, 14. nov. DNB. V minili noči je vihrala nad Kanalom huda burja z nevihto. Kljub temu so nemška letala do. segla London in povzročila v severno-zahodnem delu mesta večja razdejanja. Težke eksplozije je bilo opaziti v dokih. Močan napad je imel tudi Liverpool ter mesta ob Kanalu. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 14. nov. Reuter. V Londonu je bilo sinoči poškodovanih nekaj hiš, pa poškodovala. Pred Tarantom so Angle ži izgubili le dve letali. V noči od 11. na 12. t. m. je del angleškega bojnega bro-dovja zopet napadel neki italijanski konvoj, namenjen za Albanijo. Ena oskrbovalna ladja je bila potopljena, na dveh drugih je pa izbruhnil požar, četrta je pod zaščito dima pobegnila. Od obeh rušilcev je bil najbrže eden tudi poškodovan. Angleške ladje niso bile poškodovane. Včeraj je podal o teh dogodkih poročilo v spodnji zbornici tudi ministrski predsednik Churchill. Poročilo je pričel z besedami: »Imamo dobre novice za vas.« Parlament je Churchillovo poročilo navdušeno pozdravil. LONDON, 14. nov. CBS. Vsa Anglija je z velikim veseljem sprejela včerajšnji govor Churchilla, ki se je nanašal na pomorske uspehe angleške mornarice in letalstva v Sredozemlju. Admiraliteta je v teku 24 ur javila, da je bilo potopljenih ali poškodovanih 12 italijanskih ladij. Glavni napad je bil v ponedeljek ponoči. V torek se je videlo, da sta uničeni dve oklopnici in verjetno tudi tretja, dve kri- nega upanja več, da bi bil kdo v omenjenih prostorih še živ. Tamkaj zbrani so umrli strašne smrti, ker je, kakor domnevajo, prostore zalila tudi voda. Pri razkopavanju ruševin naletavajo vedno znova na že razkrajajoča se trupla ponesrečencev. Razen v prvem dnevu izvlečenih 84 ranjencev se je posrečilo izkopati do včeraj 81 mrtvih. Po splošni sodbi je pod razvalinami še okoli 70 mrtvih. Obla-stva so prepovedala vsako nadaljnje poslovanje gradbenemu podjetju, ki je zgradilo to palačo. Kralj Mihael je že dvakfat osebno obiskal razvaline »Carl-tona« in si ogledal reševalna dela. Tudi ministrski predsednik Antonescu je še tik pred svojim odhodom v Rim obiskal prav tako v vzhodni Angliji. Drugod je bilo malo napadov ter tudi malo žrtev in škode. LONDON, 14. nov. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so sovražna letala bombardirala dve mesti v grofiji Kentski. Poškodovanih je nekaj hiš, bilo je tudi nekaj ljudskih žrtev. V zraku je bilo več bitk, posebno nad Kanalom. Aktivnost iemških letal ni bila posebno velika. V Londonu je bila poškodovana neka cerkev na Trafalgar Square. V kripti je bilo blizu 600 oseb, toda ni bil nihče ranjen. ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 14. nov. CBS. Uradno poročilo pravi, da so italijanske čete v Epiru odbile grški napad v bližini albanske meje. Italijansko letalstvo je izvršilo težke bombne napade v okolici Prespanskega jezera. žarki, dve ladji, ki sta bili določeni za spremstvo, nadalje 3 oskrbovalne ladje in en rušilec. V bojih je Anglija izgubila 2 letali. Bitke so bile v Otrantskem prelivu ter v Tarentu. V Otrantskem prelivu so angleške lahke pomorske edinice napadle italijanski konvoj, ki je bil namenjen v Albanijo. Napad na Tarent pa so najbrže izvršila letala z neke matične ladje za letala. Churchill je dejal, da so verjetno sedaj samo še tri italijanske oklopnice v aktivni službi. NEW YORK, 14. nov. Reuter. »New York Times« pišejo, da gre vest o Tarentu po vsem svetu. Pravi, da je sedaj dobil duh Nelsona in Drakea krila. »New Y:ork Herald Tribune« piše, da se bodo te detonacije slišale v Tokiju, Moskvi in Ankari. RIM, 14. nov. ZPV. Uradno demantirajo kot izmišljeno vsa angleška poročila o uspehih angleškega napada na Taranto. Resnica je le to, kar je bilo z italijanske strani že uradno poročano, da je bila ob tej priliki poškodovana ena sama italijanska ladja. GRŠKA IN ANGLEŠKA POROČILA ATENE, 14. nov. CBS. Sedemnajst dan vojne na Balkanu je bil v znaku re‘ organiziranja italijanskih čet, ki so s® pomaknile proti severu z ene strani {ef pojačanja obmejnih postojank, v priča* kovanju napada, z druge strani. V dežuje in sneži brez prestanka. Okoli 5®” vojnih ujetnikov je prispelo v Atene. ATENE, 14. nov. CBS. Angleška « grška letala so izvršila napad na cesto proti Argirokastru in Draču. Ponekod s« bijejo boji na albanskih tleh. LONDON, 14. nov. CBS. AnglešP bombniki so zažgali petrolejski tank v Bariju ter napadli Drač in Valono. GALABAT ZOPET ANGLEŠKI KAHIRA, 14. novembra. Reuter. Ga' labat v Sudanu je po novem zavzetju s strani angleških čet trdno v angle' ški posesti. Weygand je zvest vichyski vladi BERLIN, 14. nov. Stefani. V zvezi z nekimi informacijami agencije Reuter o bivanju generala Weyganda v TunizU* naglašajo v Berlinu, da gre le za fantastične izmišljotine in manevre nasprotnikov, ker je postopanje generala Weygan* da nasproti vladi v V>chyiu vseskozi 1°' jalno. Weygand je v afriških kolonijah predstavnik vichyjske vlade. Nov uspeh generala de Gaullea ŽENEVA, 14. nov. DNB. Iz Vichyja javljajo, da so zdaj prekinjene zveze tudi s Port Gentilom, drugo luko v GabonU» delu Francoske Ekvatorialne Afrike. Upot nim silam generala de Gaullea je usp^o polastiti se mesta, ki je prav tako izoli' rano, kakor Libreville. PRESKRBA JAPONSKE Z BENCINOM BAT AVI A, 14. novembra. CBS. Dosežen je petrolejski sporazum med Japonci in holandsko tvrdko »Royal Dutch« tef ameriško »Standard Vacuum«. Japonska bo dobila na leto 1,800.000 ton petroleja iz Holandske Indije. Od te količine ji bo dobavila 1,300.000 ton neka japonska družba ni Javi, ostalo pa obe omenjeni družbi. GRADNJA BOJNIH LADIJ V US* NEW YORK, 14. novembra. DNB-Mornariški minister Knox je dejal, bodo USA imele 1941. leta 26 novih vojnih ladij, med njimi dve oklopaiid in en nosilec letal. NAGLA SMRT BOUTELOUPA PARIZ, 14. nov. Havas. Francoski novinar Bouteloup, ki je vodil generalno kampanjo proti prostozidarjem, je nenadoma an.rl. Policija vodi preiskavo, truplo so obducirali. HELINGWORTOVA IZGNANA IZ ROMUNIJE SOFIA, 14. novembra. DNB. Dopis' nica „DaiIy Expressa“, ga. Claire He-lingvvort, ki je nedavno dospela i* Romunije v Bolgarijo, je Inla zaradi netočnega poročanja izgnana iz države. DEQOUX NI ODSTOPIL ŠANGHAJ, 14. novembra. Reuter. Uradno demantirajo vesti, da jc gu-verner francoske Indokinc Deqou* odstopil. ČILSKI BAKER ZA JAPONSKO - NEW YORK, 14. novembra. Tass-Agencija „ Associated Press" ugo La vi ja na nedavno izjavo čilskega notranjega ministra, da kupuje Japonska v ČilejU normalne količine bakra, da so te koJ ličine, od kar traja evropska vojna, daleč presegle prvoHno mero. Curih, 14. nov. Devize: P arh 9.75» London 17.10, Newyork 4.31, Milano 21.7754, Berlin 172.50. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in vetrovno. Včeraj je bil*1 maksimalna temperatura 14.4, danes minimalna 3.7., opoldne 15. Nasledki potresa v Romuniji Ruševine „Carltona" bodo odkopane komaj prihodnji teden — Pod ruševinami je še vedno okoli 70 trupel — Položaj v področju petrolejskih vrelcev — Usoda finančnega ministrstva in državne opere — Novi manjši potresni sunki Zastoj v sovjetsko-japonskih pogalanjih TOKIO, 14. nov. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva ie izjavil, da japonski veleposlanik Tatekava v Moskvi ni imel v zadnjih dneh nobenih novih razgovorov s člani sovjetske vlade. Njegov zadnji obisk pri zunanjem koml- SPREJEM ANTONESCA V POSTOJNI TRST, 14. novembra. Stefani. General Antonescu je dospel sinoči ob 22.50 na obmejno postajo Postojno, kjer so ga pričakali višji uradniki Italijanskega zunanjega ministrstva ter romunski poslanik pri Kvirinalu. sarju Molotovu je bil oni dne 30. oktobra. Na vprašanje, ali je Tatekava poslal zadevno kaka poročila, je diplomat izjavil, da je poročila sicer poslal, da pa so kratka in brez posebnega pomena. BUKAREŠTA, 14. nov. »Universul« piše, da je bila pot generala Antonesca v Rim potrebna in se ni mogla več odlagati. Antonescu bo razpravljal v Rimu o odnošajih Romunije do novega reda v Evropi. nekatere najhuje prizadete kraje. Ob tej priliiki se je general Antonescu osebno prepričal o izvajanju izdanih ukrepov za odstranjevanje nasledkov katastrofe. Kolikor je bilo doslej ugotovljeno, potres ni težje poškodoval petrolejskih vrelcev In pridobivanja nafte. Med drugimi močno poškodovanimi palačami v Bukarešti je tudi finančno ministrstvo. Palačo so morali izprazniti. Državna opera je tudi tako poškodovana, da je najbrže sploh ne bo več mogoče popraviti. Za enkrat je zaprta. BUKAREŠTA, 14, nov. Reuter. V Bukarešti in po ostalih krajih Romunije je bilo zopet več, toda le šibkejših potresnih sunkov. Odstop mehiških baz Ameriki ? MEXlCO CITY, 14. nov. CBS. V