Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četriek 9, novembra 1939
Stav. 45. loto II.
C ena VSO din
0
Uredništvo m uprava: Maribor, Kopatllka ut. < - Tal. ».<7 - lihala vlak <S»trte Valja letno 36 din, polletno 18 din, četrtletno $ din, >a Inoiemstvo letno 10 din
O bratfe narodov in zemelj vseh,
francoski, nemški, poljski ti vojaik:
enak drug drugemu je v smrti vsak kot trava pod koso na rosnih tleh.
Igo Gruden.
Rokopisi <0 na vračajo
Poit. ček. tat. 11.7(7 Mariborske Mtkarne d. d. Maribor Oglati po ceniku
Na ogled brezplačno
pošiljamo do nadaljnjega SAMO POSAMEZNE ŠTEVILKE S POLOŽNICO po naročilu ali po predlogu naših zaupnikov.
Vsem cenjenim naročnikom na znanje!
številki od 5. oktobra smo priložili položnico. Obenem smo obvestili vsakogar, ki še kaj dolguje, koliko naročnine dolguje do konca tega leta. Kdor položnice ne rabi zdaj, ker je naročnino za letos že poravnal, naj jo shrani za prihodnje nakazilo, ali pa jo naj da komu drugemu, ki želi »Edinost« naročiti! Ne zavrzite nobene položnice, ki je za upravo razme-u roma draga tiskovina! Stari zamudniki bodo črtani in naj vedo, da so list kri' vično prejemali in da jih ustavitev lista ne odveže od dolžnosti, ki so jo prevzeli z naročbo. Naj vsi store svojo dolžnost, kakor smo jo storili mi z rodoljubno po žrtvovalnostjo!
Uprava »EDINOST I«, Maribor, Kopališka ulica 6.
Za redukcijo političnih vozov -redukcija političnih avtomobilov
Obnovitev habsburške dinastije ?
Med vojnimi cilji, za katere se borita Francija in Velika Britanija, je poleg vpo-stavitve Poljske in češkoslovaške baje tudi vpostavitev stare habsburške monarhije. Vsaj tako se je nekaj časa bralo in slišalo po Evropi. V pariškem radiju se je med avstrijskimi oddajami slišalo nenadoma nekaj visokih besed o »starodavni presvitii Va	dinastiji Habs-
buržanov«. Poleg tega so pričeli šepetati o obiskih Habsburžanov pri Daladieru. Svet je bil nemalo presenečen. Posebno tisti, ki so imeli v preteklosti priložnost, da spoznajo to »starodavno in presvitlo dinastijo« bolj od blizu. Zdi se, da so se tudi v Franciji zavedli, da so Habsburžani slabo propagandno sredstvo. V tisku se je pojavila vest, da se vposta-vitev habsburške monarhije ne sme smatrati kot vojni cilj, sicer pa o tem za sedaj še ni nikakih dokončnih sklepov. Prav ta zadnji prispevek pa dokazuje, da se bo »habsburško vprašanje« še kedaj pojavilo na evropskem dnevnem redu.
Gotovo je, da imajo Habsburžani med zapadnimi politiki nekaj močnih zagovornikov. Ne toliko iz politično ideoloških vidikov (čeprav je med njimi tudi dokaj takih, ki se zavzemajo za solidno »konsolidirano«, predvsem pa konservativno vladavino), ampak iz praktično političnih razlogov. Prepričani so namreč, da bi odločitev Avstrije od Nemčije in vpostavitev Habsburžanov tvorila neko jamstvo, da sc Nemci v bodoče ne bi preveč naglo zopet zavedli prevelike moči in da se ne bi razvila nova ekspanzivnost, ki bi zopet potegnila Evropo v vojno.
Nam, ki živimo ob robu te države in ki smo skozi in skozi nevtralni, je lahko prav vse eno, kako si naši sosedje sami ali pod sovražnim pritiskom uredijo svojo hišo. Nas se to trenutno ne tiče, čeprav je igralo to vprašanje za časa koroškega plebiscita, ko so se mnogi slovenski kmetje izrazili za Avstrijo, neko vlogo. Vendar se pri morebitni upostavi-tvi naših bivših gospodarjev ne moremo popolnoma umakniti v brezbrižnost. Ne radi kakega strahu pred znano propagando, ki bi enačila čase, ko je stala žemlja še samo dva krajcarja in je bil mir z dobo, ko se je »presvitii cesar brigal in skrbel za svojega ljubega slovenskega podanika«. Prepričani smo, da je naš narod, posebno njegova mladina ze dovolj zrela, da ne bo nasedala takim limanicam.
Nekaj drugega je, kar nas pri tem odbija. Gre namreč za način reševanja evropskih problemov, ki se nikakor ne sme uveljaviti- kajti za vsakogar, ki vsaj ma-
lo	pozna zgodovino, je gotovo, da Habsburžani pač niso nikako jamstvo za trajen mir. Habsburški zagovorniki marsi-kedaj poudarjajo ničeln manjšega zla«, češ, tudi Beneš, ki jc bil tako strasten
Zadnjič je prinesla »Edinost« po beograjskem »Vremenu« in zagrebški »Novi Riječi« nekakšno uradno objavo generalne direkcije državnih železnic o redukciji tako zvanih političnih vozov, kar pomeni povprečno dnevno 145 tisoč ali 'letno približno 53 milijonov dinarjev prihranka. Od tega pride na proge dveh beograjskih direkcij baje 12%, odnosno 14%, na proge ljubljanske direkcije 20%, na proge zagreške direkcije 3% potniških voznih kilometrov. Itd.
Boj zoper politično korupcijo v javni upravi se je resno začel in se nadaljuje ter razširja na razna področja. Tolaži nas trdno upanje, da ne ostane pri prvih poskusih za odločni zator vsaj najgrših J izrodkov politične pokvarjenosti in pod-kupnosti, ki je iz dneva v dan vse bolj ogrožala koristi naroda in države.
Prebujeni, zavedni hrvatski narod je poslal v vlado može svojega neomejenega, preizkušenega zaupanja. Med njimi je tudi novi finančn minister dr. Ju-raj Šutej iz Sarajeva, ki se je kaj kmalu
lotil potrebnega čiščenja, snaženja in trebljenja v svojem resoru. ?
Zagrebški časnik »Ekonomska politika« pripoveduje o prav umazanih stvareh, ki prihajajo zdaj na svetlo v vseh mogočih in nemogočih oblikah in odlikah. Po »Ekonomski politiki* poroča tudi ljubljanska »Slovenija« o najnoveiših razkritjih na področju politične korupcije.
V	Beogradu je namreč bila navada, da je vsak nov minister dobil tudi nov avtomobil. prejšnji avtomobili pa so bili dani na razpolago raznim višjim uradnikom, da so se s svojimi družinami, prijateljicami in priležnicami vozili na izlete. Finančni minister dr. Jurai Šutej je dal popisati vse te avtomobile, da jih reducira na najpotrebnejše število. Pri tem so ugotovili, da je bilo po raznih ministrstvih nad 300 takih avtomobilov.
Prav ta gospoda, ki je tako razsipavala ljudsko premoženje, je pa ob isti sapi izdajala stroge naredbe, kako je treba varčevati pri stvareh, ki se neposred-
no tičejo ljudstva. Tako na pr. so morala sodišča za svoje sklepe in vabila rabiti stari, porumeneli in na eni strani že popisani papir, kar ni samo škodilo ugledu sodišč, ampak je vedlo celo do nesporazumov pri strankah.
Razen tega navaja »Ekonomska politika« nekaj primerov korupcije tudi s področja današnje banovine Hrvatske same, kjer je bilo seveda tudi pripadnikom »jugoslavenskega unitarizma« dovolj mehko postlano.
Vprašamo: Ali so bili ljudje, ki smo jih pošiljali,	M	w> m. \wH\Hnh\ v
Beograd, za vse to slepi? čeprav ne dvomimo, da se je v novem razkošnem avtu lepše voziti ko v nekoliko že izvoženem avtomobilu, vendar ne moremo verjeti, da bi ti ljudje iz domače kmetčke revščine ne videli javne potratnosti in da se ji ne bi uprli. No. priložnost za razkošnost na tuji račun zaslep-lja slabiča včasi do smešnosti. Pa iz-preglejmo vsaj mi drugi! Počkov.
Kupčija z narodovim zaupanjem
Po bivšem, zloglasnem volivnem redu za volitve v skupščino si se mogel dati postaviti za kandidata v dveh okrajih, za namestnika skupščinskega kandidata pa povrh še v kakem tretjem okraju. Pripetilo se je dostikrat, da je bil dvakratni kandidat izvoljen v obeh okrajih, v katerih je kandidiral, izbral pa si je potem po svoji volji seveda samo enega, pre-pustivši drugega svojemu namestniku v tistem okraju. Kakor poroča zagrebški tednik »Nova Rijec«, je bil tak politični lovec na dva mandata s popolnim uspehom tudi bivši poslanec Gjura Mikašino-vič. Eden od njegovih dveh namestnikov
si je pa hotel poslanstvo na vsak način pridobiti. Najbolj gotova pot do tega se mu je zdela — kupčijska. To je bil bivši poslanec Dušan Bogimovič, ki je bivšemu poslancu Gjuri Mikašinoviču podpisal menico za 60.000 dinarjev za odstop poslanstva v njegovem volivnem okraju. Stvar pa se ni obnesla in je postala sporna, ker je bila slavna Stojadinovičeva skupščina prekmalu predčasno razpuščena. Kolika škoda, da se gospodu Bosruno-viču dobro- prodana skrb za mili narod ni mogla boljše izplačati!
