f.hlj* "*k to* nmm •okot* 1 ia prss&ikoT. Igiued dallj Satordajs. Sundsys sad Helidaja. t+s* i—afK—i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ifTO—TBAB nm Uradniški in upravnttkl prostori: 1667 S. Uwnd«lt A v«. Offlos of PubUcatiom 1067 South UwndaU Av«. TtUphon«, Rockw«U 4W04 CHICAGO, ILU, TOREK, 10. DECEMBRA (I>EC. 10), 1#35 Sobsertptlo« 16.00 TmUj. ftTEV—NUMBER 240 AccopUnco for mailinf at spočiti rmU of poatftfo prortM for ta »octioa 1101, A«t of Oot. 8, ltlT, outhoriisd om Ju« 14. 191%. Anglija in Francija ponudili nove koncesije Mussoliniju Italija bo dobila tretjino Abesinije, če ustavi afriško vojno. Anglija in Francija bosta skupno nastopili proti Italiji, ako bo izzvala konflikt v Evropi z odporom proti oljnim sankcijam. Fašisti našli nov vir za financiranje afriške vojne. Abesinci beže iz razdejanega mesta Pariz, 9. dec. Na francosko- l^JU nnkna bleski konferenci je prišlo do ™UCriKa pODlja iporaziima med premierjem Lar i . • valom in angleškim zunanjim ZallteVe JaDOIlCeV ministrom Hoarejem. Skovala _r »ta novo formulo glede mirne po- D , , v ravnave afriškega konflikta, ki ** r O t 1 izenačenju podaje Italiji velike koncesije v A- morske oborože- besiniji. ne sile Na podlagi novega mirovnega načrta bi dobila Italija tretjino ibesinskega ozemlja, a je vseeno dvomljivo, če bosta Anglija in Francija zadovoljili Mussoli-nija. To kažejo zadnja poročila iz Rima, ki naglašajo, da bo italijanski diktator odklonil pogoje, ki bi mu nudili manj nego je njegova armada že dosegla v Abe-limji. Skupna izjava, ki je bila objavljena po končani konferenci, namiguje, da bosta Anglija in Francija nastopili proti Italiji, iltobo slednja s svojim odporom proti oljnim sankcijam izzvala i evropski konflikt. Vest iz zanesljivih virov se glasi, da je bila Italiji ponudena absolutna nadvlada nad provinco Ovaden v južni Abesiniji in nad »vernim delom province Tigre, ! ki p je okupirala Mussolinijeva Armada. IzjeVria je le "sveto"' mesto Aksum, ki se nahaja v tej provinci. Na podlagi francosko-»nideškega načrta bi Italija dobila tudi "kolonizacijsko cono" laparino od province Ogaden, ki bi segala do britske kolonije Ke-nya Ta se razteza skoro do Har-rarja in Addis Ababe na severu in do angle&ko-egiptskega Sudana na jugu. Druge provizije načrta določajo, da mora Italija dovoliti Abe-»iniji prjstanisče v Rdečem morju. Italija naj bi dala Abesiniji pristanišče Ansab v južni Eritreji. toda v slučaju Mussolinijeve-W odpora proti tej koncesiji, bi Velika Britanija poklonila Abesiniji pristaniično mesto Zeila v britski Somaliji, ali pa bi Francija proglasila Džibuti za svobodno luko. Ostale amharske pokrajine naj bi ostale |x>d kontrolo abesinske- *« cesarja. On bi imel pravico »Hirati na Ligo narodov, naj mu pomaga pri reorganiziran ju svojega cesarstva, toda Italija ne »mela sodelovati pri tem re-^aniziranju. V primeri, da bi Mussolini odklonil predlagane koncesije v mirovnem načrtu, koncesije na ra-Abesinije, bo Francija pri-|W'ila na pomoč Angliji, če bo Mussolini uresničil poudarjeno £"žnJ<> in napadel britske bojno 'V v Sredozemskem morju. 9. dec. — Darilo vojne J'dov<* Cistični stranki — nekaj lutko; za zastavljeno zlato — je 'Skrbelo vladi nov vir dohod !n 7a financiranje afriške voj- T; iko Vdm |vtki prestavljajo zlatar-drobnarijo, ki jo je imela N '-a»tavljalnici. V njenem i«' to drobnarijo odkupil krajevne fašistične orga-J<4. nakar ji je z Mussolini-1 dovoljenjem vrnil vred-stavljenih predmetov v rri«'»tih lirah, '»čni tisk je nato pozval i imajo zlate predmete v Jfclnicah, naj sledijo zgle-',,Vf »n izročijo listke vladi, ka vlada )x> potem odku-v zastavljalnicah in po-morebitrv) razliko med rednostjo in vsoto, ki jo a dobila za zastavljene r,*dm*te. <1*1* M f. $irmm.) London, 9. dec. — Norman H. Daviš, načelnik ameriške delegacije na navalistični konferenci, je na otvoritveni seji namignil, da Amerika nasprotuje japonskim zahtevam glede izenačenja pomorske oborožene sile. Namesto tega je priporočal redukcijo te sile ali vsaj sporazum, ki naj bi ustavil oboroževalno tekmo. Admiral Osami Nagano, japonski delegat, je bil za "skupno omejitev" svetovne pomorske sile, britski premier Bald-win pa je predlagal ohranitev načel vvashingtonske in londonske navalistične pogodbe. Daviš je namignil, da bo a-meriška vlada smatrala vsako modifikacijo sedanjega razmerja ogrožene pomorske sile kot •igual za novo tekmo. Na preliminarni konferenci, ki se je! vršila tu pred enim letom, je bila tudi odbita japonska zahteva glede izenačenja bojnega brodovja med Anglijo, Ameriko in Japonsko, nakar je slednja obsodila pogodbi, ki sta bili sklenjeni v VVashingtonu in Londonu. r _ Veljavnost teh pogodb poteče prihodnje leto. Ti določata razmerje 5-5-3 v številu bojnih ladij. Daviš je naglasil, da A-merika hoče vdržati to razmerje, da se ohrani ravnotežje in prepreči draga in nevarna oboroževalna tekma na morju. "V imenu ameriške vlade izjavljam, da Združene države ne bodo podvzele prvega koraka v oboroževalni tekmi na morju," je rekel Daviš. "Mi smo za o-mejitve in redukcijo, ne za povečanje." V svojem govoru je Daviš o-menil instrukcije, ki jih je dobil od predsednika Roosevelta, ko Me je kot ameriAki delegat udeležil lanske navalistične kon ference. Te so bile, naj on še nadalje zagovarja provizije obstoječih navalističnih pogodb in to stališče naj zastopa tudi na sedanji konferenci, oljnem pa naj predlaga redukcijo oborožene sile na morju dvajset od stotkov. Ako bi Anglija in Japonska nasprotovali, naj skuša doseči redukcijo 15, 10 ali vsaj pet odstotkov. Plazovi ubili 88 Rušov v Arktika Moskva, 9. dec. — Sneženi plazovi m zadnji četrtek usmrtili 88 oseb — moških, žensk in otrok — v Klrovsku v vznožju gore Jukspor na polotoku Koli v arktičnem parni. Silen plaz, Jci je zdrčal z gorskih strmin v dolino, je uničil bivališča in zasul prebivalce. Sedemštirideset o-seb je bilo rešenih jzprtd snega. Domače vesti Volitve v Minneaoti Ely, Minn. — Dne 3. t. m. so bile tu občinske volitve in slovenski alderman Frank Zgonc je bil ponovno izvoljen z veliko večino; ostali slovenski in hrvaški kan-didatje so bili poraženi. Slovenski kandidat za posebnega občin* skega sodnika Joe A. Mertel ni ijnel protikandidata in je bil soglasno itvoljen. Oba, Zgonc in Mertel, sta člana SNPJ. — Pri volitvah v Aurori je Jos. J. Ste-petz porazil občinskega blagajnika Louisa Peruška, ki je ponovno kandidiral; tretji kandidat za blagajnika, tudi rojak John Čam-pa, je prejel 31 glasov. Za predsednika občine je bil izvoljen E. H. Jarič, za zaupnika (trustee) pa Frank Glavan. — V Chishol-mu je bil ponovno izvoljen slo-enski župan Stukelj. Nadalje so imagali rojaki Mahne, Švajger in Gerzin. V mestni odbor sta bi-a izvoljena Arko in 'Plut. Roparski napad Barberton, O. — Dne 30. novembra zvečer sta dva mlada človeka z avtom oropala Antona Kukerja, vdovca in "pečlarja", ta $13 in nekaj kruha ter mesa, kar si je nesel domov od drugega rojaka. Falota sta povabila tukerja v avto, češ, da ga odpeljeta domov, nakar sta ga odpeljala v nasprotno stran v samoto in po ropu ata ga pretepla jo nezavesti in pustila ležati 2oatn«pi jarku, - Kukerju. ki i« Man društva 73 SNPJ, je pred nekaj meseci umrla žena in od tedaj živi sam. Novi grobovi v Pennl Scranton, Pa. — Tu je umrla Jršula Kozinc, roj. Jazbinšek, itara 74 let in doma od Sv. Urha pri Rajhenbergu na Štajerskem. V Ameriki je bila 52 let in vee. 5as v ficrantonu, kjer zapušča dve sestri. Pittsburgh, Pa. — V bolnišnici je umrla Ivana Hlažič, stara 56 let in doma iz 2irov na Notranjskem. V Ameriki je bila 26 et in tu zapuftča moža in več o-trok. Bila je .