vojaških in pomorskih krogih se neuradno govori, da so USA in Mehika podpisale obrambni sporazum, po katerem naj bi Mehika prepustila pomorske in zračne baze. Baje je ta sporazum v največji tajnosti podpisal 27. oktobra v VVashing-tonu mehiški veleposlanik don Francisco 1 Castillo Najera. LAVAL ZOPET V PARIZU LYON, 14. nov. Havas. »Temps« piše, j daje Laval po dvodnevnih posvetovanjih [z maršalom Petainom odpotoval v Pariz. Angleške operacije na Sredozemlju Angleški napad na italijansko vojno ladjevje v Tarantu in na zvezne ladje med Italijo in Albanijo — Izjava Churchilla v parlamentu — Italijanski demanti Tare ni ima za seboj burno preteklost Ustanovili so ga Grki — Zaporedoma je menjavat gospodarje in bil pr>v krcavanje — Danes ;e za Spezzio najmočnejša baza italijanske vojne mornar ce Tarent, Taranto to je središče enako poimenovane italijanske province ter ima 117.722 prebivalcev. Leži v zavetju Ta-rentskega zaliva, s katerim ga veže umetno zgrajeni kanal, preko katerega vodi premakljiv most. Je sedež škofa, vojaškega poveljstva in mornarice. Stara stolnica je bila zgrajena najbrž že v 4. stol. po Kr Posebno znani meteorološki, geofizični in pomorsko-biološki zavod. Luka spada za Spezzio med najpomembnejše baze italijanske vojne mornarice, Veliko letališče, mornariški arzenal, ladjedelnice in doki povzdigujejo živahnost mesta, ki ima tudi cvetočo trgovino po Sredozemlju. Zanimivo je, da so stari Tarent um ustanovili prvi naseljenci spartanskih Gr- kov v Italiji že v 8. stol. pred Kr. V 5. stol. pr. Kr. je postal Tarentum prvo trgovinsko središče na italijanskih tleh. Pod vodstvom filozofa Arhitasa je bilo mesto na višku tja do srede 4. stol. pr. Kr. Pozneje je moralo stalno klicati grške vojskovodje na pomoč proti vedno večjemu pritisku Rimljanov. Tako se je udeležil Tarent tudi Pirovih pohodov proti Rimu, ki je na italijanskih tleh dvakrat premagal Rimljane. Druga zmaga je bila izvojevana s tolikšnimi izgubami za Pira. da je slednji vzkliknil izrek, ki se še danes uporablja kot simbol za »Pirove« zmage:' »Še ena taka zmaga in izgubljen sem!«. Stari Tarentum so 272. podjarmili Run-ljani. Leta 494. so ga zasedli Vzhodni Goti, 540. pa Bizantinci. Od 675. do 856. so tu gospodarili Longobardi, 887. so ga imeli v rokah Arabci. Leta 929 so se v njem spet zasidrali Bizantinci, 1063 ga je priključil Robert Guiscard južnoitali-janskemu normanskemu kraljestvu. Od tedaj dalje je delil Tarent usodo Italije. Tarent je tedaj na jugu Italija tipično mesto, ki so mu dali tujci življenje in ki je stalno menjavalo gospodarje. Je mamljiva luka za izkrcavanja tujih sil, kakor kaže zgodovina. Zdaj je izpostavljeno pomorskim in letalskim napadom z grške strani, saj je oddaljeno mesto komaj nekaj nad 200 km zračne črte od Krfa, 400 km od velikih grških letališč v Tesa-liji in le nekaj nad 800 km od baz angleške vojne mornarice na Kreti. Moderne plavajoče trdnjave Italije Zgraditev italijanske vojne mornaric« je bil najponosnejši cilj Mussolinijeve Italije. Vlada je z velikimi napori postavila ladjevje, ki naj podpre kolonialno politiko imperija. Gradnja je terjala velike žrtve, ker Italija nima surovin, potrebuje mnogo pogonskega goriva, ki ga mora uvažati. Tudi niso nje bogastva tolikšna, da bi mogla brez škode za gospodarstvo žrtvovati ogromne vsote za premočno sredozemsko mornarico, kakor si je to lahko privoščila Anglija. Italija ima danes sedem linijskih bojnih ladij. Dve, »Cavour« in »Giulio Cesare« sta zastareli, zgrajeni sta bili 1914/15. obnovljeni pa 1937. Tudi tretja oklopnica je zastarela. Modernega tipa pa so one Vrste »Littoria«, ki jih omenja zdaj angl eško poročilo ob napadu na Tarent. Te so »Roma«, »Impero«, »Vittorio Veneto« in »Littorio«. Vse so bile zgrajene po letu 1936 in predstavljajo višek mornariške tehnike. Njihova tonaža znaša po 35.000 ton. Stroji razvijajo 130.000 konjskih sil in se kurijo z nafto. Brzina ladij je 56 km na uro, tako da spadajo med najhitrejše oklopnice na svetu. Oborožene so z 9 topovi kalibra 38 cm, ki streljajo skoraj 40 km daleč ter z 12 topovi kalibra 15.2 cm. Prav močna je tudi njih protiletalska artilerija. Vsaka ladja ima na krovu tudi tri letala. Dolge so te oklopnice po 236 m to po 32m široke; posadka na vsaki šteje blizu 1300 mož. Oklopnica »Conte di Cavour« je bila zgrajena leta 1911, a pozneje povsem modernizirana. Njena tonaža znaša 23.622 ton. Stroji razvijajo 75.000 konjskih sil in 70 km na uro. Oborožena je z 10 topovi kalibra 32 cm in 12 topovi kalibra 12.5 cm ter seveda s protiletalsko artilerijo. Na krovu ima dve letali, dolga je 186 m in široka 28 m, posadka šteje 1040 mož. V razredu križark A, blizu 10.000 ton, poseduje Italija 8 križark, od katerih je ena zastarelega tipa, tri so iz let 1929-33, štiri tipa »Zara« iz 1. 1931-32. Italija ima 12 križark tipa B, med 3000 do 8000 ton. Dve ostali križarki sta prestari za moderno bojevanje. Rušilcev ima Italija 56, torpedovk pa 72. Močno je podmomiško ladjevje, ki šteje 108 edi-nic. Med torpedovkami je pa tretjina starih ladij. Modernejšega kova je 80 torpednih čolnov. Dr. Andres o trgovini z Nemčijo Trgovinski minister dr. Andres je v berlinski znanstveni reviji »Die Deutsche Volkswiirtschaft« napisal članek o trgovinskih stikih obeh držav ter med drugim naglasil, da »se je jugoslovanski izvoz v Nemčijo po 1,-1934 vsestransko izpopolnil ter se ne omejuje le na nekatere proizvode poljedelstva in rudarstva. Jugoslavija je v zadnjih šestih letih v vse večjem iznosu krila nemške potrebe v raznem blagu. V trgovinskem sporazumu obeh držav se je upoštevala obojna struktura zemlje, ki se med seboj dopolnjuje. Jugoslavija je tako dobila zagotovljeno tržišče, kjer ima pov oljne cene. Po znani nemški rečenici, če ima kmet denar, da ga ima ves svet, je takšna gospodarska politika poživila Jugoslavijo, kar je koristno tudi za Nemčijo, ker je kupna moč Jugoslavije za nemške proizvode tudi narasla.« Madžarski spomin na beograjski ukor Cerkev v Nemčiji Kljub vojni se cerkveno življenje v Nemčiji nemoteno razvija dalje. Evangeljska cerkev ima 20.000 občin s 16.000 duhovniki in 26.000 uradniki. Za notranje misije je na razpolago 9300 ustanov s 47.860 dijakoni, 20.000 sestrami in 1600 misijonarji. Katoliška cerkev pa ima v Nemčiji 48 škofij s 33.000 člani višje duhovščine. Nemške univerze so katoliški cerkvi na razpolago za izobrazbo naraščaja, izven teh je še šest samostojnih cerkvenih ustanov. I>ržava prispeva za obe veri blizu 500 milijonov mark na leto. Budimpeštansiki listi se spominjajo te dni dogodka, ko je 7. novembra 1918 sprejel francoski general Frandhet d’Es-peray v Beogradu odposlanstvo madžarskega naroda. Francoski general je v imenu zaveznikov odgovoril deputaciji poraženega naroda takole: »Thokoly, Rakoczi, Kossuth so imena, ki jih '■'sak Francoz s spoštovanjem izgovori. Madžarski, ki je predstavljala ta imena, je izražala Francija vselej vse simpatije tja do 1. 1867, ko se je vpregla v nemški voz in postala zaveznik osvajalnih tendenc. Proti tej Madžarski so bili narodi antante sovražno nastrojeni. Zdaj mora deliti usodo Nemčije. Z njo ste korakali, Madžarska bo morala zato tudi nositi pokoro in plačati. Kaj mislite, da bo Francija mogla pozabiti, na kaikšen način so jo vaši listi sramotili?« Res smo korakali z Nemčijo od 1. 1867 dalje, ugotavlja budimpeštanski tisk. Francoski general je imel v tem prav. Toda, tudi po kratkotrajnih epizodah Ka-rolyijeve in Bela Kunove dobe smo ostali zvesti nemškemu narodu. Skoro sto let sem je politika Madžarske naklonjena idejam, ki jih zastopata sili osi. Besede francoskega generala so bile s stališča antante res upravičene, toda Vsakodnevna nega zob mora postati za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok. slednja ni nikoli pozabila s političnimi kombinacijami zavirati razvoj nemškega, italijanskega in madžarskega vpliva na prirodnih tleh Podonavja. V nekaterih deželah tega prostora se je podpihoval pretirani nacionalizem, ki je bil naperjen proti Nemčiji in Madžarski. Hoteli so vpreči Madžarsko v isti voz. Toda Madžarska, ki je 1918 prevzela nase kazen antante, je ostala dosledna svojini smernicam in zdaj lahko z vse drugačnimi občutki zre na značilen dogodek pred 13 leti v Beogradu.« S sadovi sporazuma so Hrvati zadovoljni »Hrvatski Dnevnik« piše v uvodniku, da je dr. Maček uvedel v hrvatsko kmečko politiko praktični duh, ki žanje sadove. Ni še doseženo vse, toda tudi ne bo opuščen dokončen cilj. Gotovo pa je, da je dr. Mačkova zasluga, da more hrvatski narod v miru izvajati svojo gospodarsko in kulturno politiko. Preprečil je mnoga zla, ki bi se zrušila na narod, če bi ne bilo njegovega razboritega posredovanja. Priznati je treba, da je bilanca politike sporazuma od avgusta dalje aktivna za Hrvate. Upravičeni smo, verovati tudi dalje, da bomo dosegli svoje uspehe. Z zaupanjem v svojega voditelja lahko s polno vero gledamo v bodočnost, ki bo lepša in nam prinesla še vse ono. kar lahko s svojimi silami ustvarimo.