Slovenski
1898-1988
čebelar
Letnik LXXXX-Leto 1988
.
Slovenski čebelar
VSEBINA
Ivan Grajš: Izkoriščanje	gozdnih paš ....145
Pavel Zaletel: Čebelarjeva opravila v maju .......................................1 48
BOLEZNI ČEBEL
Jože Rihar: Zatiranje varoe z mravljinčno
kislino....................................1 53
Andrej Dvoršak: Še o: Izkušnje z mravljinčno kislino.................................1 55
Anton Rozman: Kako uspešno zatirati
varoozo?...................................1 56
Franc Kolenc; Ali bomo spomladi obglavljali trotovsko zalego na vseh zaleženih satih ....................................157
Andrej Kečkeš: Prispevek v boju proti varoozi (prevod) ...........................1 58
VZREJA MATIC
Karel Majcen: Moj način čebelarjenja v malem čebelarstvu in masovni vzreji matic ...................................1 59
Zoltan Kelemen: Moje izkušnje v selekciji
pri čebelarstvu ...........................1 67
Janko Božič: Razumevanje čebelje plesne
govorice...................................1 68
Drago in B. Korbar: Preprečevanje rojilne-ga razpoloženja s prestavljanjem panja .... 1 71
JEZIKOVNI KOTIČEK
Nuša Radinja: Jezikovna kramljanja ..........172
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Obvestilo o premiranju čebeljih matic iz registriranih vzrejevališč v letu 1988 ...... 1 74
Franc Kolenc: Čebelarji celjske občine so
imeli letno konferenco ....................175
Drago Papier: Veseli pomoči občinskega sklada  ....................................1 76
OSMRTNICE BILTEN MEDEX
mag. Andreja Orožen Adamič: Higiensko
pridobivanje matičnega mlečka..............161
Andrej Schwarzmann: Majska bolezen 163
Oskrba čebelarjev s pridobitnimi maticami .........................................1 64
SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
št. 5	1. maj	letnik	90
CONTENTS
I. Grajš:	Using	of the forest herbages .145
P. Zaletel: Beekeeper's occupations in May .....................................148
BEE DISEASES
J. Rihar: Varroa extirpating with the formic
acid.....................................1 53
A. Dvoršak: More about the experiences
with the	formic	acid....................1 55
A. Rozman: How to extirpate varroa successful!? .................................1	56
F. Kolenc: Should we decapitate the drone
brood by all sealed combs	in	spring?.1 57
A. Kečkeš: Contribution to engagement against varroa ..................'.........1	58
REARING QUEEN - BEES
K. Majcen: My way of beekeeping in small
beekeeping and at the rearing of queen-
bees ......................................1	59
Z. Kelemen: My experiences in slection in
beekeeping ................................1	67
J. Božič: The comprehention of bees dancing rumour................................1	68
D. in B. Korbar: The prevention of swarming mood by transfering he	beehive ....1	71
LANGUAGE CORNER
N. Radinja: The language chating ........ I 72
FROM THE SOCIETY LIFE
The report of queen-bees withering in re-
gistrated rearing places in 1988 ........ 174
F. Kolenc: The beekeepers' annual meeting of Celje community was being held
on.......................................175
D. Papier: The impulsive support of the community fund ..........................176
OBITUARIES MEDEX BULLETIN
A. Orožen-Adamič, mgr.: Hygienic production of the queen-bee jelly ............1 61
A. Schwarzmann: May disease .............163
Beekeepers supplying with the productive queen-bees .............................1 64
Slika na naslovni strani: Prikolici za prevoz čebel čebelarja Janka Pislaka na paši oljne ogrščice v bližini Slovenske Bistrice.	Foto:	J.	Mihelič
IZKORIŠČANJE GOZDNIH PAŠ
IVAN GRAJŠ
(Čebelarsko društvo Ljubljana - strokovno predavanje)
Čebelarjenju v gozdovih očitno namenjamo premalo pozornosti, zato vas želim seznaniti z možnostmi čebelarjenja v gozdnem okolju. 0 izkoriščanju gozdnih paš bom govoril iz lastnih izkušenj, saj že 35 let čebelarim večinoma v gozdovih. V gozdu ostanem s čebelami tudi do prvih oktobrskih dni, še posebej če medi jelka. Kljub temu pa imam pred začetkom zime vedno močne čebele in nikoli nisem imel izgub čebeljih družin. Če je le mogoče, postavljam čebele na območja, kjer je na voljo dovolj obnožinske paše. Če te ni dovolj v gozdni podrasti, moramo čebele postaviti ob rob gozdov, tako da imajo na voljo tudi travnike.
Kakšne so možnosti za pašo v gozdovih in drugod v poletnem času?
Aprila in maja se čebele lahko pasejo na obširnih območjih, kjer cveti spomladanska resa. Tu je običajno v obilici tudi regrata, mačkovine in vrbe. Tako je npr. tudi na območju od izvira Čabranke in Prezida
v	Gorskem Kotarju, ki se nadaljuje ob Kolpi do Gradaca v Beli krajini. Ko se konča
cvetenje omenjenih rastlin, začnejo maja cveteti divja češnja, divja hruška, lesnika in češmin, ki jih najpogosteje najdemo na zunanjih robovih gozdov. V drugi polovici maja cvetita tudi javor in jesen. Vse te rastline zagotavljajo čebelarju najmanj eno dobro točenje, najdemo jih pa tudi v domačih gozdovih. Zato lahko premišljamo o smiselnosti prevažanja čebel na pašo na spomladansko repico, ki je povezana z visokimi prevoznimi stroški in zelo nizko ceno repičnega medu. Čebelarjem pa se pogosto izplača prevoz čebel na aka-cijino pašo v Prekmurje, Podravino, na Goriško, v okolico Ilirske Bistrice in v Banat. Čebel že več let ne vozim na akacijo in oljno repico, saj so prej omenjene paše donosnejše.
Konec junija in v začetku julija medita lipa in kostanj, ob dovolj visokih temperaturah pa tudi hrast, brest in bukev. Lipa, kostanj, jesen in javor medijo večinoma prek cvetov, pri ostalih drevesih pa so posredniki razni kaparji. Ob ugodnem, vlažnem vremenu brez padavin lahko tudi pri tej paši računamo na dobro točenje.
V	tem času v gozdovih že začenjata mediti tudi jelka in smreka, zato naj čebelar poišče primerna pasišča. Donosi na iglavcih so precej višji, pa tudi njihov med je tretjino dražji od drugih vrst medu.
Maja, junija in julija izkoriščamo tudi travniške paše, in sicer na travniški kadulji, beli detelji, rumeni ali planinski detelji, pla-
vi	detelji, materini dušici, žajblju in metvici.
Kot vemo, iglavci v času medenja ne dajejo cvetnega prahu. Smreka medi večinoma junija in julija. Medenje je izdatno in kratkotrajno, razen na pobočjih z različno nadmorsko višino. Največ medu daje med iglavci jelka. Žal čebelarji prav pri izkoriščanju jelkine paše vsako leto ponavljajo iste napake. Naj naštejemo le tri najbolj značilne:
1. napačno napovedovanje paše in nepravočasno postavljanje čebel na pasišča,
2. nepravilno postavljanje panjev na pa-siščih,
3. zapuščanje gozdnih pasišč že avgusta.
Oglejmo si te napake bolj natančno.
Zelo pomembno je, da ugotovimo, kdaj in kje bo prišlo do medenja. To lahko deloma napovemo že za leto naprej in to tako, da septembra ugotovimo, na katerih območjih in na katerih nadomorskih višinah so hojeve uši položile jajčeca. Uši matice, ki polagajo jajčeca pozno jeseni, instinktivno čutijo proces, ki se dogaja v drevesih in ki določa prehrambene razmere za razvoj uši v naslednjem letu. Zato na območjih, kjer septembra ne zasledimo jajčec zelene barve na spodnjem delu jelovih iglic, naslednje leto vsaj do avgusta ne moremo pričakovati medenja.
Potek medenja lahko z večjo gotovostjo napovemo maja in junija. Na območjih, kjer v drugi polovici maja najdemo vsaj 12 zelenih uši na kvadratni meter (v mislih imamo enodobne uši druge in tretje generacije), lahko že junija pričakujemo eno to- ' čenje. Medenje jelke okrepi tudi brstna ušica, še bolj pa mala hojeva lekanija. Žal pa medenje ob prvi spremembi vremena preneha in se ne ponovi več. Zato moramo na tako območje čebele postaviti že pred medenjem. Čebele se medtem ko čakajo na začetek medenja, pasejo na gozni podrasti, tako da tudi ta čas izrabimo koristno. Potem ko mine obdobje, v katerem predvidevamo medenje jelke, čebele prestavimo na območje, kjer se lahko nadejamo
novega medenja. Če tega ni, izkoristimo pašo na kostanju in lipi. Na teh dveh drevesih se medenje pojavlja na cvetovih, za-medijo pa lahko tudi zeleni deli in listje. Na ta način medita tudi brest in hrast in drugi listavci, na katerih kot posredniki medenja nastopajo razni kaparji. Na dolgotrajnejše medenje lahko računamo, če na kvadratnem metru drevja v začetku junija najdemo vsaj 12 zelenih uši. V večernih urah vidimo v okolici jelk več vrst uši, med njimi tudi dve vrsti uši s krili. Prva je dolga okoli sedem milimetrov in ima čez trup segajoča krila zelene barve, pri premikanju pa je zelo neokretna. Druga vrsta je manjša in svetlo sive barve. Če je med ušmi več mladic, si lahko obetamo boljše medenje.
Na smreki je več vrst posrednikov me-dnja kot na jelki. V začetku junija najdemo na njej malo in veliko lekanijo. Mala lekanija se skriva za smrekovimi luskami, velika je približno 4 milimetre, je odlična proizvajalka mane in povzroča medenje v juliju. Velika lekanija, ki se skriva v pazduhah enoletnih smrekovih poganjkov, je v obdobju, ko spolno dozori, podobna rdečemu ribezovemu zrnju. Na smreki najdemo tudi pet vrst lahnid, med katerimi je najbolj opazna velika črna lahnida. Tudi krilate smrekove lahnide v drugi polovici junija napovedujejo dobro medenje. Smreka najbolje medi na Pohorju, redkeje pa na kočevskem območju.
Podatke o medenju v gozdu nam dajejo opazovalne postaje, ki pa, žal, večkrat kas-nijo z informacijami. Tako začetna poročila
o	medenju vedno kasnijo za teden dni. Precej časa mine, preden poročevalec najde prve majhne donose in ugotovi njihov izvor. Čebelarji se nato še nekaj dni pripravljajo na prevoz in kratkotrajnega medenja je konec.
V	poznejših mesecih, ko po deževnem obdobju medenje preneha, se čebelarji odpravijo na druge paše (resa, žepek, ajda, rožmarin). Opazovalne postaje takrat registrirajo stanje, ki je bilo v prejšnjih dneh, čebelarje pa zanima, kako bo z medenjem v prihodnje. Zato naj čebelar po vsaki prekinitvi medenja odvzame vzorec z dreves in ugotovi, koliko in kakšnih posrednikov medenja je še na njih.
Vsak čebelar, posebno pa tisti, ki svoje čebele prevaža, bi moral znati napovedovati medenje na iglavcih in odvzemati
vzorce. Kot primer si oglejmo lansko kratkotrajno medenje v Gorskem Kotarju. S člani čebelarskega društva iz Delnic sem pregledoval nekatera območja in našel številne vzorce enodobnih zelenih uši. Moja pričakovanja glede medenja na območju Sunger-Sovič Laz in na gojitvenem rezervatu Crni Lug so se izpolnila, saj je tehtnica v enem dnevu pokazala sedem kilogramov donosa, tako da sem tu dvakrat točil. Čebelarji so po tednu dni na to območje pripeljali okoli 1 5000 panjev čebel. Če bi čebelarji pred prevozom čebel ponovno odvzeli vzorce, bi lahko ugotovili, da posrednikov medenja ni več in ne bi nato zastonj vozili čebel na območje, kjer je nastopila predvidena prekinitev medenja. Nekatere od njih sem opozoril, naj čebele takoj prepeljejo na območje Milanovega vrha. Tu je nato opazovalna postaja po kratkotrajnem medenju pokazala izgubo in večina čebelarjev je nato čebele odpeljala na žepek na reško območje, kjer prav tako niso dobili ničesar. Redki čebelarji, ki so avgusta in spetembra ostali na gozdni paši okoli Milanovega vrha, Prezida, Perhajna in Gorice pri Prezidu, so kasneje najmanj štirikrat obilno točili. Tako je jasno, da je bila z nepremišljenim beža-njem pred hojo napravljena velika gospodarska in družbena škoda.
Druga napaka, ki jo čebelarji pogosto ponavljajo, je nepravilno postavljanje panjev na pasiščih. Ob medenju jelke običajno pride do velikih koncentracij čebel. Tako je bilo lani na trikilometrskem odseku ceste Delnice-Crni Lug postavljenih kar 1 5000 panjev.
Čebele potrebujejo za svoj razvoj dovolj obnožinske hrane, ki pa jo lahko dobijo le na gozdn i podrasti in na poljih, saj je iglavci ne dajejo. Zato morajo imeti čebele ob dolgotrajnem medenju na voljo tudi 10 hektarov površine na panj, na kateri lahko dobijo obnožino. Čebele moramo razporediti tako, da lahko ob prekinitvah medenja na jelki nabirajo tudi cvetni prah na gozdni podrasti in travnikih. Zato naj bi gozdne površine, ki medijo, z vseh strani obkrožili s panji in tako čebelam omogočili, da izkoriščajo čim večje pašne površine. Čebele moramo postaviti čim bližje jelkam, ki medijo. Če so čebele postavljene kilometer in več od gozda, med pa prinašajo tudi v vetrovnem vremenu, si lahko predstavljamo,
Opazovalnica gozdnega medenja.
s kakšnim naporom polnijo medišča. Tudi čebelarji, ki čebel ne prevažajo, imajo večinoma slabo postavljene čebelnjake, saj so le-ti preveč oddaljeni od glavnih paš in skoncentrirani na enem mestu. Poleg tega čebele, ki so odvisne zgolj od travniških površin, potrebujejo najmanj 10 hektarov travnikov na panj.
Tretja napaka, ki sem jo omenil in ki se v denarnici še najbolj čuti, pa je brezglavo bežanje čebelarjev iz gozdov že v avgustu. Temu botrujeta predvsem njihova nevednost in lažna predstava o škodljivosti jelke za čebelje družine. Tako je tudi Slovenski čebelar že nekajkrat priobčil zapise o neprimernosti hojevega medu za prehrano čebel čez zimo. Tudi v radijskem predavanju za čebelarje smo lani septembra lahko slišali, da je hoja dobro zamedila, zato so čebelarji natočili precej medu. Denar od prodaje medu naj bi jim prišel prav naslednjo pomlad, ko naj bi bili prisiljeni kupovati druge čebele. Tako smo slišali po radiu, pa tudi sicer prevladuje mnenje, da hoja nadpovprečno izčrpava čebele in da je zato jeseni nujno pravočasno zapustiti hojeva pasišča, da si čebele opomorejo.
Hoja je drevesna vrsta, ki kadar medi, medi zares ali pa sploh ne medi. Na njej nisem nikoli zasledil nizkih donosov medu.
Kadar so donosi nizki (v deževnem vremenu), ne izvirajo iz jelkine paše, pač pa čebele takrat na gozdni podrasti nabirajo predvsem cvetni prah. Največje donose zabeležimo v zadnjih dneh julija in v avgustu, ko se pri čebelah pojavi želja po ustvarjanju zimske zaloge. Takrat znaša dnevni donos tudi po tri in več kilogramov medu na panj, kar pomeni, da je lahko pasišče v nekaj dneh popolnoma napolnjeno. Čebele v tem času namreč najprej polnijo plodišče in šele nato medišče. To je še posebej značilno za panj z izletom na podnici. V takih okoliščinah čebele napolnijo tudi vsako prazno celico, ki nastane ob izvalitvi mlade čebele. Seveda tako stanje porazno vpliva na čebeljo družino. Zalega se v tako zablokiranem plodišču zmanjša na minimum in jo je včasih manj kot en sat oz. majhen krog na satu. Varooza, ki avgusta in septembra doseže svoj višek, takrat uničujoče napade maloštevilno zalego in tako septembra nimamo mladih čebel. Stare, julijske čebele pa septembra odmrejo in tako smo ob cela čebelarstva. Da pa nastane tak položaj, ni kriva hoja, temveč čebelar.
Verjetno je vsakomur znano, da so za uspešno prezimovanje in dober začetek naslednje čebelarske sezone potrebne čebele, ki so bile poležene avgusta in septembra. To so tako imenovane dolgožive čebele, za razliko od junijskih in julijskih čebel, ki zanesljivo odmrejo v zadnjih mesecih leta - ne glede na to, ali je hoja medila ali ne. Zato mora čebelar prav avgusta in septembra nameniti posebno pozornost razvoju čebelje družine.
V	nadaljevanju bom opisal, kako skrbim za normalno stanje v plodiščih. Lani sem ob vsakem točenju uredil tudi plodišče, iztočil polne sate in ob zalege dodal prazne sate. Poleg tega sem vsak teden odvzel zvečer iz plodišča po dva sata in ju nadomestil s praznima. Odvzete sate sem vsakič iztočil, tako da sem imel vedno v rezervi po dva prazna sata na panj. Avgusta sem začel z rednim obnavljanjem plodišča. Najprej sem iz plodišča od strani odvzel dva sata, napolnjena z medom. Ostalo satje sem odmaknil, tako da sem na sredini dobil prostor za dva prazna sata, ki sem ju označil z risalnim žebljičkom in ju kontroliral ob ponovnem dodajanju satov. Zamenjavo medenih satov s praznimi sem opravil vsak drug dan zvečer. Ker je jelka ves čas izdatno medila, je bil rezultat ob zamenjavi podoben: sat, označen z risalnim žebljičkom, je bil običajno poln medu, drugi pa je bil do ene tretjine zaležen. Od strani sem nato zopet odvzel dva sata, ostale pa razmaknil in ob sveže zaležen sat dodal dva prazna ter ju znova označil z risalnim žebljičkom. S tako menjavo satja sem nadaljeval tudi septembra in sem tako v obeh mesecih dobil poleg rednega točenja še za dve močni točenji polnih satov iz vsakega plodišča. Rezultat takih posegov v plodišča je bil, da sem imel oktobra povprečno po šest satov zalege na panj. Za tak poseg v panj sem porabil povprečno štiri minute, tako da sem v eni uri uredil petnajst panjev. Tako je mogoče v enem popoldnevu, po službi, urediti tovornjak čebel.
ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU
PAVEL ZALETEL
Sonce, toplo vreme, medene zaloge v panju in dotok sveže hrane iz narave ali krmilnika so pogoji,- da dosežejo čebelje družine svoj višek. Maj je po številnem in raznovrstnem cvetju najbolj bogat mesec. Obnožine zato ne primanjkuje. Iz dneva v dan je viden razvoj posameznih družin. Čudovit je pogled na vrvenje čebel na panjskih bradah. Maj je lahko že mesec prvih uspehov-žetev, a tudi rojev. Seveda pa je med posameznimi kraji v Sloveniji tudi večtedenska razlika. Marsikatero leto pa
tudi maj zagode čebelam in čebelarjem. Tudi v tem mesecu čebelar pospešuje razvoj in preprečuje rojenje. Čebelje družine je potrebno razviti do prve paše. Razvoj je zadovoljiv, če čebele dosežejo s čebelarjevo pomočjo višek do 20. maja, brez pomoči pa do Medard a, to je do 8. junija. Če je razvoj prepočasen, poiščemo in odstranimo vzroke. Toda zamujenega ne bomo več nadoknadili. Zato mora čebelar poskrbeti, da se čebelje družine razvijejo do glavne paše. Še naprej bomo v medišče prestav-
Ijali sate s pokrito zalego, kajti v AŽ panjih ni čebelarjenja brez prestavljanja. Za to odbiramo starejše, morda poškodovane sate. Prestavljamo tudi sate s pretiranim številom trotovskih celic. Na novo prestavljene sate nameščamo vedno v sredino že prej prestavljenih satov. Tako so sati s polegajočo se zalego ob straneh, sati s pokrito zalego pa v sredini medišča. S prestavljanjem omogočimo matici nemoteno zaleganje, obenem pa jo ločimo od pokrite zalege, na kateri posedajo odvečne dojilje. Dokler prevladuje v medišču odprta zalega, ne more priti do rojenja. Pri prestavljanju pazimo, da ne prestavimo v medišče tudi matice, zato vse take sate dobro pregledamo, sicer pa matice ne iščemo. Odkrita zalega nam pove vse o kakovosti in prisotnosti matice. Če pa najdemo matico v medišču, kar spoznamo po odkriti zalegi, jo prestavimo nazaj v plodišče. Če se matica v istem panju stalno pojavlja v medišču, potem je premaknjena ali poškodovana matična rešetka ali pa stranica panja. To moramo seveda popraviti. Ker moramo pri prestavljanju imeti odprta okenca, iz medišča odlete godni troti, ki bi drugače tu poginili in s tem zatrpali matično rešetko. Pri desetsatarjih vstav imo še drugi gradilni satnik, tako da zavzemata prostor drugega in devetega sata. Pri pregledih redno izrezujemo pokrito trotovino. Ko je medišče polno prenešenega satja, odvzamemo enega izmed prestavljenih medenih satov, mu odkrijemo med in ga prestavimo v sredino plodišča. Čebele bodo med deloma použile, delom a pa prenesle. Matica bo sat hitro zalegla. Pri naslednjem pregledu bomo prestavili še drugi medeni sat. Vse delo opravljamo.z umitimi rokami, ki jih natremo z dišečo snovjo, na primer z meliso. Drugače pa delamo vsaj z mokrimi rokami. S tem se izognemo marsikateremu piku.
Tudi vtem mesecu izenačujemo družine le z zalego pomožnih družin. Držimo se načela, da močnim družinam ne jemljemo niti zalege niti čebel. Če nimamo rezervnih družin, potem jemljemo zalego najslabšim (a zdravim) družinam in s tem krepimo srednje dobre družine. Še vedno dodajamo satnice. Kam in kako? To je stvar čebelarja. Najbolje je, da jih dajemo ob gnezdo. Ko so zgrajene in zaležene, jih pomaknemo proti sredini gnezda. V gnezdo jih prestavimo, da jih preko leta matica čim
večkrat zaleže. Če bi jih prestavili v medišče, bi jih čebele zapolnile z medom, pri točenju pa bi se lomili. Če hočemo, da nam bodo čebele izdelale čim lepše sate z nič ali z zelo malo trotovskih celic, potem bomo družine krmili tudi ob skromni paši. Ob deževju ali vdoru hladnega zraka (prva polovica meseca) pa moramo čebele obvezno krmiti, in sicer zato, da do konca izdelajo vstavljene satnice in da matica zalega z nezmanjšano močjo. Upoštevati moramo, da je pred medenjem akacije marsikje prava brezpašna doba. Da matica dobro zalega, mora biti v panju najmanj 5 kg hrane. Razen tega pa vsaj še malenkosten dotok sveže hrane, ker čebele pokriti med le nerade odpirajo.
V	tem mesecu pred glavno pašo tudi smukamo cvetni prah. Aprila ga ne smukamo, da se čebelje družine čim bolje in čim hitreje razvijajo. Sedaj pa so družine že tako močne, da jih smukanje ne ovira več toliko v razvoju. Družine, ki imajo manj kot
8	satov zalege, nam ne bodo prinesle veliko cvetnega prahu. Tudi od družin, ki imajo pretežno pokrito zalego, ne moremo pričakovati pomembnega donosa. Slednje se verjetno že pripravljajo na rojenje ali pa prelegajo. Cvetni prah pridobivamo s pomočjo smukalnika, ki ga pritrdimo pred žrelo panja ali pa je celo vgrajen v spodnji del panja. Smukalnik namestimo istega dne na vse panje. Nekaj dni naj bodo odprti, da se čebele privadijo nanje. Šele nato jim namestimo smukalne mrežice. Med glavno pašo ne smukamo cvetnega prahu, ker bo donos medu pa tudi prahu le minimalen. Smukalnike praznimo, ko so napolnjeni do treh četrtin. Ker je cvetni prah precej vlažen, nam hitro splesni, če ga pravočasno in pravilno ne posušimo. Koliko bo nekdo obremenjeval svoje čebele z odvzemanjem cvetnega prahu, je njegova stvar. Zavedati pa se moramo, da ga poleti in jeseni v nobenem primeru ne moremo odvzemati. Nujno potrebno pa je, da ga za spomladanske potrebe pridobimo vsaj 20 dkg na družino. Začetnik, ki čebelari le z nekaj pridobitnimi panji, bo storil najbolje, če se smukanju cvetnega prahu odpove. Da bo imel močne družine tudi drugo leto in da ne bo izgubil nobene družine, bo čebele čim manj obremenjeval z vsakim nepotrebnim delom.
S tem da čebelje družine krmimo na za-
lego, toplo odevamo, izenačujemo itd., jim po eni strani pospešujemo razvoj, po drugi strani pa povečujemo rojilni nagon. Ker čebelarimo pretežno na med, so roji nezaželeni. S prestavljanjem pokrite zalege v medišče, vstavljanjem satnic, popolnega odpiranja žrel med pašo rojilni nagon odlagamo samo začasno. Ta bo izbruhnil brž, ko bo družina dosegla svoj višek v razvoju. To se največkrat zgodi tik pred pašo ali celo med njo. Če nam družina izroji, ponavadi pri njej, za to leto lahko odpišemo kakršenkoli pomemben donos. Čebelar bo naredil vse, da do izrojitve družin ne bo prišlo. To pa je težko doseči. Samo prestavljanje pokrite zalege in zaposlovanje družin z gradnjo voska je ponavadi premalo. Razen, seveda, če je v družini matica z majhno sposobnostjo zaleganja. Nekateri čebelarji maticam strižejo krila. S tem dosežejo, da pri izrojitvi matica pred čebelnjakom pade na tla. Roj brez matice se zato vrne v svoj panj. Če naslednji dan nastopi slabo vreme, ki traja vsaj nekaj dni, lahko družini zamre rojilni nagon. Družina letos ne bo več rojila, če bo mlada matica le imela dovolj prostora za zaleganje. V primeru lepega vremena pa nam čebele prvega roja čez 6 do 10 dni izroje z mlado matico. Ta roj se navadno, v nasprotju z rojem, ki ga vodi stara matica, usede zelo visoko na drevo, in če ga ne ogrebemo takoj, nam kaj hitro pobegne. Res da v času med prvim in drugim rojenjem lahko pregledamo družino in ji pomagamo. Toda, če smo spregledali prvo rojenje, lahko kaj hitro spregledamo tudi drugo. Matica s prikrajšanimi krili je po svoje »invalid«, zato jo družina velikokrat preleže. Spet drugi čebelarji režejo-trgajo zaležene matičnike. Če so v njih jajčeca, s tem začasno ustavimo rojilni nagon. Če pri tem spregledamo le en matičnik, že imamo na veji roj. V panju pa je ostala slabše razvita-slaba matica. Kakšna bo ta družina naslednje leto, si lahko predstavljamo. V navadi je tudi obračanje satov z zaleženimi matičniki. Pri tem se matične žerke utope v matičnem mlečku. Včasih pa čebele tako obrnjene matičnike potegnejo v obliko obrnjene črke v in tu se izleže matica. Torej tudi ta način ni povsem zanesljiv. Izrezovanje pokrite trotovine povzroči ponovno gradnjo in zaleganje. Ker je v panju vedno obilica odkrite trotovske zalege, ki potrebuje veli-
ko krme, lahko tudi ta način prepreči rojenje, toda samo v družinah z zelo zelo slabimi maticami. Zelo dober protirojilni ukrep je dobra paša, saj so z njo v panju zaposlene čebele vseh starosti. Če matici omogočimo vsaj delno zaleganje, iz me-dišča pa sproti odvzemamo sate s pokritim medom, rojenja vsaj do konca paše verjetno ne bo. Najboljši protirojilni ukrep pa je, da družini dodamo mlado matico. Seveda moramo tudi njej omogočiti prostor za minimalno zaleganje.
Včasih pa le kaj spregledamo in družina se usede na roj. Če so v matičnikih že žerke, pa če je paša še tako dobra, z našimi čebelami ne bo nič. Večina čebel mirno sedi v panju ali pred njim na bradi in čaka na dan, ko bo z rojem odletela v novi dom. Kolikor bolj je čebelar vztrajen pri trganju matičnikov, obračanju satov, toliko bolj so čebele »trdoglave«. V takem brezdelju lahko mine tudi dobra in dolgotrajna paša. To-liko dela pa nobenega uspeha. Nazadnje nam pa še kakšen roj pobegne.
Ko se čebele usedejo na roj, jih lahko pozdravimo na dva načina. Če je do paše še dalj časa, družino s satjem prestavimo na kozici. Na eno postavljamo sate z odkrito, na drugo pa s pokrito zalego. Poiščemo tudi matico. Matično rešetko zapremo-po-krijemo in v medišču deloma odpremo žre-
lo.	V medišče zložimo vse sate z odkrito zalego, ki jim obvezno potrgamo vse matičnike. V sredino vstavimo tudi sat z matico. Ne pozabimo na sat s hrano in obno-žino. V plodišče vstavimo sate s pokrito zalego. Tu pustimo samo en, čim lepši matičnik. Čebele letalke se bodo iz medišča vrnile v plodišče. Ker ne bo odkrite zalege, zanje ne bo drugega dela kot nabiranje medičine. Ko se bo mlada matica sprašila in začela zalegati, bo v plodišču že nekaj medu, verjetno pa se bo začela tudi že glavna paša. Do tedaj pa bo stara matica zalegala v medišču. Tik pred pašo bomo iz panja odstranili staro matico, zaprli žrelo v medišču in družini združili v eno močno. Če se bo mlada matica na prahi zgubila, ne bo veliko škode. Po združitvi družin bomo staro matico prestavili v plodišče, kjer bo nadaljevala z zaleganjem.
Kadar pa se čebele usedejo na roj tik pred ali celo v začetku paše, družine izro-jimo umetno. Vse sate s čebelami vred prestavimo na kozico. V sredino plodišča
namestimo sat z matico, na katerem pa seveda ne sme biti matičnika. Plodišče in medišče zapolnimo s praznimi sati. Namesto tretjega in sedmega lahko vstavimo tudi satnici. Na sipalno desko vse čebele iz vseh satov, da se pomaknejo na prazno satje. Sate s pokrito in odkrito zalego pa vstavimo družinam z mladimi maticami. Ne smemo pa z njimi krepiti družin, ki prelegajo, ker bodo takoj rojile. Tako smo opravili umetno izrojitev. Pri povprečni paši bodo čebele napolnile medišče in plodišče. Seveda pa moramo tako družino po 12-14 dneh ustrezno ojačati s polega-jočo se zalego in to vsaj trikrat v presedku treh dni.
Naravno izrojitev družin torej lahko preprečimo. Zavedati se moramo, da z izrojit-vijo pade moč družine najmanj za tretjino. Rojilna doba traja od aprila do junija. Če nam roji več kot 10 odstotkov družin, potem imamo zelo rojive čebele. Verjetno pridobivamo matice iz rojevih matičnikov. Ti so res zelo dobri, toda z njimi, žal, prenašamo tudi rojivost čebel. Treba se bo odločiti za čim prejšnjo umetno vzrejo matic. Začetnik bo začel s tem delom šele po nekaj letih čebelarjenja, prav tako pa tudi s pridobivanjem matičnega mlečka. Pri čebelarjenju sta to pač dve najbolj zahtevni opravili.
Maja dobro medijo oljna repica, akacija in smreka. Vsaj za razvoj družin moramo izrabiti tudi manjše paše. Kako silovit razvoj dosežejo družine s pašo, vidimo posebno na oljni repici. Posamezne družine zgra-de celo 6-8 satov, ki jih matice tudi zaležejo. Nemalokrat pa prav toliko satov napolnijo čebele z medom. Če le moreš, popelji svoje čebele na pašo oljne repice, pa čeprav samo zaradi razvoja. Toliko več bodo prinesle na akaciji ali smreki! Če če-belarimo na stalnem mestu, pred kratkotrajno pašo matici omejimo zaleganje. Med pašo morajo biti žrela odprta do konca. Če imamo v plodišču prazne sate, jih čebele takoj napolnijo z medičino. Kakor hitro so sati polni medu in pokriti vsaj do tretjine, jih iztočimo. Ne glede na to ali je točenje dobro ali slabo, mora ostati v panju okoli 5 kg medu. Po posameznih pašah nastopa navadno kratkotrajna brezpašna doba, ki lahko povzroči tudi stradanje družin, posebno če nastopi še slabo vreme. Pri točenju v brezpašni dobi moramo paziti.
da ne povzročimo ropanja.
Kadar po eni paši nastopi daljše brez-pašno obdobje, narejamo roje-rezervne družine. Ne delamo jih nikoli tik pred ali celo med pašo. S tem bi preveč zmanjšali donos medu. Rezervne družine delamo iz vseh dobrih družin. Za to delo naj začetnik uporablja le rojeve matičnike, nikoli pa zasilnih, ker iz teh zelo težko dobimo kakovostne matice. Tudi rojeve matičnike jemljemo le iz močnih, najboljših družin, ki rojijo šele takrat, ko je panj nabito poln čebel. Matičniki slabičev in hiralcev so prav tako neuporabni. Rezervne družine delamo na več načinov. Če delamo močnejše družine, vzamemo trem do petim družinam enega do dva sata (najmanj pet) pokrite, polega-joče zalege, iz enega ali dveh satov pa jim nasujemo še mlade čebele. Zrel matičnik cepimo na srednji sat zgoraj ali pa narejen-cu-sestavljencu dodamo v matičnici zaprto matico. Ker stare čebele odletijo, mora imeti nova družina nekaj medene hrane. En sat pa nabrizgamo z vodo. Tako družino krmimo z medenim testom. Šele ko začne matica z zaleganjem, ji lahko_ dodajamo medenosladkorno raztopino. Če nimamo dovolj čebel za sestavo nove družine, vzamemo trisatni panjič normalne AŽ mere in vanj namestimo sat z zaleženim matični-kom, sat s pokrito zalego in satnico. Vsaj na enem satu mora biti manjši venec medu. V krmilnik natlačimo medenosladkorno testo. Žrela pa morajo biti priprta samo na širino ene čebele.
Intenzivno čebelarjenje v nakladnih panjih zahteva močne družine. Dokler pa ne dosežejo take stopnje, delamo z njimi kot s slabiči. Pred začetkom cvetenja sadnega drevja smo družinam zamenjali nakladi. Tedaj so imele v gornji nakladi 5-6 satov zalege, 2-3 sate medu in dva sata cvetnega prahu. Ker čebele ne trpe medenih zalog pod gnezdom, so ga prenesle navzgor, kjer je topleje. Tudi matica je imela tam več praznega prostora za zaleganje. Ker so čebele s svojim delom razporejene v obeh nakladah, to zavira rojilno razpoloženje. V začetku maja nakladi ponovno zamenjamo. S tem dosežemo, da je v panjih od 14-16 zaleženih satov. Če posamezne družine zaostajajo v razvoju, jim pomagamo s sati pokrite zalege ali z mladicami iz pomožnih družin. Ko sta obe nakladi natrpani s čebelami, iz gornje naklade odvza-
memo tri sate s pokrito zalego in dva medena sata ter jih namestimo v tretjo naklado. V sredino damo sate s pokrito zalego, ob njih pa medena sata. Ostali prostor zapolnimo s praznimi sati. V drugi nakladi stisnemo zaležene sate. Ob straneh gnezda namestimo prazne sate in satnice. Na drugo naklado namestimo matično rešetko. Ce to naredimo prej ko čebele potegnejo matičnike in jih matica zaleže, zagotovo preprečimo rojenje. Med pašo, na primer na oljni repici, bodo čebele dodelale satnice in jih napolnile z medom ali kar je še boljše, matica jih bo zalegla. Gornja tretja naklada pa bo v primeru lepega vremena in dobrega medenja polna medu. Toda, če tudi ne bo, bo uspeh boljši na naslednji paši, saj se bodo družine dobro razvile. Ce se dobro medenje nadaljuje ali če smo panje premestili na drugo pašo, vložimo med drugo in tretjo naklado še četrto.