članica druAtva 386 StfPJ. Iz Clevelanda Cleveland. — Umrla jr Uršu a Sirk, roj. Pucel, stara 63 lel in doma iz Selc pri Dobrničih. V Ameriki je bila 45 let in tu za nuŠča moža in štiri hlere. Novi grobovi v starem kraju Sygan, P«. — Julija Kramžar 'lanica društva 6 SN»PJ, je pre jela žalostno vest, da je v Trbovljah umrl njen oče Franc Puntar v starosti 74 let. V Ame riki zapušča eno hčer. v starem kraju j>a 73-ktno ieho, tri slno ve in tri hč<*re. Granite City, III. — k<»nfirir«l z dr. Benešem in drugimi češkim i državniki. Narren tega obi«ka je menda zbližan j«* Avstrije z malo antanU». Barbarsko početje policije v Floridi Ugrabil* j« pet progre-•ivcev v Tampi in jih barbarsko mučila Tam pa, FUu (FP) — Tukajšnja policija je v noči 30, novembra napravila ' bestialen napad na pet "rdeČkarjev", od katerih se dva- borita s smrtjo, trije so pa nevarno poškodovani kot posledica barbarskega napada. Vsah pet je policija ugrabila, jih odvedla iz mesta, jih neusmiljartO pretepla ter povaljala po smoli in perju. Povod termi' napadu so bile zadnje ob6in«ks volitve, pri katerih je CKarles Jensen, tajnik državne socialistične stranke, kandidiral za aldermana In do? bil vdiko število glasov, čeprav so mu jih dosti zavrgli. Podpirala ga je tudi skupina, ki se naziva za modeme demokrate in jo vodi Joseph Shoemaker. Prejšnjo soboto zvečer so se Jensen, Shoemaker, Walter Roush, Sam fUgcrs in E. F. Poulnot, orgafltMtor zvez* brez-poselnih (Wor|cers Alliance) zbrali na domu tajnika krajevne unije voznikov, da se pogovore o nadaljnjem političnem delu. Prišlo pa je tudi več nepovabljenih gostov, devet detektivov, ki so * udri i v stanovanje brez postAtaiega dovoljenja (warrant) ter vseh pet odvedli na policijsko postajo, kjer so jih .po tretji tftopnji "zaslišali", češ, da so — komunisti. In ko so, pofctteje prišli iz policijske postaj^jtfi je »unaj u-grabfla skupina policajev, ki so vsi znani, jih odpeljala iz mesta ter jih začela tepsti in Jih jk>-tem povaljala po smoli in perju. Smoemaker je tako pretepen, da bo teiko ostal pri življenju. Sam Rogers ima nekoliko več prilike za okrevanje. Resno so bili poškodovani tudi ostali trije. fcrtve tega policijskega terorja so (»ooblastile Delavski in socialistični obrambni odbor s sedežem v Chicagu, da nastopi na sodišču proti znanim policijskim fašistom. H0WARD ODGOVARJA GREENU GLEDE DUAUZMA Zagovarja pravice manjiin v unijah in zanika razkol LEWISOV ODBOR IZDAL PAMFLET Protipuntni zakon v Georgiji neustaven Črnec Herndon na potu v svobodo Japonci izmrcvarili "novo driavo" SanghaJ, 9. ra proti kavciji $H(KK>, ki J»- vi-Ijarna 20 dni. Ako drt.sva Georgija v tem času ne vloži prizivit, IliTiid- n prost. Ka\ii|«» ZSlij J«- P'#l'»žila M«-(lriii r« dna delavska obramba. Španska zbornica oprala Lerrouxa Ai.u'rid, 0, «kt sveta • tem 4kandalofr Po buirri atl, ki je trajala drvet rr, je il»>rnlra o/lglaso\ala s 119 tfls-oM proti da Je !>rr stali le\ t< ar ji. Wanhington. — (H*) — "Družinski spor" v AmeriAki delavski federaciji radi industrijskega u-nionizma, kakor vse kaže, ne bo še ponehal, ampak zaide tudi med Članstvo. Zdaj je 4e večinoma konfinlran med vodji obeh skupin, toda Odbor za industrijski unlonizem, katerega tvorijo vodje osmih unij, bo skušal to vprušanje zanesti tudi med članstvo. Z ozirom na Oreenovo pismo članom tega odbora, v kateren» jih svari pred dualizmom, je odgovoril tudi Charles P. Howard, tajnik odbora in predsednik tl-pografične unije. KakoPJohn L. l>»wis, predsednik tega odbora, tudi on pravi, da so (>reen in njegovi konservativni koiegi v eksekutivi Ameriške delavske fe deracije lahko brez skrbi z osi rom na dualizem ali pa oslabitev obstoječih poklicnih unij. Organiziranje tega odbora ni noben dualistični korak, poudarja Howard, marveč le organiziranje manjšine v federaciji za propagiranje svojih idej. On prkvi, da vprašanje organiziranja delavcev v masnih industrijah zasenčuje vsa druga vprašanja v delavskem gibanju in vi gorosno brani pravic« Wga od bora, da deluje za spremembo taktike v federaciji. "Ako naj bo vprašanje smer nic konti nira no le na kun venci jah A1 >F, tedaj bi to pomenilo, da imajo pri tem, besedo edino le voditelji in delegati; članstvo narodnih in mod narodnih unij, ki vzdržuje federacijo, kakor tu di milijoni neorganiziranih, ka tere skuAamo pridobiti v naAe vrste, ne bi smelo imeti nobene l»e srd«- pri določanju fundamental nih smernic ADF, Vsled svojih izkuAenj pa zavračam tako re strikcijo pravic manjšine." Hovvard tudi pobija domnevo katero vsebuje (ireenovo pismo da so vsi zaključki konvenci ADF storjeni na demokratičen način, brez vsake "mašin«". "Vsa leta mojega posečanja kortvenei. federacije kot delegat sem opa zil najožje nastopanje skupine ki Je v kontroli, z namenom, da odloča v vsakem vprašanju. Na žalost moramo priznati, vsaj n« | kateri izmed nas smo priAli d« (tega zaključka, da pri delanju t sklepov niso odločujoč faktor do j bre strani predlogov. Propozlcl j je, ki se naniiAajo na fundamen I talne smernice, so bil« aprej»*t« ali zavržene po kombinacijah in ne s prepričanjem delegatov " Kot avtor deklaracije o indu atrijski rr« prtionltmu, ki je bila Sprejeta na lanski konvenciji fe-, deracije v Han Kranciscu in l»o-| novno rdobrena na letošnji kon-1 ver. 'i j i, i^ravl Howard, da ni nikdar mislil, da jo Ihi ekaekutiva federacije prikrojila \h> svoje') in i//iajala restrikrij>«ke charte-je novim unijam v masnih itidu-I stri jah v avtni in kavčukar-| nki. "Po našem mnenju m• ekaekutiva ni dr/ala iristrukcij konvencije," zaključuje predsednik tipoley l,i*wisa gluvni M r za industrijski u-nioriitem ti- dni i/dal psmflet, matijMrisko porušilo in llov^ar lov ter l.e-»r za »pr« membo fede« taktike in umjske I 'vod je napisal Hrop I'osam* zna Lewis poziva Gree-na, naj se pridruži Green naj pusti pred-. sedniitvo ADF \Vaahington, I). ( . — John L. l.ewis, predsednik rudarske linije l'MWA in vodja gibanja za industrijski unionizem v A-meriški delavski federaciji, je zadnjo soboto pismeno pozval VVilliama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, naj resignira kot pmistninik in se pridruži njegovemu gibanju. Ako se Green odzove, mu U»wis zagotavlja predsodniAtvo novega odbora za industrijsko organizacijo z isto letno plačo ($12,-000), katero prejema kot predsednik ADF. Uwii piše Greenu, da je javna tajriost v unijskih krogih, da Green privatno simpatizira z gibanjem za industrijsko formo delavskih unij, dočim uradno nasprotuje temu gibanju, da se ne zameri močnim unijam, ki se krčevito drže starega strokovnega sistema. To početje kaže slabost. (\k ima Green Ae kaj odločnosti v sebi, naj se |a>vr-ne v "hlAo svojih očetov" (rudarsko unijo, pri kateri je bil m koč tajnik-blugajnik) in ohijati vsako takšno kampanjo. Ponovni izgredi v Egiptu proti Angležem Kairn, Kgipl, '.» dec. !>«♦-monstracJje nacionalistov proti Angliji in za nrodvuiiosl K-gjpla so vii-iaj spel izbruhnil« v Kairu In IH o»eb je bilo ra» njenih v M|H>padlli z domačo polnijo lzgri*d<* so vihIiII Alu> denlja. Dva Babotainika obsojena na »mrl v Ruaiji Moskva, U d<« »odlDse v Menili u, ki vsebuj konvencij v* i »o v go^ rs"(J»ke »truk ti/r< hy, direktor o Hm ra, ki pija stane 10 centov, pri \e** jih f j.ffc »Mi |«.i J« V» « JI popust VSI I. (i#ov ^la i 91 > ^tinUn »■ pri ( ommille ' for ln«lu*trlaJ Orga ji« v< «-ra j -neverbe korporacijskega denarja napravil "samomor" v ječi, na drugI strani pa je vlada te dni naznanila, da je bil - • prornovi-ran v motorizacljskl kor. Znano \h< kakor Je, da no jmh alovru- knjigi- državne radiokor-lajracije v takem neredu, da ne more mkdo dognati, ksm Je Sel denar V intrige z nekaterimi vodilnimi naciji pa se Je zapletel K-ri< h K<« h, glavni fašist v Vzho-drrji 1'rusiji Porinila pravijo, da Je bil rta zahtevo Go«ri»iga" sus-|M*ndirrtii iz Ntrank«* radi svojemu brutslriega < buie 'llf sirarn in je i.ik' »te, da je imoiltiral in ulal Na drugi strani pa »tegriil Hitlerjev glavni I Hlidolf lless, ki Je pro-I ran ju Ko< ha lal je izbruhnil na darr ' ii i rti.i ! irni ea • I roki v k je i no priliko deželno i spremenili v častniški Pri nioterji t«' skeme so (lil, JI II« J »liuli I PR08VETA PROSVETA THE ENLIGHTBMIIENT GLASILO IN LASTNINA SLOVBNHKB NA MODNI roDIMtftNE JKDNOTK Orgaa ml *>U fef Hm M**«i« NaIUmI ■—«fH •• Naročnina. im Z4ruirtt> 