Sotlsk’.
Martinov večer
Martinov večer bi moral postati pravi slovenski praznik. Res je, to noč dozori mošt v vino in kdor le more, se ga upijani. Po mestih napravijo v proslavo slavnega dne posebne vrste veselice s plesom in bufetom, in se nalijejo mestni ljudje božje cekinaste kaplje na vse mile viže. Kmetje pa jo mahnejo v gorce in se ga tam nasrkajo po vseh nenapisanih predpisih, ki smo jih dedovali iz roda v rod In je med nami še mnogo Martinov, ki jih je treba počastiti in piti na njih zdravje! Tako veli naša omika in običaj, tako je bilo in bo!
Kar tiče Slovencev, se nam mora zazdeti Martinov večer še celo nekaj posebnega in vzvišenega! Največji slovenski narodni junak je bil Martin: Martin Krpan namreč z vrha od Sv. Trojice. Tale Martin je bil posebne vrste tič in je zaslovel na samem cesarskem Dunaju kot malokdo pred njim in pozneje. Martinov večer bi moral biti v marsičem posvečen temu slovenskemu heroju in ob njega liku bi se moral sleherni narodni ud zamisliti v slovenski idealizem in v vzvišeno poslanstvo službe svojemu bližnjemu.
Druga slovenski Martin, ki je pa prodajal idealizem večinoma v slovenskih Rovtah, je bil Martin Kačur. Ta Dunaja nikoli ni videl, a je ostal kljub temu idealist prvega razreda do rane smrti. Za njegov večer ni mogoče reči drugega, kot
žalostno zavzdihniti: Svetal spomin njegovemu idealizmu!
Tretji je bil poldrugi Martin. Kdo ga ne pozna šaljivca, ki je nehote storil vse narobe? Vemo o njegovem svetlem značaju, da se svojega šaljivstva ni zavedel. Ta še živi med mami, politizira, pije in dela, kakor mu ukazuje mati narava: vse narobe... Oh, da nam je priti do svoje podobe!
A oni četrti? Narodni pregovor veli lepo o njem: Martin iz Zagreba, Martin v Zagreb. Ali obratno, saj je vseeno! Enkrat eden, enkrat eden!... Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba... Po stari navadi in po nenapisanih predpisih.
Martinov večer je zanimiv praznik za naš narod. In ni iz trte lzv:ta zahteva, da ga bo treba proslaviti: saj ie vse herojstvo v njega imenu — a zakaj ne bi ime »Martin« pomenilo recimo našega idealizma? ...
stva korektno zadržali, smo vedno spoštovali in nobena naša opazka ni šla na njihov račun. Nismo pa mogli molče preko slovenskih sinov in hčera, ki so se izdajali za »Nemce«, kar niso nikoli bili in tudi ne bodo mogli postati.. Ti »Nemci« so bili ob preobratu 1. 1918. čez noč največji Slovenci in Jugoslovani in tudi tele pretekle dni, ko se je načelo vprašanje preseljevanja jugoslovanskih Nemcev v rajh, so se takoj zavedli Svojega pokole-nja. V zadoščenje nam je, da so imeli redki pravi Nemci pri nas v pravem času priliko spoznati svoje »brate«! a.
»Nobeden izmed nas Nemcev se ne more odtegniti nemški usodi, zato je že bolje, če si v nemški narodni skupnosti, kakor če si izven nje.« (»Deutsche Nachrichten«, 5. okt. 1939.)
Kdo spada k „nemšk; mantSIni"
Kaj rado se pri nas govori o Nemcih, ki da tvorijo v nekaterih krajih Slovenije »manjšino«. Enkrat za vselej je treba razlikovati prave Nemce od nemčurjev ali nemškutarjev, ki so se še nedolgo tega na velika usta slinili in pritiskali k pravim Nemcem, a so zadnji čas pokazali, kakšne kukavice so. Tiste posamezne prave Nemce, ki so se lojalni do države in slovenskega, oziroma jugoslovanskega Ijud-
sovražnik Habsburžanov, se menda danes kesa, da ni dooustil obnovitve habsburške monarhi'«. Seveda ie ta kes samo v glavah teh zagovornikov!
Proti nobeni reakciji se ne bomo uprli z obnovo reakcije. In da so Habsburžani
že več kot sto let najreakcionarnejša sila v Evropi, ni dvoma. Treba fe t»s*varlti neka! povsem novega, nov ustrol, k! zares ne bo domišč*! več, da bt nekateri oosamezniki pahnili človeštvo v pogubo, ne pa se vračati v zgodovino!
Koliko je sta!o odkritje Amerike
Dokumenti, ki so jih našli v španskih arhivih, pričajo, koliko je približno stalo odkritje Amerike. Za zzgradbo treh ladij, ki so jih Španci zgradili v ta namen, so izdali 51.000 srebrnikov. Slavni pomorščak Krištof Kolumb je prejemal 230 srebrnikov mesečne plače, dva poveljnika vsak po 150, moštvo pa, sestoječe iz 120 mornarjev, vsak od 15 do 20 srebrnikov na mesec. Za prvo potovanje, ki je trajalo od avgusta 1492 do marca 1493, je znašala vsota za plače 25.000 srebrnikov. To potovanje, ki je prineslo Španiji tako ogromna bogastva, torej ni terjalo velikih izdatkov.
Kaj ]e fonopost?
Na svetovnem poštarskem kongresu letos v Buenos Airesu je bil sprejet za vse države obvezen predlog Argentinije, naj se uvede fonopost, nova vrsta pisemskih pošiljk. Po predlogu naj bo po poštah instaliran fonograf, v katerega bo povedala stranka svoja poročila, ki bodo zabeležena na ploščo. Ta plošča bo poslana naslovniku, ki bo na navadnem gramofonu izvedel, kaj želi njegov sorodnik, prijatelj, trgovski drug ali kdo drugi.
Dovoljeno bo v fonograf tudi peti, svl-rati — kratko: rokopis zamenja aparat, ki bo pomenil isto, kar pomeni zvočni film proti staremu namenu.
Le kdaj bo kdo izmed nas poslal pozdrave po fonopostu?
7 dni
domačih ve$ti
%■ Mariborska carinarnica je imela v preteklem mesecu oktobru 8,276.084 din dohodkov, od tega pri izvozu le 55.563.50 din. Na depozitih je bilo vplačanih 1 milijon 118.606 din. Iz teh številk vidimo,* da se je promet z inozemstvom precej po pravil. Dohodki carinarnice ne zaostajajo , mnogo za prejemki v istem mesecu prejšnjih let. Res je seveda, da je v pozni jeseni najživahnejša izmena blaga med našo državo in inozemstvom.
$• Nov planinski dom na Pohorju bo j
12. t. m. slovesno odprt. Na vzhodnem j delu pogorja je postavil mariborski So- 1 kol planinski dom, veliko enonadstropno ’ Stavbo, v kateri bo nameščenih 67 postelj. Dom bo oskrbovan vse leto, tudi pozimi, ko bo zlasti služil zimskemu športu. Stavba ima lasten vodovod in lastno elektrarno, ki jo goni bližni potok. Graditev so omogočili številni podporniki Sokolstva, ki so prispevali znatne zneske.
m Letošnja sezona v Rogaški Slat ni
ni bila tako slaba, kakor so doslej mislili. Po zapiskih kopališke uprave je bilo letos v Rogaški Slatini vsega skupaj 7849 gostov, za 216 manj kakor lani, in to v mesecih maj—oktober. Inozemcev je bilo 1060, za 648 manj kot lani. Vsi gostje so prenočili 116.166 krat. Nočnin je bilo letos 4064 manj kot pred enim letom, to je j
10 odst. Gostov je bilo sicer niti 3 odst. j manj kot lani, pač pa so ostali v kopa-1 iišču manj časa, kakor je razvidno iz šte-, vila prenočnin.	'
Gospodarsko stanje Slovenije je | vsled vojne dokaj neugodno, čeprav je j računati s tem, da se bo prihodnje me- ( sece nekoliko izboljšalo, če nas znaki ne varajo. Po statistiki Zbornice za trgovi- | no, obrt in industrijo v Ljubljani je bilo j v prvih devetih mesecih letošnjega leta j prijavljenih v Sloveniji 588 in odjavljenih; 603 *rgovine, tako da se je število trgo-, vins. ih obratov za 15 zmanjšalo. V istem razdobju lanskega leta je bila 701 prijava in 426 odjav, tako da se je število za 275 obratov povečalo. Nekoliko na boljšem je obrt, ki je v prvih treh četrtletjih tega leta zabeležila 878 prijav in 591 odjav, tako da imamo prirastka 287 obratov. Lani je bilo v istem času 979 prijav in 551 odjav, torej 428 obratov več. V gostinstvu je zaznamovala letos Slovenija 264 prijav in 223 odjav, torej 41 obratov več. Lani je prijavilo 253 podjetnikov obrate, odjavilo pa jih je 174, tako da je znašal prirastek 79. V industriji je stanje nespremenjeno. Prijavljenih je bilo 19 podjetij in ravno toliko odjavljenih, lani pa je bilo prijavljenih in odjavljenih po
11 industrij.
* Olje se je podražilo. Jugoslovenske tvornice olja so, odkar je izbruhnila vojna, že trikrat povišale ceno, sedaj zopet za 70 par pri litru. V dobrih dveh mesecih se je olje podražilo za 1.90 din pri litru. Da se pri nas zagotovi izdelovanje oija, nam bo v prihodnjih mesecih dobavila Bolgarska 1000 vagonov sončničnih zrn.