« Organizacijo nemških poljedelcev snuje Kulturbund, da bi tako okrepil kmečke vrste svojih pripadnikov. Za pospeševanje turizma med Slovaško in Hrvatsko se zavzema »Hrvatski Dnevnik«. Treba je storiti vse, da bo drugo leto priliv turistov iz Slovaške v Hrvatsko velik. Slovaška republika in Hrvatska se idealno dopolnjujeta v turističnem pogledu. Za enotno organizacijo Nemcev v okviru Kulturbunda se zavzema nemška narodna skupina pri nas. Organizacija naj bi bila po zgledu v Nemčiji. Nemški "inženirji, • pravniki, arhitekti, tehniki, študenti vseh strok in obrtniki, vsi naj bi se organizirali v enotnem združenju, piše »Deutsches Volksblatt«. Gayda o vojni na Grškem in našem tisku Virginio Gayda, direktor »Giornale d’ Italia« piše o poročanju jugoslovanskih listov ter ugotavlja v zvezi z operacijami na Grškem, da bliskovita vojna ne more karakterizirati njih razvoj. Italija ni stopila proti Grčiji po dolgotrajni pripravi, medtem ko so bili Grki na vojno 1 Pripravljeni že davno. Imajo dovolj čet, Pa tudi oboroženi so zelo dobro. Gayda naglaša objektivnost poročanja jugoslovanskih listov ter zaključuje, da so vesti beograjskega tiska pohvalne. Italijani jih znajo ceniti. Beograjski politiki hočejo ostati ob strani intrig, ki se ne tičejo njih, naroda. Njih vesti so izraz duševnega stanja države in nam je zelo ljubo, da moremo to ugotoviti nele v zvezi s prisrčnim prijateljstvom, ki veže obe državi,, nego tudi glede nadaljnjega razvoja v j Evropi, v katerem se vsakemu narodu postavlja problem orientacije proti ostalim nacijam. Vlada in narod Jugoslavije sta se lahko prepričala, da Italija ne pomišlja na intrige proti njihovim nacionalnim Interesom. Italija vzdržuje resne in lojalne pozicije do njih.« gospodarske vesti Tildi ©banske ceste moramo izboljšati! Težko si je danes zamisliti napredek in razvoj narodnega gospodarstva in njegovo uspešno tekmovanje v svetu brez modernizacije cestnega prometa, ki je po vojni dobil ogromen pomen in ga dobiva z vsakim dnem še bolj. Veliki narodi gradijo na tisoče kilometrov razpredajoče se cestno omrežje in'uporabljajo takoj vse najnovejše ugotovitve m iznajdbe, samo da bi svoje ceste še bolj modernizirali. Ta, skoraj bi lahko rekli, mrzlična modernizacija cestnih zvez pa ima mimo drugega ogromni gospodarski pomen. Tega nam tu menda ni treba več dokazovati, dasi bi to po stanju naših cest nikakor ne bilo odveč. Vendar je nekaj znakov tudi pri nas, ki obetajo, da se to vprašanje ne bo več zanemarjalo tako kot doslej in da bo končno dosedanji polžji »tempo« vendar malo hitrejši. Nove pobude je dala konferenca v Splitu, ki se je bavila s cestnim problemom na področju banovine Hrvatske in deloma tudi izven nje. O tem smo takrat obširneje poročali, opozarjajoč na to. da moramo tudi v Sloveniji napeti vse sile. da bomo dobili prometni legi našega ozemlja odgovarjajoče cestno omrežje. Pri delu za napredek glavnih prometnih arterij na našem državnem ozemlju in še posebej v Sloveniji, pa nikakor ne bi smeli še v bodoče zanemarjati tudi one navidez neznatne in nepomembne prometne žilice, ki pa prav zaradi občutljivega značaja modernega gospodarstva lahko ohromijo in zavrejo njegov napredek tudi kljub nekaterim mogoče prav modernim cestnim zvezam. Brez skrbne nege teh prometnih žilic bi ostala tudi realizacija zamisli o modernizaciji cestnega iprometa dragocena pridobitev za tuji tranzit, koristila seveda tudi nam samim, vendar bi bili še vedno precej podobni lastniku hiše, ki je moderniziral svojo hi-. šo na ta način, da je dal zgraditi velika moderna okna, toda jih skrbno zapira in zastira, da ne bi sonce in zrak uničila tudi trohnobe in prahu, ki še vnaprej nemoteno ograža zdravje njegove družine. Take važne žilice, ki jih ne smemo prezreti, so občinska pota. Na njihovo zanemarjenost so opozarjali že ne samo domači glasovi, temveč je zaslovela tudi v nekaterih tujih potopisih. Mnogo je krajev, kateri zaradi tega nimajo razvitega tujskega prometa, čeprav imajo sicer zato vse pogoje. Prav tako niso brez precejšnje važnosti za državno obrambo. Največ škode pa povzročajo našemu kmečkemu poljedelcu, katerega z vsem njegovim gospodarstvom vsako leto ta-korpkoč redno ločijo za nekaj mesecev od sveta in predvsem tudi od trga za njegove pridelke. Po teli poteh je mogoče večinoma voziti le manjše količine pridelkov in še ti so v stalni nevarnosti, da se poškodujejo. Posebno v jesenskih dneh so te poti tako razmočene, da se že navadni kmečki vozovi do osi pogrezajo v blato in luže. Koliko trpi pri vsem tem kmečka živina! Koliko je bilo že slučajev, da je kmet po taki vožnji moral z žalostjo gledati, kako mu je zvrgia breja krava! Vse to je bilo že večkrat navedeno, najbolj pa poznajo prizadeti sami. Pa tudi državna administracija trpi pri vsem tem stanju, zato od izboljšanja občinskih cest v precejšnji meri zavisi tudi njena modernizacija. Vprašanje pa je, na kak način naj organiziramo delo za izboljšanje naših ob- činskih cest, da bomo dosegli boljše ie-zultate? Vsekakor smemo po vseh dose-j danjih izkušnjah smatrati, da kuluk za to | nikakor ni primeren. Praksa je pokazala | da je ta preživela fevdalna oblika orga-j nizacije dela neprimerna še za kraje, kjer j je bila v navadi že od nekdaj, še manj pa za naše kraje, ki so navajeni že na čisto drugačne metode dela in ki jih je že. davno zajelo mnogo naprednejše pojmovanje. Delo, če naj bo uspešno, ne sme niti vzbujati videza tlake. Posebno poglavje pa je izvajanje te obveznosti m neenakomerna razdelitev njenih bremen. Ne more biti pravilno, da davčni obveznik s 500 din letnega davka mora delati kuluk dva dni, davčni obveznik z 10.000 din davka pa po en dan na vsakih 300 nadaljnjih din davka. Pa še rnarsikaka nepravilnost pri izvajanju kuluka na vaseh je bila kriva, da sploh m predstavna resnega dela. temveč ;e zaslovel kot vzorec, kako se ne/ srne delati, če naj hna kako delo tudi svoj uspeh. Tudi občinske ceste pri nas bi morali graditi po pnp-cipu plačanega dela in to z mezdami, Ki so običajne pri sličnih delih. Občine imajo že nekaj sredstev za vzdrževanje vaških in občinskih poti. Potrebno je ustvariti na vsaki občini večje fonde, če na) dobimo končno malo boljše ceste tudi na ^ podeželju. Da bi zbrali več sredstev, predlagajo nekateri zasaditev vseh cest na občinskih tleh s koristnim sadnim drevjem, ki bi dalo vsako leto nove dohodke za cestni fond. Vanj pa naj bi se stekali tudi dohodki od najemnine za pašo ob vaških poteh, gmajnah itd. I a tudi od davkov, ki bi pa morali obremeniti občane premoženju primerno. . Le ena vodilna gospodarska ustanova Po dveh sestankih predsednika vlade z beograjskimi gospodarstveniki, o katerih smo že poročali, je imel včeraj Cvetkovič govor na sestanku tajnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic iz vse države, na katerem je poudaril tri vprašanja, ki so po njegovem mnenju zelo važna: 1. Dviganje cen, 2. vprašanje preskrbe, posebno z življenjskimi potrebščinami in 3. vprašanje uredb, ki so nastale kot posledica naglega dviganja cen. Pojavljajo se interesi proizvajalcev na eni m konsumentov na drugi strani, ki jih mora vlada urediti. Motnja v preskrbi z življenjskimi potrebščinami domače proizvodnje je nastala zaradi mednarodnih razmer. Psihoza glede potrebe preskrbe je nanesla velike motnje v naše gospodarsko življenje. V današnjih razmerah brez načrta ne more biti gospodarskega življenja. Vsi skupaj moramo, tako Srbi kakor Hrvati in Slovenci, voditi z enega mesta in po istih načelih celokupno naše gospodarsko življenje. Hotel bi samo popraviti napačno mnenje, ki se pojavlja in po katerem izgleda, da Hrvati žele nekako separatistično področje, skrb za svoje lastne razmere. Ena ustanova ali osebnost bo opazovala vsa naša gospodarska vprašanja. Organizirati moramo ustanovo ali določiti osebnost, ki bo na vse gospodarske probleme gledala z enega mesta in enako s stališča splošnih interesov. To bi bil program našega dela. Ta program bi moral imeti za končni cilj zboljšanje v teh hudih časih in bi moral biti tudi končni cilj gospodarskih krogov in vlade: omogočitev boljšega življenja in boljših odnošajev med proizvajalci in konsumenti. Vlada je pripravljena storiti vse, da se približa stališču predstavnikov gospodarskega stanu. Po govoru Cvetkoviča je