4»U»* lli«w Cfci«•«•) to K*i mm na Irto mm M pol Wta. mm m <*rt IM; M to CWr« »7 M «• aate M«. M 7* *• pol toUki a* to m * »ubM-nptioa rmtrnt tor tb« Cnlutf Stetaa (*mc«pt CfcUsa«o) .i.d Cat»aa M M prr r«*». t'fcl<«®« »d Ct«*** M-M p* r«u. furri«« fuiiiiUM« H M I*' »«•' (>M I«||W( |M> Aucovuru UtAoplal 4opiao» la MmaroMalk «toofc»r a* na vrata*. Bofcopial liurraro* v»«Mn* Krttoa, po-*arttairif raiaa ofi -lk*«Mrlpt« of coaanuni- eation* and uaaoiieitH art.rt*. »lil M ba ntur—d. Othtf manuM-ripto. lučk aa atvrl«, piafa. |KMM, a«C.. wUI k« raturMd i« Mudvr oulj »kan .rroaipaniM Of —Jf-a44ra—< «a4 al«l»«< >n>rtop* Ntiiv m aa« bar Im« ft(k ■ datum i 1'KOSVKTA IttT-M Ha U«itoal« A »a.. Cktoft, IIHato MKMHCB OP THK KEDMATKD PUM Glasovi •»138 Datum v uhiafMju, »• »hm«f (Oct. «1, IIUK i ro^nlna 1'onovll« S pravo/««»o. da a* »ar ■ Uit M IMU Vl Svoboda prodanega tiska Največji Klepar, ki imu dovolj kapitala, lahko začne z izdajanjem časopisa v Združenih državah in ta čaaopis se bo najbolj drl za avo-laalo tiska. Kakšnega tiaka? Sleparakega tlaka! Hripav krik o avobodi tiska pretreaa Ameriko že tri leta. Cegav je ta krik? Mar je to krik množic revnih delavcev in malih farmarjev, katerih časopisi komaj dihajo po dolgi depresiji? Niti malo ne. To je krik največjih časnikarskih kraljev a la Hearat in drugih, ki tulijo za avojo svobodo — največjega blufanja. Frederick G. Bonfils, ki je pred nekaj leti umrl, je bil lastnik časopisa The Denver Post, največjega dnevnika v Denverju, Colo. Tudi ta list je vedno kričal in še danea kriči o avobodi tiska. Zdaj je pa prišlo na dan, da je Bonfila leta 1927 prejel od New Jersey Standard Oil kom-panije vsoto $350,000 zato, da je v svojem dnevniku Denver Postu pomagal tej družbi dobiti "franchise" ali dovoljenje za napeljavo na-turnega pline iz Texaaa v Denver. Sprva je Bonfils v svojem listu pobijal omenjeno "franchiae", češ, da bo napeljava natur-nega plina v Denver škodila domačim premogovnim družbam in domači — rudarji bodo trpeli posledice. Razumite dobro— rudarji! Co-loradski rudarji so bili takrat Bonfllau pri srcu. Toda Bonfils je čez noč apremenil stališče in njegov list je začel atopnjevaje plaati v prilog Kockefellerjevemu trustu in njegovi napeljavi plina v Denver. Na rudarje je pozabil in na domače premogovne družbe. Denverčani »o budili temu preobratu plašča, toda pojasniti ai niso mogli. Danes vedo, dasi je že davno prepozno. Bila je vsota $250,000, ki je spremenila Bonfilsovo stalile In posušila njegove hinavske solze nad domačimi rudarji. » To Je nadaljnji dokaz, koliko je vredna svoboda kapitalističnega, bizniake^a tiska v Združenih državah. . \ Svoboda tiska — in vsaka druga svoboda in etika — je tam, k j r največ plačajo! Bonfil« je zelo poceni prodal avobodo svojega časopisa. Nekateri magnatje so že plačali In so $<• pripravljeni plačati — tudi milijon dolarjev za ugodne uredniške uvodnike v dnevnikih x veliko cirkulacijo ali v dobro razAirje-nih fllagazinih. t Industrijski in finančni magnatje Amerike so že (HitroAili milijarde dolarjev za podkupovati m- vplivnih "svobodnih" časopisov, da so pisali in Ae pišejo kakor oni hočejo. Ni treba, da ji- podkupnina v direktni gotovini. Veliki »»Klasi, ki pokrijejo cele strani liata in ki so trikrat ali desetkrat preplačani, so običajna podkupnina, Kadar se piše pnjrodha za te oglasi«, je v mes majhna klavzula, ki določa, da bo list dosledno naklonjen |H>goribcniku-oglaševalcu_ da »»o v svojih člankih in dnevnih vesteh pl*al tako kakor zahtevajo Interesi* n. pr. oljnega t nista, jeklarskega trustu. toga ali (»nega lokalnemu trusta ali banke itd. Nii prste obeh rok lahko prešteješ velike n* mutAke dnevnike s vetjih ameriških mestih, ki n«- bi nikdar vzeli okUmih* ali drugačne podkup-nine. IV dnevnike lahko s|»oinaŠ po tem. da nimajo velikih oglasov znanih trustov in skušajo loti rrlvUni \ečinoma od naročnine in kolpor-taže, kar »e t m danriane* zelo teftavno in na-\adno \>ak takšen list ne živi dolgo. Po ustavi ima vso dragiMt no svolaslo, da lahko izhaja »n tink.i v««. Kar hoče v mejah zakonov—kljub 'Hajati Id« sina svoboda na pa-meni! temu ne mori pirju nič ne Največjo i Tisk, redn tih i*. -lav tisk. iiki r hI o ima — prodani tisk. dma/un po največjih magna-lastniki so obenem bankirji, ali tovarniški tiaroni — tisk imazan«* pro|wgande za burim« nje, ter»r iega ta kolovodja spomenikov in drugih takih reči. Najrajii bi zabrisal zgodovino iz onih dni "zabijanja" in vpitja. Ker aem baA pri spomenikih, naj tudi omenim, da sam zase ne potrebujem ničesar takega, ker mi tudi ni mar kje bom zakopan, ko umrjem. Spomenike naj imajo le oni, ki ao ai jih zaslužili, ne |>a namiA-Ijeni ljudje. Pred seboj imam obAirno knjigo, ki jo je spiaal pokojni Jože Zavertnik v počast SNPJ. V nji so omenjeni tudi spomeniki, tako tudi v Trunkovi knjigi. Zavertnik je zaMežil mnogo zanimivih stvari. Podatke je črpal iz raznih virov, spisov in dopisov. Tudi podpisani mu je pomagal z gotovimi podatki, katere aeni nabiral na mojih potovanjih. Jože omenja posebno spomenike, ki so bili postavljeni delavskim žrtvam in delavskim borcem, ki so padli v 1>oju proti amefiAkcmu kapitalizmu. Med temi žrtvami je bilo mnogo Slovencev. Mnogo ilh fe padlo v raznih razstrelbah in nidnIAkih katastrofah. Kakor drugi narodi, imamo tudi mi posebne obred* pri po. grebih in drugih javnih dogodkih. Flovenci pokladamo cvet je na gomilo gnilih, .laponzi, na primer, pa dene jo na krsto umrlega pečeno meso in druge omenlk pesniku Miroslavu VHharju v Planini pri Ka keku na Notranjskem. Znano 1 je namreč, da so ft ! potem, ko so zasedi ske in Primorako, oskrunili Vilharji I ki |e -1 til «».ili nu skim poslopjem, • pisal: "Matija, zavzemi ae za to akcijo, da ae poatavi Vilhar-ju spomenik ob meji, ker so onega v Postojni laiki vandali oskrunili ter ga uničili!" Kakšen uspeh je imela ta akcija, je bilo že poročano, omenim naj le še, da sem imel nad $400 stroškov pred no sem dobil kaj v ta namen. Stroški so bili s tiskovinami in drugimi predpripravami. In koliko je šlo iz žepa N. N. in koliko je še ostalo, ker se ni dobilo od oglasov! Vendar je bil rezultat skupne akcije tu in v domovini ta, da se je sj>o-menik postavil. Potem je Ael nek znani kričač v domovino, slikal spomenik ter šele potem tam daroval $5. Storil je to po pregovoru, ki pravi, da se krokodil, kadar koga umori, potem ob mrtvecu razjoče. Toliko o apominih in spomenikih. To naj bo tudi odgovor vsem, ki se za stvar zanimajo. Sličen odgovor sem dal nekomu v starem kraju, ki mi je pisal iz Slovenije, da kar sem za apo-menik nabral, naj njemu pošljem, "pa boš imel spomin." Takrat aem ae nahajal v Cali-forniji. Temu hinavakemu kri-čaču aem odgovoril, da mi ni za "spomenike," katere mi on ponuja, ne za slavo. Več mi je za kozarček dobrega kalifornijčana kot za njegove "ponudbe." Le mir zahtevam pred temi hinavskimi kričači! Matija Pogorele. . pravijo o sebi, da so "pravi katoličani" in da "Bogu slutijo." Gornje sem napisal, da se ne pozabi, kajti take cvetke rastejo samo na njihovih vrtovih. AnUgi Kovačič, 126. Veselica federacije Coverdale, Pa. — Okrožna federacija društev SSPZ bo priredila veselico dne 11. jan. 1936 v tej naselbini. Okoliška druAtva in rojaki ae vabijo, da se udeležijo ter da ne prirejajo svojih za-bav na isti dan. Za ples bo igrala dobra godba, serviraJ se bo okusen prigrizek in dobra pijača. Na svidenje! John Mur. Krik "reakcije Cleveland, O.