V	to izmenoma namestimo sate in satnice pa tudi kakšen sat s pokrito zalego, a le v času medenja. Ko je v gornji nakladi med zrel, jo z vmesnim pokrovom, na katerega namestimo begalnico, oddvojimo od spodnjih naklad. Po enem dnevu odstranimo gornje naklade in med iztočimo. Iztočene naklade vrnemo panjem. To delamo le z močnimi družinami in samo v času izdatnega medenja. Kadar imamo med posameznimi dobrimi, a kratkotrajnimi pašami daljša brezpašna obdobja, dela opravimo drugače. Višek razvoja morajo družine doseči 10-14 dni ped pašo. Tedaj vzamemo tretjo naklado in vanjo namestimo sate z odkrito zalego in matico ter jo z matično rešetko oddvojimo od spodnjih. Ob straneh jo dopolnimo s sati in satnicami. Manjkajoče sate v spodnjih dveh nakladah dopolnimo s praznimi sati. Par dni pred začetkom paše zamenjamo matično rešetko z vmesnim pokrovom. Gornji nakladi odpremo žrelo-luknjo pod oprijemnikom. Matično rešetko vložimo med prvo in drugo naklado in v spodnjo vcepimo zrel matič-nik. Po končani paši bosta spodnji nakladi
polni medu, saj se bodo vanju vrnile vse le-talke iz gornje naklade. Mlada matica bo po paši že zalegala. Če se bo izgubila na prahi, družini enostavno združimo. Tako okrepljena dužina bo dočakala novo pašo. Možnosti za čebelarjenje je torej več. Odločili se bomo za tisto, ki nam bo v določenih razmerah najbolj ustrezala. Začetnik bo ta dela opravljal po navodilih in pod nadzorom mentorja. V nobenem primeru pa ne smemo pozabiti na izrezovanje pokrite trotovine.
Vsa opravljena dela in opažanja pri posameznih družinah vpišemo v kontrolni zvezek. Zapiski za ta mesec morajo obsegati: kolikokrat in koliko smo krmili, število dodanih in dodelanih satnic, kakovost ma-tice-zaleganje, moč družine, zdravstveno stanje družine, datum prestavljanja naklad, o rojivosti in morebitnem rojenju, morebitno preleganje, datum začetka in konca medenja, količino pridobljenega medu in voska ter količino pridobljenega cvetnega prahu.
Vso skrb moramo posvetiti tudi rezervnemu satju in zdravstvenemu stanju čebeljih družin. Pazimo, da nam družine ne bodo oslabele zaradi »majske bolezni«. To je bolezen mladic, ki navadno izbruhne v maju. Čebele krmilke se v tem času obilno krmijo s cvetnim prahom in vodo, a le deloma z medičino, ker ta ni primerna za redčenje cvetnega prahu. Bolezen izbruhne navadno po mrzlih deževnih dneh, ko se krmilke nekaj dni ne morejo dovolj oskrbovati z vodo. V izletnem dnevu jih lahko na tisoče umira pred čebelnjakom. Za obolele čebele ni rešitve. To je neke vrste zapeka, katere konec je smrt. Da bolezen preprečimo, če pa je že izbruhnila, da jo prekinemo, je potrebno, da ob hladnih in deževnih brezizletnih dneh dajemo družinam dnevno po nekaj decilitrov redke sladkorne raztopine, ki ji na 1 liter dodamo 1 gram kuhinjske soli in čim manjše zrno hiperman-gana. Na srečo ta bolezen ni nalezljiva in se jo z lahkoto popolnoma ubranimo.
Prodam kontejner in 50 družin v AŽ panjih. Batič, telefon (065) 58-404.
Prodam 10 praznih AŽ panjev. Javornik, Nebčeva 8, 61291 Škofljica.
Prodam večje število čebeljih družin na AŽ in LR,satih. Jože Kavšek, Dol. težka voda 21, 68000 Novo Mesto.
Točilo za med, nerjaveče - prodam. Telefon (064) 41-124.
TAM 4500 z A testom za prevoz čebel in 40 praznih AŽ panjev z vgrajenimi smukači, prodam. Telefon (061) 485-399, zvečer.
Prodam 30 naseljenih AŽ panjev. Telefon (061) 840-078.
Bolezni čebel
ZATIRANJE VAROE Z MRAVUINČNO KISLINO
dr. JOŽE RIHAR
Koristno bo, če poudarimo, katere prednosti ima mravljinčna kislina pred drugimi sredstvi za zatiranje varooze, kako in kdaj jo uporabljamo, povemo pa tudi, kaj nekatere moti, da ne začno z njo zdraviti svojih čebel. Na svojem čebelnjaku jo uporabljam peto leto in vsa ta leta jo priporočam tudi drugim. Zakaj? Pred drugimi sredstvi, ki so razširjena pri nas, ima vrsto prednosti. To je organska kislina, ki jo najdemo v prosti obliki tudi v naravi v mravljah, v koprivi, v manjših količinah tudi v cvetličnem medu, v razmeroma kar velikih količinah pa npr. v kostanjevem in gozdnem medu. Rabijo jo tudi v farmacevtski industriji za konzerviranje živil, z njo dezinficirajo sode za pivo in vino ipd.
Njena druga velika prednost je vtem, da ubija tudi zajedavce, ki so skriti pod po-krovci, v zalegi. Iz Zahodne Nemčije poročajo, da mravljinčna kislina ubija tudi pršico, parazita Acarapis woodi ter da uničuje voščenega molja. Nadvse presenetljiva pa je vest nekaterih izvedencev, da ta kislina preprečuje tudi pojav nosemavosti (Krämer, Tragesser 1987). Kdor jo je uvedel v svojo prakso, mi bo pritrdil, da je zatiranje varoj z mravljinčno kislino enostavno, hitro in učinkovito.
Iz vsega tega sledi, da mravljinčna kislina vsekakor zasluži večjo pozornost kot katerokoli drugo doslej znano zatiralno sredstvo. Kaj je treba vedeti o njeni uporabi in varnostnih ukrepih? Prav je, da se vprašamo, zakaj se uporaba mravljinčne kisline za zatiranje varooze v Sloveniji doslej ni še bolj razširila, ko vemo, da jo v Sovjetski zvezi uporabljajo že od leta 1970 dalje, v Zahodni Nemčiji, kjer so va-roo začeli zatirati šele pred desetimi leti, pa so njeno uporabo uzakonili že leta
1	985. Vzroki so bržkone trije:
- V Sloveniji smo se ob zatiranju pršiča-vosti v preteklih desetletjih navadili na uporabo dimnega sredstva folbex, ki smo ga ob pojavu varoe dobili pod imenom folbex VA, uporabljamo pa ga na enak način.
- Drugi razlog za počasnejše uvajanje
mravljinčne kisline tiči v predsodku, češ, kako nevarno je ravnanje s to kislino, čeprav je v tem veliko pretiravanja.
-	Tretji vzrok, da se je mravljinčna kislina pri naših čebelarjih premalo udomačila, pa tiči v sistemu panja. Kislina namreč naj griza, razjeda kovinske dele, ki jih je v AŽ panju kar precej: matična rešetka, mreža na zgornjih in spodnjih vratcih, razstojišča, prečne palice. Pri nakladnih padnjih - enako kot v AŽ panju - bi mogla biti ogrožena le žica satov. Čim so pa sati zadelani, praktično tudi ta možnost odpade. V rabljenih AŽ panjih, kjer so kovinski deli v veliki meri prekriti s čebeljo smolo, bo škodljivo delovanje kisline vsekakor manjše kot v novih. Če bi se hoteli izogniti razjedanju kovinskih delov, bi morali takšne dele v panjih nadomestiti s plastičnimi ali jih prevleči z neko snovjo, morda jih plastificirati. To bi bilo vsekakor priporočljivo upoštevati pri izdelavi novih AŽ panjev.
Oglejmo si kislino! To je jedka, brezbarvna tekočina ostrega vonja, ki se dobro meša z vodo. Njena specifična teža (1.22) je večja kot pri vodi, njene pare so težje od zraka. Vedeti je treba, da v dotiku s kožo povzroča opekline, da draži sluznico in oči, razjeda tekstil. Zato si pri prelivanju kisline nataknemo gumijaste ali PVC rokavice, na nos namestimo respirator, svojo obleko pa zavarujemo s predpasnikom, ki smo si ga naredili iz PVC folije. Najbolje je, da s kislino delamo v odprtem prostoru. Poudariti moram, da otroci in živila ne smejo priti v stik z njo. Najbolje je, da jo prelivamo zunaj. Če piha veter, bodimo obrnjeni s hrbtom proti vetru. Če se dotaknemo kisline ali plošče, natopljene z njo, se takoj umijmo z vodo.
Pri nas dobimo na tržišču največ 85-od-stotno mravljinčno kislino. Za naše namene jo razredčimo z vodo tako, da dobimo 60-odstotno koncentracijo. Takšna koncentracija je tudi primernejša za ravnanje. Da bi 85-odstotno kislino razredčili na 60-odstotno, ji dodamo 294 ml vode (1000 ml = 10 del = 1 liter).
V	preteklih letih je bilo razširjenih več načinov uporabe kisline. Najbolj preizkušena je njena uporaba s pomočjo plošč iz lepenke, ki vpija kislino. V Zahodni Nemčiji so take plošče znane pod imenom IMP (II-lertissen Milben Plate), ki jih pri nas izdeluje Herlec iz Kranja, lahko pa jih naredimo tudi sami. Velike so 23 x 32 cm, debele pa 1,2 mm. Ni nujno, da se držimo teh mer, saj je važno le to, da se sredstvo za izhlapevanje navzame kisline, da jo vpije in da plošča po širini prekrije 7-8 ulic v plodišču. Podobne plošče pripravljajo nekatera čebelarska društva in posamezni čebelarji. Uporabljene plošče lahko ponovno napojimo s kislino. Na ploščo nakapamo 25 ml 60-odstotne kisline. Ko so plošče pripravljene, jih do uporabe vstavljamo v PVC vrečice, ki jih hermetično zapremo in hranimo na hladnem.
Če sami napajamo plošče s kislino, moramo biti natančni. V poskusih zavoda za čebelarstvo vseučilišča v Hohenheimu je namreč delovala že navedena količina 25 ml 60-odstotne kisline stoodstotno tako na varoe na čebelah in one pod po-krovci. Če pa so količine 60-odstotne kisline povečali na 30 ali 40 ml, so sicer poginile vse varoe v čebelji in trotovski zalegi, odmrlo je pa tudi do 30 odstotkov pokrite čebelje zalege.
Mravljinčno kislino uporabljamo spomladi, konec marca in v začetku aprila, poleti
-	jeseni po odvzemanju medu, zlasti avgusta. Vsekakor čebel ne zdravimo v času paše, tj. dva do tri tedne pred odvzemanjem medu.
Tako kot pri vseh drugih zatiralnih sredstvih, moramo tudi pri mravljinčni kislini vedeti, ob kakšnih temperaturah ozračja je najbolj učinkovita. Informacijski letak za borbo proti varoozi, ki ga v Zahodni Nemčiji izdajajo vsako leto na novo, navaja za preteklo leto, da deluje mravljinčna kislina optimalno takrat, če vstavljamo plošče v panje v času, ko temperatura zraka ni pod 12° C. V moji praksi se je pokazalo, da je zelo ugodno, če je temperatura ozračja med 18-20° C, ni pa priporočljivo, da bi zdravili čebele s to kislino, če je prevroče in je temperatura ozračja nad 25° C. Zanesljivo pa bomo čebelam škodovali, če jih zdravimo v času, ko je temperatura ozračja nad 30° C.
Plošče vstavljamo v panje ponavadi pre-
ko dneva. Žrelo naj bo odprto. V nakladnih panjih polagamo plošče nad plodiščne sate na mesto, ki je najdlje od žrela. V AŽ panje jih vstavljamo pod matično rešetko, kamor smo predhodno utrli pot s pločevinasto ploščo. Nekateri jih devajo tudi navpično izza plodiščnih satov, pred zadnjimi vratci. Pred vstavitvijo plošč čebele z dimom odženemo z mest, kamor jih bomo položili.
Kislina bo delovala zadovoljivo, če družina nekaj sekund po vložitvi plošče z mravljinčno kislino močno zašumi. Priporočljivo je, da po vložitvi plošč kakih 10 minut opazujemo obnašanje čebel na žrelih. Če bi opazili, da na nekem žrelu čebele vro iz panja, takemu panju ploščo odvzamemo.
Kot smo rekli, zdravimo čebele z mravljinčno kislino po točenju, jeseni pa pred dodatnim krmljenjem družin. Kislina deluje najugodneje, če jo uporabljamo v času, ko je v panju še nekaj zalege, tj. avgusta in septembra, ne pa v času, ko so se čebele že stisnile v gručo in v gnezdu ni več zalege. Tudi v tem pogledu se zdravljenje s kislino razlikuje od uporabe raznih dimnih zatiralnih sredstev.
Pri močni napadenosti čebel z varoo uporablja Liebig mravljinčno kislino tudi preko leta, konec julija in v začetku avgusta. V takih primerih napoji ploščo s 40 ml 60-odstotne kisline, jo položi na dno panja, spodnje žrelo pa zapre. Plošča naj bo debelejša, saj ostane na dnu panja več dni. Nekateri polagajo na dno panjev plošče, prepojene z 20 in več ml 85-odstotne kisline (Wallner, Bretschko). Izpraznijo me-dišča, družine dokrmijo do toliko, da imajo v plodišču nad zalego venec medu. V nakladnih panjih pa pred zdravljenjem preložijo zalego v spodnjo naklado. Tega načina v našem čebelnjaku še nismo preizkusili. Laže bo izvedljiv v nakladnem panju, kjer lahko na več načinov omogočimo čebelam zgornja izletišča.
Kislinskih plošč doslej tudi nismo uporabljali v spomladanski dobi. (V svojem čebelnjaku smo doslej v spomladanskih mesecih marec, april, maj uporabljali timol v kristalih). Za uporabo mravljinčne kisline spomladi naj zato sledi nekaj dodatnih priporočil.
Plošče z mravljinčno kislino uporabljajo spomladi po čistilnem izletu, ko začno rumeneti mačice ive, pred cvetenjem češnje.
Plošče vstavijo dvakrat, v presledku štirih dni. Na splošno je uporaba kisline v tem času manj priporočljiva. Računati moramo namreč, da bo kislina razburila čebeljo družino, v njej bo zavladala panika, to pa bi utegnilo imeti za posledico izgubo matice. Navajajo, da pri spomladanskem zdravljenju s to kislino lahko računamo z izgubo 3-5 odstotkov matic. Zato imejmo v zalogi nekaj rezervnih družinic. Priporočajo, da pri slabičih dozo zmanjšamo, tako da na eno s čebelami zasedeno ulico prideta
2	ml 60-odstotne mravljinčne kisline. Še bolje je, da zalego iz slabičev premestimo v srednje živalne družine in zdravimo te ali pa da slabiče dimimo z nekim drugim aka-ricidom.
Pripomnimo naj še, da pri zdravljenju čebel proti varoozi ni potrebno vstavljati na dno panjev z maščobo premazanega vložka ali mrežnatega satnika, ker kislina ubija zajedavca. Pač pa pri jesenskem zdravljenju vstavljamo vložek zato, da se prepričamo, koliko zajedavcev je padlo na podlogo. Po pravilu vstavljamo avgusta oz. septembra plošče 3-4 krat, vsakokrat po presledku štirih dni. Po številu odpadlih zajedavcev na testnem vložku presodimo, ali bomo zdravili dvakrat, trikrat ali celo štiri-
krat. Uporaba testnih vložkov je pri zdravljenju varooze na splošno priporočljiva pri uporabi vseh zatiralnih sredstev. Utegne se nam namreč zgoditi - zlasti če smo začetniki - da bomo morali poseči še po drugem zatiralnem sredstvu.
Končno naj navedemo, da mravljinčna kislina poleg opisanega načina nudi še dodatne izboljšane možnosti uporabe. Pri nas še nismo preizkusili postopka za dolgotrajno izhlapevanje koncentrirane kisline. Krämer uporablja v ta namen 250 ml 98-od-stotne kisline, sovjetski raziskovalci pa v zadnjih letih 118 ml 85-odstotne kisline.
V	prvem primeru izhlapeva kislina 21, v drugem pa 12 dni. Skozi odprtine v vrečici, v katero je vložena s kislino napojena plošča, izhlapi dnevno v prvem primeru 6-9 ml, v drugem 8-1 2 ml kisline. Seveda je temu ustrezen tudi učinek - daljše ek-sponiranje koncetrirane kisline ubije do 99 odstotkov zajedavcev.
Ob koncu naj poudarim, da poleg vsestransko preizkušenega zdravljenja s ploščami, natopljenimi s 25 ml 60-odstotne kisline, vzbuja največ upanja polaganje plošč na dno panjev ob uporabi 40-45 ml kisline, medtem ko drugih oblik uporabe mravljinčne kisline široki praksi zaenkrat ne priporočamo.
ŠE O: IZKUŠNJE Z MRAVUIČNO KISLINO
ANDREJ DVORŠAK
V	prejšnji številki Slovenskega čebelarja je naš znani čebelar Dušan Medved opisal nekaj svojih izkušenj z mravljinčno kislino in zatiranju varooze z njo. Njegovi nasveti so nam, čebelarjem, nedvomno dobrodošli in njegove pozitivne izkušnje bodo marsikoga opogumile, da bo šel po isti poti. Ne strinjam pa se z njegovim mnenjem, da je uporaba mravljinčne kisline tako neproblematična, kot to prikazuje v svojem članku. Zato bi ga želel dopolniti z nekaterimi dejstvi, ki jih mora poznati vsak, ki se loti pripravljanja kartonskih plošč z mravljinčno kislino.
Mravljinčna ali metanova kislina, HCOOH, je brezbarvna, ostro dišeča tekočina, katere hlapi so težji od zraka.
Iz tehničnovarstvenih podatkov si velja zapomniti vrednost MDK, ki je 5 ppm ali
9	mg/m3. MDK je maksimalno dopustna koncentracija zdravju škodljivih snovi - pli-
nov, hlapov, aerosolov-v zraku, na delovnih mestih in deloviščih, ki po dosedanjih raziskavah in izkustvih ne bi smele povzročati zdravstvenih okvar normalno zdravih delavcev pri normalnih pogojih dela in osem urnem delovnem času.