vodil sestanek dr. Andres ter dejal, da je to le pred-konferenca za skupno sejo vseh zbornic, ki bo kmalu v Beogradu. Sestavljena je bila tudi posebna spomenica. O poslovanju začasne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov 30. okt. t. 1. smo v »Večerniku« priobčili daljši šifriran dopis z naslovom »Smotrna izraba razlaščenih veleposestniških gozdov«, kjer pisec med drugim navaja, da Začasna državna uprava razlaščenih gozdov ne polaga računov o svo jem delovanju, in je njeno gospodarjenje brez načrta. V našem dnevniku smo o tem vprašanju prinesli že več člankov, v katerih smo informirali čitatelje o delu Začasne uprave iz njenih lastnih poročil. Med drugim tudi članek inž. Cvetka Bo- žiča, prejšnjega njenega predsednika, ki ga je svojčas pr občil v »Gozdarskem vestniku«. Že iz tega ie razvidno, da je bil navedeni članek člankarjevo mnenje, ki smo ga prinesli sicer brez komentarja, kot nekatere druge. Danes naj navedemo še sledeče pojasnilo: Začasna državna uprava jc po pravilniku pod posebnim nadzorstvom banske uprave ter ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za gozdove in rudnike, katerima mora polagati obračune in poročila o svojem delu. Vsa- koletna komisija ministrstva pregleda njeno poslovanje !v gozdno-gospodan^ skem in finančnem pogledu. Poročilo o delovanju je bilo podano tudi na letošnjem zasedanju banskega sveta. Hrvaška mesta za večjo finančno avtonomijo Danes se je začela konferenca zastopnikov hrvatskih mest in mestnih finančnih strokovnjakov banovine Hrvatske v Zagrebu. Končana bo v soboto predpoldne, ko bodo predložene različne resolucije. Konferenca ima namen reševati vprašanja, ki tarejo hrvatska mesta, predvsem pa vprašanje finančne avtonomije, ki je nujen predpogoj za vsako mestno avtonomijo. Zato bo skušala najti primeren okvir, v katerem bi se mogla ta gospodarska nujnost hrvatskih mest primerno razviti. Predložen bo tudi poseben petletni načrt za reformo mestnih financ. Po podatkih, ki jih navajajo hrvatski listi v zvezi s konferenco, imajo hrvatska mesta danes skupno 439,130.870 din dolgov, proračuni znašajo 504.951.953 din, P"e' moženja pa imajo 1.503,329.937 din. g. Nacionalizirana je Jugoslovanska udrti-žena banka s sporazumnim odkupom vseh tujih delnic po domači skupini akcionarjev, ki sta jih prodali neka švicarska in neka angleška skupina. g. Velik skok cen dalmatinskih vin jc povzročilo veliko povpraševanje. Posebno draga so pelješka vina: belo po gradaciji mah-ganda za 58 do 60 din, črna do 14 gradov 9 do 10 din liter, navadna črna od 11 do 12 gradov po 46 do 48 din po gradu. Znatno je seveda povpraševanje tudi po drugih vinih in ga kupujejo kupci iz'Srbije in Slovenije. g. Preskrba Bolgarije s soljo je osiguratia- V Varni imajo 12 milijonov kg soli, ki je prispela iz SSSR, v Burgasu pa še večje zaloge morske soli, od katere je rezerviranih 10 milijonov kg za industrijo konserv in kož.. Odmaknila se je od okna. Pojdite, gospod! — ga jc opozoril sprevodnik. Jimniy je skočil s stopnice. — Kristini bi bilo vseeno, tudi če bi se ubil, — si je srdito dejal. — Če bi ne bilo njenega ponosa, bi mogla oba v Upton House. — Za vraga, _ je siknil Jimmy in odšel s perona. * Kar se je bilo zgodilo, je bilo za Kristino velikega pomena. Sama je sedela v kotu kupeja, kamor jo jc bil Jimmy po* spremil. Brez misli je zrla v risane kopa* liske reklame. Vseh sianj in načrtov jc konec. Z jim-myjem sta se razšla. Skoraj neverjetno se ji je zdelo, da bi se bila sploh kdaj poročila in da je v resnici njegova žena. Snela si je rokavico in se zagledala v poročni prstan. Vse je zdaj samo še pra* zen ničvreden simbol. Jimmy je nikoli m-imel rad. Vzel jo je radi tega, ker ni d°' bil one žene, ki jo je resnično ljubil. Ni jokala. Zdelo se ji je. da je že izjokala vse solze. Tiho je sedela. Vlak jo 1e nese! ua stari dom, kjer jc preživela toliko srečnih in lepih dni. kjer je bila srečna pred mnogimi leti — z Jimmy.ien1 Ghallbnerjem: Jimmy je brzojavil Gladys Leightnno-vi, ki jo bo zanesljivo čakala na poštah-Kdo ve. kai bo dejala Gladys. (Dali«-5 inja Olga ustanovila odbor za zimsko pomoč Ta ustanova bo služila revnemu prebivalstvu v vsej državi Kneginja Olga je sklicala ustanovno zborovanje delovnega odbora za zimsko Pomoč, katerega so se udeležili ministrski Predsednik Cvetkovič, podpredsednik ■ Maček, minister dr. Budisavljevič, soproga kraljevega namestnika dr. Perovičeva ter župani Beograda, Zagreba, Mirbljane, Maribora, nadalje župani ban- , "i mest in predstavniki večjih mest v državi. ■^e lani je kneginja Olga naslovila na •pavijane apel, naj se odzovejo na človekoljuben način ter podprejo akcijo za zimsko pomoč. Ugotovljeno je, da je imel a apel prav lep uspeh. Po nekaterih me-s*in so že ustanovili odbore za zimsko Pomoč, ki so dokaj uspešno delovali. Sedaj pa bo treba iti korak dalje. Nikdar ni , ‘a zimska pomoč pred težjo nalogo ka-A°r je danes. Zato je treba zastaviti vso avtoriteto in vse svoje sile, da to težko nalogo izpolnimo, kajti narod to od nas pričakuje. Kneginja Olga se je nato zahvalila za dosedanje delo ter pozvala vse, naj odločno začnejo s tem velikim aelom za dobro našega siromašnega ljud-"tva brez ozira na vse ovire, na katere bi utegnili naleteti. Kneginji se je nato zahvalil predsednik zveze mest beograjski župan J e v r e m Tomič. Poročila posameznih županov so pokazala potrebo sistematičnega dela zimske pomoči v njihovih delokrogih. Da bi se delo za zimsko pomoč moglo čim uspešneje razvijati, bo izdala vlada poseb no uredbo o pooblastilih občinam, da bodo smele po potrebi uvesti socialni davek za potrebe zimske pomoči. Poleg tega bo vlada dala tudi iz lastnih sredstev potrebno pomoč. Izdala pa bo v pri- meru potrebe še druge ukrepe. V prvi delovni odbor za zimsko pomoč, ki bo deloval za vso državo, so bili poleg predsednice kneginje Olge izbrani še ministrski predsednik Cvetkovič in dr. Maček kot podpredsednika, v odbor pa minister dr. Budisavljevič, Vera Perovičeva, beograjski, zagrebški in ljubljanski župan, Olga Ilič in dr. Relja A r a n i t o v i č. Ob zaključku seje je izdala kneginja Olga proglas na narod, ki so ga vsi prisotni vze;li z odobravanjem na znanje. Pomagajmo našim izseljencem! Narodni izseljenski odbor je imel redni letni občni zbor, ki ga je vodil ravnatelj OUZD dr. Jože Bohinjec. Na zboru so bile zastopane različne organizacije, ki skupno sestavljajo Narodni izseljenski odbor. Občni zbor je zlasti izčrpno raziftav-Ijal o sodelovanju NIO v Slovenski izseljenski zvezi. Sklenjeno je bilo, da odbor NIO v novi zvezi sodeluje po svojih zastopnikih v korist, izseljencev, ki so v teh težkih časih še bolj potrebni pomoči, kot kdaj koli prej. Novo izvoljeni odbor sestavljajo: predsednik dr. Jože Bohinjec, podpredsednik inž. Janko Mačkov-šek, tajnik Franjo Juvan, blagajnik prof. Fran Beran, odborniki docent dr. Stojan Bajič, urednik dr. Ravljen, Fr. Drenovec, J. Ambrožič, namestniki N. Potočnikova, dr. Br. Alujevič. Nadzorstvo tvorijo Joško Pogačnik, dr. Ivan Jančič in Joško Zemljič in namestniki R. Juvan, R. Pu-stoslemšek in A. Uršič. Sirene vznemirjajo Bitoljčane Zaradi topovskega streljanja z meje so *e po usodnih dogodkih še večkrat oglase sirene v Bitolju ter naznanile nevar-n°st. Tudi iz Djevdjelije prihajajo podobna poročila. Zato se je mnogo družin iz-seljlo iz mesta na deželo in v notranjost uržave. Vsi potniški vlaki, ki zapuščajo t°I'i, so nabito polni, ker se mesto prazni. Predvsem odhajajo na* deželo žene in otroci. Tudi dijaštvo je zapustilo Bitolj, ker so vse šole po bombardiranju zaprte. Gospodarsko življenje je zastalo, Ko podnevi naši lovci krožijo nad mestom, so ljudje mirni in takrat za nekaj časa popusti neprestana zaskrbljenost in nervoznost prebivalstva. Mutomerske ceste so dobile imena •e dni so se pojavile na ljutomerskih uhcah (cestah) nove rdeče napisne table ^ ‘meni posameznih ulic, cest in trgov. Ljutomer doslej namreč ni imel imenova-‘j1" ulic, ampak samo hišne številke. Se-“a2 pa jc občinska uprava tudi to zadevo rešila in dala glavnim in prečnim ulicam ‘mena naših velikih mož ter se je na ta !)acin tudi prleška metropola uvrstila nied druga naša mesta. Samo čudno se nam zdi, da najdemo |ePe ulice imenovane kot »cesta«, kar 'iudem ni všeč. Glavna cesta, ki vodi skozi mesto, se imenuje sedaj »Cesta kralja Aleksandra« Druga vzporedna cesta je Razlagova cesta. Cesta proti glavni postaji je Rakovčeva cesta, druga spet Trstenjakova cesta itd. Trg pred okrajnim glavarstvom je Glavni trg, dočim je pred cerkvijo Miklošičev trg. Oba trga veže kratka ulica nazvana »GottvveiBov venec«. GottvveiB je znan ljutomerski dobrotnik, ki