—Naši nasprotniki so se spet oglasili. Nikakor ne morejo mirovati ne živeti, če ne napadajo 8Npi in njenega vodstva ter njenega glasila. Dejstvo pa je, da smo ameriški Slovenci lahko ponosni na našo vrlo organizacijo in njeno glasilo Prosveto ter jednoti-no vodstvo. Član SNPJ sem že nad 20 let in ae ne morem prav nič pritoževati. Ampak ta skupina naših sovražnikov ne more mirovati, ker jo boli naš napredek. Dobro ae še spominjamo, kako ao kričali, da bodo nas svo-bodnomislece kar čez noč pohru-atali. Seveda so se pošteno ure-zali. Poslužili so se že vseh mogočih podlih sredstev, da bi uničili naše napredne organizacije, pa jim ni uspelo, tako jim ne bo tudi sedaj! FMsali so, da ni treba otrok vpisavati v SNPJ, ker tam so hudiči. Ni treba omenjati, kdo so ti ljudje. Dovolj je, če se omeni, da so oni, ki Javna debata o sankcijah Cleveland, O. — V nedeljo, 15. decembra, se bo vršila v SND na St. Clair ave. rzredno važna debata o predmetu: "Kateremu programu naj sledimo v delovanju proti vojni?" Program komunistične stranke bo zastopal John VVilliamson, državni organizator, socialistični program bo zastopal pa Gus Tyler iz Nevv Yorka. Debati bo pa predsedoval Trent Longo, član pleskarske u-nije in progresivni vodja med organiziranim delavstvom. Druga (soc.) in tretja (komunistična) internacionala sta sklenili podpirati vlade v njih prizadevanju pri izvajanju sankcij proti Italiji. Ameriška soc. stranka, kakor tudi neodvisna del. stranka v Angliji in še par drugih se ne strinjajo s taktiko, kar se tiče sankcij proti Italiji druge in tretje internacionale. Ameriška soc. stranka ne zaupa imperialističnim vlada, da bi šle tako daleč pri izvajanju sankcij, da bi se zrušil fašizem. Zato je izdelala in priporoča drugačen program za efektivno izvajanje sankcij proti Italiji. Več o tem programu, kakor tu di o programu druge in tretje in ternacionale, boste slišali v ne deljo, 16. dec., v S. N. domu na St. Clair ave. Pričetek točno ob 2. uri popoldne. Vstopnice se dobijo pri članih soc. klubov in v prostoru soc. kluba št. 27 v S. N. domu. Cena v predprodaji je 25 centov, pri vratih bo pa 30 centov. Ker je to ena najvažnejših debat, ki se bo po dolgih letih vršila v naši naselbini, se pričakuje velike udeležbe. Kot je iz prodaje vstopnic razvidno, vlada veliko zanimanje za to debato, odbor je pripravljen ni! to, da bo postavil zvočnik v prizidek SND. Nabavite si vstopnice poprej in pridite pred časom. Vrata v dvorano bodo odprta ob 2. uri popoldne. Po končani debati bo pa domača zabava za tiste,, ki bodo prisostvovali debati. Za pdbor, Louis Zorko. Nove TOREK, l«, hRrPMu.. sončne pege To in ono iz Johnstowna Johnstown, Pa. — Konferenca zastopnikov angleško poslujo-čih društev SNPJ, ki se je vršila 2. nov. v Chicagu, je za nami. Uspehi in vtisi teh zastopnikov, ki pričakujejo, da nasledijo vodstvu organizacije, so ža nas starejše zelo pomenljivi in velike vrednosti, če že v drugem ne, se s trm vsaj razširijo pojmi. Jaz sem eden tistih, ki sem vedno trdil, da ameriška šolska naobrazba, šport itd., niso še začela napravljati može, ki bi bili v stanu misliti z duhom časa in potrebe. Kolikor je bilo dobrih mislecev med to mladino, so si pridobili znanje po svojem lastnem trudu in zanimanju. Le taki bi res zaslužili, da nasledijo = vodstvu delavske ustanove kot je 9NIPJ. - Nedvomno bo starejše članstvo zelo oprezno predtio bo oddalo poverjenost ljudem, ki bi bili dvomljive vrednosti. Za ljudi, ki so versko navdahnjeni, po-stoje take organizacije. SNPJ ima jasne principe na svobodnomiselni podlagi v duhu bratstva med tlačenim delavskim narodom. In kdor noče ali ne more tega razumeti, je navaden butec ali pa pustolovec, ki bi se rad okoristil na račun članstva. Sre ča je le to, da so tudi med mladino taki, ki'zaslužijo vse priznanje za zvestobo, ki jo goje do SNPJ. Tem bo članstvo tudi v polni meri 'zaupalo. Pri nas v Johnstownu živimo iz dneva v dan. Beležiti je nekaj priredb' pri naših društvih, kako veselico, mogoče se sem pa tja uprizori tudi kako igro. Zadnjič, kot že poročano, se je uprizorilo dramo "Rdeče rože" z velikim u-spehom. Sedaj se zopet nudi prilika, da si ogledamo veselo tri-dejanko "Anarhist", ki jo bodo dali na oder igralci pod avspici-jo društva Triglav št. 82 SNPJ, in sicer v soboto zvečer, dne 14. dec. v Slov. del. domu na Mox-hamu. Vstopnina je zelo nizka, 25c tih osebo. Zabavna igra in fina postrežba je dovoljna garancija, da ne bo nikomur žal, kdor se bo udeležil. Zato pridite! Slov. delavski dom bo priredil božičnico, na kateri bodo obdarovani otroci članov naših društev, igrala bo slov. Moxham godba. Za odrasle bo vstopnina 25c. ki bo za pokritje stroškov. BožiČnica se vrši na božični večer, 24. t. m. Odbor pričakuje velike udeležbe. V Merci Hospitalu leži ae vedno težko poškodovan mladi Avg. Samec. Avtbtruk mu je polomil obe nogi. ko se je prevrnil, ko je dovažal premog. Mladenič je lansko leto dovršil višjo šolo, bil bi v pomoč njegovi materi, ki ima obilno družino. Njegov oče je u-mrl pred letom, ko ga je zadela kap. V Memorial bolnišnici »e nahaja Že dalj časa John Ko-relti, tudi t zlomljeno nogo. Želimo jima skorajšnje okrevanje. Andrej Vklrkh, 82. I*tna neja zadružnega odreka Waukegan. III. — Letna seja ženskega zadružnega odseka v VVaukeganu* Hl„ ae bo vršila v četrtek. 12. riert-mfcra, v SND ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu ao volitve odbora in (>a diskusija glede boljše aktivnosti v prihodnjem letu. Članice, udeležite ae polnoštevilno! Kt \°2 ^u od roba do roba sončne površine. % L kalo glasov k, so se v zvezi a temi pega j ičali v vsakovrstne napovedi T. 1 smo beležili tudi v našem listu Te ,)T! da ** ^ pojavila izredno velika n v sredini so-nčne krogle. ** Sončne pege se pojavljajo, kakor znand večjam števUu periodično vsakih n do Tako ni bilo pred dvema letoma videti^ Peg. Pege potujejo na sončni obli od proti zapadu, kar je pač v zvezi z vrten stfnca. Za to potovanje potrebujejo V> (ja žejo tudi na naši zemlji. Tako pravijo dL vroče poletje I. 19S5, pripisovati učinku M nih peg odroma motenj, ki so z njimi z zv Na splošno pa takšnih prognoz ne mon postavljati. Da-li bo letošnja zima po« mrzla ali mila, tega na podlagi sončnih pes moremo napovedovati, kakor je sploh vi vremensko napovedovanje po sončnih ne aelo nezanesljivo. Kadar se sončne pege Mižajo sredini soj je njih vpliv na zemljo po dosedanjih izkusil močnejši. Vsekako opazujejo ob takšnih likah kopičenje severnih severnih sijev, ti da smo upravičeni domnevati, da so ti po dica sončnih peg. Te severne sije opažu ji kakor znano, najbolje v polarnih pasovih, i dilo pa se je že, da so jih videli daleč proč teh pasov, n. pr. v Heidelbergu. Nastaja severnih aijev si razlagajo z elektromagneti mi motnjami, ki jih-povzročajo sončne \n Nadaljnje elektromagnetske motnje se oč jejo v nerednih nihanjih magnetskih igel, jih pa more ugotoviti le tisti, ki-ve, kaka ravnati s kompasom. V kompasu se majri ska igla odklanja od prave smeri in divje s če, dokler pač vplivajo sončne pe^e nai Ker se pojavljajo sončne pege vedno v v* te v, ki jo pa imej samo na prostem. • Ce si si na prostem zmočil noge, se d<»l takoj preobuj v suhe nogavice in obuval«. Kadar sediš, glej, da boš imel noge na pt progi ali vreči ali pa si jih ovij z odejo/ Podnevi potelovadi često s prsti na z zibanjem nog in podobno, najbolje z n" na preprogi. Koristna je tudi diatermična ali galvansll električna kura. S kopelmi za noge spremenljive temperatil prični rajši v toplem letnem času. Zmrnica bodočnoati da M< oe Sp< »d (•enernl Malin 4 rrtln. noti načelnik armadne«« itaba. nia slika k*>r topme notesa tipa. ki *o bili narejeni ta ameriAko ,,r(H anmado. i ,. vojo vlogo v prid,—• <*oji ž*ri (tukaj je "tiskarski škrat" vrgel r«ti pri \ laganju liata. PumČevalcc. Odlični francoski fizik in tehnoM j« ril te dni na nekem predavanju o razavetlji bodočnosti. £e dolgo si znanost prizadeva, bi našla primerne načine za zmanjšanje t*" be toka v električnih žarnicah, pri čem«t ' bi se iatočasno dvignila svetilnost To je uspelo deloma že pred nekolik« Mi so aačeli žarnice polniti z dušikom, a us|>ehe so dali potem takozvani plemeniti i ni, predvsem argon, pozneje jh> claudo* budi tudi kripton in ksenon N>k» fMn ' družba bo prihodnje leto takšne *arr vila v veliki množini na trg V novih polnilnih plinih se voliri . rilna nitka zelo malo obrablja, tak žarnica daljšo življenjsko dobo. Ker renju tvori manj toplote, ao tarn manjša, nego so bile pri isti svetilno a to