Za nas naj velja, da če delamo z mravljinčno kislino, uporabljajmo za zaščito dihal masko s filtrom A - rjave barve, sicer se nam lahko kaj hitro zgodi, da je ne bomo odnesli tako poceni kot tovariš Medved, ki je imel pač srečo, da koncentracije hlapov niso bile prevelike.
Poleg tega mravljinčna kislina v koncentracijah, kakršne se uporabljajo za izdelavo kartonskih plošč za zdravljenje varooze, povzroča opekline-izjede ali celo težke poškodbe tkiva. V mednarodnem prometu je mravljinčna kislina označena z:
R : 34 : povzroča opekline/izjede 25 <
koncentracija > 90
R : 35 : povzroča težke poškodbe tkiva koncentracija > 90
Skratka, razjeda sluznico in napada kožo. Povzroča draženje očesne veznice in mehurčaste opekline, ki se le počasi zdravijo.
Zaradi vseh teh in še nekaterih drugih nevarnosti, ki jih niti nismo našteli, mora biti vsak, ki »dela« z mravljinčno kislino, izjemno pazljiv. Med varnostne ukrepe za preprečevanje poškodb in drugih nesreč štejemo predvsem: izsesavanje hlapov iz spodnjih delov prostora, uporabljati moramo take priprave in pripomočke, ki preprečujejo brizganje in razlivanje, imeti moramo kislinsko odporno ognjevarno in nepropustno zaščitno obleko, zaščitne čevlje iz neoprena, zaščitne - nepropustne roka-
vice, zaščitna, tesno prilegajoča se očala in že prej omenjeno masko za zaščito dihal.
Ce pa bi le prišlo do nesreče zaradi nepazljivosti ali opuščanja varnostnih ukrepov, moramo ponesrečenca takoj prenesti na svež zrak. Tesno obleko mu zrahljamo. Pri zastoju dihanja mu dajemo do prihoda zdravnika umetno dihanje ali kisik. Kontaminirane dele obleke moramo takoj odstraniti, prizadete dele telesa pa temeljito izprati z vodo. Pri poškodbah oči je potrebno oko deset do petnajst minut izpirati z vodo in takoj poklicati zdravniško pomoč.
Vse to sicer velja bolj za industrijsko ali obrtno uporabo mravljinčne kisline, toda tudi nevešč čebelar, brez zadostnega znanja o nevarnostih materialov, kijih uporablja, ima lahko kaj hitro težave, na katere prej niti pomislil ni.
KAKO USPEŠNO ZATIRATI VAROOZO?
ANTOIVI ROZMAN
Mnogo čebelarjev se letošnjo pomlad ob praznih čebelnjakih sprašuje, zakaj so ostali brez čebel. Vendar vsem tem čebelarjem odgovarjam z vprašanjem: zakaj pa lahko nekateri čebelarji kljub varoozi uspešno čebelarijo? Ne iščimo vseh mogočih krivcev za propad čebel, najprej počistimo pred lastnim pragom, nato pa prisluhnimo tistim, ki kljub varoozi uspešno čebelarijo.
Brez pretiravanja lahko povem, da so propada čebeljih družin krivi večinoma čebelarji sami. Predvsem premajhno znanje biologije varoe in tudi čebelje družine je botrovalo nepravilnim biološkim ukrepom in nepravilnemu zdravljenju čebel. Mnogi čebelarji, kljub svarilom z vseh strani, niso ukrenili ničesar in varooza jih je presenetila. Spet drugi pretiravajo s kemoterapijo, to je zdravljenjem s kemičnimi sredstvi, ker vidijo v njej edino rešitev, povzročijo pa močan razvoj virusov in ostalih povzročiteljev čebeljih bolezni.
Zelo pomembno v borbi proti varoozi je, da čebelar spremlja napadenost čebeljih družin z varoo. Ko se okuženost prične približevati desetim odstotkom, moramo ukrepati in zmanjšati število varoj v družini ter preprečiti njihovo nadaljnje razmnoževanje. V obdobju burnega razvoja čebelje družine nas lahko ta na videz normalni razvoj zavede v napačno sklepanje, da je na-
padenost majhna in da ni potrebno posegati v njen tok. Ukrepati moramo že tedaj, ko je čebelja družina še na višku razvoja in ne kaže nobenih znakov močnejše napa-denosti. Ko se pojavi presledkasta zalega in pohabljene mladice, pa rešujemo že slabiča, ki se le še za nitko drži pri življenju, in v večini primerov rešitev ni več mogoča. Zato je osnova za uspešno čebelarjenje z varoo, da se naučimo pravilno ugotavljati stopnjo okuženosti in pravočasno ter pravilno ukrepati. Najpomembnejši meseci za ugotavljanje stopnje okužbe so meseci maj, junij in julij. V teh treh mesecih se odloča o usodi okužene družine. Ker pa v teh mescih z dimljenjem ali drugačnim zdravljenjem s kemoterapevtskimi sredstvi ne opravimo dosti pri družini, ki je na višku razvoja, moramo uporabiti dodatne ukrepe.
Tu mislim na biološke ukrepe, kot sta izrezovanje trotovine in izolacija matice na en sat, to je močno zmanjšanje obsega za-leganja. Pri tem pa se moramo zavedati, da samo omejevanje zaleganja matice ni dovolj, po iztočenju je še nujna uporaba zdravil, v sezoni samo mravljinčne kisline, če zdravimo čebele na satju. Suhe čebele
-	roje pa lahko zdravimo poleti tudi z drugimi sredstvi. Pri družinah, kjer seje varoa že zelo močno razmnožila, pa se veča tudi okužba z virusi in drugimi mikrooranizmi,
to pa povzroči razpad beljakovinskih in maščobnih telesc v čebeljem telesu, in to pri odraslih čebelah in tudi pri ličinkah ter bubah. Nekateri čebelarji skušajo čebelam pomagati s pitanjem, s tem pa naredijo več škode kot koristi, isto pa velja tudi za dodajanje praznega satja.
Nekateri čebelarji nepravilno ravnajo tudi z rezervnimi mladimi družinicami. Pravilno je, da imamo v obdobju, ko nas preseneča varooza, vsaj polovico rezervnih mladih družinic v primerjavi s številom pridobitnih čebeljih družin. Seveda pa ne smemo pozabiti zdraviti tudi teh. Ni pripo-
ročljivo, da narejence delamo že zgodaj spomladi. Najbolj primeren čas je po končani (kostanjevi) glavni paši. Seveda pa moramo takrat vse družine zdraviti z mravljinčno kislino. Pomembno je, da zdravimo vse družine, v kolikor pa imamo v bližini soseda čebelarja, pa ga prepričajmo, da zdravi tudi on. Iz močno okuženega čebelnjaka v soseščini se varoa namreč seli tudi v naš ozdravljeni čebelnjak. Le tako bomo preprečili razvoj virusov, rikecij, ameb, plesni itd., ki nam skupaj z varoozo praznijo naše čebelnjake.
ALI BOMO SPOMLADI OBGLAVLJALI TROTOVSKO ZALEGO NA VSEH ZALEŽENIH SATIH
FRANC KOLENC
Glede na veliko okuženost naših čebel z varoo sem nehote pomislil na obglavljanje trotovske zalege na vseh zaleženih satih v panju kot na dober ukrep za preprečevanje razmnoževanja varoe. Znano je, da so čebelarji pred več desetletji priporočali obglavljanje trotovske zalege pri vseh pregledih čebel. Mislili so, da trotovska zalega in nato izleženi troti porabijo preveč medu, zato so v želji po večjem donosu le-tega pri vsakem pregledu sproti obglavljali pokrito trotovsko zalego.
Kasneje se je z vprašanjem trotov v čebelji družini strokovno ukvarjal HENRIK PETERNEL. Dokazoval je, da troti v panju s svojo navzočnostjo grejejo zalego in krepijo delovno vnemo čebel delavk. Delovna vnema v panjih, v katerih so preko celega leta namerno preprečevali izlego trotov, je bila namreč veliko slabša. Navzočnost trotov v panju torej krepi delovno vnemo čebel, zato so obglavljanje trotovske zalege odsvetovali.
Zadnje čase beremo, da v čebeljih družinah poskrbijo za satje brez trotovskih celic, ker strokovnjaki ugotavljajo, da se varoa predvsem spomladi in nekako do sredine julija razmnožuje pretežno na trotov-ski zalegi. Vzrok naj bi bil v tem, da je ličinka trota bolje krmljena in da traja razvojna doba trota 24 dni, t. j. tri dni dlje od razvojne dobe čebele. Ugotovili so tudi (Mejnik, Dreher, Veltlova itd.), da se je varoa v svoji pradomovini Indoneziji razmnoževala na tamkajšnji čebeli samo na trotovski zalegi, zato naj bi razmnoževanje varoe prepreče-
vali tudi s tem, da so v čebelji družini vsi sati brez trotovskih celic. Ta teorija je nekako v nasprotju z mnenjem Henrika Peternela, ki je dokazal, da navzočnost trotov krepi delovno vnemo v čebelji družini.
Strokovnjaki in laiki smo lahko ugotovili, da z izrezovanjem trotovine v za to pripravljenem gradilnem satu, delno biološko zatiramo varoo. Vemo pa, da se troti nemoteno izlegajo na vseh ostalih izleženih satih v čebelji družini, na katerih je le nekaj trotovskih celic. Znano nam je, da so spomladi čebele izredno delavne ne glede na število trotov v panju, to pa traja nekako do rojilnega nagona, ko se pojavijo boljše pašne razmere. Znano je tudi, da tista varoa, ki je preživela zimo, išče že zgodaj spomladi predvsem trotovske ličinke, na katere se naseli in zaplodi nov rod, oz. poleže jajčeca. Ko se prva generacija mladih varoj izleže, stare poginejo.
Naša naloga je, da prvi generaciji izlega-jočih varoj preprečimo izlego, in sicer tako, da pri prvih pregledih čebeljih družin obglavimo vso pokrito trotovsko zalego, ne glede na to, kje v panju se nahaja. Tako obglavljamo vse do konca maja, ko imajo čebele donašalke še močno delovno vnemo po prestali zimi in ko še niso prestale rojilnega nagona. Konec aprila ali v začetku maja pa bomo ob zalegi že postavili pripravljeni gradilni sat za trotovsko zalego, tako da imamo sredi maja ali že prej zgrajen gradilni del sata s pokrito trotovsko zalego, ki jo nato redno izrezujemo nekako vsakih 1 5 ali 1 8 dni. Ko pričnemo z rednim
izrezovanjem pokrite trotovske zalege v gradilnem satu, prenehamo obglavljati trotovsko zalego na ostalih satih v čebelji družini. S tem ko smo zgodaj spomladi vsaj dvakrat obglavili prvo trotovsko zale-
go na vseh satih, kjer se je nahajala, smo preprečili izlego ličink varoe v trotovskih ličinkah, stara varoa, ki je že odložila jajčeca, je poginila in tako smo večinoma preprečili nadaljnje razmnoževanje varoe.
PRISPEVEK V BOJU PROTI VAROOZI
ANDREJ KEČKEŠ (po Schweizerische Bienen-Zeintung 11/87)
Poskusi z omejevanjem zaleganja matice pred tvorbo umetnih rojev
Če opazujemo krivuljo rasti števila varoe in števila čebel v panju med letom, lahko zaključimo, da moramo razvoj varooze upočasniti že spomladi, kar dosežemo s tvorbo umetnih rojev. Če to naredimo samo pri eni čebelji družini, pomeni to v borbi proti varoozi prav malo. Zato moramo istočasno zdraviti vse družine v čebelnjaku oziroma vse čebelnjake v okolici. Na ta način za daljši čas preprečimo reinfek-cijo.
Švicar Ruedi Wermelinger opisuje poskus na petih čebeljih družinah. Matici so omejili zaleganje na polovico sata, in sicer 2. maja 1 987 v treh panjih, 9. v četrtem in
Sat, na katerem je bila matica izolirana 21 dni. (zgoraj)
(spodaj) Suhe čebele brez matice dimimo.
25. maja v petem panju. Čez teden dni so pregledali družine, če niso potegnile ma-tičnikov, in pri vseh petih niso našli nobenega.
Tvorba umetnih rojev iz družin brez zalege
Natančno 21. dan po zaprtju matice zgodaj zjutraj v poskusnih panjih zapremo žrelo, sate s čebelami zložimo na kozico in pokrijemo matično rešetko. Vse čebele brez matice ometemo v plodišče. Na mrežo okenca obesimo trak folbexa VA. Po 30 minutah dimljenja v panju odpremo vrata na stežaj in poskrbimo za dobro zračenje v samem čebelnjaku. Čez 24 ur dimljenje ponovimo, razume se brez satja in matice. Na podloženem namaščenem papirju lahko ugotovimo število varaj.
Če bomo staro matico uporabili v umetnem roju, jo za ta čas držimo v matičnici v rezervni družini ali kakem drugem panju.
12 ur po drugem dimljenju odpremo matično rešetko in v medišče zložimo šest do osem lepo zgrajenih satov z zalogo medu in cvetnega prahu, preostali prostor pa zapolnimo s satnicami. Staro ali mlado matico dodamo v matičnici, zaprti s sladkornim testom, in jo pritrdimo na sat. Čebele takoj izpolnijo medišče in kmalu sprejmejo in osvobode matico. Naslednji dan odpremo žrelo, poljubno kasneje pa prestavimo sate v plodišče.
Meritve populacije 1 5. julija v petih poskusnih in petih primerjalnih družinah so pokazale, da je bilo v slednjih v tem času za tretjino več čebel, za 40 odstotkov več odkrite in za 60 odstotkov več pokrite zalege. To je posledica omejevanja zaleganja matic.
Načrt sanacije stojišča
Panje razdelimo v tri enako velike skupine in delamo po naslednjem načrtu: Ukrepi:	So	Ne	Po	To	Sr
Zapremo žrela, odvzamemo sate in matico S1 S2 S3
1. dimljenje	S. S. S,
2. dimljenje	S1	S2 S3
Dodamo sate in mati-
co	^2 ^3
Odpremo žrela	S, S2 S3
Žrela prve skupine panjev smemo odpreti šele tedaj, ko je zadnja, še neobdelana skupina panjev zaprta.
Nadaljnji poskusi bodo pokazali, kdaj je najbolj ugoden čas za sanacijo in omejeva-
nje zaleganja matice, ali pred ali med pašnim obdobjem. Vsekakor nam zgodnji ukrepi pomagajo pri reševanju problemov rojenja.
Opisani postopek naj čebelarji razvijajo naprej, gotovo ga je možno poenostaviti in izboljšati. Zmerna uporaba zdravil in preprečevanje onesnaženosti medu, cvetnega prahu, voska in matic govori za to, da je potrebno delati v tej smeri.
Vzreja matic
MOJ NAČIN ČEBELARJENJA V MALEM ČEBELARSTVU IN MNOŽIČNA VZREJA MATIC
KAREL MAJCEN
Čebelnjak, v katerem vzrejam matice.
V	času, ko naše gospodarstvo pestijo najrazličnejše nevšečnosti, med katere se je v zadnjih letih vrinila še varooza, katere posledica so mnogotera odmrtja čebeljih družin, nam za obnovo teh velikanskih vrzeli najbolj primanjkuje dobrih selekcioniranih matic.
Na kratko bom poskušal opisati, kako priti do čimveč dobrih matic za prodajo v malem čebelarstvu, kakršno je moje, ob tem pa še pridelati med in cvetni prah.
I.	OPRAVILA V ČEBELARSKEM LETU
Začel bom s čebelarskim letom, ki se pri meni, kakor tudi pri večini čebelarjev, začne po točenju kostanjevega medu, to je konec julija. Takrat v vseh AZ panjih pokrijem matično rešetko z aluminijasto ploče-
vino, ki jo potisnem pod nosilne palice. Nato iz plodišča prestavim 2-3 sate pokrite zalege in sat s hrano s čebelami ter dodam mlado oprašeno matico, priprto v matičnici s cevko sladkornega testa. Čebele v treh dneh osvobodijo matico in matica začne zalegati. Ker imam žrelo v me-dišču odprto skozi celo leto, ne pride do ropanja. Čebele, ki so že prej letele skozi gornje žrelo, ostanejo v gornji družini. Če imam v spodnjih (plodiščnih) družinah kakšno slabo matico, jo tudi zamenjam. Vsaka družina dobi poln satni pitalnik sladkorne kaše. Kako kašo naredim, bom opisal pozneje. En satni pitalnik, v katerega gre približno 2 kg kaše, zadostuje približno za dva tedna. Tistim družinam, ki ga izpraznijo pred enim mesecem, napolnim pitalnik še enkrat. Čez teden dni preverim, ali
so matice sprejete. V nasprotnem primeru dam novo. Tako matice v poznem poletju zaležejo velike površine in družine v plo-dišču in medišču gredo dovolj živalne v zimo.
Okrog 10. septembra začnem z zimskim dohranjevanjem. Pitalnike za tekočo hrano imajo panji v plodiščnih in me-diščnih okencih, njihova prostornina pa je
1	liter. Septembra tudi trikrat dimim proti varoozi. Vstavim še kontrolne vložke, da ugotovim moč okužbe.
V	drugi polovici novembra, ko se poleže vsa zalega, dimim v 5-dnevnih presledkih še trikrat. Tako zdravljenje čebele očisti varooze, zato mirneje prebijejo zimo. Ko je zdravljenje opravljeno, pokrijem mreže v okencih nad pitalniki s penasto gumo-(iprem), debeline okoli 3 cm.
Povedati moram še, da med zadnje tri klaje dodam tudi pelinov izvleček, in sicer na 10 litrov sladkorne raztopine 1 del izvlečka. Izvleček naredim iz 1 /3 mladih borovih vršičkov in 2/3 pelina v cvetju, vse pa prelijem z dobrim domačim žganjem. Pripravek stoji dobro pokrit v kozarcu za vlaganje do uporabe.
Družine pustim mirovati do prvih dni marca. Takrat družine na hitro pregledam, kje sedijo, koliko imajo hrane in če imajo zalego. Ob gnezda potisnem satni pitalnik kaše. Tako pustim čebele do začetka aprila. Razširim gnezda in po potrebi zopet dodam kašo. Ce pri prvem hitrem pregledu ugotovim kakšno brezmatičnost, družino združim. To je zelo enostavno. Izvlečem aluminijasto pločevino in zadeva je opravljena.