je zapustil svoje promeženje ljutomerskim revežem. Iz takozvane GottweiBove ustanove sc črpajo viri za reveže. Ljubtšaasa »UČITELJSKA TISKARNA« V LJUBLJANI, '■i je bila pred 25 leti osnovana kot zadruga z omejeno zavezo, se je na letošnjem občnem zboru v smislu predpisov novega trgovskega zakona spremenila v delniško družbo in je kot taka zdaj vpi-Savna v trgovski register okrožnega sodišča. V upravnem odboru sta med dru-8lm sg. Janko Pogačnik, učitelj v Celju, ltl Ivan Womer, šolski upravitelj v Mariboru, Delniška družba je prevzela vso miovino tiskarne, ki je po bilanci koncem leta 1939 znašala blizu 2 milijona di Prozora in Rame, ki bo vezala Split s Sarajevom. Ta cesta bo za 45 km krajša od ceste, ki gre preko Livna, Bugojne in Travnika. Zrušek železniške proge pri Trbovljah >.ki se je pripetil v torek zvečer, je povzročil precej zastoja v železniškem prometu. Zrušek proge je povzročil podtalni izvirek vode. Sreča pri vsem tem je bila, da so ta del proge ravno popravljali in je bil označen s počasno vožnjo, če bi ** ^uaoaia uiicu * unujima ui- h * , : . . nariev. P0 bilanci je bilo poslopje v Fran- i’se nezgoda pripetila v času, ko bi pasiral eiškanski ulici ocenieno na 892.226 dinar-|ev, vredno pa je danes najmanj tri milijone dinarjev, kakor navaja poročilo a zadnjem poslovnem letu. . ,a Zaplenjene kože. Trgovec Dolič iz ,-lvna jc prišel v Ljubljano nakupoval su-'ovc kože. Ker jih je plačeval dosti dražje »ad maksimiranimi cenami, so mu jih lubijanski mesarji radi prodajali. Tako jc ™el na klavnici že velik kup govejih kož. j-a stvar pa je izvedela policija in jc olieu zaplenila vso lo zalogo, j a _ Vojaški prekleti konj in voz za mesto 'jubljano bo od 30. nov. do 1. decembra j.a konjskem sejmišču pri mestni klavni-'‘I. Pregledani bodo vsi konji in Vozovi, ‘al9 jih morajo lastniki brezpogojno prihajali kspregk'du, sicer lK) voj. kaz. zakonu. a Zaščitna šola, ki 'jo je ustanovit mc- ki je pričela s po- | -ije. ^.u' zaščitni urad. j kom |. ( m jc zaključila prva dva tc-'vija. ■ ■ 1 sl M 'ih Janko Vranjck. Vsem potrebna knjiga, ki je d o sl :o •j Ja, tn sicer gasilsko tehnicnogu in zdrav-.'^ioycncj njiSmo imeli, jc poljudno-strok kn»^ •nega. Obisk lec.ajov, ka- j na knjiga inž. kem. Jakoba Turka [, j j i ,'u[ . zakljuemli izpitov, so rusUinski^ ljudski in živalski prelirai f lo ee I a zadovoljivi CfSTa sarajevo-spi it skrajšana ZA 45 KM ' e dni ie bila dograjena in osposobljena Promet cesta od Mokronoga preko ■an ki izide z letošnjim izdanjem Vodniki: družbe. S to tehtno knjigo olvarja Vod kova družba vrsto poljudnih publikai ki bodo služile napredku naših najv nejših gospodarskih panog. Ce se še n včlanil med Vodnikovce, stori to neit doma! o Središče ob Dravi. V vsaki vasi se dogajajo poljske tatvine. Pri nas imamo nekaj, česar drugod ni, namreč še šoloobvezne vlomilce. Trije tički se. se dogovorili in na Vseh svetih popoldne, ko so bili tržani v cerkvi, odprli Šarovo izložbo in odnesli, kar jim jc v naglic* prišlo pod roke, drugič pa so vlomili zadnjo nedeljo. Odnesli so za več slo dinarjev’ razne drobnarije, ki so jo pozneje poskušali vnovčiti pri znancih. „Delar' je eden, dva pa sla vsak na drugem koncu oeste pazila. Trboveljski drobiž Koncerl delavskega pevskega društva „Zar|al' bo v nedeljo, ob 17. v Sokolskem domu. To je najagilnejši trboveljski pevski zbor, ki stopa pod taktirko gospoda Dolničarja Rudeta v deseto leto svojega obstoja. Občinske podpore društvom. Na zadnji seji občinskega odbora so bile odobrene podpore, krajevnim kulturnim, humanitarnim in drugim društvom v skupnem iznosu 14.100 din. Eelktrična napeljava bo podaljšana na Poselje in k Itaucku. Stroški so preračunani na 7000 dinarjev. — Sv. Katarina in Sv. Marko dobila elektriko. K stroškom za električni vod bo prispevala trboveljska občina 10.000 din. Spremembe na tukajšnjih šolah. Na meščansko šolo sta dodeljeni absolvirani filozofinji Vehovar Tatjana in Brečko Zofija ter absolventka Dr. Krekove višje gospodinjske šole Kosem Vida kot honorarna učiteljica. Od tod pa je bila premeščena na meščansko šolo v Tržič kot honorarna učiteljica absolventka istega zavoda Čada Ema. Mezdno gibanje, ki ga je vodilo le dnr delavstvo podjetja' Hauck, je bilo v prid delavstva uspešno zaključeno. Pogajanja s podjetjem jc vodila v imenu delavstva tukajšnja Zveza rudarjev Jugoslavije. Elektrifikacija Velike Nedelje Velika Nedelja doslej ni imela električne razsvetljave. Toda zadružna misel, ki zmaguje povsod, je odpravila tudi ta nedostatek. Elektriška zadruga pri Vel. Nedelji si je zastavila nalogo, da elektrificira kraj kljub neugodnim razmeram, kljub draginji in kljub raznim ugovorom od raznih strani. Predsednik g. Medi k je z drugimi vnetimi zadružniki, ki jim je pomagal neumorni učitelj g. Knafelc, uresničil, kar bi se zdelo še pred kratkim nemogoče. Ljudstvo že.nestrpno pričakuje prihodnjo soboto, 16. t. m., ko jim bo po domovih prvič, zažarela električna luč. V soboto bodo torej praznovali Veiikonedeljčani pomembno slavje. Na sporedu je blagoslovitev električnih naprav, obhod z bakljado in godbo, streljanje s topiči, rakete itd. Ceffe c Društvo hišnih posestnikov v Celju sporoča, da bo v času od 18. do všlevši 28. t. m. za člane v pisarni v Razlagovi ulici dobesedno preluknjali s kopji. Mov član angleške vojaške policije - • ■ ■ m ... .— ■ V.V.V, Poleg redne vojske imajo v Angliji tudi tkzv. vojaško policijo, ki je motorizirana ter najmo-derneje oborožena. Člani vojaške policije se vzgajajo v posebnih šolah. Po končanem pouku pokažejo na vajah in manevrih svoje sposobnosti. Na sliki vid'mo, kako po veljnik šole čestita gojencu, ki se je pri vajah posebno izka zal. Dnevniki na barvanem papirju Moderna žurnalistika se neprestano trudi, da bi bili dnevni časopisi bolj in bolj pestri, zanimivi in živahni. Tu so posebni mojstri Siamci, kjer izhaja dnevno časopisje na barvanem papirju. Siamci so namreč siloviti ljubitelji pestrosti in barvnosti, zato tudi najbolj upoštevajo dnevnik, ki je čim bolj pester. Na ta način se Siamci še bolj obdajo z barvitostjo, ki je je že tako polna njih ekso- NOVO ITALIJANSKO PROMETNO LETALO »Corriere della Sera« poroča o novem tipu velikega prometnega italijanskega letala, ki je dobilo ime »Marsupialo«. Letalo lahko sprejme v svoj trup do tri avtomobile in še precej d-rugega tovora. Zelo pripravno je za transport čet in nekaj ton vojnega materiala. Ob popolni izrabi motorjev lahko letalo preleti do 4.000 kilometrov brez pristanka. tična domovina. Neki siamski dnevnik izhaja ft. pr. ob ponedeljkih na zelenem papirju, v torek na rdečem, v sredo na modrem itd. Ko pa so v državi dnevi žalosti ali če umre kaka ugledna oisebnost, izidejo vsi siamski časopisi na rumenem papirju. V Siamu je namreč rumena barva barva žalosti kot je n. pr. pri nas črna. MRLIČI NA MOTORNIH ČOLNIH Med Eskimi je še sedaj v veljavi vera, da je treba po smrti na veliko potovanje z morje. Radi tega pokopavajo svoJe mrliče s čolni. Tehnika pa je pol a go® * prodrla tudi med Eskime. Da bi mrjic ne zaostali za živimi, dobivajo pokojni ® premožnejših hiš motorne čolne, v katerih jih spustijo na morje. Zadnji čas pa 3e tudi med Eskimi zavladalo precejšnje po* manjkanje bencina, zato so jeli opuščati navado pokopavanja mrličev z motornimi čolni. NOVA LEŽIŠČA RJAVEGA PREMOGA so odkrili blizu Aktjubinska v sovjetski Rusiji. Po dosedanjih ugotovitvah računajo, da zavzema promogovna žila GkpN 20.000 kvadratnih kilometrov. S prvin’ kopom so že pričeli ter si obetajo najmanj 100.000 premoga. MED URADNICAMI — V pisarni opravljam vsa dela, je •potožila Marija svoji prijateljici, — šef mi noče in noče povečati plače, ampak stiska kot pravi Škot. — Z menoj je še huje. Moj šef je za dva Škota, — se grenko potoži Božena, "" pomisli, dvakrat sem že z njim krokala, pa mi še sedaj ni niti pare primaknil K plači. Jakša Kušan: — Prav neznatna pomota! Oprostite. Občinska administracija Občinska uprava v vasi Pečina ni preobložena z delom. Radi tega je težko najti zbrane vse može in funkcionarje. Kaj bi neki vedno sedeli in čakali, naj raje počaka delo. Predsednik občine je na priliko odšel na lov, delovodja pa na semenj. Saj imata vendar tudi ta dva pravico, da se pobrigata za svoje zasebne zadeve, kajne? Prvega in drugega je nadomestoval občinski blagajnik, mož prijetne zunanjosti, boječ in skrajno previden. V blagajni sicer nima denarja, pač pa bone in obveznice občinskih mož, nekaj komadov celo od nekega moža s sreza. Zaključil je blagajno in se udobno zleknil v star fotelj, ki ga je občinska uprava zaplenila nekemu potujočemu cirkusu, ki ni mogel plačati občinskih taks. Prižgal si je cigaro in nervozno odganjal muhe, ki bi sicer sedale na nos predsedniku, če bi ne bil odšel na lov. Trk... trk. Kmet Marko Dokič se je dodobra odkašljal, šele nato je stopil v predsednikovo sobo. Pobito se je postavil pred blagajnika ter ga boječe gledal • »Predsednika ni?