pomeni, da ao potrebne tudi rr ličine polnilnih plinov Nove žarnic* rabile aa JH do .15 odstotkov mani žarnice z argonom, bodo pa tudi za tre*jini manjše. "niče 10. DECEMBRA ......»»»»»»»t Vesti iz Jugoslavije (IivirM poročila U Jugoslavije.) Ljubljana Klerikalne zadruge »o zdrufce- Jv Zadružni iveri, katere predat je sedanji notranji mini-ZV KoroAec. Zadružna zve-i, imela ^njo nedeljo občni 1 na katerem je govoril tudi i«ter dr. Korošec, ki pa m S kaj polnega. Po tem Cotilu je prišlo do hudih našteli strani opozicije, ki jo men-Tvodi kranjski župnik Skrbeč. I je z velikim govorom napa-Ji vodstvo ter mu našteval hu-Ztfitke glede razdelitve sana ritega fonda, ki ga ima Za-Južna zv^za za podpiranje in re-L-gnje zadrug, ki so brez kriv-5; vodstva zašle v težkoče. Ta unscijski fond, k-i je imel milijone, je razdelil lanski občni zbor ^družne zveze, ki&a je bil po strjevanju opozicije sklican na toden način, samo da so se podpor, zadrugam laže nemoteno jpdelile takim in takim zadru-jun. Skrbčeve besede so bile ze-1b ostre. Po njegovem govoru je nimster dr. Korošec odšel, čla-ii vodstva zveze pa so Skrbcu odgovarjali in skušali pojasnit} n opravičiti svoje ravnanje. — 0 prihodu ministra dr. Korošca u ta občni zbor ni poročal noben list. 0 Gubčevem spomeniku se vodi polemika v hrvaških listih. I-Itočasno sta se osnovala kar dva dbora, ki hočeta postaviti spo-nenik Matiju Gubcu, voditelju kmečkega punta, ki je 'bil 1573 abiojen na smrt ter so ga posadi na razbeljen stol v Zagrebu. Gubec je s svojo mučeniAko smrtjo postal simbol kmečkega gi-binja in zdaj ga vsi voditelji raz-lih "kmečkih" gibanj oklicujejo* a svojega patrona, predvsem Kveda hrvaški radičevci, čeprav fclajo s tem Gubcu krivico. Neki odbor za postavitev spomenika Gubcu je hotel za pokrovitelja nprositi dr. Mačka in zagreb-ikega nadškofa Stepinca. Drugi «dbor se je temu uprl in nekdo je napisal v nekem listu čisto pravilno, da škof ne spada v od-tor za postavitev spomenika Gubcu, saj je Gubca na smrt ob-lodil tedanji ban in škof zagreb-li Draškovič, ki je vodil .ves pokol kmetov. Da je viselo na sto » sto kmetov obešenih po kr-ttem polju na drevju, je bil u-•peh škofa in bana Draškoviča, ki je h silnim veseljem sporočil « Dunaj, koliko upornih kmetov j« pobešenih in koliko krvi je Wo prelite. Zanimivo pa je, da * je oglasil k temu tudi sam »rvaiki "voditelj" dr. Maček in Tajal pisca, češ, da je primer^ Jnje škofa Stepinca s škofom Baškovičem neumestno. Dr. se je pač takoj zbal, da *se hrvaški katoliški krogi ne razburili, ker je vsa hrvaška du-tovšnna na Mačkovi strani. «0 letnica.—-Ljubljan/ska Ijud-mestna šola na Grabnu slavi šestdesetletnico, kar je bi- • vajena. Skozi to šolo je šlo v v*h t< h letih okrog 30,000 u-»>cev. Pripravlja se proslava, v j^ri bodo sodelovali razni biv- ^nci t,- šole. ki jo je obiskoma predvsem mladina iz Trnoma m K rakovega. *Slmk udomačil in ga ni mogoče več iztrebiti in ga bomo morali pač trpeti, čeprav ga preprosto kmečko ljudstvo ne pozna v svojem govoru.) Pravopisna komisija je pač na stališču, da je tvorec jezika ljudstvo in pisatelji, ne pa jezikoslovci, ki samo zasledujejo razvoj in registrirajo rabo besed. Kaikor je to popolnoma res, bi pa človeku, ki je čutil živo potrebo po avtoritativnem slovarju, bilo mnogo bolj ustreženo, če bi v mnogih primerih slovar odločno povedal, tako in tako se sme, tako in tako pa se ne sme. Novi Pravopisni slovar je veliko delo, mnogo truda je v njem, a vendar bi bilo treba rajši delati še dalj časa na zbiranju gradiva, kajti dobro leto je za tako delo vendarle prekratka doba. Tako bi lahko izostalo mnogo tujk in tanogo slovenskih besed, o kate- t rih sploh ne veš, zakaj so navedene, a uvrstile bi se besede, ki jih zdaj zaman iščeš v njem, Čeprav se je zadnja leta mnogo debatiralo o njih. Tako se pišočemu človeku, ki je nestrpno Čakal na ta slovar, da mu razsodi ta ali oni dvom, res zgodi ob tem slovarju, kakor je zapisal urednik "Jutra" Borko, da gre žejen mimo vode. Zelo važna pa je v slovarju fonetična stran. Pri vsaki besedi in njeni obliki je naznače-no, kje in kakšen je naglas. Zaradi tega in zaradi mnogih dru- gih dobrih strani je ta Pravopisni slovar vsekakor velike važnosti in potreben vsakemu, ki se ukvarja s peresom kot pisatelj ali časnikar, in vsakemu, ki se ukvarja z učenjem slovenskega jezika. O procesu proti mar.sejskim atentatorjem so naši listi sprva poročali mnogo. Navajali so obtožnico. navajali Članke iz francoskih listov. O sporih med zagovornikom obtožencev in sodiščem so bili naši listi s poročil! skopi. Tretji dan smo brali, da je bil proces od goden do januarja, zdaj pa smo brali še to, da se morda tudi januarja sploh ne bo še mogel nadaljevati. Ljubl janska bolnišnica. — Že več let je ljubljanska bolnišnica premajhna. Dogaja se. da teHeih bolnikov ne morejo sprejeti v zdravljenje, ker ni prostora, saj v mnogih oddelkih ležita po dva bolnika v eni postelji. Kdor stopi kdaj v našo bolnišnico, bo videl nenavadne prizore: po dva in dva bolnika h žita v eni postelji, lahki bolniki morajo ležati skupaj s težkimi bolniki, operiranci se morajo družiti v postelji z drugim bolnikom, po tleh leže nalezljivo balni, napol ozdravljene lju» dl morajo že:odsloviti j2 bolnišnice, da lahko sprejmejo drugega na polovico postelje. V mnogih sobah leže bolniki tudi na tleh, na nosilih, na' hodniku. Že mnogo let pošiljajo v Beograd prošnjo za prošnjo, zdravniki protestirajo, protestira javnost — vse zaman. iPa bi bilo za prvp silo dovolj, če bi država dala vsaj kakih 20 milijonov. Toda v Času, ko je stal pančevski most pri Beogradu blizu 800 milijonov, ko je stal most is Beograda čez Savo proti Zemunu več sto milijonov in spet več sto milijonov o-suševahje pančevskega barja, ko je torej za dva mosta in ureditev dela beograjske okolice šlo nad 1 mijijardo Din, ni mogoče najti 20 milijonov za razširjenje ljubljanske bolnišnice, kjer je položaj tak, da se čudimo, da zdravniki zdrže in da vsi skupaj ne odlože svojih halj in povedo: nočemo več delati, dokler so prostori naše bolnišnice tako tesni, da je vsako pravilno zdravljenje nemogoče. Stveitzer dolguje okraj-ni blagajni $550,000 Chicago. — Robert M. Stveitzer, bivši okrajni blagajnik in demokratski veljak, si je po najnovejšem računu "izposodil" $550,-000 iz okrajne blagajne. Okrajna oblast zdaj pripravlja civilno tožbo proti Sweitzerju za omenjeno vsoto. Prejšnji znani vsoti $414,000 je prištetih še $180,000 obresti. Svveitzer je priznal, da dolguje okraju $.'355,000. AGITIRAJTE ZA PROSVETO! PROSVETA IZPRIM0RJA DROBNE NOVICE IZ PRI-MORJA Vandalizem ali beda? — Tria- ške "Ultime notizie" so objavile pred dnevi daljši članek, v katerem ugotavljajo, da se klatijo po mestu skupine napol doraslih otrok, ki ponoči odnašajo z veinih vrat vse kljuke in kovinske predmete ter jih nato prodajajo starinarjem. Take tatvine so v zadnjem času celo narastle, tako da je morala občinska uprava izdati posebne varnostne odredbe. Proti beračenju — V Trstu se je v zadnjem času zelo razpaslo beračenje, čeprav ga zakon o javnem redu in varnosti strogo zabranjuje. Varnostni organi so dolžni ustaviti vsakega berača in ga odvesti na pristojni urad, ki je bil v Trstu posebej v to svrho ustanovljen že leta 1928. Ker pa ima občina le eno večje in nekaj manjših zavetišč za onemogle, v katerih je prostora za okrog 500 ljudi, je nastalo vprašanje, kam z množico ostalih beračev. Že aedaj mora urad skrbeti posebej za okrog 200 beračev, a dan za dnem se zglašajo novi. Tudi stroški, ki znašajo po 4 lire dnevno za vsakega izmed njih, so postali tako veliki, da jih občina le še s težavo zmaguje. Omejitve ftelenriAkega prometa. — Z današnjim dnem se po vsej državi v svrho štednje o* meji potniški promet na železnicah. Ukinjenih bo 47 vlakov. Poleg drugih v bodoče ne bosta vozila brza vlaka na progi Trst — Benetke, ki eta odhajala iz Trsta ob 8.45 odnosno 'iz Benetk ob 8.05. ' Iz Ix>vrana na llčko so nameravali, kakor znano, zgraditi