Pred cvetenjem češnje namestim smu-kalnike, in sicer na spodnje in zgornje žrelo, kjer ostanejo do konca kostanjeve paše. Okrog 15. maja dozori prva generacija matic in tedaj začnem naseljevati pleme-nilčke. Ko so vsi plemenilčki naseljeni, družine v plodišču in medišču združim tako, da odkrijem matično rešetko in slabšo matico odvzamem. Pri tem uporabim selekcijska merila, to pomeni, da pustim tisto matico, ki ima več zalege in katere zalega je lepša, da čebele mirno sedijo na zalegi, da so lepe sivke brez rumenih obročkov itd. Tiste matice, katerih družine so spomladi porabile največ kaše, kažejo, da bodo dobre za nabiralke medičine in cvetnega prahu. Vsi ti kriteriji vplivajo na spomla-
dansko selekcijo matic na čebelnjaku. Če sem odvzel spodnjo matico v plodišču, prestavim gornjo matico iz medišča čez nekaj dni v plodišče, seveda priprto v ma-tičnici. Ker je matičnica zaprta s cevko sladkornega testa, nimamo okoli matice nobenega dela več. Ali je matica sprejeta, vidim že po obnašanju družine. Tako oblikujem zopet normalni enomatični sistem.
V panju je stanje sedaj takšno:
Matice v plodišču zalegajo. V medišču se polega zalega, ki bo dala prostor morebitni medičini. Družina hitro napreduje. Iz-letavanje in vletavanje skozi spodnje in zgornje žrelo je vse leto enako in uspeh smukanja cvetnega prahu je zadovoljiv.
Tak način čebelarjenja mi omogoča naselitev enkrat večjega števila plemenil-čkov, kot bi jih naselil z enomatičnim sistemom. Tako se povečajo tudi ostali pridelki.
Takšno stanje ohranim v panjih do konca kostanjeve paše, ko iztočim med. Že prej seveda iztočim tudi cvetlični med, če je letina. Po tem času pa zopet preidem na dvomatični sistem.
II.	PRIPRAVA MATIČARJA
Ob stalni odbiri najboljših čebeljih družin in s tem tudi matic pridejo v celem čebelnjaku v ožji izbor približno štiri družine. Te se morajo odlikovati po mirnosti, po mirnem sedenju na zalegi, po hitrem spomladanskem razvoju in največjem donosu. Predpogoj vsake odbire pa je, da so čebele čiste sivke brez rumenih obročkov na-zadku. Pri odbiri so pomembne še druge dobre lastnosti, vendar jih ne bom opisoval, ker jih najdete v vsaki dobri čebelarski knjigi. Vedno pač moramo gledati na to, da vzrejamo iz najboljših družin, da tako ohranjamo dobre lastnosti naše čebele, našo v svetu priznano »krajnsko sivko«. Pri vzreji za prodajo kontrolira odbrane matičarje (to je družine, od katerih jemljem vzrejno gradivo) Kmetijski inštitut Slovenije. Ta pregleda odbrane čebelje družine in določi najboljše. Izmed dveh ali treh najboljših izberem eno matico, od katere v tem letu jemljem vzrejno gradivo, to je žerke.
V	ta namen imam v času vzreje posebno prirejen AŽ panj. Ta ima tri oddelke, ki so med seboj ločeni z matičnimi rešetkami. Čebelarim v AŽ devetsatarjih. Plodišče-ostane nedotaknjeno. Medišče pa je raz-(nadaljevanje na str. 165)
medex
ljubljana, Jugoslavija
letnik
leto
številka
XIV
1988
bilten
HIGIENSKO PRIDOBIVANJE MATIČNEGA MLEČKA
mag. ANDREJA OROŽEN ADAMIC
Matični mleček je čebelji pridelek, ki je zaradi visokovrednih sestavin vsestransko uporaben v ljudski medicini, dietetiki in kozmetiki v svetu in pri nas. Ko ga čebele izločijo iz faringealnih žlez, je matični mleček bele do bledo rumene barve, gosto tekoč, kiselkastega okusa in značilnega vonja. Matični mleček vsebuje poleg vode še do 1 8 odstotkov beljakovin, 5,5 odstoka maščob in 9-18 odstotkov ogljikovih hidratov. Od vitaminov vsebuje: skupino vitaminov B ter H, D, E, A in C vitamine, mineralne snovi v obliki soli (železo, kobalt, mangan, krom, silicij itd.). V matičnem mlečku je veliko aminokislin. Vsebuje tudi desetoksidvodecensko kislino. Zaradi svoje sestave je matični mleček zelo občutljiv. Škodijo mu toplota, svetloba, vlaga in kemična sredstva. Na zraku se izsuši, strdi in potemni. Je izredno ugodna podlaga za razvoj mikroorganizmov, ki lahko matični mleček pokvarijo in ga iz visokovredne spremenijo v škodljivo snov. V Pravilniku o kakovosti medu in drugih čebeljih pridelkov ter o metodah za kontrolo njihove kakovosti (Ur. I. SFRJ, št. 4/85) govorijo o matičnem mlečku členi 27 do 32. Člen 28 navaja, da se daje v promet matični mleček, ki je pobran 48 do 50 ur po presajanju ličink, ne sme pa izvirati iz zaprtih matični-kov ali trotovske zalege. Člen 30 zahteva, da se matični mleček shranjuje v temnih, hermetično zaprtih steklenih poso_dah, pri temperaturi ± 4 stopinje Celzija. Člen 32 zahteva, da mora matični mleček izpolnjevati naslednje pogoje:
1. ne sme vsebovati več kot 70 odstotkov vode;
2. ne sme vsebovati manj kot 30 odstotkov suhe snovi;
3. vsebovati mora vsaj 11 odstotkov proteinov.
Ker se matični mleček uživa kot hrana oz. kot dietetični pripravek, ga je potrebno kontrolirati tudi zaradi njegove mikrobio-
loške neoprečenosti. Na osnovi Zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili (Ur. I. SFRJ, št. 17/1975) in Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne porabe (Ur. I. SFRJ, št. 55/1 978 in št. 58/1985) se kontrolira po določilih Pravilnika o pogojih, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu (Ur. I. SFRJ, št. 45/1 983). Vse zahtevane analize se izvajajo po določilih Pravilnika o metodah mikrobioloških analiz in super analiz živil (Ur. I. SFRJ, št. 25/1980). Higiensko neoprečnost matičnega mlečka kontroliramo v mikrobiološkem laboratoriju DO hp Medex po osnovnih členih za določanje ustreznosti živil za prehrano ljudi. Ker pa je matični mleček znano dietetično sredstvo in ga vgrajujejo v proizvode, ki so več kot le živilo (so torej dietetični izdelki), predvidevamo, da mora matični mleček ustrezati tudi zahtevam posebnega pravilnika, ki ima še ostrejše zahteve po mikrobiološki kvaliteti, to je Pravilnika o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti dietetičnih živil, ki se smejo dajati v promet (Ur. I. SFRJ, št. 4/1985). Vse zahtevane analize za dokazovanje kakovosti matičnega mlečka se izvajajo v DO hp Medex, in sicer v analit-sko-kemičnem laboratoriju in v mikrobiološkem laboratoriju. Najosnovnejša mikrobiološka preiskava predstavlja iskanje oz. izločanje prisotnosti patogenih klic, to je mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni: Staphylococcus aureus, Escherichia coli, bakterij vseh vrst Proteus, sulfit reducirajoče klostrdije, salmonele.
Po določilih pravilnika za kvaliteto dietetičnih izdelkov pa se ugotavlja še prisotnost koliformnih bakterij, beta hemolitič-nih streptokokov in kalečih spor plesni ter skupno število vseh prisotnih mikroorganizmov. Ker smo povedali, da je matični mleček po svoji sestavi zelo občutljiv, in ugotovili, da mora ob uživanju ustrezati
celi vrsti zakonov in pravilnikov o kvaliteti, je očitno, da je treba z matičnim mlečkom kar se da previdno in pravilno ravnati, in to že pri samem pridobivanju. Ker se matični mleček zbira v majhnih količinah, moramo posebno paziti, da okuženja iz majhne serije ne prenašamo na predhodno zbran matični mleček, ker s tem lahko okužimo celotno količino. Osnova vsake higiene je splošna snaga, ki jo dosežemo:
- s čistostjo prostora, v katerem delamo,
- s snago predmetov, ki jih pri delu upo-rabjamo,
- z osebno higieno.
Prostor, kjer delamo, očistimo s postopkom vlažnega čiščenja: z vlažno krpo obrišemo delovne površine in tla. S tem je zmanjšana razpršitev mikroorganizmov po prostoru. Zatem je potrebno z vodo, čistilom, krtačo oz. grobo krpo mehanično odstraniti vso nečistočo. Vse vrste razkuževanja z najrazličnejšimi razkužili so mogoče šele po dobro izvedenem mehaničnem čiščenju. Uspešnost delovanja razkužila je v prisotnosti nečistoče zelo omejena, če ne celo onemogočena. Če je površina gladka in ravna (ultrapas, steklo, keramične ploščice, plastificirana obloga), je uspešnost čiščenja zelo velika. Pri neravnih in hrapavih površinah (les, poškodovan ultrapas) pa je možnost čiščenja manjša. Iz tega je razvidno, da samo prekrivanje z belim papirjem oz. platnom (prti) ni primerno.
Potrebno je skrbeti tudi za snažnost predmetov, s katerimi pridobivamo matični mleček, tako pri cepitvi kot tudi pri praznjenju. Najbolje bi bilo sicer pridobivati matični mleček z varkuumskimi sesalka-mi, kjer izključimo kontakt mlečka z okuženim orodjem, rokami, zrakom itd. V praksi se še vedno uporabljajo leseni ali plastični pripomočki. Zato moramo največjo pozornost posvetiti čistoči tega orodja. Ker se les zelo težko čisti, ga moramo pred uporabo prekuhavati 1 0 minut in zatem osušiti. Orodje iz trde plastike je uporabno za večkratno pridobivanje, toda po vsakokratni uporabi ga je treba očistiti vseh nečistoč in pred ponovno uporabo prekuhati v vreli vodi. Možna je tudi uporaba lopatic iz nerjaveče kovine »rostfrei«, ki jih zelo lahko očistimo in prekuhamo v vodi. Pri zbiranju matičnega mlečka moramo iz vsake celice previdno odstraniti ličinke, tako da se ne poškodujejo, ker bi se drugače vsebina črevesa razlila v matični mleček in ga kontaminirala. Paziti je tudi potrebno, da matični mleček ne vsebuje delov matičnika - voščin. Matični mleček je treba polniti v posebne čiste kozarce iz temnega stakla, ki jih lahko kupimo v DO hp Medex. Dokler ni kozarček poln, ga hranimo v hladilniku pri temperaturi 0-4" C. Če kozarček ni poln, ga ne smemo odnesti iz hladilnika, da bi ga dopolnili, ampak ga iz drugega kozarčka dopolnimo v hladilniku, saj bi se v nasprotnem primeru temperatura matičnega mlečka zelo spreminjala,
kar močno poveča možnost kontaminacije. Za prenos matičnega mlečka do oddaljenega mesta uporabljamo hladilno torbo.
Izrednega pomena pri higienskem pridobivanju matičnega mlečka je osebna higiena, pri kateri moramo poudariti predvsem higieno rok, ki so največji prenašalec nečistoč, kar nam pokaže mikrobiološka analiza, narejena s pomočjo brisa rok, in to celo z umitih rok. Naše vsakdanje, tako imenovano »umivanje rok« je namreč mnogo premalo. Za pravilno umivanje rok je potrebno zavihati rokave, uporabiti milo, krtačo in toplo vodo in šele z vsem tem skupaj dosežemo zaželen učinek - to je čiste roke. Pomembna je tudi higiena ust oz. zob, to pa zato, ker so v ustih vedno prisotne klice, tudi bolezenske, od katerih pa zdrav odporen organizem ne zboli; toda s kapljicami, ki jih izloča pri dihanju, kašljanju, kihanju ipd., pridejo lahko te klice v
snov, s katero delamo, in jo okužijo. Naslednja pomembna stvar, ki je ne smemo pozabiti, je uporaba rut oz. kap, s čimer naj bi preprečili padanje las in nečistoč iz las v snov. Na koncu omenimo še potrebno zaščitno obleko pri delu. Priporočamo uporabo čistih belih halj. Vsi delavci v živilski industriji morajo biti dvakrat na leto zdravstveno pregledani, zato da se izključijo morebitni prenašalci bolezenskih klic. Tako kot kakovost surovin in izdelkov tudi kakovost matičnega mlečka kontrolirajo pristojne službe.
Pridobivanje matičnega mlečka se lahko kontrolira tako kot pridobivanje ostalih živil, to delo pa opravlja pooblaščena oseba ali inšpekcijska služba.
Šele z doslednim upoštevanjem vseh zgoraj naštetih napotkov lahko dosežemo zahtevano kvaliteto tako zelo občutljive surovine, kot je matični mleček.
MAJSKA
Smo v mesecu, v katerem se že lahko pojavijo prvi znaki tako imenovane majske bolezni. Zaradi toplih dni v marcu lahko pričakujemo, da bo april prav tako topel. Prva cvetenja so mimo in vnos cvetnega prahu je iz dneva v dan večji. To pa zaradi čebelje zalege, ki se je prav močno razširila že marca.
Bolezen sama je nenalezljiva, a je predvsem bolezen mladih čebel. Te čebele prepoznamo po tem, da so močneje poraščene z dlačicami. Zadki čebel so močno povečani in na bradah panja se čebele zvijajo v krčih, ker želijo spraviti iz sebe nastale čepe. Zakaj pride do zaprtja mladih čebel?
Družine so pričele z močnim in burnim razvojem. Potrebna jim je velika količina cvetnega prahu, s katerim narava spomladi lepo obdari čebele. Cvetni prah pa je družinam potreben za pridobivanje matič-
BOLEZEN
nega mlečka. Pogosto pa se zgodi, da je daljši ali krajši čas brez padavin in čebele ostanejo brez tekočine. Cvetni prah se prične kopičiti v srednjem in tankem črevesju, kjer pa nastanejo grudice, ki onemogočajo trebljenje čebel.
Do pojava bolezni pride tudi v primeru, da je v panju premalo čebel, ki bi prinašale vodo, ki je v tem burnem razvoju nujno potrebna.
Zato priporočamo, da spomladi namestite higienske napajlnike. Če pa je obdobje močnejših in daljših padavin, pa dodamo čebelam sladkorno raztopino v razmerju 1/2 kg sladkorja na 1 I vode.
Raztopino dodamo dvakrat v razmiku dveh dni.
Pospeševalna služba čebelarstva: ANDREJ SCHWARZMANN
ZDRAVILA, KI JIH
Trenutno imamo v naši prodajalni »Narava vam nudi« na zalogi naslednja zdravila: ASKOMIZOL D, NOZEMAVET, HE-MOVAR, APIAKARIDIM IN VAROLIK.
Od poživil imamo na razpolagi: FORSA-PIN mali (15 ml) in večji (120 ml) ter FORTE.
IMAMO NA ZALOGI
Vsa zdravila in požila, ki so trenutno v prodaji, izdajamo brez veterinarskega recepta ali naročilnice.
ANDREJ SCHWARZMANN
OSKRBA ČEBELARJEV S PRIDOBITNIMI MATICAMI
Letos bomo čebelarje oskrbeli s selekcioniranimi pridobitnimi maticami po naslednjih cenah:
- za organizirane čebelarje hp Medex ..................... a 9.000.- din/kos
- za ostale čebelarje .................................... a 9.500.- din/kos
Čebelarje prosimo, da pisna naročila skupaj z dokazilom o vplačilu pošljejo
na naš naslov: hp Medex, DE-Kooperacija, Miklošičeva 30, 61000 Ljubljana.
Plačati jih morate na naš žiro račun ali pa v blagajni Medexa. Številka žiro računa: 50100-601 -10404. Peti del virmana ali fotokopijo vplačila na vsak kupec priloži pisnemu naročilu. Dobava matic bo po vrstnem redu prejetih pisnih naročil. Matice bomo pošiljali po pošti, možen bo tudi osebni dvig v Medexu.
Pospeševalna služba čebelarstva: ANDREJ SCHWARZMANN
Pribor za vzrejo, ki ga Ijam.
deljeno na oddelek treh satov, sledi matična rešetka, ki jo postavim pokonci, in nato dodam še 5 satov. Okrog 20. aprila, odvisno od razvoja in vremena, odvzamem temu panju obe matici v plodišču in me-dišču. Panj preuredim v vzrejne namene, kakor je opisano zgoraj. Družini združim. Naslednji dan dodam odbrano matico, od katere bom v tem letu jemal vzrejno gradivo, in jo vstavim v oddelek s tremi sati. Matica je priprta v matičnici, zadelani s cevko sladkornega testa. Čebele tri dni ližejo-testo in osvobodijo matico. Tako ni treba gledati, kako se čebele obnašajo do matice, ker se v teh treh dneh z njo sprijaznijo. Matičnict) odvzamem ob prvem pregledu. Ta oddelek ima en sat hrane in dva lepa prazna temnejša sata, poškropljena z vodo. Odvzete matice porabim drugod.
Zakaj imam matično matico priprto na treh satih? Ko sem včasih iskal primerne žerke za prenos v matičnike, sem moral preiskati celo plodišče, pa dostikrat ni bilo žerk primerne starosti. Tako sem moral-iskati žerke pri drugih maticah. Odkar imam matično matico priprto na treh satih, ni nobenega iskanja več. Imam 7-dnevni ciklus cepljenja in tako vsak ponedeljek cepim matičnike in hkrati zamenjam vse založene sate v trisatnem oddelku z lepimi, praznimi, temnimi sati. Poškropim jih z vodo in matica jih lepo zaleže, tako da imam naslednji ponedeljek zopet primerne žerke. Zaležene odvzete sate po cepljenju prestavim v ostala dva oddelka panja. In tako se ponavlja skozi vso vzrejno sezono. Kakor sem že prej omenil, imam smukalnike nameščene zgoraj in spodaj.
Vzrejni satnik z lepimi zrelimi ma-tičniki.