« »Ni.« »Jaz bi rad ...« »Pridi drugič ... Da, jaz ga nadomeščan oda bolje je ...« ✓ »Ne more?« »Ne, ne more!« Marko je stopil na hodnik. Podrsal z opan-ami, se spet izkašljal ter potrkal na vrata, jer je visela tablica »Delovodja«. Ker je bila ta soba zvezana z vmesnimi rati s sobo predsednika, je blagajnik skoči! sobo delovodje, sedel in poklical: »Naprej!« Marko je debelo gledal »Delovodja?« »Ga ni Jaz ga nadomeščam.« »Znabiti bi ti mogel...« »Ni mogoče ... Pridi drugič.« »Veš...« »Vem, toda ne morem.« . In Marko je spet kašljal po hodniku *er,.? popravljal svoje ruse brke. Na tretjih vratin je visela tablica »Blagajnik«. Trk... trk. »Naprej!« Marko mračno nabere čelo: zopet ista os^ ba, blagajnik. »Ti si blagajnik?« »Da.« »Ali bi mogel...« _ m »Ne ... Pridi drugič... brez drugih sa>u ne morem ...« j »Ampak, blagajnik si, nadomeščaš sednika in delovodjo ... Saj bi mogel. Kaj • »Niti govora, brate! Jaz sem kar tako • • sprejemam stranke. Nikogar ni, ki bi P0£*P sal. Razumi vendar in nikar ne sitnari.« Ko je Marko stopil spet na hodnik, je tegnil mse brke do ušes, debelo pljunil stopil iz občinskega urada. Na poti proti domu je srečal svoje znance-ki so bili namenjeni na občinski urad. »Kam, če Bog da,« jih vpraša. »Na občino ...« »Vse zaman, dragi moji!« »Kaj?« atf »Blagajnik je sam... On je prav za P*, vse: blagajnik, predsednik in delovodja. c“. na je ta naša administracija, če je več ose ’ je strašno zavozljana, če je ena sama ose » nas je obvaruj sam Bog!« »Po kaj si šel?« »Saj sami veste ... Nekaj drobiža sem J nesel za davke, da bi mi rubežna ne zasegla onega gozda... Pa sem samo « izuubil.« Ukinitev nočnega deia v pekarnah ostane v veljavi d Delavske zbornice smo prejeli: ho U.re^° ° preskrbi prebivalstva s kru-ffl je bilo zabranjeno nočno delo v pe-rnah in je bilo odrejeno, da se ne sme odajati kruh isti dan, ko je pečen. Delo zi i -arna*1 se sme za^eti šele °b štirih 7"?* ‘ S tem je bila rešena ena glavnih ,ev Pekovskih pomočnikov, ki so do-Su ukinitev nočnega dela. •delodajalska združenja so začela ak- cijo, da bi dosegla razveljavljenje te uredbe, če že ne za vse dneve v tednu, pa vsaj za ponedeljek ter so začeli pekovski mojstri v posameznih krajih ob ponedeljkih z delom že ob eni zjutraj. Delavska zbornica je nastopila proti temu ter poslala utemeljene predstavke na odločujoča mesta. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sedaj z odlokom št. 11-39141 od 29. X. 1940 končnoveljav- no odredilo, da ostane ukinitev nočnega dela v pekarnah v veljavi, ker z ozirom na prepoved prodajanja svežega kruha ne obstaja niti najmanjši razlog za ukinitev te odredbe. Obveščamo o tem vse pekovske pomočnike, kakor tudi lastnike pekarn, da se v lastnem interesu strogo drže določb cit. uredbe, ker je za prekršitev uredbe predvidena denarna kazen do 25.000 din. Obrtniškim združenjem ne grozi razpust sred’°rn*Ca v Ljubljani je poslala Doji septern^ra mariborskemu mestnemu glavarstvu zahtevo glede likvidacije ariborskih obrtniških združenj. Obrtni-so prejeli od mestnega poglavarstva v anboru tozadevni dopis 8. novembra s J&tnjo prisilne izvršitve v roku 15 dni, ako medtem ne izvršijo odloka ter izro- rilvv ar^va 'tel- Kakor znano pa so ma-‘TOrski obrtniki pri upravnem sodišču ^lju uspeli s svojo pritožbo proti od- loku o razpustu. Sodba upravnega sodišča je postala 30. oktobra pravomočna ter so bili obrtniki o tem obveščeni. Pritožbe proti tej razsodbi doslej ni. Zaradi tega so mariborska združenja, ki jih je po številu 10, izmed katerih se je 7 združenj pritožilo na upravno sodišče, za enkrat popolnoma varna ter ne more biti nikakega govora o razpustu, ker po pra-vomočnem razveljavljenju odredbe ni mogoče voditi eksekucije. Naše planine v Ljudski univerzi n^ecej občinstva sc je zbralo v dvorani univerze na prvo predavanje Zim-sb'xPor^Ile8a °dscka SPD, ki ga je imel .“jči Karel Kocjančič iz Ljubljane naslovom „Planina cvete“. Uvodni na-DovS }mcl za SPD Zorzut, ki jc na-JjVedal §c dve predavanji Zimsko-šporb-j ga odseka v decembru. Predavanje Kar-del ^Si^jčiča je bilo razdeljeno v dva iS?" ^ j° “il posvečen strokovnemu ,predvsem na podlagi njegovih izkušenj o barvni fotografiji. Nje-«ova izdajanja so ponazorili številni bar-diapozitivi. Drugi del je bil pa po-Gen prikazovanju planinske flore s šte-«tal. barvastimi posnetki, ki zaslužijo J* priznanje in ki jih je bilo mogoče loteg velikega tehničnega znanja {»sneti «oio z velikim trudom in prav posebnim ,?zutncvanjcm za planine in njihovo floro, tiur 0 predavanje je bilo istočasno v nazoren prikaz napredka in razvoja arvne fotografije pri nas v zadnjih letih. ■■ f kovinarji za predavateljsko mizo Ta teden moremo zabeležiti kar tri preganja novinarjev v Mariboru in Stupicih. Predvčerajšnjim je predaval na jvHžabncjn sestanku naprednih akadem-starešin »Jadrana« in »Triglava« v V°vski sobi hotela »Orel« urednik »Ve-Cernika« Ivo Lapajne o zgodovinskem in Geopolitičnem pogledu na sedanjo Evro- po. Sinoči je priredilo SPD v Mariboru v dvorani Ljudske univerze predavanje ljubljanskega novinarja Karla Kocijančiča »Planine v cvetju«, drevi ob 19. pa bo na Ljudski univerzi v Studencih govoril novinar Jaroslav Dolar iz Maribora o temi »Danes gremo v kino«. Dobrodelna akademija za pomoč revni mariborski mladini bo v soboto 16. t. m. (ne 17. t. m. kakor pomotoma javljeno). Sodelovala bo mladina vseh mariborskih šol in sicer: ob 15. z izbranim otroškim sporedom, ob 20. bo umetniški program za odrasle, na katerem bodo pevski, violinski in baletni nastopi. Segajte pridno po vstopnicah, katere nosijo članice org. po hišah in se dobe tudi v trgovini ge. Zlate Brišnikove, Združena marib. ženska društva. m. Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru je bil imenovan dr. Miroslav Deu, doslej sodnik okrajnega sodišča v Mariboru. ,m. Poročila sta‘se na Brezjah g. Viktor Pohar, mestni geometer, in gdč. Lojzka Be-zenškova, zaščitna sestra, oba iz Maribora. Priči sta bili ga. Dana šnablova za ženina ter g. Filip Šnabl, trgovec s Frankolovega za nevesto. m Odlikovan jo bil z redom sv. Save 5. razreda šolski upravitelj in zaslužni delavec na prosvetnem polju Ivan Ferk iz Limbuša. m. Za stalno šolsko upraviteljico v Spod. Polskavi je postavilo ministrstvo prosvete učiteljico Ano Koprivo. m. Premeščena je učiteljica Antonija Ma-stenova s III. meščanske na I. žensko meščansko šolo v Mariboru. m V carinski službi so premeščeni S voli slav Protič in Milorad Dudič iz Maribora v Beograd, Djordje Jovanovič iz Beograda v Maribor, Andjel Kovačevič iz Maribora v Gornjo Badgono. m. Opozarjamo na nocojšnjo premiero prve glasbene novitete te sezone, zabavne in melodiozne operete »Na cesaričin ukaz«. m. Ljudska univerza v Mariboru. Kar trije veseli gospodje bodo nastopili v petek, 15. nov., v Ljudski univerzi: urednik »Totega lista« Božo Podkrajšek, prisatelj Ivan Rob in Milčinski-Ježek. Program bo vseboval poleg zanimivih črtic in satir tudi nekaj Ježekovih izvirnih kupletov, ki jih bo avtor izvajal ob svoji zvesti spremljevalki — kitari. Predprodaja vstopnic pri ge. Zlati Brišnik. m II koncertu slovanske glasbe. V včerajšnjem poročilu o koncertu slovanske glasbe je po pomoti izostal odstavek: Soliste sta z vso skrbnostjo spremljala pianista Bojan Adamič in Ciril Cvetko; poslednji je vodil tudi tehnično stran uspele prireditve. m „Društvo prijateljev Kobansko-Kora-ške“ se bo v kratkem ustanovilo v Mariboru. Pravila so žc sestavljena ter lx>do sedaj predložena v odobritev. m Zlat poročni prstan je našla na Koroški cesti služkinja Marija Kolarjeva. Prstan' ima vgravirani črki L. V. in datum 21. V. 1938 ter se dobi v uradu za najdene predmete pri predstojništvu mestne policije. m Svojemu gospodarju je odnašal vino v buteljkah, iz zidanice hlapec Leopold Kristavčnik v Stari vasi ter vino razprodajal. Zaradi tega se bo moral zagovarjali pred sodiščem. m Hubertus plašča je neznani zlikovec odnesel delavcema Kajzerju Ivanu iz Bre-stemice ter Kostanjevcu' Francu iz Sv. Petra pri Mariboru, ki sla zaposlena pri llullerjevi zgradbi. m Neznanemu moškemu jo v ponedeljek posodil 800’— dinarjev vreden zimski plašč brivski pomočnik Trstenjak Franc, zaposlen v Pirčevi brivnici v Cvetlični ulici. Mož, ki si je plašč izposodil le za malo časa, se z njim doslej še ni vrniL m Zaradi trpinčenja živali jo prijavljen oblasti Kocijančič Jožef iz Sv. Kungote^ ki jc odvažal zemljo od nove stavbe pod mostom ter jc neusmiljeno pretepal konje z bičem, ko mu niso mogli speljati težkega lovora na Vodnikovem trgu. m Zemlja je zasula v gramoznici delavca Bogomira Kranjca, ki si je pri lem poškodoval nogo. številko „Večernika“ — oddajte velike in male oglase š c danes .11 „Na cesaričin ukaz K DANAŠNJI PREMIERI V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU Po dolgih petih mesecih presledka od ^dnje glasbene predstave bo pod tak- jlTko našega starega znanca, kapelnika *^>izeta Herzoga izpred odra Narodnega 81edališča zopet odmevala godba — mila, ^hka, lahkomelodiozna glasba kot dru- operetno delo skladatelja Bruna Gra- •''chstadtena, ki je postal priznan tudi na VeČjih odrih posebno po svojem »Orlo-Vti«. Opereta »Na cesaričin ukaz« je bila “Ovršena med vojno s krstno predstavo b ^15 na Dunaju pod naslovom »Auf Uet®hl der Herzogln«. Šele 1. 