posebno žično žele«n4co. Lovranska občina jo v ta namen odstopila graditeljem potrebni teren po zelo nizki ceni. V zadnjem času pa so prvotne nnčrte opustili. Občina je tedaj dotični teren spet odkupila. Ni znano, ali so ga ji vrnili po isti ceni. Občinska uprava v Ilirski Bistrici je, kakor poroča "Vedet t a d'Italia" brezplačno odstopila vojaški oblasti večje zemljišče. Pokrajinski upravni svet je njen tozadevni sklep že odobril. V Jablane! je {mdestat ustanovil poseben fond za občinske nameščence. Iz tega fonda bodo prejemali poročne in druge nagrade. V Julijski Krajini so doslej odkrili 8216 kraških jam, ki merijo v dolžini skupno 110 km. Jame so pod posrednim vojaškim nadzorstvom. Pred dnevi so od- krili novo jamo severno od Ma-tulj pri Opatiji. V Trstu sta se poročila uradnik Danči Novak in gdč. Palma Milkovičcva. V ftt. Petru na Krasu so pred dnevi v prisotnosti aoatskega vojvode otvorili novo veliko ftago družbe "Sicla" iz Trsta. V Vrhpolju pri Kozini je te 23. avgusta sredi noči izginil 5&-let-ni Joie Ražen. Od todaj ni za njim nebenega sledu. Njegova družina ga je iskala zaman. Tudi preiskava karabinerjev je o-stala brezuspešna. Puktka občinska uprava je odobrila proračun za prihodnje poslovno leto. Za zgraditev novega učiteljišča bodo najeli 2 milijona lir posojila pri pulski hranilnici. Dolg bodo amortizirali v ft5 letih. Posebna postavka v proračunu je določena za ljud-sko štetje, ki bo 21. aprila prihodnje leto. Občinski upravni odbor je v ta namen kreditiral 150.000 lir. V splošnem so se redni izdatki po novem proračunu v primeri s sedanjim zmanjšali za {>5JR, izredni po povečali za 228.4 tisoč lir. Proračun je v o-stalem uravnovešen. V Trstu jfe bilo messoa mkto-bra prodariih 80 hiš in drugih stavb za 534«,000 lir, od teh 58 za 1,776,000 lir v tržaških pred mestjih. Hiše se prodalo pov prečno po 20 dd f>0 tisoč lir. Nadalje je bilo sklenjenih 43 hlpo-tekarnih posojil za skupna zneska 1,671,000 lir in 26,000 švicarskih frankov. Od teh odpade 25 posojil v znesku 655,000 lir na hiše v predmestjih. Posojila so se dajala največ v zneskih do 20,000 lir. Obresti znašajo povprečno 5 do 7 odstotkov. V Zgoniku na Nahrežlnl sta bila imenovana nova krajevna politična tajnika Jn sicer fašista 'Petronio in Oigliotti. Tolmin je dobil novo telefonsko centralo. Telefonska zveza s Tolminom je bila doslej zlasti v zimskem Času Čcstokrat prekin jena. Pričakovati je, da bo odslej boljša. V Trstu se je 65 letni Karlinl Grudnovi iz Samatorce pripetila nesreča. V neki ozki tržaški u-lici jo je povozil osebni avto. V Ajdovščini se Je pri dolu ponesrečil 86-letnl Josip ttepič (Prepeljali so ga v goriško bol nico. Načrtno gospodarstvo v Holandiji Kongres unij in »oc. stranke sprejel dalekosežen načrt Anglija in Francija po nudili nove koncesije Mussoliniju (N» bombah razdejano mesto sliči grobnici, kjer ni znakov živ ljenja. 'Prestrašeni prebivalci so se umaknili v bližnja gorovja v bojazni pred novimi napadi italijanskih letalcev. Kvakuacijo je odredil cesar Helassie, čigar glav ni stan Je bil v tem moatu, |>o drugem italijanskem napadu iz zraka. Bombe so razdajala veliko šb vilo hiš in isjvsročiie paniko med prebivale!. Samo naJt>ogunmeJši ho ostali toliko čana, da ar> po kopali mrtveoe, žrtve italijati akih l>omb. Te no delno raz«U-jal< tudi ameriško liolnUnico, toda zdravniki ho v mm« iio vztrajsli pri svojem ponlti ter nudili pomoč ranjeiKu ni. Pod razvalinami hiš, ki so jih razdejale bomb«, m> našli mnogo trupel domačinov. A-besjiiHka vlada je silno razkačena jmradi na|Mtda italijannkih le-talcev na civilno prebivalstvo. Stavka ielcini-čar je v preti na z a p a d n i črti Tipi *la%ko»o»mrt in polmjulli«*. k«. Jih Je llergoffova 4Hek!K*a Mirentura peljala delo klanjatev in iz-!dajalcem, da mi Jim pomaKali pri razbijanju stark. < hUago If.nljs lokomollt nlh kurjačrv in strojevodij na Mczntftki črti Hiirlington. ki dr 1.1 if <'htcagn na rapad. m* Je od lomila za Mtavko, ki m* ima %tU*-ti v pondHjrk, M. dirembra. * veter Prizadel ih Je 1700 kurjače v in m!rojev»dlJ. Hfn»r *«• atiče ofcoh vftfttftanj« ali bo#1n > na novih motornih lokottorfKah t« )*{*%ni *ke droti*' dHala dva mola kakor aH »smo en mnC l>ru-ftba je od« lovil h «*negs mofta, čci, 'ta nI iiotretien. ki*r nima kaj de Isti. (Jni)a vztraja, da morata j bo u Mti dva delav a na lokomotivl( ki b zaradi varuofti vlakov, a a «i 1'trecht, llolandaka. — Za idejo načrtnega gospodarstva tte je zavaelo tudi holandHko de-a vat v o, organizirano v unijah n socialdemokratski atranki, ki je zt>orovaio koncem oktobra in sprejelo dalekosešen načrt za planirano gospodarstvo. Kongresa se je udeležilo 1500 delegatov, m«Ml njimi 70 znanstvenikov, nekaj zastopnikov vlade in tudi — kapitalistov. Nobeno holandsko mesto te dolgo ni videlo take slavnosti kakor ob priliki toga kongrena. Vse mesto je bilo okinčano, cesta od postaje do Tivolske dvorane, kjer se je vršil zgodovinski kongres, pa je bila zavita v slavoloke. Zastopani sta bili tudi Mod narod na federacija strokovnih unij in Delavska in *o-fialistidn« intemacionala (dru ga). Unije in socialistična stran ka so jmilu osnutek za načrtno gos|x>dtt!;*tvo ie dalj časa v delu. 'Sestavili so ga njih strokovnjaki in sestoji Iz Aostih delov. "Načrtni, kongres" jo bil skli-can, da ga sharmonlzira in odo Uri, Delavsko gibanje se je oprijelo te idejo radi slabega gospodarskega stanja delele, ki šteji osem milijonov prebivalcev, 1-mu pa 400,000 brezposelnih, kar je relativno dvakrat toliko ko v llolgiji in štirikrat več ko na Svedskom in Danskem. Brezposelnost je v zadnjem letu na rasla za deset odstotkov. Vlada je zadnja leta '>dra vila" krizo do neke moje na po doben način ko sedanja ameri ška vlada —- z uničevanjem 4i vine in pridelkov, U4a UMI je pobila 100,000 brejih svinj; ie ta lWi4 je uničila 1700 vozov zelenjave in sočivja, od pričet-ka lanskega leta |>a je pobila 150,000 brejih krav. Vse to Je uničevala, čeprav je bilo tisoče in tisoče lačnih v dotoli. Sprejeti načrt gre za tem, da se odpravi tako "gospodarstvo' in zagotovi ljudstvu |m»Stena ek sistenca, To naj bi se dosoglo no toliko z odpravo razredne dru&l>e kakor h sharmonlzira njem interesov vseh grup (Ilo landska je v prete&nl večini a grarna drftava). Inženir M. Vos, načelnik d« lavskega raziskovalnega biroja ki je sestavil načrt, jo imel glav ni referat, v katerem J«' orisa načrt, ostalih |>et referentov pa je je analiziralo posamezne sek cl Jo. Načrt zavrača vso kapitall stične teorije o krizah in svobodno ter protektivno irgovi no. Zavzema se za imCelo, da ima drŽava pravico v Interesu Hkupnosl/i ponefi v vsako ekonomsko panogo in Jo smotreiu usmerjati z regulacijo in kon t rolo. To |H»meni v smislu načrta rehabilitacijo Industrij in' po večanje Utih, da bi dr?.ava ; domačo produkcijo čim In »I j za dostila svojim jHdrelmrn. V ta nanimr se uponiita pasivni ka pital in delovne moči brez|sme|-nih. /a industrijsko ekspanzijo v svrho doma« ih poirob naj vla da ustanovi Industrijsko latnko «00 milijoni goldinusji kupi tala. Poleg Javnih del, ki mi m v zadnjih letita skrčili <»d 50 do II Jn H milijonov goldinarjev, naj gre ta denar za nadomesti tev starih strojev t. novimi, za rapidrtfjšo obnovo starih ladij (novih ladij naj se zgradi za 100,000 ton na leto, namesto za 2>{,0-dar*k*yu okr«*v»nja. i Ivin« bi bila ta d«*finltivno p*»d i kontrolo vlade, ki bt v to «vr< stanov Ha f»o»ebno agencijo, določala v skladu s |fotre-bami dežele koliko, i ti kaj «kj sme importirati in tudi izvafcati. Tudi poljedolstvo bi bilo v pod« ročju post* bi ie oblasti, ki bi kontrolirala prialukcijo. Položaj farmarjev je mogoče izboljšati e z zvišanjem kupne sile, naglasa načrt Farmarji bi prodajali direktno vladi, vlada pa (onzumontom in bi na ta način odpravila poeredovafeev profit. Tudi baukirstvo bi prišlo pm! večjo vladno kontrolo z ustanovitvijo emisijske dr&avne banke. Kapitalizma ta načrt ne odpravlja, ker ne določa podrtav-ljenja produkcije in