Čebele tega panja tudi normalno prinašajo medičino. Takoj ob preureditvi dobi ta panj poln pitalnik kaše, za katero je treba skrbeti vso vzrejno sezono.
III. VZREJA
Sedem dni po ureditvi matičarja imam v trisatnem oddelku lepo zaležene sate primerne starosti, to je 6-1 2 ur stare žerke, ki so primerne za cepljenje. Žerke morajo biti obilno hranjene z mlečkom. S prenašanjem žerk v matičnike prenesem tudi del mlečka, tako da se žerka v novi zibelki ne izsuši. Če imam svež mleček že nabran iz rojnih ali zasilnih matičnikov, le-tega razredčim s 50 odstotki destilirane vode in ga kanem malo kapljico na dno matičnjaka. Nanj položim žerko. Vendar pa bistvene razlike v obeh načinih ni.
Kakšne matičnike uporabljam? Uporabljam plastične matičnike, ki jih nalepim na lesonitne ploščine 20 x 20 mm z dvokom-ponentnim lepilom. S poskusi sem ugotovil, da ni razlike med voščenimi in plastičnimi matičniki.
Uporabljam običajni vzrejni satnik na dve letvici, premazani z raztopljenim voskom, tako da se matičniki radi primejo na letvico z lahnim pritiskom. Na letvici je 15 matičnikov, torej na dveh skupaj 30. Zerke prenašam z iglo, podobno žlički.
REDNIKI
Za rednike uporabljam petsatne prezimljene panjičke. V času ureditve matičarja,
to je okrog 20. aprila, vse rednike okrepim tako, da imajo na vseh petih satih čimveč polegajoče zalege. Ta čas jim tudi odvzamem okenca in dodam polne pitalnike kaše - okoli 2 kg. Zalega se polega in rednik je čez sedem dni dovolj živahen za sprejem matičnih žerk. Pripomnim naj še, da iz zalege, s katero okrepim rednike, ne ometem čebel, temveč po potrebi dosu-jem še mladih čebel iz drugih zaleženih satov. Vedeti moramo, da za vzrejo matičnikov ni pomembno število satov, ampak mnoštvo čebel, predvsem dojilj.
Ko pride dan presajanja žerk, to je konec aprila, vsem rednikom (imam jih štiri) odvzamem matice in po en prazen sat, iz katerega se je že polegla zalega. Če praznega ni, potem odvzamem sat z najmlajšo zalego. Rednike uredim tako, da prideta ob vsako steno po dva sata zalege in hrane, v sredini pa ostane prazen prostor za vzrejni satnik. Sata na vsaki strani vzrejnega-satnika naj imata čim mlajšo zalego. Vstavim pitalnik in panj zaprem. Čebele se zberejo v prazni ulici, in to večinoma mlade. Kmalu začutijo brezmatičnost. To opazimo po šumenju, čebele pa tekajo po čelu panja, kakor bi iskale matico. Znani avstrijski vzrejevalec Sklenarje zapisal: »To je zlata ura vzreje!«
Takrat poiščem v trisatnem oddelku matičarja sat s primernimi žerkami. To ni težko, ker je mlada zalega zbrana na dveh ali treh satih. Vse tri sate pregledam in jih zložim na kozico. Najmanj zaleženega, posebno če je na njem matica, bom dal takoj nazaj v panj. Če pa je matica na močno za-
V nedeljo predstavljam zrele matičnike v matični-ce v zorilnem satniku.
leženem satu, jo prestavim. V ostalih dveh oddelkih poiščem dva lepa, prazna in temna sata in ju s čebelami vred dam k matici. Iz dveh zaleženih satov, ki sem ju odvzel matici, odberem najmlajše žerke in čebele ometem. Preostali zalezen sat skupaj s čebelami vstavim v petsatni oddelek ob matično rešetko. Tako čuti matica zalego na obeh straneh svojega gnezda.
Nato preidem k prenašanju žerkv umetne matičnike. Umetne matičnike sem dal že v prejšnjem letu po končani vzreji za dva dni v rednike, da so jih preuredile. Spomladi pa zopet vstavim vzrejni satnik z ma-tičniki v katerokoli gnezdo, da jih očistijo in ogrejejo. V tako pripravljene matičnike cepim. To delam običajno v dopoldanskem času. Sonce mora sijati na dno celice, v kateri ležijo žerke. Prej sem že omenil, da v ta namen uporabljam starejše satnike, ki so bili že nekajkrat zaleženi. To pa zato, da jih matica rajši zaleže, da lažje vidim žerko na dnu celice in da je dno celice močnejše in ga z žličko ne prebodem. Z žličko zajamem žerko skupaj z mlečkom in jo prenesem v umetni matičnik. Položim jo na dno celice.
Ko cepim, obe letvici vzrejnega satnika takoj vstavim v rednika. Čebele so se med tem časom nagnetle v prazno ulico. Vse štiri sate pomaknem narazen tako, da ulico razširim in vstavim vzrejni satnik. Previdno primaknem vse štiri sate, dodam pi-talnik in panj zaprem. Tako naredim pri vseh rednikih. Paziti moram na sat z matično zalego in ga kolikor je mogoče držati v senci, da se mleček preveč ne izsuši. Ko sem s cepljenjem gotov, dam satnik z matično zalego v matičar poleg ostale zalege.
V	začetku vzreje redniki ne sprejmejo zadovoljivega števila matičnikov, zato jih naslednji dan pogledam in po potrebi doce-pim. Cepljenje opravim v čebelnjaku ne glede na vreme. Po raziskavah, ki jih je opravil prof. dr. Ruttner in ki jih navaja v svoji novi knjigi »Königinnenzucht«, prenesejo žerke brez škode spomladanske temperature. Tako jih pustim šest dni, da so matič-niki pokriti. To se zgodi v nedeljo, ko vse matičnike prestavim v matičnice v zoril-nem satniku. V vsaki matičnici je kroglica sladkornega testa za morebitno potrebo bodoči matici.	(nadalj.	prihodnjič)
MOJE IZKUŠNJE O SELEKCIJI V ČEBELARSTVU
ZOLTAN KELEMEN
Tudi v čebelarstvu je tako kakor v ostalih vejah kmetijstva osnovni cilj čimvečji pridelek na panj. Brez selekcije tega cilja ne moremo doseči. Visoke pridelke lahko pričakujemo le, če imamo živalne družine, ki se razvijejo zgodaj spomladi in so živalne vse leto pa tudi v zimo gredo dovolj močne, kar prav tako lahko dosežemo s selekcijo. Čebele selekcioniram v nekaj smereh, katerih dlj je določena značilnost čebeljih družin. Te smeri so: razmnoževalna, pridobitna, pelodna in napadalna.
Selekcija na razmnoževanje nam v končni fazi da družine, ki so rojive, pridelek je pri njih slab, živalnost družin pa je srednja. Selekcija v smeri pridobitnih družin da živalne in nerojive družine, ki imajo visok pridelek medu. Selekcija v smeri pelodnih družin da nerojive in živalne družine z velikim pridelkom cvetnega prahu. V satju je namesto medu sam cvetni prah in le malo medu. Selekcija napadalnih in roparskih družin da živalne družine, ki pričnejo ropati druge družine takoj, ko so za to dani pogoji. Pridelek medu je dober.
Če želi vzrejevalec doseči takšne cilje, mora v selekciji obvladati tehniko presaja-nja-cepljenja žerk in umetnega osemenjevanja čebeljih matic. Če vzrejevalec ne obvlada tehnike umetnega osemenjevanja matic, zelo težko vzredi naštete linije čebel. Poleg omenjenih lastnosti čebeljih družin, ki jih s selekcijo lahko okrepimo, pa je pri množični vzreji zelo pomembna tudi kakovost matic. Matice so namreč lahko visokokavostne ali pa tudi slabe, to pa je odvisno od načina vzreje.
Dobre matice lahko vzredimo s presajanjem žerk in vzrejo v družinah, ki so zelo živalne in selekcionirane za proizvodnjo matičnega mlečka. Moje izkušnje kažejo, da je za kakovostno matico bistvenega pomena količina matičnega mlečka v matič-niku. Čebele morajo deset do dvanajst milimetrov visoko napolniti matičnik z matičnim mlečkom. To je najvažnejši pogoj, da se bo izlegla močna in kakovostna matica. Za primerjavo naj navedem, da je v matič-nikih iz tihe izmene (prelegalni matičniki) do 730 mg matičnega mlečka, v prisilnih
matičnikih pa le 230 do 520 mg matičnega mlečka. Po mojih opažanjih o kakovosti matice veliko pove tudi velikost odprtinice ali premer pokrovčka, ki ga izgrize mlada matica, ko se izleže.
Velikost odprtinic je od 4 do 6 mm. Matice, ki izgrizejo 4 mm veliko odprtinico na matičniku, so znatno tanjše od tistih, ki pregrizejo 6 mm velike odprtinice. Te matice so večje, bolje razvite in bolj rodovitne. Dobre matice dobimo, če vzrejamo v družinah s staro matico. Slabo razvite matice čebele rade preležejo. Poleg matice je zelo pomembno, kakšni troti te matice oplodijo. Troti morajo biti iz dobrih medarjev, biti morajo dobro hranjeni in iz družin, kjer ni veliko varoe. Slabo hranjeni in poškodovani troti imajo malo semena. Družina, v kateri jih vzrejamo, mora biti dobro hranjena, imeti mora dovolj cvetnega prahu in dobre lastnosti. Vzrediti mora veliko trotov, da imajo premoč tudi v zraku, to pa pomeni, da jih je na pleminiščih matic največ iz dobrih družin. Tako so troti iz dobrih družin v premoči in troti iz slabših družin imajo manjšo možnost za oploditev matic.
Če so vzrejene matice kakovostne in
troti, ki jih oplodijo, iz družin s slabimi lastnostmi, bodo tudi pridelki majhni, družine pa slabe in podvržene različnim boleznim.
Če imajo na zalogi dovolj hrane, se družine s kakovostnimi maticami spomladi izredno intenzivno in hitro razvijejo brez posebne pomoči čebelarja in ne glede na zunanjo temperaturo. Družine morajo biti med 20. aprilom in 1. majem že na višku moči, in sicer tudi brez dodajanja pogač in dražilnega krmljenja.
Kvalitetna vzreja in selekcija zahtevata tudi večja vlaganja. Do jeseni moramo krmiti družine, v katerih vzrejamo trote, da le-ti v zraku prevladujejo. To omogoča tudi dobro oploditev. Kakovostna matica mora biti dolga kakor štiri čebelje celice ali 20 mm. V nasprotnem primeru družina peša, pridelkov ni in pojavijo se različne čebelje bolezni. Zato mora to upoštevati vsak vzrejevalec pa tudi kupec matic.
Vzrejevalci pričakujemo, da bo naše izkušnje preveril Kmetijski inštitut Slovenije, od katerega pričakujemo tudi pomoč pri našem delu. Upamo, da bomo naše delo pri selekciji še izboljšali, kar naj bi se poznalo tudi pri kakovosti naših matic.
RAZUMEVANJE ČEBELJE PLESNE GOVORICE
JANKO BOŽIČ
1.1.	Čebelja družina-čebelja paša-plesna govorica
Čebele živijo v skupnosti, ki jo imenujemo družina. Obstoj velike čebelje družine omogoča bera. Bera je odvisna od pašnih pogojev, krojijo pa jo tudi same čebele. Pašni pogoji so nestalni, spremenljivi in nezanesljivi. Večina paš se pojavi nenadoma. Bera je lahko obilna že prvi dan. Običajno traja nekaj dni. Pašni pogoji se spreminjajo tudi čez dan (K. von Frisch, 1965, T. Seeley, 1985, S. S. Schneider idr., 1 986, a,b). Različne rastline cvetijo ob različnem dnevnem času. Pašo mora čebelja družina čim bolje izkoristiti, da si ustvari zadostne zaloge medu in cvetnega prahu za brezpašno obdobje in zimo. Pašo ugotavljamo z merjenjem izločenega nektarja ali mane. To je odvisno od fiziološkega in fenološkega stanja rastline oziroma listnih uši. Pelodno pašo pa ugotavljamo z razpoložljivo količino cvetnega prahu.
Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na izkoristek paše, so: število razpoložljivih pašnih čebel, energetski izkoristek paše, informacija o spremembi pašnih pogojev, tekmovanje čebel, čebeljih družin in drugih opraševalcev na istem pašnem območju.
Pri povečanju gostote čebeljih družin na istem pasišču se čebele usmerijo predvsem na bližnje površine (M. D^Levin in S. Glowska-Konopacka, 1 963). Če povečujemo gostoto čebeljih družin na istem stojišču, se čebelje družine usmerijo tudi na oddaljene paše. Tako tekmovalnost posredno vpliva na izkoristek paše, ker čebele sili na bolj oddaljene paše. S tem problemom se v praksi srečujejo čebelarji preva-ževalci.
Izkoristek paše je odvisen od vedenja čebele na pasišču. Čebela se uči najboljšega načina potovanja po pasišču od cveta do cveta (J. Chaeverton idr., 1 985). Čebela potrebuje energijo za donos nektarja iz
SLIKA 1 Čebelji ples:
A- krožni ples pri bližnjih pašah-oddaljenost paše manjša od 1 5 m;
B - zibajoči ples - oddaljenost paše od 80 m (po K. von Frischu 1965)
obnožine. Poraba energije se z oddaljenostjo povečuje. Z manjše razdalje prinašajo čebele manjše tovore kot z večje (J. A. Nunez, 1982). Tovor je manjši tudi pri omejenem medenju umetnih cvetov (J. A. Nunez, 1982). Omejeno medenje imajo cvetovi večine medovitih rastlin. Stalno neomejeno medenje predstavlja mana-kapljice izločkov listnih uši na listju in na gozdnih tleh. Omejenost se nanaša na pogoje polnjenja čebelje medne golše.
Večina poskusov je bila narejenih na modelu nektarne paše. Rezultati so pokazali, da čebele nabirajo po strategiji največje energetske učinkovitosti. (P. Schmidt-Hempel idr., 1985). Nadaljnje raziskave so odkrile še strategijo največjega celotnega donosa (A. Kacelnik idr., 1 986). Ta drugi način bi ustrezal pogojem manine paše. Na razpolago so velike količine mane, ki jo je potrebno čim prej pospraviti. To zahteva strategijo največjega donosa. Če je donos v čebelji družini velik.
zgarane čebel prej umrejo. Na manini paši je slabljenje čebelje družine večje zaradi prevelike preusmeritve mladih nepašnih čebel. Družino slabi tudi pomanjkanje in nenabiranje cvetnega prahu.
V	panju mora ostati toliko čebel, da je mogoče uravnavanje temeperature in negovanje zalege. Nekaj del v panju lahko čebele opravijo v nočnem času in v manj aktivnem delu dneva. Delitev dela je delno urejena z odraščanjem. Vzrok za to je postopen razvoj krmilnih, voskovnih in strupnih žlez (Ribbands, 1 953). V izrednih pašnih pogojih je mogoče tudi hitrejše zamenjavanje opravil v čebelji družini.
Pašne čebele so običajno stare več kot tri tedne. Ko začnejo pašno obdobje, so med najbolj izkušenimi čebelami v družini.
V	pašni dobi mlade čebele posnemajo starejše vrstnice. S starostjo postanejo bolj neodvisne in same iščejo nove paše. Ko izkušene čebele odkrijejo novo pašo, to v plesni govorici sporočijo drugim čebelam
(K. von Frisch, 1 969, T. D. Seeley, 1 985). Nagnjenost pašnih čebel k iskanju novih paš je verjetno pogojena genetsko (Seeley, 1985).
1.2.	Plesna govorica
K poznavanju plesne govorice je največ prispeval nemški zoolog Karl von Frisch, ki je svoja raziskovanja čebel zbral v knjigi »Tanzsprache und Orientirung der Bienen«. Plesna govorica je komunikacijski sistem čebelje družine, ki omogoča uspešen prenos informacije od plešoče čebele skavta na sodelujočo čebelo rekruta (skavti so čebele, ki iščejo nove paše in to sporočajo čebelam rekrutkam, ki letijo na novoodkrito pašo). James L. Gould, 1 975, je izračunal, da vsebuje plesna govorica 25,4 bitov informacije, s čimer je mogoče urediti 4x10 abstraktnih stavkov.
Opis čebelje plesne govorice
Ko pride čebela skavt z novoodkrite paše v bližini panja, zapleše na satu krožni ples (slika 1 A). Spremlja jo nekaj čebel sledilk, ki skušajo zaznati posredovane informacije. V okolici plesnega polja opazuje ples več opazovalk. Pri večji oddaljenosti nove paše zapleše čebela skavt zibajoči ples (slika 1 B). Usmerjenost zibanja in vertikala oklepata enak kot s smerjo sonca kot smer novo-odkrite paše. Čebela ziblje z zadkom levo-desno le na ravnem delu plesne osmice. Čas zibanja je odvisen od oddaljenosti paše (K. von Frisch, 1965, 1969).
Med plesom so odkrili zvočne signale (K. von Frisch, 1965). Zibajoča čebela po-brenčava. Včasih brenči tudi v obhodnem delu plesa. Čas oddajanja impulzov in število impulzov sta premosorazmerna z oddaljenostjo paše (A. M. Wenner, 1962). Na koncu plesa se pojavi še končni signal sledilke (W. F. Tovvne, 1 985). Zvok pri plesu naj bi čebele spremljale kot zračni zvok (A. Michelsen idr., 1986). Frekvenca impulzov je odvisnaod koncentracije raztopine na krmišču (Esch, 1963; citira K. von Frisch, 1 965). Višje frekvence so pri višjih koncentracijah.
Pri plesu ima pomembno vlogo vonj. Plesalka prinese značilne vonjave paše, kar pomaga rekrutkam pri iskanju paše (K. von Frisch, 1965). Nekateri so poskušali dokazati feromone za usmerjanje na pašo, ki jih poznamo pri neželatih čebelah in
mravljah (A. W. Ferguson in J. B. Free,
1979).
Čebele uporabljajo plesno govorico pri vseh vrstah paše in pri iskanju novega panja ob rojenju (K. von Frisch, 1 965, M. Lin-dauer, 1986, lastna opazovanja).