1929 (20. jamarja) je prišla v slovenskem prevodu |**vla Rasbergerja in Rada Železnika) JJdi na naš oder. Tedaj je za mariborsko r*arodno gledališče nastopila kritična do-za glasbene predstave. Zaradi zapo-'avljanj z državno subvencijo se je mo-rala ukiniti nepozabna Mitrovičeva ope-za katero so nas zavidala celo večja ^e$ta. Na to opero navajeno občinstvo ni dalo preusmeriti zgolj na dramsko hotelo je uživati tudi vsaj kakšno a2ie, zabavno glasbeno delo. Mislim, da m bilo nikomur žal, da je pedališka uprava postavila na repertoar 11 spravila na oder tudi to opereto, ki bila zelo simpatično sprejeta, pa če-Prav nismo razpolagali s ‘solisti, kakor r1 imamo danes vkljub vsem težkam, ki so danes še večje kot so bile i.^aj. Občinstvo je z užitkom sledilo mi-’ni lahkotne glasbe, ki na gotovih mestih V sanjavih arijah spominja na Schubertova v srce segajočo glasbo. S posebnim zanimanjem pa je sledilo tudi poteku romantičnega dejanja s svojo izredno vsebino. Živa cesarica na odru, to ni kar si bodi. Posebno pa še, če je ta cesarica še danes, zlasti med starejšo generacijo tudi iz zgodovine Slovencev v dobrem spominu ohranjena Marija Terezija. Sodobni svet se ne zanima več za državno politično modrost Marije Terezije kot modire vladarice, marveč še vedno za cesarico kot žensko, ki zna biti v svoji zvesti ljubezni do svojega moža celo do smešne skrajnosti ljubosumna. Dočim se je tedanji naš mladi svet zabaval bolj na tej cesaričini lastnosti, je posebno našim materam vžigala simpatije do glavne junakinje (Udovičeva kot cesarica) zaradi njene tudi zgodovinsko verjetnejše lastnosti cesarice kot svoje otroke ljubeče matere. Cesarica kot mati sredi svojih otrok, to so vam tudi še danes oziroma še prav posebno danes nad vse prisrčni vzorno-zgledni prizori! Vsem zabavno zanimivi pa so prizori dogajanj med cesarico in meščansko družino Spanberger-Bikovec z Linčko iu Tonijem in gardnim oficirjem Konradom. Če je ta opereta že takrat vžgala zanimanje in zadovoljstvo pri našem tedaj, kot rečeno, še precej na prvovrstno opero razvajenem občinstvu, koliko bolj smemo še večje zanimanje in zadovoljstvo pričakovati to pot, ko se nahajajo vse glavne vloge v najboljših rokah. »Na cesaričin ukaz« je eno tistih redkih glasbenih del, ki ne potrebujejo nobene predhodne razlage vsebine (libreta). Celo, čeprav mestoma še preromantično dejanje se razvija pred očmi, ušesi in — srci občinstva tako preprosto in povsem jasno, da prav lahko razume potek dejanja celo oni, ki bi ne razumel našega jezika. Upravičeno je pričakovati, da bo naše občinstvo gledališki upravi hvaležno, da mu je kot letošnjo otvoritveno glasbeno predstavo na oder postavilo baš to po vsebini romantično, po glasbi melodiozno Granichstadtnovo opereto »Na cesaričin ukaz«. ... rc. m liazstava ročnih del na 1. drž. dekliški meščanski šoli bo odprta v petek, 15. novembra 1910, od 9.—12. in od 14. do 17. m. žensko torbico iz črnega usnja z denarnico z manjšim zneskom in raznimi drugimi predmeti so našli v Tyrševi ulici! pred zgradbo Hranilnice dravske banovine. Dobi se na policiji. m Nočno lekarniško službo od 9. do vključno 15. novembra bosta vršili lekarna pri sv. Anionu, Frankopanova 18, tel. 27-01, ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. Narodno gledališča Čctrlek, 14. nov., ob 20. uri: „Na cesaričin ukaz“. Premiera. Petek, 15. nov.: zaprto. Sobota, 16. nov., ob 20: »Na cesaričin ukaz«. Red C. Kino * Grajski kino. Danes veliki ljubavni film »Spomin na ljubezen*. Borba dveh žen za ljubljenega moža. V petek ob 20-15 uri nastopa s svojimi najnovejšimi eksperimenti „Svongali“. — Pride Danko Pišta. * Esplanade kino. Izborni pustolovni in ljubavni film napete vsebine „Dr. X. X.“ z Gustav Frohlicnom. * Kino Union. Do vključno četrtka sem Pariza" veliko muzikalno filmsko z znamenitim tenoristom Tino Rossijem v glavni vlogi. Državna razr. loterija II. razred 41. kola (12. t. m.) Din 303.000.—: 95487 Din 100.000.—: 67989 Din 80.000.—: 88290 Din 50.000.—: 19298 Din 30.000.—: 65121 Din 25.000.—: 77206 Din 10.000.—: 4523 27190 38506 79573 82364 Din 5000.—: 4697 20476 29816 39474 40067 48359 50132 60792 64748 68502 84546 88733 Din 3000—: 1530 7899 10886 14530 14596 38259 38600 42726 52444 52752 57923 82261 87228 88553 90154 Din 1000.—: 6445 12627 15736 21942 35007 35759 36755 37215 37658 49787 49774 51225 53311 54028 54646 57139 58923 59151 59888 66676 69126 72293 76084 77778 80424 81711 83907 86515 87444 88133 (Brez jamstva.) Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (teL 20*97) Madžarski film „Danko Pišta" v Mariboru Madžarska filmska industrija si vedno bolj ulira pot v evropske iu svetovne kinodvorane. Tudi v Mariboru*so madžarski filmi priljubljeni, kar jc pokazalo predvajanje filma „Umirajoča pomlad". Nič pa lic zaostaja za tem filmom „Danko Pišta“, ki predstavlja eno izmed reprezentativnih del madžarske filmske industrije in nosi s pravico naslov „ponos madžarskega filma . „Danko Pišta“ je izrazit glasbeni vele-film. Od začetka do konca poslušamo v njem divne, strastne pa spet nekoliko turobne ljubezenske melodije slavnega madžarskega ciganskega glasbenika Danko Pište. To jc originalno delo, pri katerem je imel režiser lahko nalogo ,saj se življenje slavnega madžarskega umetnika Piltc mnogo razlikuje od življenja drugih glasbenikov, ki so ovekovečeni v filmu. Kot človek je hotel biti Pižta drugačen in 'boljši od drugih ciganov. Zato je mnogo pretrpel, predno je s svojo glasbo opozoril svet nase ter postal slaven. Življenje Danka Pište je romantično, polno nenavadnih ljubezenskih doživljajev. Primaš in skladatelj Pišta nas vodi iz madžarske pokrajine v bajno Budimpešto, iz njenih nočnih lokalov pa v hladno Rusijo, kjer si je nabral izbran ciganski orkester prav toliko lavorik kakor orkester ruskih balaiajk. Zato jc vredno, da #i film „Danko Pišta“ ogleda vsak ljubitelj lepe filmske umetnosti. Film 1)0 predvajal »Grajski kino“ v Mariboru od sobote, 16. t. m. dalje. SOBO ODDA POHiŠIVO-OPREMA Tri garantirano. CISTE POSTELJE v .skupni sobi oddani treni stalno zaposlenim delavcem. Vprašati Koroška-cesta 26-1, -vrata-fh— —— - - - -19985-8 OMARO s predali in marmornato ploščo poceni prodam Frizer, Meljska cesta 28. 19994-17 POHIŠTVO: Omare, postelje, inadracc, 'nočne omarice, mize in stole poceni prodam, Studenci, Aleksandrova c. 60. 19988-17 rrodaja v Mariboru ^SCHMEIDiR ZAGREB. NIKOL1CEVAIO »Miia in sinova Jurčičeva i Soorl Odgovor Slovenske kolesarske zveze na resolucijo MKP in KKP II o veojgraške kolesarske podzveze, izda sle. V zvezi z resolucijo Mariborske in Koroške kolesarske podzveze, ki smo jo objavili v „Večerniku“ dne 8. XI., smo prejeli od upravnega odbora Slovenske kolesarske zveze sledeči dopis: Na izredni seji upravne-ga odbora SKZ dne 8. XI. 1940 je bilo sklenjeno, da se z ozirom na resolucijo Mariborske in Slo vonj graške k< deči odgovor: ad 1. upravni odbor SKZ je n.a redni seji, ki se je vršila (5. XI. 1940, sklenil, da se udeleži pripravljalnega občnega zbora v Beogradu in je o tem takoj obvestil vse kolesarske podzveze; ad 2. upravni odbor SKZ smatra, da sklicanje ustanovnega občnega zbora v nobenem oziru ni preuranjeno, ker sc na sklicanju lega ustanovnega občnega zbora dela že od meseca junija t. 1. Upravni odbor SKZ je po detajlni in vsestranski proučitvi sklenil, da je sklicanje takega ustanovnega občnega zbora, zaradi razščičenja spora v Koluraškem savezu neobhodno potrebna. O odstopu g. Jakliča je upravni odbor SKZ obvestil vse kolesarske podzveze in tudi poslal prepis zapisnika redne seje. ad 3. upravni odbor SKZ je smatral, da ni potrebno oticielno obveščati II }>od »redsei' predsednika lov. Hlebša, temveč je funkcijo predsednika prevzel