Hmeljarska zadruga v Žalcu je letos nastopila kot kupec in je kupila hmelja za približno 18 milijonov din. Izvozila ga bo v Severno Ameriko.
Beograd se naglo širi. Po podatkih mestnega gradbenega urada je bilo v Beog'radu od novega leta do konca oktobra, torej v desetih mesecih, dograjenih in prevzetih nekaj nad 500 stavb, predvsem stanovanjskih hiš v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Od leta 1919. pa do 1. novembra t. 1. je bilo v Beogradu postavljenih 7850 novih stavb z nad 27.000 stanovanji v vrednosti nad 4 milijarde dinarjev. Tu pa niso vračunane stavbe države, občine in raznih javnih ustanov..
* Cena cinka se je v Jugoslavija v dobrih dveh mesecih podvojila. Razloga za ta povišek ni pravega, saj pri nas proizvajamo cink in nam ga ni treba uvažati.
$. Izseljevanje jc do nadaljnjega iz Jugoslavije prepovedano. To velja tudi za one izseljence, ki stalno bivajo v inozemstvu, a se sedaj mimogrede mude v domovini.
živina, namenjena za Italijo, se sedaj edinole pošilja na Reko, kjer sc prevzame vsak teden od ponedeljka zjutraj do srede zjutraj. Ako dospe pošiljka prepozno, mora živina čakati na prevzem do prihodnjega tedna. 24 ur_ pred prevzemom se živina ne sme krmiti in napajati, sicer se odtegne izvesten del od teže. Vo-
li	morajo imeti najmanj 600 kil, biki, junci in telicep a najmanj 500 kil. Zaenkrat so določene tele prevzemne cene: za vole 4—6.50 in za bikce, junce in telice 3—. 3.50 din za kg žive teže. Kot pošiljatelj figurira na tovornem listu Zavod za po-speševnnie zonnnic trgovine, v okleoarh pa je dostaviti resničnega odpošiljatelja.
Rusk
Pred tremi meseci je bilo v Kremlju še nebroj zapadnodemokratskih diplomatov in generalov, ki so bili trdno prepričani, da bodo zdaj zdaj podpisali z Rusijo pogodbo o obrambi pred vsakršnimi napadi, pogodbo, ki bi jim omogočala, da se mirno umaknejo v zatišje in pustijo, da Rusija opravi mesto njih. Vse evropsko časopisje jo bilo trdno prepričano, da je podpis pogodbe le še vprašanje nekaterih dni. Tudi nemški listi so bili o podpisu pogodbe trdno prepričani. Toda sledil je prvi resnično dramatični preobrat, ki je položaj bistveno izpremenil. Rusi so podpisali z Nemčijo nenapadalno pogodbo. V svetovnem tisku je sledil val ogorčenja, le malo jih je bilo, ki so se hudomušno smehljali, češ, dobro so jih potegnili. Zopet so sledila ugibanja, časopis] so pričakovali, da bo sledila ostra angleško-francoska obsodba Rusije. Ko so Rusi po propadu Poljske potem vkorakali v zapadno Ukrajino in Belorusijo, so nekateri zopet pričakovali in proroko-vali, da bosta obe demokraciji napovedali Rusiji vojno. Toda tudi to prerokovanje se ni izpolnilo. Mesto njega je sledil Chamberlainov in Halifaxov govor, ki •sta oba ugotovila, da Velika Britanija nima nikakega vzroka za intervencijo, saj
Sovjetska vlada tega ne bi storila, če Nemčija ne bi začeia in dala vzgled, razen tega pa so se sovjetske čete ustavile na meji, ki jo je Curzon priporočil prt pogajanjih za versajski mir. Torej mesto objave vojne, celo »ugotavljanje zgodovinskih dejstev, ki se ne dajo izpodbiti« (Halifax). Pri rusko-turških pogajanjih jc bilo videti, kakor da gre res za pritegnitev Rusije v krog zapadnih demokracij. Turčija naj bi tvorila nekak most med Rusijo in demokracijama. In ko so novinarji že objavili rezultate rusko-tur-škega sporazuma, je Saradžoglu odpotoval iz Moskve brez pogodbe. Ruski časopisi, pa tudi Molotov sam so se o zadevi dokaj jasno izrazili. Rusiji še na misel ne pride, da bi se dala sedaj oddvojiti od Nemčije. Zopet so se preroki zmotili. Sedaj so naredili križ nad Rusijo. Prišla so poročila o dobavah krme za Nemčijo in sploh je vse kazalo, da je Rusija končnoveljavno potegnila z Nemčijo. Molotov sam je opozarjal na uspehe rusko-nemškega sodelovanja. Toda iz Moskve ie sledilo novo presenečenje. Pro glas kominteme, ki očita kapitalističnim državam imperialistične cilje v tej vojni — Nemčije ne le ni izvzel, ampak jo celo izrečno imenuje. Preroki so obupali.
Ozadje navidezne politične nedoslednosti
Ako hočemo razumeti to politiko, se moramo zavedati, da so vse te nedoslednosti le navidezne. Utemeljene so le po popolnoma napačnem pojmovanju in razumevanju ruskih ciljev. Rusija sama od tega svojega ravnanja nima zgolj največje neposredne koristi, saj je ona v tej vojni še največ dobila, ne le po ozemlju, ampak predvsem po politični moči in po političnem vplivu, ki se je neizmerno razširil, temveč tudi po daljnjih ciljih sovjetske politike, ki so v zadnjem manifestu koininternc jasno izraženi. Napovedal jih je že davno Lenin sam, ko je rekel, da bo mogla ostati Rusi]a le tako dolgo socialistična, dokler si bodo evropske velesile nasprotovale. Večletna državljanska in intervencijska vojna v Rusiji je njenim današnjim gospodarjem dovolj resno svarilo za nevarnosti, ki pretijo Rusiji in njeni ideologiji od složne in edine Evrope, ki je na enem kakor na drugem bregu v eni kakor v drugi fronti iskren sovražnik komunistične ideologije. Kaj bi Rusijo čakalo, ako bi se oba sovražnika združila (in ti glasovi še sedaj niso utihnili; opozarjamo le na zadnjo izjavo Sven Hedina), se sovjetski politiki le predobro zavedajo.	jad.
m si •	•
Vojni cilji
V	časopisju zapadnih demokracij pa tudi drugod po Evropi se je v zadnjem času pričelo na veliko razpravljati o ciljih današnje vojne. Pojavili so se najrazličnejši načrti, ki jim eni ali drugi odrekajo uradni značaj. Najizrazitejše je prišlo do sedaj do izraza troje francosko-angleških zahtev: vpostavitev nove demokratske vladavine v Nemčiji in obnovitev ČSR ter Poljske. Seveda pa je že v teh zadevah, kakor so videti konkretne mnogo nedoslednosti. Če je danes n. pr. govor o »osvoboditvi nemškega naroda izpod nacionaln.o-socialističnega jarma«, se pri tem kaj rado pozabi, da bi brez angleške pomoči izza Monakovega in še pred njim nikoli ne prišlo do tega položaja v Evropi in v Nemčiji, kakršen je sedaj.
Zunanji minister lord Halifa.v je imel v radiu govor, v katerem je poudaril angleško željo po ustvaritvi novega sveta, brez vojnih nevarnosti s sodelovanjem vseh narodov na podlagi ljudske enakopravnosti, samospoštovanja in medsebojne strpnosti. Treba je poiskati sredstva, s pomočjo katerih bi se dale spraviti v sklad razne potrebe. Angleška borba velja vzvišenemu cilju, da nadomesti surovo silo in surovo nasilje s postavo. Treba je seveda odpraviti krivice, ki so se že zgodile. Bolj konkreten je urednik »Yorkshire Post« (Edenovo glasilo). —-Sklicuje se na besede generala Focha, ki je zahteval, da zavezniška vojska zasede Berlin.
Vse te lepe izjave so vzbudile tudi pri nevtralcih, posebno pri malih narodih, globok vtis. Vendar je pri njih prišlo tu pa tam do izraza prepričanje, da je laže zlo preprečiti, še preden nastopi, kakor se proti njemu boriti, ko je že nastopilo. Pred Monakovim bi vsi ti načrti zahtevali mnogo manj krvi kakor pa danes!
□	Voditelj angleške delavske stranke major Atlee je v govoru o vojnih ciljih Anglije razvil načrt bodoče Evrope, kjer bo imela le pravic, ampak tudi moč. Major koli rase, narodnosti ali vere bi bili. Narodnim manjšinam se bodo zajamčile vse pravice po mednarodni organizaciji, ki ne bo imela le pravil, ampak tudi moč. Major Atlee je govoril tudi o kolonijah in o narodih, ki še niso zreli, da se sami vladajo.
Ženski volivno pravico
Ženska podpira tri ogle pri hiši in dostikrat še dedca. Po izobrazbi in socialnem stanju ne zaostaja za možem. Demokratizacija javnega življenja, ki mu te dni pišejo nove zakone, je v prerojenju. Ali ne bi bila krivica, da bi zopet žensko od javnih del odrinili? Napredne države so dale ženi, kar ji pripada. Mar naj ostanemo pri nas zopet pri starem? Saj so dostikrat odločali o važnih stvareh bebci, dočini pametna ženska, najsi je bila še tako trezna in napredna, ni smela črhniti. Pri nas bi bil gotovo notranjepolitični položaj že davno rešen, ako bi imele pri stvari odločilno besedo ženske! Tako pa ...!