Čebelje pasme se razlikujejo v plesni govorici. Razlike so v sporočanju o oddaljenosti paše od panja, pri katerem čebele plešejo krožni in osmični ples. Ples naše kranjske pasme Apis mellifera carni-ca je izjemen. Kranjska čebela kroži skoraj še pri 20 m oddaljeni paši. Vse ostale pasme A. mellifera imajo nižjo mejo - nemška 1 5 m, italijanska 7 m, egiptovska pa že pri
2,5	m (R. Boch, 1 957). Se ena posebnost je. Kranjska čebela ima prehod od krožnega k zibajočemu plesu preko položene osmice. Ostale pasme pa preko srpastega lesa (slika 2, K. von Frisch, 1965). e očitnejše so razlike med vrstami rodu Apis sp. Apis cerana - indijska čebela živi ravno tako v panju in na večjih vertikalnih satih. Plesna dogajanja so podobna kot pri A.'Tnellifera. A. forea - pritlikava čebela -in A. dorsata - orjaška čebela - usmerjata ples naravnost na smer sonca. Plešeta nad gnezdom na vrhu satja na bolj ali manj ravnem delu. Obe vrsti gnezdita na prostem. A. florea ima nekaj satičkov, A. dorsata pa le en sat. V zibajočem delu zibata zadek gor in dol. Ti dve vrsti sledita plesu s pomočjo oči (W. F. Towne, 1 985).
V	oblačnem vremenu čebela ne more ugotoviti smeri sonca neposredno ali po polarizacijskem vzorcu neba. Pomaga si z orientirji v okolju in z občutkom za čas (K. von Frisch, 1965). Pri prikazovanju smeri paše plesalka upošteva zadnjo stopnjo spreminjanja sončne smeri (J. L. Gould, 1980, J. L. Gould idr., 1985). Naravnost na smer sonca usm eri ples plesalka na vodoravno položenem satu. Če plesalka na vodoravno položenem satu ne vidi sonca, ji zadostuje del jasnega neba, da določi položaj sonca. Polarizacijski vzorec neba čebela primerja s svojim notranjim vzorcem neba (S. Rossel in R. Weh-ner, 1 984, R. Wehner in S. Rossel, 1 985). Enak učinek lahko dosežemo tudi z barvnim vzorcem neba kot posledico polarizacije svetlobe (H. W. van der Glas, 1980). Če je sat položen vodoravno in čebelam onemogočimo gledanje neba, nekaj tednov ne bodo plesale ali pa bo ples zmeden.
SLIKA 2
Prehod od krožnega k zibajočemu plesu:
0000000000
o
- Zgoraj: prehod ležeče osmice pri kranjski čebeli;
- Spodaj: prehod preko srpastega plesa pri ostalih pasmah;
Nato začno čebele usmerjati ples na štiri glavne strani neba (J. Tomlinson idr.,
1980).
Na plesno govorico tudi v normalnih pogojih vpliva magnetizem. Značilno je dnevno odstopanje v plesnem kotu v skladu s spreminjanjem zemeljskega magnetnega
polja (Lindauer, 1 985,1 986). Odstopanje je različno pri različnem spektru svetlobe, pri kateri opazujemo. Največje je pri UV svetlobi (T. Leucht, 1984). Geofizikalni in astronomski pojavi služijo čebelam kot zunanja ura (M. Lindauer, 1985).
(nadaljevanje prihodnjič)
NAŠE IZKUŠNJE PRI PREPREČEVANJU ROJILNEGA RAZPOLOŽENJA S PRESTAVLJANJEM PANJA
D. in B. KORBAR
V	znani čebelarski literaturi* so opisani vzroki, ki vzpodbujajo čebele k rojenju. To so: graditev trotovskega sata, gradnja ma-tičnikov, premajhen prostor in razmerje med pokrito in nepokrito zalego.
Pri praktičnem delu, ko smo se otepali rojenja, smo ugotovili vzrok, ki vzpodbuja čebele k rojenju. Zdi se nam pomemben, saj s poznavanjem pravega vzroka lažje preprečimo nezaželene posledice.
Takole smo delali, ko smo s prestavljanjem panja poskušali reševati čebeljo družino pred rojenjem.
ABC
3 C. U L
		IM A		
		ROJ		
				
				
Slika 1
Čebelja družina v srednjem (B) od treh panjev sedi »NA ROJ«.
AC	B
i J	
N A	
ROJ	
	
	
PAŠNE ČEBELE SLIKA 2
PAŠNE ČEBELE
PRENEHA ROJILNO RAZPOLOŽENJE
Panj z družino, ki sedi na roj, prestavimo na 5 do 6 m oddaljeno stojišče. Pašne čebele iz panja v rojilnem razpoloženju se vletijo v oba sosednja panja. V dveh do treh dneh preideta obe družini v sosednjih
A	D	C
panjih ne glede na čas in starost matice v rojilno razpoloženje. V prestavljenem panju, iz katerega so izletele pašne čebele (B), pa je rojilno razpoloženje prenehalo.
3 1
PO KRMLJENJU	____
SE DRUŽINA NORMALNO RAZVIJA ---------
PAŠNE ČEBELE
NEOPRAŠEN
MATICA
SLIKA 3
V naslednji preureditvi je na mesto prestavljenega panja s čebeljo družino v rojilnem razpoloženju postavljen panj s čebeljo družino z neoprašeno matico.
V ta panj vletijo pašne čebele iz prestavljenega panja v rojilnem razpoloženju. Družina se je okrepila, pospešila oprašitev matice in čebele, ki bi drugače sedele, iz-rojile, so delovno izkoriščene. Prestavljeni panj izgubi pašne čebele, oslabi, zato ga moramo krmiti. Rojilno razpoloženje pre-
neha in družina se razvija normalno.
Pri prestavljanju panja z rojilno družino se je pokazalo, da čebeljo družino vzpodbudijo k rojenju pašne čebele. S pravilno usmeritvijo jih lahko v določenem času preusmerimo in koristno zaposlimo.
•»Sodobno čebelarstvo«, Avgust Bukovec in sodelavci, Ljubljana 1955, Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, strani 1 69-1 77. »Pčelarstvo«, Josip Belič in sodelavci, Zagreb 1979, Nakladni zavod znanja, stran 85.
Jezikovni kotiček
JEZIKOVNA KRAMLJANJA
NUŠA RADINJA
Že večkrat sem nameravala napisati čebelarjem nekaj besed o tem, kako naj pišejo svoje prispevke, da bo vsebina kar se da jasna, natančna in razumljiva. Večina sestavkov, objavljenih v Slovenskem čebelarju, se dotika strokovnih vprašanj o reji čebel, vzreji matic, o čebeljih boleznih, medo-vitih rastlinah itd. Torej je večina besedil strokovnih, glede na vsebino pa jih lahko razdelimo na praktično-strokovna in stro-kovno-znanstvena. Poleg teh besedil pa v časopisu najdemo še jubilejne članke, nekrologe, obvestila itd. Z vidika jezika je takšna razdelitev besedil zelo pomembna,
ker je važno, kako bomo posamezne zvrsti besedil jezikovno oblikovali.
Praktično-strokovna besedila so pisana poljudno, to so besedila, ki naj bi bila razumljiva čim širšemu krogu čebelarjev. Zato naj bi pisci teh besedil uporabljali predvsem domače strokovne izraze, npr. vzreja matic namesto proizvodnja matic, zdravljenje namesto tretiranje, zaščita namesto preventiva itd. Prav tako so za tovrstna besedila značilne nezapletene povedi z enim ali dvema odvisnikoma.
Kadar pa se srečamo s strokovno-znan-stvenim besedilom, bomo dopustili, da pi-
sec uporabi več tujih oz. prevzetih strokovnih izrazov, ker mu kot strokovnjaku določenega področja prepuščamo svobodno izbiro med prevzetim ali domačim terminom. V ‘strokovnem časopisu, kot je Slovenski čebeler, objavljajo svoja strokovna, znanstvena dognanja in spoznanja seveda tudi znanstveniki. Velikokrat se zgodi, da strokovnjak oz. znanstvenik meni, da je prevzeti strokovni izraz bolj natančen, bolj enopomenski kot pa domači. V tem primerih moramo dopustiti, da se strokovnjaki posameznih področij dogovorijo z jezikoslovci, katere prevzete strokovne izraze bodo nadomestili z domačimi, katerih pa ne. Pri tem je seveda pomembno, kateri strokovni izrazi so bili sprejeti, kateri pa ne, katere uporablja večina strokovnjakov določenega področja, katerih pa ne. Edino, karje pri njihovi izbiri važno, je, da mora biti strokovni izraz enopomenski, tako da v nobenem primeru ne more priti do dvoumja. Zato bomo v strokovno-znanstvenih besedilih srečevali zelo veliko število prevzetih (nedom ačih) besed in besednih zvez. Za ta besedila;so značilne tudi zapletene povedi, tj. takšne z velikim številom odvisnikov.
Zato ne bodimo preveč zaverovani v »domačnost jezika«, saj nas kakršnakoli zaprtost vodi le v zaostalost, osamljenost, v geto. Tega pa si vsekakor ne želimo. Tako kot smo na področju čebelarstva odprti do novih spoznanj in dognanj, moramo biti odprti tudi za nov način izražanja v tej stroki. Če so namreč stroji nadomestili ročno delo, tovarne pa obrtne delavnice, če se je začela množična proizvodnja najrazličnejših proizvodov (izdelkov) za široko potrošnjo, se je verjetno podobno zgodilo tudi v čebelarstvu. Ko so namreč začeli organizirano in načrtno pridobivati in odkupovati čebelje pridelke, ko so začeli pod posebnimi higienskimi pogoji in strojno točiti med v posebne steklene kozarce in ga prodajati preko trgovske mreže, ko so začeli organizirano prodajati tudi številne druge čebelje pridelke, ko se je torej čebelarstvo tudi tehnološko približalo industriji, tedaj smo začeli uporabljati tudi izraze, kot so: proizvodnja matičnega mlečka, čebelji proizvodi, proizvodnja matic, tehnologija čebelarjenja ipd. Podobno se je zgodilo npr. tudi v mlekarstvu, vinarstvu in še kje. Tako na primer govorimo o proizvodnji vina (glej Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, Ljubljana 1985).
Marsikdo se spotika ob te izraze, priznati moram, da pretiravanje z njimi moti tudi mene. Vendar pa zato ne smemo biti čistuni in iz jezika odstraniti vse, kar se nam ne zdi primerno, češ, saj imamo tako lepe domače besede. Na srečo se jezik spreminja ne glede na to, kaj misli posameznik. Uveljavi tisto, kar je pomensko ustreznejše. Vedeti pač moramo, da je jezik živ organizem, da se neprestano spreminja, dopolnjuje in bogati. Prav zato redko pišemo ali govorimo o napačni rabi posamezne besede, ampak predvsem o neustrezni rabi. Za napačno pa štejemo vse tisto, kar ni v skladu z normo slovenskega knjižnega jezika, ki je natančno popisan v slovnicah. Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v pravopisu.
Naj navedem še nekaj primerov:
Čebelarji ste se dogovorili, da boste namesto pojma okvir uporabljali pojem satnik, ker očitno natančneje poimenuje del panja, okvirov pa poznamo več vrst, npr. okvir za očala, okvir za sliko itd. Zato bi seveda morali biti čebelarji pri rabi termina satnik dosledni, ker izraz okvir očitno ne ustreza.
Nasprotno pa čebeljo bolezen, ki uničuje številna čebelarstva na Slovenskem in v svetu, imenujemo varooza in ne varoza, ker je beseda nastala iz imena zajedavca Varoa jacobsoni, ki to bolezen povzroča. Iz tega imena smo namreč vzeli besedotvorno podstavo varo- (-a je pripona in smo jo pri tvorjenju nove besede odvzeli), tej podstavi pa smo dodali pripono -oza, ki označuje neko patološko, bolezensko stanje. Podobno na primer še tromboza, skleroza, skolioza. Ko strnemo besedotvorno podstavo z novo pripono (varo-+-oza), dobimo varooza. Ob tem naj opozorim še na dejstvo, da smo Slovenci že v protestantski dobi sprejeli t i. etimološko načeld zapisovanja besed, to pa pomeni, da pišemo besede po izvoru, ne pa po izgovorjavi. Pisava varoza je torej v tem primeru napačna.
Pogosto je napačno rabljen tudi pridevnik medonosen, npr. v besedni zvezi me-donosne rastline. Razločevati moramo namreč pomen pridevnikov medonosen in medovit. Pridevnik medonosen je zloženka, katere skladenjska podstava je »ta, ki nosi med«. Pripona -en na koncu pa izraža možnost, nagnjenost (tako še preno-
sen, dobičnonosen itd.). Pridevnik medovit je tvorjen iz samostalnika med in pripone -ovit, ki izraža obilnost. Na primer: medo-vite rastline, hribovita pokrajina, grozovit dogodek (v pomenu: rastline z obilo medu, pokrajina z »obilo« hribov, dogodek z obilo groze). Glej: dr. J. Toporišič: Slovenska slovnica, Maribor 1976, str. 149-1 53. Če torej ta dva pridevnika rabimo obrnjeno, npr. medonosne rastline, je raba seveda napačna.
Birokratizacija našega življenja, izgubljanje lastne identitete, prikrivanje pravih nosilcev dogajanj tudi v nepolitičnem jeziku pušča velike posledice. Tako pisci pogosto uporabljajo neosebno obliko glagola (npr.: se pridobi, se usposobi namesto bodo pridobili, bodo usposobili) ali pa trpni glagolski način namesto tvornega (npr.: je bilo dogovorjeno namesto dogovorili so se), čeprav za to pravzaprav nimajo pravega vzroka. Tvorbe s »se« namreč lahko uporabljamo le pri tistih glagolskih dejanjih, kjer nosilec dejanja ni znan ali pa ga sploh ni, npr. bliska se, oz. pri tistih, katerih dejanje se nanaša na osebek, npr. umivam se (v pomenu sebe). Že dolgo jezikoslovci
-	lektorji in učitelji - preganjamo tvorbe tipa »Išče se Urša Plut«, a je na žalost naš uspeh pri tem pičel, saj očitno nekaterim odgovarja, da svoje delovanje prikrivajo pod navidez neosebno, posplošeno in dvoumno obliko. Tu pa smo že pri povezanosti jezika s politiko in družbenim življenjem nasploh. Trpnik lahko uporabimo, kadar hočemo zamolčati nosilca dejanja ali pa le-tega ne poznamo, npr.: Pralni stroj je
kupljen (od kupca). Sicer pa se v slovenskem jeziku raje izogibajmo rabi trpnika in tisto, kar mislimo, povejmo brez ovinkarjenja.
Navedla sem samo nekaj najbolj pogostih in najbolj »vnebovpijočih« pomanjkljivosti, ki jih srečujem pri svojem delu. Da ne omenjam takšnih malenkosti, kot sta npr. poprečen in Apimondija (pišemo ju seveda: povprečen in Apimondial). Mnogokrat se zgrozim ob slabem jezikovnem znanju piscev. Kaj storiti? Vzeti v roke Toporišiče-vo Slovensko slovnico, Slovar slovenskega knjižnega jezika, dobro knjigo, vsekakor pa brati, brati in se stemučiti! Skrbzajezik je skrb vseh Slovenčevi
Ob koncu pa pisce še prosim, naj se držijo naslednjih tehničnih navodil za pripravo rokopisa oz. tipkopisa:
1. Rokopis naj bo pisan samo na eno stran lista DIN A 4 formata.
2. Razmik med vrsticami naj bo vsaj eno vrstico (dva zobca), bolje je, če je dve vrstici oz. štiri zobce.
3. Stran naj obsega največ 30 vrstic.
4. Strani naj bodo označene z zaporednimi številkami, levi rob naj bo širok
2,5	cm (ali 10 znakov).
5. Nov odstavek označujeta večji razmik (tri ali štiri vrstice) in umik (pet znakov).
Ker je v besedilih običajno veliko popravkov, zaradi stisnjenih vrstic pa popravki ne morejo biti razločni in jasni, pisce prosim, da upoštevajo zgornja navodila.
O	oblikovanosti besedil pa morda še kdaj drugič.
Iz društvenega življenja
OBVESTILO
O	NADOMESTILU ZA NAKUP ČEBELJIH MATIC IZ REGISTRIRANIH VZREJEVALIŠČ V
LETU 1988
Na pobudo Zveze čebelarskih društev Slovenije in Kmetijskega inštituta Slovenije je republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravil predlog o nadomestilu za nakup selekcioniranih čebeljih matic iz registriranih vzrejevališč matic. Predlog o nadomestilu za nakup je bil sprejet na republiški samoupravni inte-
resni skupnosti, s tem pa zagotovljena tudi finančna sredstva. Tako bodo letos prvič povrnili del stroškov za nakup matic.
Vsa društva in njihovi člani, ki bodo v letu 1988 kupili matice iz registriranih vzrejevališč, bodo za vsako kupljeno matico lahko uveljavili premijo v višini
4.000	din.
Z nadomestilom za nakup selekcioniranih matic iz registriranih in pregledanih vzrejevališč želimo spodbuditi vzrejo kakovostnih matic, obenem pa zavreti vzrejo v neregistriranih vzrejevališčih, v katerih obstaja nevarnost širjenja čebeljih kužnih bolezni.
Premije za matice bodo čebelarji uveljavljali prek njihovih čebelarskih društev. Vsak kupec matic bo ob nakupu prejel matice v matičnicah, na katerih bodo nalepljene posebne nalepke, ki jih bodo izdelali po naročilu Kmetijskega inštituta Slovenije in na katerih bo označena rodovniška številka matice. Premije bodo čebelarji uveljavljali tako, da bodo nalepke odstranili z matičnic in jih predložili vodstvu čebelarskega društva. Vodstva društev pa bodo vse člane-kupce matic vpisala na posebne obrazce, ki jih bodo prejela od Kmetijskega inštituta Slovenije. Na obrazce bodo vpisala vse potrebne podatke za uveljavljanje premij (ime, priimek, naslov kupca in število kupljenih matic) ter žiro
račun društva, kamor bodo nakazali skupen znesek premij za vse kupce - člane društva.