distribucije. Določa pa definitlvno vladno kontrolo in smotreno usmerjanje vsega, ekonomskega življenja v interesu družbi« kot celote. Strokovno in politično delavstvo Holandske se je takoj vrglo v kampanjo za uveljav-Ijenje tega načrta. In ker je delavstvo močan imlittčni faktor, dasl nima večine v parlamentu, bo s tem svojim načrtom sigurno več ali manj prodrlo. Tekstilna družba nastavila past Zaprto tovarno je pripravljena odpreti po nižji meidi Waahlngton. — (FP) — Tekstilna unija je prišla pred zvezni delavski odbor s pritožbo proti hois Mili komimnijl v Douglaa-vlllu, Ga., ki je nedavno zaprla tovarno, zdaj pa je pričela krožiti med delavci peticijo, v kateri pledirajo z družbo, naj odpre tovarno, "če je to le praktično in brez materialne škode družbi." Peticija Je sestavljena tako kakor bi Jo iniciatlrali in krožili odpuščeni delavci. Unija je obdolžila družbo, da so je poslužila tega trika — zaprtja tovarne in peticije — da prisili delavce na sprejetje nižjih plač, Čeprav so že sedaj Izredno nizke. Delavski odbor-Je odredil zaslišanje v At-lantl. Ogromna nacijska korupcija v Nemčiji (Nngodho a unijo, ki določa delovni teden HO ur, zvišanje mezde deset odstotkov ter plačo in pol zs čezurno delo. NIKAR BITI SIZRJI NEPREBAVNOSTI Trioer jm fireako Via« vm rt« legi "Ksltvaiiii •« V«m mu ram t« Trt-n*rj*vu firnk«i vino. »Skon |»tu if ni •-m li|H>l ta <"aj»» Hi/k*, ki »rn» n« fiovlit j*. i»»"ia inlm^fM altniMl Ha. Kil«> kot oprn«(ll«. ka»nj*n-. < klttf« AH ate naročrnl nt dne*, nlk Troavrto"? l»odplrajU I roj U*tl w P108VETA "Ce umre, bodo Otta obealli," je dejala. MIn kaj naj uboga Hilda !«»tem stori? Krčne žile ima na obeh nogah in nikakor ne more ve« dan stati il) delati. Jaz jI pa tudi ne morem pomagati. Mar ni Kari tudi brez dela?" Billyjev pogled j«' bil spet drugačen. "To bo h pravilo stavko v slabo luč, posebno če ne Henderson iztegne," je tarnal, ko se je vrnil domov. "Franka bodo obesili kakor bi trenil. Vrhu tega bomo morali najeti odvetnika in plačevati, da bo joj. Sodni troški nam IhmJo napravili taktno luknjo v blagajno, da bomo lahko vozili skozi njo. In če ne bi bil Franku whi«ky zmešal glave, ne bi bil tega nikoli Htoril. Trezen je najblažji in najdobro-srčnejši človek, ki ni ga more* misliti." Tinti večer je Billy dvakrat odtel z doma, da bi zvedel, ali je Henderson že umrl. Jutranji čaitopirti ho mu dajali le malo upanja in večerni k i so naznanili njegovo smrt. Otto Frank je rtedel v ječi. "Tribune" je zahtevala hitro Hodbo in najstrožjo kazen; pozivala je porotnike, naj motko storijo svojo dolžnost, in na široko razpravljala o moralnem učinku, ki ga bodo s tem dosegli pri razbrzdanem delavstvu. ftla je te delj in poudarjala, kako blagodejno bi strojne puške vplivale na sodrgo, ki drži lepo mesto Oakland za grlo. Vsi taki dogodki so Ali Saxoni osebno do živega. Ona, ki ni imela razen Billyja tako rekoč nikogar na svetu, je čutila, da je njeno in njegovo življenje v nevarnosti. Od trenutka, ko je odtel z doma, do trenutka, ko se je vrnil, ni bila niti minute mirna. Nasilnosti so se dogajale, o katerih ji ni ničesar povedal, čeprav je vedela, da se jih udeležuje. Večkrat je opazila sveže kožne odrtine na členkih njegovih rok. Pri takih prilikah je bil nenavadno molčečen, sedel je in zamišljeno molčal, ali pa je tel ne-utegoma spat. Bala ne je, da mu ne bi postalo to skrivanje navada, in se hrabro borila za njegovo zaupanje. Zlezla mu je v naročje, se stisnila v njegov objem, mu položila eno roko okoli vratu ter mu jela s prosto roko božati lase s čela in gladiti nagrbančene obrvi. "PoaluAaj me, Billy, dečko moj," je lahkotno izpregovorila. "Ti ne igrat pottene igre in jaz tega ne maram. Ne!" S prsti mu je zatisnila ustnice. Zdaj sem jaz tista, ki govorim, zato, ker si ti zadnje čase tako malobeseden. Ali ne vet, kako sva se bila zmenila v začetku, da se bova zmerom o vsem pogovorila? Jaz sem prva prekrlila to zapoved, ko sem prodajala svoja ročna dela gospe Hlgginsovi, ne da bi tebi kaj povedala. Zelo sem se kesala tega. Se dane* mi je žal. In pozneje nisem tega nikoli več storila. A zdaj si ti na vrsti. Nič več ne govori* z menoj o vnem. Ne, zdaj delaš reči, ki mi o njih ničesar ne povet." "Bllly, dražji si mi od vsega na svetu. To veš. Oba sva deležna življenja drug drugega, le zdaj je prltlo nekaj, česar ti ne deliš z menoj. <*'e meni ne moret zaupati, ne moreš zaupati nikomur. In razen tega te imam tako rada. da te bom zmerom ljubila, ne glede na to, kaj storit." Bllly ji je z nežno nejevero (»ogledal v obraz. "Ne skopari z besedo," ga je podražila. "Minil na to, da Htojim zate v vsem." "Ali ne Ik»A rei>enčila nad menoj?" je vpraAal. Kako bi ne mogla, BUIy? Saj nis ho bili \*ak v*mj make zaljubljeni \ I« po »I« • kli«. t • k I a nihče Hrmed n lih »e nI mogel ponašali » trm. da l»i tra bila ona It- količkaj iMlbkm alti "Duh la H« lefl rer ur. l/efrbr* je il il hčrrki rok« Dthniti. Tod* k< igi in Hi llefb Iff ♦ I m.nlra« »topila v gled, ui*al na W» jf ta mala, .da za a kr»»- u mojim pljučem po vsaki ceni pj-treben viAinski zrak. Sest tednov, je menil, bi moral ostati v kaktnem švicarskem zdravilišču, da ne opomorem." Bellefleur mu je položila roko na ramo. "Kdaj bi ne pa rad od* peljal, očka?" "Kmalu," je odgovoril. "Sicer se pa Ae ne mudi." "Nekaj denarja bi *e dobila na hito," je rekla hčerka. "Da. da; seveda I'* je pritrdil oče. Toda le predobro nta nl»a vedela, Ala Bellefleur gledat nogometno tekmo, liih no v taokoAolci in nameAčen* ci plinarne. Oblečena je bila v preprost platnen koatum, toda svojemu spremljevalcu je tiral« iz oči. tla je kljub temu prikup* na ( «'prav je bilo plinarniAko rno-Atvo močnejše ko vinokoAolako, •e je lekma vendarle končala t zmago Atudentov, zakaj za vratarja jim je bil dekličin podnajemnik eg, ne?" IVikimal je in zaklenil poaled-njo ključavnico. "Drugam se ml-pravljam!" " Kakor majcen otrok ste," mu Je očitajc dejala "Kje ate že videli Atudenta. ki |tot>egnc pet me-seboko zasopla. "Da." je odgovorila s trudnim nasmeAkom. "Ga bom že pozabila. Moram, saj mi je pobegnil," je jecljala. Stari gospod je prikimal. "Vzroka za svoj beg vam pa ni povedal ?" Bellefleur je odkimala. "Nu, vam ga bom pa jaz. zakaj pravico imate, da izveste resnico. Takrat je dobil dvajset tisoč frankov od športnega kluba. ko je nklenil z njim pogodbo. In tistih dvajset tisoč je dal va-Aemu očetu." Bellefleuri Je zamrla beseda. Ničesar ni mogla izdaviti. Oči so ji pa zagorele s čudnim leskom. Ko je prihajal po vrtu Maron. je bila Bellefleur že zdavnaj od-Ala. Profesor Iiemont je stal sam aamcat ob klopi. Smehljal ae je, zakaj na licu je čutil toploto nežnih dekličinih ustnic ... Bellefleur je tekla vao pot po drevoredu, po travniku kar počez do aportnega igritča. Gaaton je Ae zmerom aedel na klopi. Poslednji konec poti je pridržala korak, zakaj u|iehana ni marala priti do njeira. M<*ika trava je udutila njen proini korak. Obe n*ki si j«. tiAMa na srce in te oddahnila, skrita za drevenom. Tolstoj in ženske Vzroki In posledice razdvoja v njegovem zakona (V spomin ti. ofaUtniM njmvvf mi rti) Švedski pisatelj Axel Munthe, avtor ene najbolj čitanih knjig "San Michele", pravi: "Človek (pisatelj) in njegova knjiga sta eno v dobrem in zlem. Življenja zmožne knjige so večinoma av-tobiografije, drugače je njihovo očetovstvo sumljivo." Resnico te izjave potrjujejo tudi Tolstojeva dela: malokateri pisatelj je podal v svojih knjigah tako verno sliko svojega življenja in svoje biti kakor Tolstoj. Odnos do svoje zatomske žene in ljubezen do drugih žensk jasno odseva iz njegovih največjih del: Vstajenje, Ana Karenina, Kozaki, Vrag, Kreutzerjeva sonata in tudi iz drugih. Iz njih se odraža razdvojenost v njegovem zakonskem življenj u» ki zavzema včasih naravnost strahotne dimenzije (Kreutzerjeva sonata). Toda, bolj kakor iz knjig, ki so kljub vsej resničnosti vendarle tudi plod fantazije, .se kaže tragedija njegovega oapbnega življenj« Iz izjave,, ki jo je nekoč kakor nehote