Zahtevamo: ženski dajte voFlno nra* vico!	-din-
dni
po svetu
□ Znani italijanski novinar Gayda je
priobčil članek, v katerem prav ostro napada sovjetsko vlado in kominterno, katerih dvojno vlogo in dvojni obraz ostro obsoja. Del članka se tiče Balkana, kjer da neti sovjetska Rusija vojno in bi želela postati zaščitnica miru, kar je vendar že davno Italija.
□ Molotov je imel govor, v katerem je ostro napadel demokracije in tudi ameriško nevtralnost, ki hoče v tej vojni pro-fitirati. V Ameriki se baje iz govora norčujejo.
□ Pogajanja med Rusi in Finci so se
radi proslav revolucije odložila.
□ Poročila o nameravanem velikem napadu Nemcev na zapadni fronti še vedno niso utihnila.
□ V Berlinu so na sovjetskem poslaništvu proslavili 22-letnico boljševiške revolucije zelo slovesno. Prisoten je bil tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop.
□ Avdienca novega ruskega poslanika Lavrentijeva pri carju Borisu tvori še sedaj glavno snov bolgarskih časopisov, ki poudarjajo tesno sodelovanje obeh zemelj na gospodarskem, političnem in kulturnem področju.
□ Hitler je imel v Monakovu pred starimi nac. soc. bojevniki govor, v katerem je znova ostro napadel Veliko Britanijo in omenil tudi modrost sovjetske 'politike. Nemčija ne bo kapitulirala.
□ Hitler je pri svojem monakovskem govoru za las ušel atentatu. Tik potem, ko se je odpeljal na Kolodvor, da se vrne v Berlin, je v eni dvorani eksplodiral peklenski stroj, ki je zahteval 6 mrtvih in 60 ranjenih. V Berlinu domnevajo, da vodijo niti atentata v inozemstvo. Nemška vlada je razpisala pol milijona RM (okoli 7 milj. din) za onega, ki izsledi atentatorja.
□ Churchill jc podal v parlamentu zopet izčrpno poročilo o poteu prvih devetih tednov vojne. Izjavil je, da angleški lovci za podmornicami, potopijo vsak teden 2—4 nemške podmornice, če bo šlo tako naprej, lahko Anglija upa na srečen konec vojne.
□ Norveški kralj Hakon in danski kralj Kristjan sta sporočila belgijskemu kralju Leopoldu in nizozemski kraljici Viljemini, da bosta podprla njun mirovni poziv.
□ Madžarska je odklonila nenapadalni pakt z Romunijo. Angleži so mnenja, da sc je to zgodilo pod nemškim vplivom.
□ V ameriškem kongresu so tudi že sprejeli izprenienjeni nevtralnostni zakon. Ameriško orožje je že na poti v Evropo.
□ Na zapadni fronti jc prišlo do večjega letalskega spopada. Po francoskih vesteh je 9 francoskih letal prepodilo 27 nemških letal. 9 nemških letal je bilo sestreljenih, 7 od teh ic padlo na francoska tla. Francozi niso imeli pri tem nikakih izgub. Nemci o tej bitki ne poročajo.
□ Za Bolgarijo se baie že vrši srdita diplomatska borba. Italija in Sovjetska Rusiia si že stojita nasoroti. Baje tudi Anfdiia ni povsem brezbrižna.
□ Na francoski fronti se borijo tii tuje armade proti Nemcem: poliska, češka in •'vstrijska. Avstrijsko vodi knez Starheni-berg.
□ Za letošnjo mirovno nagrado so
predloženi: Roosevelt, Chamberlain in Beneš.
□ Belgijski kralj in nizozemska kraljica sta poslala francoski, angleški in nemški vladi miroven poziv ter se ponudila kot posredovalca za pravičen mir. V političnih krogih sodijo, da bodo ta poziv sicer študirali, da pa bo ostal brez uspeha.
□ Maginotovo črto so podaljšali vzdolž švicarske, belgijske in luksemburške meje. —•
□ Ribbentrop bo v najkrajšem casu obsikal Moskvo, Goring pa Rim. Tako pravijo nekateri listi. Nemci vse te vesti odločno zanikavajo.
□ Do sedaj je zahtevala vojna po uradni izjavi angleškega informacijskega ministrstva le neznatne izgube: Anglija jc izgubila 55 ladij z 238.000 tonami. Francija 7 ladij s 47.000 tonami, nevtralne države pa 34 ladij s 93.000 tonami, — Po nemških poročilih so te izgube mnogo višje. Pravijo namreč, da so potopili v celem 115 ladij s skupno 475.321 tonami.
□ Boljševiki so umorili osem članov znane rodbine Radzivil, ki so znani po svojih velikih posestvih v zapadni Ukrajini. Imeli so 36 tisoč hektarov zemlje. — Poročilo o njihovi smrti uradno še ni potrjeno.
□ Ameriško ladjo »City of Flint«,^ ki
so jo bili Nemci zhplenjli, so Norvežani radi nedovoljenega pristanka na svoji obali zopet vrnili Američanom. Nemška vlada je odločno protestirala, vendar pa brez uspeha.
□ Komunistična internacionala je izdala ob priliki proslave 221etnice boljševiške revolucije proglas, v katerem sc ne napadajo zgolj Anglija, Francija in Amerika, ampak tudi Nemčija, Italija_ in Japonska, ki jim vsem očita imperialistične namene. Sovjetska zveza vztraja prt svojem programu: svetovna komunistična revolucija. V Nemčiji je baje ta proglas naredil naravnost porazen vtis. Zapadne demokracije so mnenja, da solidarnost Rusije in Nemčije ne sega posebno globoko. Posebno pozornost pri proslavah jc vzbudilo dejstvo, da je bil pri njih navzoč v Stalinovi bližini bivši komisar za zunanje zadeve Litvinov, o katerem so pisali listi, da so ga ne le odžagali, ampak celo že davno usmrtili.
% Bosna in Hercegovina bosta postali četrta banovina. Tako je izjavil minister dr. Kulenovič. Prepričan je, da bo ta banovina, ki bo štela kakih 900.000 pravoslavnih, kakih 800.000 musFmanov in 550 tisoč katoličanov nekaka Jugoslavija v malem, piemont jugoslovanske misli. Zdi se, da proti tej zamisli ne bo bog ve koliko pomislekov. Sicer pa stvar za se-dai še ne nride takoi na dnevni red.
Telefonisti novinarskih agencij.
Velika trgovska podjetja imajo svoje telegrafiste, ki imajo celo svojo organizacijo, v kateri se zbirajo tudi telegrafisti novinarskih agencij. Pred kratkim je dosegla ta organizacijo, da bo uvedla tgencija »United Presse« petdnevni delovni teden, kar je delo pri telegrafu najnapornejše in posebno slabo deluje na živčni sestem. Telegrafisti »Associated Pressa« delajo že pet let po 40 ur na teden, organVociia pa jim je izvojevala zdaj povišanje plače.
O CEM PIŠEJO DRUGI LISTI
URADNIŠTVO IN ZADNJE VOLITVE.
»Vrhunec vsega so bile zadnje volitve, ko je sam predsednik vlade javno pretil uradnikom, ki bodo glasovali z opozicijo, da niso vredni, da ostanejo v državni službi. Uspeh je bil porazen za uradništvo in za predsednika. Uradništvo se je vdalo, predsednik pa je izgubil pred njim ves ugled. Uradniki so glasovali pod pretnjo odpusta iz službe... Razen redkih izjem so se vsi odrekli svojih državljanskih pravic, svoje svobodne zavednosti in zavesti, ponižali so se in izgubili moralo. Tako se je zgodilo, da je neki predsednik vlade z nasilnim dejanjem zrušil še tisti ostanek uradniške morale, ki je preostal .
Jugoslovenska P. T. T., 1. nov. 1939.
ANKETA MED VOJAKI.
-Milijonske množice vojakov so v gibajiju. če bi; bilo mogoče izvesti med temi ljudmi anketo z vprašanjem: ali pričakujejo po »zmagoslavni« vojni srečno in udobno življenje, bi gotovo odgovorilo 99.9 odst, da ne. In gotovo bi prišlo vsem na tim vprašanje, zakaj in za koga se torej bijejo in ginejo.«
»Žena danas«, okt. 1939.
O VOJNI.
-»Mlada generacija naše države nima kaj iskati v tej vojni, ona ne bo šla za druge po kostanj v ogeni.« (Ribar.) »Te vojne niso hO' teli narodi.« (Perovič.)
»Mladost«, sept. 1939
tfOLGARI IN RUSI.
»V Bolgariji se v vseh sred. šolah poučuje ruščina kot obvezen predmet. Globoke spremembe v ruski zgodovini od 1. 1917. dalje niso mogle trajno pretrgati kulturnih vezi z največjim slovanskim narodom in celo reakcionarni režimi v Bolgariji niso docela preprečili kulturnih vezi s Sovjetsko zvezo. Ob' novitev diplomatskih odnošajev med obema slovanskima državama ob črnem morju je učinkovala pozitivno in nje ugodne posledice se kažejo v čedalje očitnejših oblikah. V Sofiji imajo lepo urejeno in dobro založeno rusko knjigarno, kjer prodajajo leposlovne in znanstvene knjige iz ZSSR. Uvoz je kontroliran in ne dopuščajo propagandne literature, to je knjig, ki z agitacijskimi tendencami zastopajo komunistično doktrino. Sovjeti so nedavno priredili v Sofiji velikopotezno organizirano razstavo ruske knjige. Na bulevardu Marije l.uize je kinomatograf »Glorija«, ki se je v glavnem omejil na sovjetsko-ruske filme.
(B. Borko, Zapiski ob Črnem morju, Ljubljanski Zvon. 1939, str. 473.)