glasom § 13. pravil SKZ I. podpredsednik lov. Vospernik. Upravni odbor SKZ kategorično odbija neosnovano trditev; da so si gotovi funkcionarji u. o. -SKZ samovoljno prilastili nadaljnje vodstvo in odločitve, temveč je upravni odbor soglasno sprejel ostavko g. Jakliča na znanje in vodi posle SKZ popolnoma v skladu s pravili SKZ. ad 4- upravni odbor SKZ obsoja neosnovano in lažno predbacivanje, ker so vsi sklepi u. o. SKZ bili enoglasni. ad 5. upravni odbor SKZ je bil vedno mišljenja, da je jvotrebno sodelovanje vseli treh nacionalnih zvez. To se tudi jasno vidi iz zapisnika redne seje z dne (1. XI. t. 1., ki so ga sprejele vse podzveze. ad 6. upravni odbor SKZ opozarja Mariborsko in Koroško koles, podzvezo, da je sklicanj ie pripravljalnega občnega zbora — sklep celokupnega upravnega odbora SKZ — ne pa nepravilen postopek posa- meznih funkcionarjev. Kar se pa tiče priznavanja ozir. nepriznavanja sklepov u. o. SKZ, imajo delegati Mariborske in Koroške koles, podzveze pravico, ravnali se po določbah §-a 14 pravil SKZ. ad 7. upravni odbor SKZ bo sklical izredni občni zbor takoj, ko sprejme glasom pravil SKZ utemeljeno zahtevo. I. podpredsednik: Vospernik Ulrik Tajnik: Otrin Ivo s. ISSK »Maribor« (zimskošportni odsek). Članstvo se vabi k sestanku, ki bo drevi ob 19. pri Štiblerju (Kirbiš). Načelnik. n. Akcija beograjske »Politike« za .P’®®? žrtvam bombnega napada na Bitolj je d9IS doslej 969.452 din. n Obrtniki v Slavonskem Brodu svoj dom, ki bo veljal okoli milijon din-n Stavila sla, kdo bo izpll več žganj*-To je postalo za 45 letnega Gjuro iz Stan-kovcev . pri Šibeniku usodno: Padel j c P® mizo in umrl zaradi zastrupljenja z alKtr holom. n Na progi Križevci—Koprivnica jcJ^" la odprta nova železniška postaja Majurec. n Divje svinje vo se pojavile ^redh? velikem številu v llrvatskem Zagorju tgf napravile po jvoljili in gozdovih veli** škodo. n. Medeni tedni s kryavini koneem. V vi Knežini v vlaseničkem okraju je mlada z*1*® Hamida. ki preživlja s svojim možem 'ilfie**' ne tedne«, opolnoči s sekiro napadla spečega moža in ga zelo nevarno ranila. Zena je javila, da se je že po nekaj tednih zakonske* ga življenja svojega moža naveličala. n. 10-letnega poštarja imajo vasi Ovčarske banje. Deček že dve leti razna** poštne pošiljke ter na ta način preživlja seP* in starše. — ~v' ~~~- n. Trikrat je že letos rodila Petrova jabl«'' na na vrtu nekega posestnika iz Sremske Mr trovice. Prebivalstvo si ta nenavadni prirod111 pojav razlaga z dolgo in ostro zimo. - /;C n. Sneg je zapadel v mnogih južnih RrajU1* kjer doslej še ne pomnijo' tako zgodnje ziih®-Ljudje trdijo, da je to v zvezi s katastrofalni*1 potresom. ,, n. Sin išče mater. Kot nebogljenec se jVp° č u d ne m —rTaktjli č j u izgubil Ivan Francutin, *e' daj soboslikarski pomočnik v Novem Sad11' Star je sedaj 18 let. Zvedel je, da njegov® mati še živi. Zato je naprosil oblasti, naj m11 jo najdejo. n. Okoli 15.000 jnter rodovitne zemlje'je poplavila zadnje dni Kolpa od Karlovca:«0 Siska, škoda je seveda ogromna. rč-c--^ - n. Ker so prišle neke bolezenske klice-dubrovniški vodovod, je obolelo večje štovflO otrok in odraslih ža neko trebušno bolSenfl& Sedaj Dubrovčani kuhajo vodo, da bi se M ta način obvarovali bolezni. ~ •••'.. * . Drobne novice Nova mariborska gimnazija bo kmalu pod streho V Magdalenskem predmestju stavbeno podjetje Gabrijelčič že dalje časa gradi stavbo nove gimnazije. Z delom, so dospeli že do II. nadstropja, kjer bodo skoro začeli polagali strop, luko da bo cela dvonadstropna zgradba, ki sc gradi po tlczv. skeletnem sistemu, do 1, decembra pod streho. Ravno tako bo dotlej pod streho tudi velika telovadnica, ki jo gradijo ločeno od gimnazijskega poslopja v Stritarjevi ulici. Kakor izgleda ,bo mogoče prihodnje leto do začetka novega šolskega leta stavbo dovršiti, tako da se bo tedaj lahko II realna gimnazija selila v nove prostore. Nova gimnazija je namenjena predvsem dijakom iz meslnega dela, ki leži na desnem bregu Drave, ter onim iz okraja Maribor dosni breg, njen okoliš pa sega tudi še v slovenjgraški in dravograjski okraj. Z dograditvijo nove gimnazije bo morala mestna občina izdatno seči v blagajno, ker bo treba mestni del okoli nove zgradbe, regulirati, saj je sedanja okolica precej zapuščena. Š tem pa se bo nudila tudi prilika, da se v okviru zim- ske pomožne akcije zaposli še večje število brezposelnih. m Skoro do nezavesti se je napila neka ženska v Studencih na Obrežni' cesti ter pijana razgrajala z nožem v roki na nekem dvorišču in ogrožala ljudi. Pri zasliševanju je izjavila, da ne ve ničesar. Prijavljena je sodišču. m Samokolnico sl je izposodila pri posestniku Ivanu Mahoriču iz Peker 35 letna Ivana 2. ter jo prodala. Posestnik je oškodovan za 200 din, prevejanka je naznanjena oblasti, n. Prvi doktorand na poljedelsko-šumarski fakulteti beograjskega vseučilišča je Sveti-slav M. Živojinovič. Napisal je disertacijo p temi »Entomološka monografija univerzitetne domene Majdenpek«. n. Finančni minister je odobril banovinskim nameščencem donavske banovine kredit v višini 750.000 din, ki jih bo dala na razpolago banovina. Ta vsota se bo uporabila za nabavo kuriva za nameščence, ki bodo to posojilo vračali v 10 enakih mesečnih obrokih. MALI OGLASI CENP MALIM OGLASOM V matih oglasih slane vsaka beseda 5C par najmanjša pristojbina za te adase le din 10—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ienltovan|skl oslasi din I,— po besedi. Nal-manišl loeseb »a te ojtlase le din 12— Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znata din J— Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga .le vposlatl v Planto skopal t naročilom ali oa o o očitni položnici na čekovni račun it. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti snamka za 3 din. VAJENCI-(KE) UČENKO (UČENCA) išče Kino-kavarna. 19934-4 STANOVANJE ODDA Lepo . DVORIŠČNO STANOVANJE sobo, kuhinjo, klet, oddani s t. decembrom. Vprašati: Pisarna društva hišnih posestnikov, Gregorčičeva ulica 8. 19986-5 PREHRANA Sprejme sc SOLIDEN GOSPOD na stanovanje in hrano. Soba s posebnim vhodom. Uregor-čičeva 1, Tezno T9982~-7 GOSPOD se tako! sprejme v celo oskrbo. II nadstropje. • Cafova 5. 19979-7 nov redilni prašek za svinjo pospešuje apetit in hitro zde-beljenje. Uspeh zajamčen ■' 1 zavitek R EDIN A stane din 8-—, Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din 11'— DROGcRIJA KANC Maribor, Tyrševa ulica 1 OPREMLJENA SOBA se odda boljšemu gospodu ali gOspdičnl. Mesečna. .300 din. •Betnavska c 48t 19990-8 OPREML.IEEA SOBA s colo oskrbo, posebnim vhodom, oddam od 15. nov, Alek saodrova 79. 19983-8 Sprejmem na STANOVANJE 2 gospoda ali gospodični™ s 15. novembrom. Vprašati Allaževa ul. 16, pritličje. des-J. no. 19953-8 1 Opremljena,..servarirana _ SOBA............. se odda. Zriniskesia trg 6-IU vrata 9, blizu kolodvora • 19993-3 . POSEST Radi izselitve prodam KRASNI PARCELI Naslov v okJ. odd. lista. 19984-11 Oddam v nalem MESARIJO odnosno gostilno v Zg. Sv. Kungoti. Reflektanti nai se zglase uri lastniku Ivanu LvrenčIčU. 19907-11 OBRT - TRGOVINA • KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno' nastopi zima. Vsa pečaTska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor-Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki ih pečarji popust. 5212-13 Črna' KRZNENA JOPICA srednje velika, skoraj nova, na. nrodai. Cena 7'00 din. Železničarska ul. 21 (igrišče Železničar). 19987-18 VOZILA Globok, pleten OTROŠKI VOZIČEK smuči ih stensko slike na urodaj. Vprašati Vrtna ulica 21- oarter- desno 197'52-18 PRIDELKI Prodam PESO za svinje. Dol Počehova 4, n. Pesnica- 19978-23 OPOZORILA OPOZARJAM vsakogar, kateri fcro kaj neresničnega govoril o. meni. da bom sodnijsko postopala, proti njemu Gril Antonija, Kralja' Matjaža 25, Studenci. __________________ 19996-25 BRIVSKO-FRIZERSKI SALON dobro' Vpeljan ali samo inventar, se- proda- -proti- zmerni ceni. Naslov v ogl odd. »Ve-černika«. 19980-28 Alta želite oglaševati, pokličite, telefon: 25-67 Kupujemo in: prodajam*? hranilne knjižice, vrednostne papirje, valute po najugodnejših cenah" Preskrbujemo s dolgoročna podojila D»; nepremičnine Prodajamo: srečke državne razredne loterije LHLZI Maribor, Aleksandrova 40 Valentin Železnik Kopališka ulica 2 v veliki izbiri in najceneje kupite v V TISSCOVNB ZADRUGI Maribor, Cankarjeva 1 - Tel. 25-45. Izd to m urejuje ADOI.I HIHMKAK v Mariboru liska Mariborska tiskarno d d., predstavnik sl iJi I ELA * Mariboru — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ae rručujo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvu štev 25-67 in uprave štev 28-67.. — Poštni čekovni račun štev 11 409-