podal vpričo Mak-sima Gorkega: "Človek prestane potrese, epidemije, najgrornejše bolezni in vse mogoče dutevne muke, toda najmučnejjta tragedija vseh časov je bila, je in bo vedno ostala tragedija spalnice." Tolstojeva zakonska tragedija je trajala skoro pol stoletja. -Toda to ni bila samo njegova, temveč morda te bolj tragedija njegove žene. Njuno nasprotje v bistvu ni obstojalo ix "nasprotja dveh svetov, ki se neugnano borita v človetkem življenju: svet zemeljske koristi in svet čiste duhovne misli, svet konvencije in svet prevratnih nazorov — žen ska in asket" — kakor so že ved no ugotavljali njegovi biografi, temveč je imelo svoje korenine čisto drugod. Tragedijo Tolstojevega zakona in njene vzroke skuta razjasniti tudi pri nas znani sodobni ruski pisatelj Josip Kalinikov (avtor romana "Ženske in menihi") v svoji knjigi "Lev Tolstoj, tragedija njegovega zakona." Svoje ugotovitve podkrepljuje Kalinikov s citati- h dnevnika Tolstoja in njegove žene Sofije ter iz njunih pisem in jih razčlenjuje bistroumno, z resničnim psiholotkinj razumevanjem in z odkritostjo, naravnost drzno za naše, s farizejstvom ska ljene pojme. V tej knjigi pokaže Kalinikov zlasti dejstvo, da krize v tem zakonu nikakor ni zakrivila Tolstojeva žena, ki jo mnogi Tolstojevi biografi delajo odgovorno za življenjsko tragedijo tega genija. Tolstoj je bil po svoji naturi strasten človek, ki je doživljal prirodo in ljubezen skoro religiozno. To religiozno občutje pa je pri velikanih kakrten je bil Tol. stoj, nekaj silnega, elementarne^ ga, zato se predaja pri rodni m silam, predvsem ljubezni z erup-tivnim zanosom, ki skoro da ne pozna mej*. Ce zadene ta sila na nerazumevanje in celo na odpor tam, kjer si najbolj želi ena-kegs odmera, tedaj posledice gotovo ne morejo biti dobre. In Čim silnejta je natura, tem bolj se matčuje. Tolstojeva žena Zofija Behr sova, pravi produkt tedanje ruske metčanske družine, je bila živo nasprotje moža. To ni bilo nič čudnega: saj ao žensko v njenih krogih tako vzgajali, da ni smela pokazati svoje spolne e-ruptivnosti, četudi je morda tlela v njej. Poleg tega pa je bilo v tej zvezi Ae drugo važno dej-#tvo, ki je za nesoglasje v spolnih odnotajih gotovo tudi pomembno: ko sta »e poročila je imel Tolstoj za seboj že burno življenje, spoznal in "užival" Že različne ženske in je imel že približno 86 let. dočim je bila ona atara komaj 18 let, ki jo je prvo spolno doživetje s strastnim, ne-ugnanim možem bridko prevari-lo. Kako malo ata ai uatrezali naravi obeh zakoncev, priča pismo Sonje aeatri: "Ce ae to imenuje zakon, potem je to gnusnost." Prevara, katere žrtev sta bila o-ba, je stopila spričo resničnosti in neizprosnosti narave jasno in kruto v ospredje. Jedro medsebojnega odtujevanja je bilo v manjkanju spolne harmonije in prvo spoznanje je temeljilo v dogodku poročne noči, ki je mlado ženo do dna pretreslo, jo du-levno odbilo, zaradi česar kljub medsebojnemu spoštovanju in dobri voJji ni bik) resničnega za-konskega soglasja. Mlada žena je vzrok samo instinktivno spoznavala: "Zaradi nekega duševnega vzroka sem telesno bolna." Pri Tolstoju je bilo to prav nasprotno: Zaradi telesnega vzroka je obolel duševno. Značilna je sledeča izjava žene Tolstoja (29. aprila 1863): "Pri njem igra telesna stran ljubezni veliko ulogo. To je strašno — pri meni nobene, nasprotno." " Ker strastna narava Tolstega ni bila utešena, a mu njegovi nazori o zakonit niso doputčali zveze z drugimi ženskami (med zakonom), so sledfli — kot povsem pri rod na posledica — izbruhi, kakršne opisuje v Kreu des tzerjevi sonati: "Vtis prvega njegove ljubezni vezi ki arwkt*Q Kil ii4«n8A» XT_____i__• ___ • spora je bil straten. Nazval aeta to spor, a to ni bil spor, to je bilo le odkritje prepada, ki naju ločil v resnici ... To je bila jtosjfdica ugasle čutnosti, ki'je pokazala najino pravo razmerje." (Str. 43). "Dočim nisem niti najmanj mislil na duševno in celo na telesno življenje svoje žene, sem se potem čudil, odkod se je vzelo najino sovraštvo; a stvar je bila popolnoma jasna. Sovraštvo ni bilo nič drugega, kakor protest človeške narave zoper živinstvo, ki jo je tlačilo." (Str. 447). Na to knjigo je Sonja odgovorila z romanom: "Kdo je kriv?", ki ima povsem avtobiografski značaj. Kalinikov pripoveduje v svoji knjigi, da je bil Tolstoj najsrečnejši tedaj, kadar je našel žensko, ki je ustrezala in zadoščala čuvstvom in nagonom tega pračloveka. Prvo takšno žensko je našel v Marjani, kozatkem dekletu, v katero se je tako zaljubil, da jo je hotel poročiti. Vse filozofiranje, samoobtožbe, življenjska načela — vse se je razpršilo pod elementarno silo te ljubezni. Toda Tolstoja znanci in biografi ji niso pripisovali ni kake važnosti za njegovo življenje in delo, dasi je Tolstoj o-vekovečil Marijano v svojem romanu "Kozaki", na katerem je delal 10 let. Vobče je bil — po mnenju in izsledkih Kalinikova — povod vsemu ravnanju in delu Tolstoja njegov odnos do ženske. Kadar je našel svoj ideal v odlični, družbi, je takoj prilagodil svojo zunanjost, svoj okus, način nastopanja, celo isvoje mišljenje aristokratskim normam. Nasprotno pa se je od te družbe takoj odvrnil, čim je doživel poraz pri ženski iz njene sredine. Najmočnejše, naravnost od-očilno za njegovo življenjsko delo pa je vplivala na Tolstoja ju bežen do kmetice Aksinje. Tetfaj se je začel zanimati za življenj kmetov, hotel jim je o-ajšati njihovo trpljenje in jih osvoboditi. Ustanovil je šole, TOREK, 10, DEfTUttp kjer se je razgovarjal s ki *kimi otroki in jih Je celo poučeval. Oblačil i« je kot J »n je hodil z delavci na polj h košnji. In v tem Uenja je njegova silna, prvi na natura prišla do razni njegova duša do zadovolj, Družbo kmetov je po^to noval "veliki svet", v katJ se je počutil srečnega in voljnega, kakor nikdar v ničnem velikem svetu riranega plemstva in |*JV izobraženega parvenijstu kih mest. , JAe, Tol8t°j »Poznal krm dekle Aksinijo, je zapisal v dnevnik (13. maja 1858)-ljubljen sem, kakor še nikc svojem življenju. Nobene d misli." Preprosto dekle mi pomenilo prirodo samo, pravilo spremljivega za v« poto stvarstva ter mu pokj pot do ljudstva. 12. maja je zapisal v svoj dnevnik o dekletu:--— skoro Je hotno, tako mi je blizu. Tragedijo njegovega m gove žene življenja je povz-lo dejstvo, da so bile kljufc vezale z njegovim razrel močnejše in so mu narek« zvezo z ženo iz njegovih kr< s katero je sklenil roditi oi in si ustanoviti družino. T< tem, da je zavrgel ženo, prijala njegovi naravi k prej ne pozneje nikoli no je sam povzročil razkroj v jem najelementarnejšem b in ta razkroj je vzrok vsem govim duševnim mukam lesnemu trpljenju. Življei tragedija Tolstojeva se za< njegovo poroko s Sonjo Be vo. "Moč socialne in stane psihoze je bila večja kakoi tranje razumevanje za nesrečo in tako sta tri>ela do konca z mukami priklen drug na drugega" — pravi linikov dobesedno o tej Jedro zla leži po njegovem nju v dejstvu, da obeh u cev ni združila ljubezen, te( le bežna zaljubljenost. Pn z mladostno sanjavostjo o vala nadarjenega pisatelja rala se je v lastnem čuvstvi poročila Tolstoja v prepriči da ga neizmerno ljubi, doči v resnici ljubila Polival prijatelja iz otroških let. s to j pa je že pred poroko mil o resničnosti svojega stva, kajti napisal je v dnevnik: "Kaj če ni to sam Ija po ljubezni, a ne ljube: V povesti "Vrag" prizna, zbežal od svoje zaročenke ročje Aksinje, ki je prav pričakovala od njega otrok je pozneje doraščal kot njenega moža. Tolstoj v svi zakonu ni nikdar našel voljstva, kakor ga je naše Aksinji, ne onega miru, po njegovi izjavi nadkril, ljubezen samo. Nesoglasje med Tolstoje* njegovo ženo je bilo tolikšne je mnogokrat hotel zapi svoj dom, vendar je to nat izvršil tele tik pred svojo tjo. Značilno je, da se j«' naseliti v neki vaški koči, med tistimi ljudmi, kjtr nekoč resnično srečen.—A. NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVET0 P« akltpu 1«. redne konvencije m lahko narodi na llet Pro-ret« Il •tele eden, dva, tri. Iliri nll pet