DVE MNENJI O RUSKI VLOGI NA BAL KANU.
Balkan je potemtakem postal križišče mogočnih tokov, ki jih je stvarno sprožil nem-sko-sovjetski pakt. Ti križajoči se tokovi bi lahko postali nevarni, da ne bi na Balkanu živele države, ki so trdno odločene, da olira nijo mir v strogi nevtralnosti in ki razpolagajo tudi s sredstvi, da to dosežejo. Toda vse kaže, da bo moral njihov glavni odpor v borbi za mir in nevtralnost veljati Sovjetski Ru siji, ker od tamkaj poteka glavna žila spletk, ki prinašajo prvi nemir na to sedaj mirno področje.
(»Slovenec«, 7. nov.)
Glavni interes vseh narodov Jugoslavije je ■ obramba miru in borba proti vsem onim, ki bi hoteli našo zemljo potegniti v današnjo imperialistično vojno in s tem spraviti v nevarnost neodvisnost naše zemlje. Zunanja politika Jugoslavije mora iskreno voditi politiko zveze balkanskih držav, ki bodo branile svojo nevtralnost z naslonitvijo na najmočnejšo in miroljubno zemljo — Sovjetsko Rusijo. To se da doseči le, če se strnejo vse demokratske sile miru v naši žemlji.
(»Naše novine«, 4. nov.)
O SKUPŠČINSKIH VOLITVAH
Kar se tiče narodne skupščine, je bilo treba tudi po predpisih sedanje ustave po razpusti stare razpisati volitve za novo narodno skupščino. Ne razumemo in ne najdemo ni-kakega upravičenega razloga, zakaj do danes še ni volilnih zakonov in še niso razpisane volitve. Težko odgovornost nosijo pni, ki so krivi tega odlašanja. Dalje se ne sme odlašati; naj narod reče svoje!
(»Naše tiovine«, 4. nov.)
»HRVATSKA STRAŽA« O »SLOVENCU«.
»Slovenec« je brez. posebne zle namere nasedal Stojadinovičevem načinu propagande in Prikazoval vsako' hrvatsko narodno borbo kot komunizem. •
(Citiramo po »Novi Riječi«, 2. nov.)
ČIČERIN O NAS.
»Naši narodi bodo ostali prijatelji, politika se menia, upam, da bodo vaši ljudje še dalje ljubili Rusijo kakor doslej. Morda bo prišel kmalu dan, ko jo boste zopet potrebovali.«
Izjava, ki jo je dal bivši sovjetski komisar za zunaje zadeve bivšemu jugoslovanskemu poslaniku dr. J. Smodlaki v Berlinu. »Nova Riječ«, 2. nov.)
Mladina in vojna
Če govorilno danes o odnosu mladine do vojne, govorimo predvsem o odnosu tiste mladine, ki se pretekle imperialistične svetovne morije ni neposredno udeleževala; to je mladina dvajset in izpod dvajset let.
Toda čeprav ta mladina ni bila di rektno vključena v preteklo vojno vendar se je je dotaknila, in sicer tako, da so posledice še danes vidne in jih bo ta mladina nosila še vse življenje s seboj kot neizbrisni pečat zločinskega uničevanja in prežalbstno izpričevalo vojne kot »obnoviteljice življenja«. Najboljšo oceno te mladine je dal sam višji vojaški oficir, ko je opazoval slabo raščene, nerazvite. rahitične, blede in slabokrvne nabornike. Neodločno je majal z glavo in se izrazil: »Uboga je ta mladina! Vidi se, da so otroci vojne!... Komaj ena tretjina je sposobnih za vojaško službo.
Kaj je treba še druigih dokazov! Ni ta najbolj občutljiv za to družbo? Hoče vojakov, pa jih ni, ker so otroci vojne za vojaško službo nesposobni.
To je ena stran te »pomlajevalne operacije« človeštva kakor nekateri naziva-jo vojno; operacija, ki se je morala ponesrečiti kakor se je vedno, operacija, ki je kot rezultait pustila množico, neuro-tikov, rahitikov, množico telesno in duševno zaostalih in razdvojenih bitij, ki so nesposobna za življenje in jim je zato življenje neznosno breme ki se ga često rešujejo s samomori. To so tiste svetle medalje, s katerimi se lahko ponaša ta »pomlajevalna operacija« pogoltnežev.
Pa ne samo to. da se ta vojna mladina ni mogla razviti, da je bila oropana vseh človeških pravic; velik del te mladine je izgubil svoje hranitelje, svoje očete, ki so padli na fronti. Za to vojno mladino, za te vojne sirote je bilo po vodni v sSvrho njihove zaščite najslabše poskrbljeno. Šli so skozi življenje kakor so vedeli in. znali, brez vodstva, brez pomoči, razen seveda z nekaj »moralnimi nasveti« tiste gospode, ki se jim zdi skrb za moralo apostolska življenjska naloga. Neštetokrat smo bili priča,, kako so to mladino blatili, nesramno napadali in obrekovali, češ, da jo je razvratnost vojnih let popolnoma okužila ter so jo z meglenimi frazami skušala okreniti na •pravo pot.
Kakšno škodo jc povzročita vojna v duševnem oziru, se ne da izračunati, samo površno si lahko predstavljamo. Današnja mladina pa to dobro čuti, zato se ni čuditi, če se je mladina vsega sveta začela organizirati v protivojne organizacije ter zavzemati za načela pravičnega miru, kajti mladina se dobro zaveda, da pomeni vojna zanjo ogromno škodo.
saj^ je ves čas med vojno obsojena na duševno in telesno stradanje, brez šol, brez knjig, brez kulture, ki v vojnem času zamira m izpostavljena uničenju svojega mladega življenja, ki ga prav za prav še niti živeti ni začela. V vojni bo mladina spet izgubila rednike; in zdaj ne samo svoje rednike, svoje očete, ampak tudi svoje matere, svoje brate in sestre... Tu nam lahko nesrečna španska in kitajska mladina služi kot primer. Čeprav redko, vendar je tudi naše časopisje prineslo slike s tragičnimi prizori, kako otroci obupno jokajo na ulici poleg mrtvih mater, sester in bratov. Taki prizori se ponavljajo vsak dan, eden stra-šnejši od drugega. Zato je razumljivo Ln nujno, da mladina zavzema odločen odpor, odklonilno stališče in gnus proti takim živalskim pokoljem nad ljudmi, ki
imajo končno pofeg človeške vedar še neko drugo »lepšo podobo«.
Mladina vsega sveta protestira proti vojni. Mladina je za mir, za bratstvo, za enakopravnost med narodi. Vojna za reševanje nepre sitnih gospodarskih kriz ni primerno in učinkovito sredstvo, ker vojne ne rešijo nobenih družbenih problemov ljudskih množic. Rešitev vseh nerešenih vprašanj, vseh ljudskih gospodarskih problemov, ki zadevajo narod kot .celoto in slehernega človeka kot posameznika, posebno pa mladino, se dajo rešiti le na podlagi miru, na podlagi pravilnega sodelovanja vseh narodov in vseh ljudskih množic, kjer bo seveda tudi mladina zasedla častno mesto.
11. novembra je praznik miru, dan ko se ves svet združuje v eni sami želji, želji po miru, ki je najvišji smoter vsega človeštva. Temu prazniku se pridružuje tudi vsa slovenska mladina, ki vidi v miru prvi pogoj svojega življenskesa obstanka.	Vinko	Kristan.
Naše presnavljanje
Krivo gleda in ne pozna razvoja domačih dogodkov, kdor gleda v bodočnost mračno. Krivo je mnenje o reakcionarnosti — hazadnjaštvu našega podeželskega ljudstva, ^o nezrelosti in o nediscipliniranosti našega delavstva, o jalovosti našega naprednega izobraženstva.
Krivo je gledanje, da smo Slovenci politično prav tako zaostali, kakor smo bili po krivdi slovenskega meščanstva revolucijskega leta 1848. in da je naše ljudstvo na dogodke, ki prihajajo, prav tako malo pripravljeno kakor med in tik po svetovni vojni, ko ni bilo ljudi in organizacije, ki bi znala in hotela zajeti takratno razgibanost množic, jo organizirati in pravilno usmeriti. (Prežihov Voranc: »Po-žganica«!)
V zadnjem desetletju, posebno še po letu 1935. se dogaja v slovenskem človeku — delavcu, kmetu in izobražencu — veliko preusmerjanje, presnavljanje. Počasi, toda z nezadržno silo grize zob časa trhlo stavbo prejšnjih stoletij in desetletij in razkraja ustanove te stavbe—■ politične, gospodarske in kulturne.
Spoznanje nove dobe si je utrlo zmagovito pot že v vse naše kulturno življenje in je potisnilo staro kulturno izživljanje v kot. Kolikor so ljudje še vezani na stare politične stranke, se to ne dogaja iz prepričanja in zaupanja do njih, temveč ima korenine le še v konservativnosti (stara navada — železna srajca).
Iz otopelosti in zmedenosti — neorien-tiranosti pa prehaja slovensko ljudstvo zopet v politično aktivnost, ki pa ne bo veljala več koristim kogar koli, ki je znal preje zajeti in zlorabiti ljudsko progresivno — napredno razpoloženje. C. Z.
JAVNI GREH
PospeSimo socialno akcijo za zimsko pomoč!
Zopet je pred durmi zima, ki povzroča z dneva v dan vedno resnejše skrbi zlasti med gospodarsko in socialno ogroženimi sloji našega podeželja, pa tudi meščanskega delavskega proletariata se potašča isto vprašanje. Slaba letina, ki je letos zlasti najhuje prizadejala malega posestnika in viničarja, je glavni povod pomanjkanja, ki vlada sedaj pred zimo pri živilih, obleki in denarju, f
Pod pritiskom razmer se nahajajo številne družine brez zadostnih potrebnih sredstev za življenje. Viničarska deca zahaja v sedanjem mrzlem vremenu še bosa in raztrgana v šolo, ker mnoge, zlasti številne družine, ne zmorejo toliko., da bi nabavile potrebno obleko. V skoraj enakih razmerah se nahajajo tudi mali posestniki, ki nimajo od svojega gospodarstva primernega dohddka, ker živina nima primerne cene, ali je sploh ne morejo prodati, dočim na drugi strani teže bremena mnogo dražjega nakupa družinskih potrebščin, davčne obveznosti, anuitete PAB itd. Mnogih družin se polašča upravičena skrb pred splošnim pomanjkanjem in stradanjem.
Spričo navedenih razmer, ki jih preživlja zlasti naš delavski proletariat in njega mladina, je nujno potrebno, da država m banovina pokreneta potrebne korake v pospešitev akcije za zimsko socialno pomoč ogroženim družinam in zlasti obmejni šoloobvezni mladini. K temu Človekoljubnemu delu so poklicana tudi razna podjetja širom Slovenije in države, na-rodno-obrambna društva, občine, šole itd., da doprinesejo nekaj žrtev k omi-ljenju neznosne bede in pomanjkanja teh številnih ogroženih družin.	-jh.
0 Vreče iz jutovine do nadaljnjega ne Smejo ostati v inozemstvu, ker je pri nas veliko pomanjkanje tega blaga. Angleži in Francozi so namreč v Indiji nakupili že pred meseci ogromne množine jute, ki jo potrebujejo za vreče za pesek v vojne svrhe. Tudi cena je poskočila.
Gospod Skraban, učitelj in organist, se je nekoč napil in napravil takorekoč javno, pred pričami greh. Greh sam na sebi je sicer malenkosten, če ga napraviš za zaprtimi durmi, kakor je predpisano. Tam tega nihče ne vidi in konec koncev lahko dobiš zanj odpuščanje. Gospod škraban pa je bil častitljiva osebnost, daleč naokoli spoštovana. Višji so ga cenili in ljubili. . Rinili so ga, kakor pravimo zemljani, od položaja do položaja. Njegova naloga je bila med drugim tudi, da je organiziral kmečko mladino, fante in dekleta, žene in može. Dela je bilo več ko dovolj. Težko nalogo so mu naložili lia pleča, toda temu bi sledilo prelepo plačilo, bodisi napredovanje, bodisi celo v ugodnem slučaju, da bi kandidiral in postal poslanec. In svoji ženki je o tem doma neprestano pripovedoval in delala sta velike načrte: lepo bo življenje, ko bo on, gospod Škra-ban poslanec in bo vlekel mastno plačo.
Vse. ie potekalo najugodneje in pot je vodila naravnost do prelepega cilja. Samo potrpeti je bilo potrebno in počakati, da sad dozori. Izvrševal je svoje naloge. Organiziral je ljudi. Na drugi strani se je vtikal v javno življenje. Za vse je imel svojo besedo in svojo obsodbo. Vtikal se je v politiko, vtikal se je v gospodarska vprašanja, vtikal se je v kulturo in presojal in določal, kaj je v kulturi dovoljeno in kaj ne. Res da ni imel pojma o kulturi, toda časi, ki so rodili gospoda Škrabana, so zahtevali, da se s kulturo ukvarjaj, komur ie to naloženo. In gospodu Skrabanu so naložili naj se ukvarja poleg politike tudi s kulturo.
„ Priznati je treba, da je roka gospoda Škrabana nad vse srečno padla zdaj na to. zdaj na ono izkrivljeno stran življenja. Pri vsem tem ga je spremljal prelep zlat izrek, ki mu ie dajal vso moralno upravičenost za početje, ki ga je vršil; ’
MIŠKO KRANJEC
»čist mora biti, kdor se ukvarja z jav utrni stvarmi«
In dolgo je bil gospod Škraban čist. — Vsaj tako si je domišljal, če mu je kdo kaj rekel, se je postavil odločno v bran:
»Kaj mi pa more kdo očitati?«
Ce 6e je nasprotnik le še opletal, je vzkliknil:
»Na dan z mojimi grehi! Rad bi jih videi«
In Slej, nasprotnik je moral utihniti, ^ramočen se je umaknil in gospod Skraban je lahko potrdil svoi zlati izrek:
»Da, čist mora biti, kdor se hoče ukvarjati z javnimi posli!«
Toda gospodu Škrabanu sc je zgodila nesreča. Na neki nad vse prelepi sloves-^ti se-je skratka nekoliko opil in preskočil oifniee, kakor pravimo. Pitje samo se ni greh, toda to, kar je s pitjem v zvezi, se navadno konča z grehom. A tudi greh sam na sebi ni huda stvar, če se zgodi, za zaprtimi durmi; samo če lju-d]c ne vidijo, da bi se zgražali Gospodu skrabanu pa se je zgodilo, da so ga ljudje ujeli takorekoč sredi greha. Pod topo«. Bila je prelepa mesečna noč. topla, kakor so noči v poletni." ko trava raz-“°1sn5> .dehti in ko murni pojo, a nekje daiec žubori voda. Mesec se je sklanjal nadenj in ga božal po hrbtu.
Iako je bil storjen greli. Mesečna noč ga ni mogla zakriti. In gospodu Škrabami ne bo nikdar jasno, kaj ga je napeljalo h grehu takorekoč na kraju, kjer se ga morali zasačiti ljudje.
Zgodilo se je. Toda v srcu jo ostalo nekaj, kar ga je neprestano motilo iti vznemirjalo. Skozi svoje okno je gledal !ia A010.0''6 sredi polja. In zdelo se mu je, da listje topolov neprestano šepeta o njegovem grehu, da veter, ki veje no hribih m dolinah, nosi s seboj veliko skrivnost. In če je šel po cesti po vasi in videl ženske, ali moške, ki so se pogovarjali ne-
koliko bolj skrivnostno, je takoj zasumil: O meni se menijo. Tako se je moral počutiti Adam, ko se je skrival po padcu v raju med jablanami in čutil v svoji bližini boga, ki ga gleda. Gospod Skraban se boga ni toliko bal. Vedel je, da je bog daleč in da bog dobrodušno molči k vsemu, kar napravijo njegovi zemeljski otroci. Gospod Škraban se je marveč bal ljudi, kajti zdaj je bilo nekoliko drugače kakor za Adama, ko ljudje še niso živeli, da bi ga mogli opravljati. In bog je Adama samo pokaral: Kaj si storil, da se skrivaš? Bog ni opravljal, ni se posmehoval. Ljudje pa so se muzali, stikali so glave m se ozirali.kakor bi se bali, da jih bo kdo videl ali slišal.
In gospod škraiban je neprestano moral misliti: Lepo je bilo prej... pred grehom. — Zdaj pa je bilo tako pusto in težko; a samo zato. ker se je zvedelo za njegov padec. Ne toliko pred svojimi ljudmi, kolikor pred nasprotniki. Saj je vedel,, da ti komaj čakajo, da bi se gospod Skraban kje spodtaknii v Toda življenje je klicalo gospoda Škrabana še dalje v boj proti vsemu in proti vsem. Moral je spet stopiti pred ljudi in pred nasprotnike, moral je napadati^ kakor nekoč, moral je celo blatiti. Istočasno pa se je s strahom oziral po ljudeh, ker se mu je zdelo, da si ljudje, zlobni kakor so, nekaj mežikajo.
»Kaj pa mate takega?« je vzkliknil ogorčeno. »Kaj si šepetate?«
Molk.
»Ali mi ima kdo kaj očitati? Naj stopi naprej!«
Molk. Nihče ni stopil naprej, da biga obtožil, obtožil z vsem tistim, s čimer je on obsojal druge, ki niso bili krivi. — Nihče se ni ganil, toda gospod Škraban je vedel, da je to huje. kakor če bi ga obtožili. Majhen je postal in ni upal reči nikomur: »čist mora biti, kdor se ukvarja z javnimi stvarmi.«
Molčal je, kakor so molčala ljudje in si želel, da bi ali bil toliko velik da mu ne bi mc-gli do živega, ali bi pa stal med množico m gledal nekoga, ki je padel
GOSPODARSTVO - ZA ZENO IN DOM
Pred novimi trgovinskimi pogajanji z inozemstvom
V Bukarešti so se pričela pogajanja za ureditev prometa z Romunijo, predvsem zastran ureditve plačilnega prometa, ki povzroča precejšnje težave, potem pa zaradi večje in nemotene dobave nafte. Zemeljsko olje smo doslej plačevali v devizah, sedaj pa gre za tem, da nam jo Romunija dobavlja v zameno za rude, zlasti železne in bakrene.
Te dni se prično pogajanja s Francijo, ki je sklenila z nami pomladi nov dogovor, ki nam jc tudi prinesel izboljšanje izvoza. Prišla pa je vojna in Francija je ustavila vse kontingente. Sedaj gre za tem, da se omogoči nemotena izmena blaga, posebno onih predmetov, ki jih je Francija doslej dobivala po morju, pa dovoz ogražajo nemške podmornice. Rada bi našo pšenično moko, suhe slive, svilene kokone ter kovine in surovo rudo. V zameno pa nam hoče pošiljati predvsem bombažno in volneno perje, ki jo posebno mariborske tekstilne tovarne tako zelo potrebujejo. Francija bi tudi rada zopet uvedla klirinški promet z nami, kar tudi nam ustreza.
Oglaša se Španija, ki potrebuje sedaj, ko je državljanska vojna končana, mnogo blaga, posebno les, živino, perutnino, jajca in razna žita. Mi imamo v tej državi tudi zamrznjene znatne zneske, kT
nam jih španski uvozniki zaradi držav-lanjske vojne niso mogli plačati. Vsa ta vprašanja naj razčistijo pogajanja, ki se bodo v kratkem pričela.
Urediti bo treba tudi razmerje do Madžarske, kjer imamo znatne terjatve, ki močno ovirajo naš izvoz, zlasti lesa iz Slovenije, predvsem iz okolice Maribora. Stare račune bi nam Madžari poravnali z večjo dobavo industrijskega blaga, ki ga zelo potrebujemo.
Anglija hoče kupiti pri nas velike množine živil, zlasti mesnih izdelkov, masla, perutnine, jajc, slanine, krompirja, čebule, masti itd. Doslej je večinoma to blago dobivala iz baltskih držav, vsled nastopa Rusije in nemške blokade pa je blagovni promet tako rekoč ukinjen in London išče blago drugod. Kakor slišimo, bi Anglija tekom enega leta. kupila pri nas mesnih izdelkov za nad 100 milijonov dinarjev. Interesenti naj se obrnejo do Jugoslovansko-angleške zbornice, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Blaigo naj se pošlje na Sušak ali kako drugo pripravno luko. Ker jc računati s tem, da Anglija iz Baltika tako rekoč sploh ne bo dobivala blaga, ki pa ga potrebuje za preskrbo vojske in civilnega prebivalstva ogromne množine, se nam obetajo še dobre kupčije.
Neuvidevnost naših kmetic
Nadvse velikega pomena je za meščansko ljudstvo- trg. Tam si sproti nakupujejo najrazličnejša živila, ki jih lahko nudi v prvi vrsti le podeželje. Marljive kmetske ženice prihajajo že navse zgodaj na trg s polnimi košarami dobrot in pre-
KULTURNA OBZORJA
PREJELI SMO:
»Ljubljanski Zvon«, 9—10. Na uvodnem mestu je Klopčičev prevod Jesenjinovega nad vse toplega »Pisma materi«. Poleg te je v tej številki še mnogo pesmi; dve Grudnovi skozi in skozi sodobni: »Mrtvim vojakom« in »Vojna«, nadalje Brnčičeva krepko pointira-na: »Matere, ljubice, žene« in Ledinove: »Prijateljem«, »Jesensko pismo« ter »Kormoniš poje« (posebno zadnja s svojo svetlo perspektivno in lokalnim koloritom »vžiga*.) Pro zo so prispevali: J. Kozak: apokaliptično vi-zionarno »Masko«, Godina nadaljuje »Vira-govo Verono«, šifrer »Mladost na vasi« in B. Borko potopis »Zapiski ob črnem morju«, Esejistični oz. znanstveni so prispevki:	B.
Tušek: »Posestne razmere in delovne prilike na naših vinskih goricah« (vprašanje, ki je že dolgo čakalo na temeljito obdelavo!), Pavšič: »Pogled na slovensko povojno dramo« (obravnava dela Leskovca, Cerkvenika, Jarca in Gruma). Lipovšek: »Pred novo glasbe no sezono«, Klemuc: »Stvarni čut in nacionalizem« (polemika z dr. Vebrom o vlogi malega nar6da), Kreft: »O Kidričevem Prešernu«, Cvetko: »Sodobna ruska glasbena tvornost, Bezlaj: »Nekaj vzrokov« (o poljski politiki), Merhar: »Misli in pomisleki« (proti prikrivanju dejstev v literarni zgodovini), Do-bida: »Slikar France Košir«, prevoda Šaldine-ga eseja: »Zadnji jasni dnevi« in Gorkega »Govor o literaturi«. Zvezek zaključujejo ocene Vorančeve »Požganice« in Alachovega zbornika.
»Sodobnost«, 11. številka, ima sledečo vsebino: Pesmi: Gruden »Zdravica Francetu Albrehtu« in Lili Novy: »Zidarji pojejo«. Proza: I. Torkar »štiri in dvajset ur Milana Ponikvarja« in Miško Kranjec »Pot med blažene«. Razprave: A. Sodnik »Filozof F. S, Kar-pe in njegov odnos do operozov«, D. Kermavner »Treznost v vprašanju malih narodov« in Cene Logar »Družba in narodnost«. Pod zaglavji Likovna umetnost, Polemika, Kritika in Kronika je še mnogo sodobnega gradiva, ki mora zanimati vsakogar, ki so mu mar slovenska javna vprašanja.
stoje tam pogosto ves dopoldan, čakajoč na razmeroma skromen zaslužek.
Veliko trpljenja je v tem načinu trgovine za izmučene kmetske ženice, a kljub temu so vredne tudi precejšnje graje. Ne zadeva pa ta graja vseh, pač pa nekatere, predvsem iz krajev, ležečih bliže mestu. V teh krajih je namreč tudi precej ufadništva in drugih ljudi, ki ne razpolagajo z zemljo, da bi si lahko sami pridelali razno zelenjavo, jajca, mleko, maslo, smetano in slično. Na trg jim je predaleč, v vasi trga ni. Kje drugje naj si omislijo zelenjavo nego na bližnjih kmetijah. Na žalost pa v nekaterih krajih trkajo na zaprta vrata. Ne vem, iz katerega vzroka nočejo prodati jajc, masla, smetane in zelenjave v domačem kraju, čeprav se jim ponuja zanjo lepa cena. Nekatere kmetice odkrito povedo, da imajo robo, pa jo nameravajo odnesti na trg, druge pa robo enostavno utajijo, a naslednjega dne jih vidiš, kako hite s ko šarico na trg. Takšno početje je več nego nesmiselno. Trgajo čevlje, zamujajo čas, zmrzujejo ves dopoldne na trgu, pol izkupička zajedo in so nezadovoljne. Potrebnemu domačinu pa robe ne prodajo za pošteno ceno, dočim dado pogosto na trgu izpod cene, samo da ni treba nositi nazaj.
Slivovka
Letošnje obilno češpljevo leto ima za posledico, da so pridelali ljudje obilo žganice. Kaj takšnega zares ne pomnimo, da bi bilo žganje cenejše od vina, toda to je danes dejstvo, in prav nič posebnega ni, ako pijejo ljudje žgano pijačo kar iz steklenic. ‘Doma, v vlaku, v čakalnicah in podobno se nacejajo v velikih požirkih iz zelenk, ki potujejo iz rok v roke in od ust do ust kakor smo le-to vajeni videti po starem običaju. Pijejo kajpak tudi otroci, da se ne spomnimo šole odrasle mladine in fantov ter deklet, ki ravno tako za »moč« požirkujejo grlo praskajočo tekočino. Da bi se obilno pitje žganja omejilo, bo vsekakor potrebno, da se vsi vprek
zganemo in vplivamo na ljudstvo, naj ne služi toliko kralju Alkoholu. Cerkev, šola, društva, pa zasebniki, vsi moramo v sveto križarsko vojno zoper nepotrebno pitje »šnopsa«, banovina pa naj žganje pokupi za špirit, kot bodo to storili na Hrvatskem. — Pa kmalu, da ga ne bo zmanjkalo!	P*
Zračenje v mrzlem času
V mrzli dobi ni zračenje nikjer in nikomur posebno prijetno. Toda to se m izgovor, da ga radi tega enostavno opuščamo. Pozimi je zračenje celo potreb-nejše nego v poletju. Poleti imamo itak navadno okna in vrati vedno na stezaj odprta. Drugače je pozimi. V prostorih navadno okna in vrata vedno na stezaj in z njim hladu. V sobah postaja zrak na-ravnost debel, da bi ga lahko^rezali, m v takšni atmosferi doraščajo naši otroci.
Posebno se v tem pogledu greši na deželi. Ob prvem mrazu se okna zapro in se odpro, ko pokuka pomladansko sonce v sobo. Ponekod imajo celo navado, da okna obložijo z mahom ali kako podobno stvarjo, tako da je okna sploh skoraj nemogoče odpreti. Drugod si zopet naložijo na okna rož-lončnic, da že radi njih ni mogoče odpirati oken. Premaknejo jih kvečjemu aa Božič, ko je v hiši glavno čiščenje. Najlepši dokaz o tem, kako redko se odpirajo okna, so v njem lezece poginjene muhe, ki so prepevale po sipah ob prvih hladnih dnevih in pa pajkova kraljestva po vseh kotih okna.
Živeti in spati v takih mesece neprezračenih prostorih pomeni silno škodo na zdravju odraslega človeka, za otroka pa je naravnost strup. V takih sobah_ lahko v večini slučajev smrti radi jetike iščemo kal tej uničujoči bolezni.
KUHINJA
Omlete z jabolčnim nadevom. Spraži kakih 6 ali 7 jabolk s sladkorjem, cimetom, limonovimi lupinami in vinom, kolikor mogoče gosto. Ko so mehka, jih pretlači skozi sito ter namaži z njimi pečene omlete.
Flancati. Vzemi na desko 1 1 moke, osoli jo, deni 3 osmine smetane, 5 rumenjakov, 8 dkg sladkorja in limonovega soka ali V* vina. Naredi mehkejše testo, kakor za rezance, z nožem pogneti, le nazadnje z roko malo poravnati in položi v razbeljeno maslo, da se bledorumeno ocvro.
Parjena jabolka. Deni v kozico košček presnega ali dobrega kuhanega masla in košček sladkorja. Ko se speni, prideni_ malo belega vina, košček cimeta in na krhljičke ali na polovico razrezana olupljena jabolka. Pokrij jih dobro ter počasi pari približno četrt ure, da se zmehčajo. Potem jih pazljivo zloži v skledo. da ostanejo krhlji kolikor mogoče celi. Cimet odstrani ter daj jabolka gorka na mizo h kaki močnati jedi ali pečenki.
Knajpov krompir. Skuhaj 6 olupljenih krom pirjev v slani vodi; kuhanemu odcedi vodo, zmečkaj ga prav dobro s tolkačem ter prilij namesto odcejene vode sladkega mleka in smetane toliko, da je gosto; ko prevre je gotov.
Pečen krompir. Olupi kakih 10 do 20 krompirjev, zreži jih na precej velike kocke ter operi v mrzli vodi; odlij to vodo ter potresi krompir s soljo. V prostorno kozico pa deni 3 žlice masti, ko je dosti vroča, dodaj rezino
Pozor!
Za jesen in zimo!
Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, akoravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočile, Vam po lanskih cenah nudim in sicer:
PAKET SERIJA R 14—18 tn, kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhentov in flanelov za obleke m spodnje perilo ... din 128.— REKLAMNI PAKET SERIJA K, vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlep-ši sestavi, paket . . . din 130.— SPECIALNI PAKET ORIGINAL KOSMOS D, z vsebino 15—18 m la barhentov in prvovrstnih flanelov za izjemno
ceno ...............d'11	150—
PAKET SERIJA Z, 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč in sicer:	Z-l 130.—,	Z-2	160.—,	Z-3
200.—, Z-4 250.—, Z-5 300.— din. Pri seriji Z-l—5 Vam dovolim celo 10% popusta.
Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več kapetrh primeren popust.
NEODGOVARJAJOČE ZAMENJAM!
Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga traja. -- Pričakujem cenjenega naročila in beležim s spoštovanjem
Razpošiljainica Kosmos
Maribor, Kralja Petra trg
čebule, in ko je ta rumena, jo vzemi ven, v mast pa stresi krompir, a vodo, ki se je natekla od krompirja, prej odlij. Poknj krompir ter ga peci na precej vročem štedilniku. Medtem ga večkrat obrni, da se lepo speče m zarumeni. Ne sme ga biti v kozici več, kot a* se dobro pokrije dno. Pečen je v četrt ure; ko je gotov, ga daj zraven pečenke ali samega s solato na mizo.
Praktični nasveti___________________________ _
Nekaj o stenju petrolejk. Stenji petrolejk morajo biti vedno suhi, preden jih vtakneš v svetiljko. Poleg tega naj bodo dolgi samo do 30 cm. Brez smisla je imeti večje stenje. — Stenja ni treba nikdar izpirati, ker je to Bamo potrata časa in ne prinaša nobene koristi.
Stearinova sveča gori zelo počasi, če nasu« ješ okrog stenja, do tam, kjer postaja cm, plast v lin prah smlete soli.
Kako naj stoji svetilka pred teboj? Svetloba svetiljke naj pada vedno od leve strani, svetiljka sama pa naj bo oddaljena približno pol metra od glave onega, ki bere alt pise.
Voda za pranje madežev. Dobro vodo za pranje madežev lahko vsak sam naredi. Zmešaj četrt litra vrele vode in en in pol litra salmijaka ter raztopi v tej zmesi 80 gramov dobrega mila. Tekočino hrani v steklenicah, ki so dobro zaprte. Pred uporabo tekočine dobro premešaj. Z njo nadrgni madeže in jih nato izperi v vodi.___________________________________
Preko meje je hotel
Na sprehodu pod Sv. Urbanom me je vprašal mlad mož: »Kje je najbližja pot preko meje?« Razgovorila sva se in pravil mi je: »Mizarski pomočnik sem. Že teden dni brez dela. Brez pare sem, nimam kam spati, nimam kaj jesti. Slišal sem, da bi mogel dobiti na oni strani delo, vsaj za hrano in stanovanje. In sem se napotil...«
Kako naj odvrnem moža od dejanja, ki bi mu prav nič ne izboljšalo položaja, lii '.'V 'taV 'rriviviv,' V,',Viltv.vt'i'|y ftvfifi v»w»W/
Razložil sem mu položaj nase vojujoče se sosede in sem mu svetoval, naj si poišče delo za silo pri kakšnem kmetu. Počaka naj. Naj veruje v boljše čase, ki prav gotovo pridejo. Naj se pretolče do pomladi in vztraja naj, kjer je doma.
Mož je obljubil, da bo skusal najti streho pri kakšnem kmetu... Odšel je — morda je našel streho, morda je ušel na ono stran, morda so ga zajeli. Morda sem mu dal vsaj drobec vere?	'ko-
DOPISI
Knjižno poročilo.
Vsem onim kulturnim delavcem, ki so pod-pisancu na njegovo prošnjo obljubili sodelovanje pri zbiranju spominov na svoje šolanje,
pa tudi onim, ki so prejeli tozadevne prošnje, pa se še niso odločiti za sodelovanje, sporočam tem potom, da je zadnji termin za vposlatev prispevkov določen na 1. dec. t. 1. h črtic, ki so do sedaj dosle podpisancu, je sklepati, da bo zbirka precej obširna in bi utegnila obsegati cela dva zvezka. Na razna vprašanja cenj. sotrudnikov, oz. sotrudnic sporočam tudi, da naj zamišljeni spomini ne obsegajo samo pozitivne, marveč če je taka dana, tudi negativno sodbo o šoli in njenih činiteljih. Iz tega sledi, da zbirka ne bo obsegala samo običajnih mičnih anekdot, marveč bo dala z opisi šolskega življenja tudi pobudo za razmišlievanje vzgojnega dela, 'torej za razvojno gledanje dogodkov spominskih črtic.
Središče ob Dravi, 4. nov. 1939.
Anton Kosi.
Slovenske gorice
Slovenjegoriške doline »pet pod vodo.
Deževje je povzročilo velike poplave v pesniški, ščavniški in drugih večjih nižjih ob-potočnih legah travnikov in njiv. Voda je odnesla nekaj mostov in lesenih prehodnic ter ogroža številne vodne mline.
Davica se je pojavila po nekaterih krajih severnih Slov. goric. Za nevarno boleznijo je obolelo več otrok.	.	.
Vinska kupčija se razvija slabo. Mnogi vinogradniki so v skrbeh, ker ne morejo vnovčiti primerno svojega letošnjega pridelka. Cene se gibljejo od 2 do 5 din.
Pomanjkanje krompirja. Povsod je slišati tožbe radi pomanjkanja živil za zimo. Krompir, ki je po večini za družine glavna hrana in najboljša krma za svinje, je letos skrajno slabo obrodil in ga mnogi niti nimajo za seme.
Ormož
V nedeljo, dne 12. novembra' ob' pol 8. uri zjutraj se vrši v dvorani Skorčič redna seja
odbora okrožja Kmetskih fantov in deklet, na katero se odborniki in odbornice tovariški vabijo. — Ob pol 9. uri se vrši istotam slavnostni jubilejni občni zbor — petletnica — ptujskega okrožja KFD. Včlanjena tovariška društva pošljejo na vsakih 10 članov po enega delegata, vabijo pa se tudi drugi fantje in dekleta ter prijatelji kmetske mladine in njenega kulturnega dela ter dosedanji sodelavci, da nas posetijo. Na svidenje! — Mirko Pie-pelec, t. č. tajnik. J. Tomažič, t. č. preds.
Sv. Bolfenk pri Središču
Izobraževalno društvo »Lipa« je za bližajočo se zimo preuredilo in spopolnilo svojo knjižnico, ki posluje vsako nedeljo. Za božične praznike pa pripravlja dramatski odsek lepo dramo od Meška: »Pri Hrastovih«.
Rogaška Slatina
V pokoj je stopil dolgoletni slatinski orožniški komandir g. Karel Fišer. Bil je koncl-lianten orožnik in zaradi svoje uvidevnosti med ljudstvom zelo priljubljen. Naj uživa zasluženi pokoj še vrsto zdravih let!
Ukinitev vlaka, ki vozi iz Rogatca ob 9.14 in se vrača iz Grobelna ob 11.40, je ljudstvo
zelo zadela. Občine in druge javne ustanove so baje vložile intervencije za zopetno vzpo-stavo vlaka.
»Dve nevesti«. Drugo nedeljo bodo igrali člani dramatskega odseka »Sloge« Golarjeve* veseloigro »Dve nevesti«.
Pragersko
Sokolsko društvo Pragersko na delu. Sokol Pragersko se pridno pripravlja za telovadno akademijo, katero namerava priredi« na praznik Zedinjenja dne 1. decembra.
Velike neprillke dela potnikom iz Slovenske Bistrice v Slov. Bistrico-mesto novi vozni red, ki je stopil v veljavo 28. oktobra. Mnogo vlakov je bilo ukinjenih ,tako da morajo potniki čakati nad eno uro na vlak za mesto.	r
Upokojeni so bili na Pragerskem železniški zvaničniki Paul Ferdinand, I. Zemljak, J; še-tar, Vincenc Krošl, F. Kancler. I. Deticek in Ivan Rus.
Zadnji deževni dnevi so poplavili njive in travnike ter zadali tamošnjim posestnikom mnogo škode.
ŠIRITE ..EDINOST"
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj Kmetijske šole v pokoju. -Jnro*lav Dolar. novinar, — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravna teljtelj Stanko Detela,
Odgovorni urednik vsi v Mariboru,