Vodstvo društva bo moralo spisek kupcev matic skupaj z nalepkami z rodovniškimi številkami matic poslati do 31.8. 1988 na KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE, Hacquetova 2, 61000 Ljubljana, z oznako PREMIJE ZA MATICE. Naslednji rok za uveljavljanje premij bo 30. 11. 1988. Čebelarje kupce matic prosimo, da čim prej posredujejo matične nalepke vodstvu društva, odgovorno osebo v društvu pa, da pravočasno pošlje seznam in nalepke na Kmetijski inštitut Slovenije. Čebelarji kupci matic morajo premijo prejeti v isti višini, kakor je odobrena na Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe Slovenije.
Komisija za priznavanje plemenišč čebeljih matic pri Republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ČEBELARJI CELJSKE OBČINE SO IMELI LETNO KONFERENCO
FRANC KOLENC
V	soboto, 27. 2. 1988, so se zbrali delegati Zveze čebelarskih družin občine Celje na svoji redni letni volilni konferenci, na kateri je izvršni odbor podal poročilo o delu za preteklo leto. Ugotovili so, da s težavo vzdržujejo stalež čebel, ki je ostalim vejam kmetijstva nujno potreben za opraševanje sadnega drevja in drugih žužkocvetnih rastlin. Zajedavec varoa je v celjski občini prisoten že več let in že pustoši v nekaterih čebelnjakih. Kolikor toliko se mu še uspešno upirajo. Zahvalili so se sisu za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Celje in drugim za finančno pomoč prf'kritju stroškov za dimna sredstva, s katerimi sistematsko zatirajo nevanega zajedavca. Zahvala velja še veterirnarski inšpekciji občine Celje za uspešno strokovno in drugo sodelovanje. Organizirali so več strokovnih predavanj in le z dobro organizacijo izobraževanja čebelarjev uspevajo zmanjševati okužbe in čebelariti z zajedavcem varoo in deloma spremenjenimi ekološkimi pogoji. Vsem čebelarjem so brezplačno in pravo-
časno preskrbeli dimna sredstva za zatiranje varoe ter jih naučili ta sredstva strokovno uporabljati. Varoo so primerjali s koloradskim hroščem, kije leta 1 946 okužil naše kraje, pa kmetje kljub temu pridelujejo krompir in le z določenimi agrotehničnimi ukrepi zmanjšujejo njegovo število.
Skrbijo tudi za čebelarski naraščaj, saj so čebelarji mentorji čebelarskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah. Trenutno vodijo enajst krožkov na območju občine Celje. Za čebelarski naraščaj ima posluh tudi Občinska izobraževalna skupnost Celje, ki deloma krije stroške za literaturo, učne knjige, diapozitive, lani pa je prispevala še za videokaseto s tremi poučnimi filmi o čebelah. Občinski izobraževalni skupnosti Celje se zahvaljujejo za finančno pomoč za izobraževanje čebelarjev.
Izvedli so tudi strokovno ekskurzijo na Gorenjsko in si med drugim ogledali čebelnjak znanega vzrejevalca tov. Jalna, ki se mu zahvaljujem za njegovo strokovno predavanje in prikaz vzreje matic.
Čebelarjem so regresirali 60 matic po
1.000	din in sklenili, da bo regres za leto 1988 2.000 din za matico.
Soglasno so sprejeli letni program dela Zveze čebelarskih družin občine Celje, po katerem bodo za vse čebelarje preskrbeli sredstva za zatiranje varoe in jih razdelili brezplačno, preskrbeli bodo učila za mentorje čebelarskih krožkov in zanje organizirali nekajurni tečaj. Avgusta bodo organi-
zirali strokovno ekskurzijo v Gornjo Radgono na veliki kmetijsko-živilski sejem ter spotoma še prestopili reko Muro in si ogledali obmejno avstrijsko mestece.
Letna konferenca je bila v znamenju proslavljanja 90. obletnice obstoja čebelarske organizacije. V ta namen so najboljšim čebelarjem podelili 12 odličij Antona Janše II. stopnje.
VESELI POMOČI OBČINSKEGA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
DRAGO PAPLER
Čebelarsko društvo Tržič ima 59 članov z več kot 1.100 čebeljimi družinami. Kot so povedali na minulem letnem občnem zboru društva, je bila lanskoletna dejavnost zelo pestra. Organiziranega nakupa sladkorja se zaradi težav pri raztovarjanju, skladiščenju in zbiranju denarja niso lotili že od leta 1 985. Ubrali pa so mocjoče bolj primerno pot. V diskont trgovino Živila Naklo namreč vsako leto dostavijo spisek članov društva in jim s tem omogočijo cenejši nakup sladkorja. Društveno opremo in inventar so kupili s pomočjo občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva. Čebelarji že pet let zapored dobivajo sredstva iz omenjenega sklada. Leta 1987 je ta finančna pomoč znašala 800 tisoč dinarjev. S temi sredstvi so kupili inventar, opremo in zdravila. Največ koristi jim nudijo parni topilniki za vosek, ki so jih porazdelili po področjih - Križe, Zvirče, Čadovje, Hudi Graben - in vsak član si topilnik lahko izposodi pri poverjenikih brez odškodnine. S tem omogočajo čebelarjem prekuhavanje voščin in pridobivanje čistega voska. Za vlivanje satnic pa imajo tržiški čebelarji več kot deset stiskalnic. Ker je postopek precej zahteven, ne pride v poštev, da bi imeli tudi društveno stiskalnico, ker bi jo prehitro pokvarili. Če bi se vsak sam učil, pa bi postala vprašljiva tudi kakovost. Zato smo se dogovorili, da je ta pripomoček stvar vsakega posameznika za individualno delo. Čebelarsko društvo Tržič ima štiri opazovalne postaje medenja, ki so v Podljubelju, Jelendolu, Lomu, ena pa še ni v uporabi. Pred dvema letoma so popisali vsa čebelarstva in vsa stojišča vrisali v pašni kataster. Poudarili pa so, da je
povprečna starost njihovih članov visoka, saj je večina upokojencev. Manjkajo jim torej predvsem mladi, ki bi prijeli za delo. Zato so si zadali nalogo, da bodo poskušali vključiti v društvo čimveč mladih, ki imajo veselje do dela s čebelami. Na regijskem posvetovanju konec lanskega leta v Kranju so bili tudi tržiški predstavniki seznanjeni z izredno kritičnim zdravstvenim stanjem na nekaterih področjih. Ker so hudo gnilobo odkrili tudi v Škofji Loki, soTržičani sklenili, da bodo dali na pregled vzorce iz posameznih čebelnjakov na območju občine. Vsi organizirani čebelarji so kupili priročnik Zdravstveno varstvo čebel, za ne-~ člane pa je kupilo priročnike društvo.
»Zaradi visokih cen za zdravila in preglede žaenkrat bolezni čebel zatiramo, ne pa zdravimo. Zatiramo predvsem varoozo, s fumagilinom pa v spomladanskem času preprečujemo nosemo. Ker je v interesu čebelarjev, da imamo čimbolj zdrave čebele, si moramo prizadevati za čimboljšo zdravstveno zaščito. Pri tem seveda računamo tudi na pomoč iz sklada za pospeševanji kmetijstva, ker čebele opravijo veliko koristnega dela tudi pri opraševanju. Zato drugod po svetu čebelarjem plačujejo odškodnino glede na število panjev, če pripeljejo svoje čebele na območje, kjer je potrebno opraševanje. Pri nas pa najraje vidimo čebelarje samo takrat, ko imajo malenkosten dohodek od medu, stroškov pa sploh nočemo videti,« je povedal Janez Ribnikar, predsednik Čebelarskega društva Tržič.
Posebno pozornost namenjajo tudi izobraževanju, saj so se udeležili raznih regijskih in republiških posvetovanj.
Osmrtnice
MATEVŽ RUTAR
Januarja 1988 smo se čebelami, prijatelji, sorodniki in krajani KS Knežak poslednjič poslovili od priljubljenega krajana in uglednega čebelarja Matevža Rutarja.
Njegova življenjska pot se je pričela v Zagorju na Zgornji Pivki leta 1 904.
Rad je pomagal z nasvetom in delom, mnogim čebelarjem je bil svetovalec in mentor. Njegove tovariške pomoči smo bili deležni vsi, ki smo se ob raznih težavah obračali nanj. Čebelarji je več kot 65 let. Pisal je svojevrstno in zanimivo kroniko čebelarjenja, vsekakor edino v okolici. V svojih zapiskih je 27 let podrobno spremljal vse pojave (vreme, moč družin, donos pridelkov na panj, vpliv bolezni itd.), ki so posredno ali neposredno vplivali na razvoj ali donos medu v čebeljem panju.
Za marljivo in nesebično delo ga je Zveza čebelarskih društev Slovenije odlikovala z odličjem Antona Janše I. in II. stopnje.
Čebelarji pa bomo pokojnega Matevža ohranili v trajnem spominu.
Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica
VAN JERAJ
Po kratki bolezni nas je januarja letos nenadoma zapustil najstarejši član našega društva Ivan Jeraj.
Rojen je bil leta 1 907. Že v mladih letih je ob trdem kmečkem delu vzljubil naravo in čebele.
Med drugo svetovno vojno je moral zapustiti svojo domačijo in čebele ter oditi v tuji svet, kamor so ga izselili. Ko se je po končani vojni vrnil domov, se je včlanil v ČD Sevnica in postavil čebelarstvu nove temelje. Več kot štirideset let je bil član UO, nikoli ni zamudil seje ali občnega zbora. Za njegovo delo so ga odlikovali z odličjem Antona Janše III. stopnje.
Dobrega in spoštovanega tovariša bomo vsi ohranili v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Sevnica
JOŽE MONETTI
Decembra 1987 smo se na pokopališču v Puščavi poslovilj od dolgoletnega člana Čebelarske družine Lovrenc na Pohorju Jožeta Monettija.
Rodil se je leta 1910. Čebelariti je začel že leta 1 927 in je čebe-laril vse do svoje smrti. Življenje je preživel-na majhni kmetiji na Činžatu, ves svoj prosti čas pa je posvetil čebelarjenju. Več let je bil tajnik in odbornik naše čebelarske družine. Za njegovo požrtvovalno delo za napredek čebelarstva in čebelarske organizacije je leta 1 969 prejel odličje Antona Janše III. stopnje.
Bil je žalosten, kajti dobro je vedel, da mu čebelje družine slabijo zaradi varoe, ki je obiskala njegov čebelnjak. Zelo rad je prebiral strokovno literaturo in Slovenskega čebelarja. Ko je odšel v bolnišnico, si je vzel s sabo tudi Čebelarja. Toda žal se iz bolnišnice ni več vrnil med šumeče pohorske gozdove in polja na svoj dom.
Vsi čebelarji ga bomo ohranili v spominu kot dobrega in poštenega čebelarja in prijatelja.
Čebelarska družina Lovrenc na Pohorju
ANTON KASJAK
Z žalostjo smo lovrenški čebelarji sprejeli vest, da je po hudi bolezni ob božiču
1	987 nehalo biti plemenito srce kmeta, čebelarja, lovca in velikega ljubitelja narave Antona Kasjaka.
Rodil se je 1 927. leta v Lovrencu na Pohorju. Kot kmečki sin je šel leta 1 939 v kmetijsko šolo v Maribor, da bi si pridobil potrebno znanje za poznejše kmetovanje. Tudi vojna vihra mu ni prizanesla. Po osvoboditvi je bil med ustanovitelji naše čebelarske družine. Ves čas je bil član upravnega odbora družine. Za svoje delo je že leta 1968 dobil čebelarsko priznanje in na občnem zboru leta 1987 še odličje Antona Janše III. stopnje.
Na Hojnikovi kmetiji bodo Čebele še naprej opraševale sadno drevje, zanje pa bo skrbela njegova žena Maksa.
Lovrenški čebelarji ga bomo ohranili v spominu kot dobrega in vestnega čebelarja.
Čebelarska družina Lovrenc na Pohorju
GVIDO KREVELJ
V	začetku avgusta, ko so njegove čebele obilno obletavale hojo v krimskih gozdovih, je zbolel in kar na hitro umrl.
Čebelarsko društvo Dolomiti je izgubilo dobrega člana in prijatelja, zato ga bomo ohranili v najlepšem spominu.
Čebelarsko društvo Dolomiti Polhov Gradec
Decembra 1987 je minilo 10 let, odkar smo sevniški 4 čebelarji izgubili zvestega člana, dolgoletnega tajnika in nazadnje predsednika nadzornega odbora Gvida Krevlja.
Pokojni Gvido se je rodil leta 1914 v obrtniški družini.
Med okupacijo se je vrnil domov v Sevnico, kjer je našel zaposlitev pri železnici in pričel tudi čebelariti. Bil je prvi povojni tajnik našega društva. Pokojnemu predsedniku Milostu je z vso vnemo pomagal obnoviti od vojne prizadeto čebelarstvo in društveno življenje. Čebelaril je s 1 6 AŽ panji vse do svoje prerane smrti.
Sevniški čebelarji se ga s hvaležnostjo spominjamo na vsakem občnem zboru.
Čebelarsko društvo Sevnica
VALENTIN VODNIK
; Avgusta 1987 smo se čebelarji Čebelarskega društva Dolomiti poslovili od našega dolgoletnega člana Valentina Vodnika.
Rodil se je leta 1912 v Podolnici pri Horjulu. Po končani osnovni šoli se je izučil za tesarja. Svoj poklic je opravljal vestno. Po vojni se je zaposlil na žagi v Kozarjah, kjer je delal kot delovodja do upokojitve leta 1967. Kot upokojenec pa ni držal križem rok, ampak si je kupil čebele in začel čebelariti. S svojim prizadevnim delom s čebelami je imel vidne uspehe, postal pa je tudi preva-ževalec širom Slovenije.
V	čebelarsko društvo Dolimiti se je včlanil leta 1979 in bil dober član. Rad se je udeleževal sestankov in predavanj.
JOŽE VRBOLE
Februarja 1988 je umrl član naše družine Jože Vrbole, rojen v Razborju pod Uršljo goro. Kar kmalu po vojni je prišel v Mežico in se je zaposlil pri rudniku Mežica, kjer se je tudi upokojil. Ker pa je ljubil naravo, se je v poznejši dobi lotil tudi čebelarstva. Bil je zelo delaven človek in tudi družini je rad priskočil na pomoč, kadar smo to rabili.
Bil je priljubljen krajan, kar se je izkazalo na njegovi zadnji poti.
Čebelarska družina Mežica
SLAVKO TRAJKOVSKI €
ALogaške čebelarje in prebi-valce Logatca je lansko # leto, ko je narava razsipniš-ko ponujala čebelam svoj najbogatejši dar in razvese-Ijevala slehernega čebelar
I	ja, pretresla žalostna vest, da je za vedno preminil naš neutrudni član Slavko Trajkovski.
Pokojni Slavko se je rodil 1943. leta na Ohridu in prišel leta 1966 kot starešina JLA v Logatec. Z lahkoto se je vživel v novo okolje, hkrati pa je ostal zvest sin svoje ožje domovine Makedonije. Hitro se je vključil v naše okolje, kjer je pognal korenine in si ustvaril tudi dom in družino. Zaradi hude bolezni se je moral predčasno upokojiti. Prav v bolezni se je uveljavil njegov neupogljiv značaj, saj nikoli ni tarnal, ampak se je bolezni zoperstavil z delom in do zadnjega upal, da jo bo premagal. V tem boju so mu veliko pomagale čebele,
kajti prav čebelarjenje se je ujemalo z njegovo osebno vrlino - tudi sam je bil delaven in natančen kot čebele. Redki so čebelarji, ki bi tako dobro poznali zakonitosti čebeljega življenja. Sledil je vsem novostim v čebelarstvu in sodil med najnaprednejše čebelarje. Prav zaradi izjemnih sposobnosti je opravljal tudi odgovorne funkcije v društvu. V preteklem mandatnem obdobju je bil tudi član nadzornega odbora pri Zvezi čebelarskih društev Slovenije.
Pokojnega Slavka bomo ohranili v trajnem spominu.
Čebelarsko društvo Logatec
FRANC TORKAR
Januarja letos smo pospremili na zadnjo pot našega najstarejšega čebelarja Franca Torkarja iz Koritne-ga pri Bledu.
Rodil se je leta 1907, v čebelarsko organizacijo pa se je vključil že v mladosti. Uspešno je če-belaril z 20 AŽ panji in za čebelarsko delo leta 1 978 prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Kot velik ljubitelj narave je ves prosti čas prebil s svojimi čebelami ali na lovu.
Čebelarsko društvo Stična
ALOJZ BRČAN
V	začetku leta 1988 smo se za vedno poslovili od našega dolgoletnega člana Alojza Brčana. Rodil se je leta 1911 v Zgornji Dragi pri Višnji gori. Cebelariti je začel s kranjiči, pozneje pa je čebelaril tudi z AŽ panji. Bil je dober čebelar, zgled za mlajše, in društveni zastavonoša.
Za uspešno delo je bil odlikovan z odličjem Antona Janše III. stopnje. Člani društva ga bomo ohranili v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Stična
JOŽE STARIKA
Sredi leta 1 987 nasje za vedno zapustil Jože Starika. Rodil se je leta 1 908 v Semiču. Služboval je v več krajih, njegovo zadnje delovno mesto je bilo v Ivančni Gorici, kjer si je tudi ustvaril svoj dom. Bil je dober čebelar in prevažalec, čebelaril pa je z okoli 20 AŽ panji. S svojimi nasveti je sodeloval v društvu in bil odlikovan z odličjem Antona Janše III. stopnje.
Vzornega čebelarja in tovariša bomo ohranili v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Stična
Prodam 4 nizkonakladne panje z družinami, nekaj kranjičev in čebeljih družin na AŽ satih. Telefon (064) 76-188.
Ugodnp prodam 6 LR panjev z nakladama in vso ostalo čebelarsko opremo in orodjem. Telefon (0601) 21-302. Černe Drago, Trg Franca Fakina 21, Trbovlje.
ČEBELARJI, PRIDITE NA XI. SREČANJE MLADIH ČEBELARJEV, KI BO 14. MAJA 1988 V OŠ JOŽE KERENČIČ V GORNJI RADGONI
CENE MEDU NA TRŽNICI
Na Ljubljanski tržnici so se cene medu nekoliko dvignile. Tako je sortni med po 4.000-din, razen žajbljevega in ajdovca, ki sta po 4.200 - din.
Urednik
krka, tovarna zdravil n.sol.o.
novo mesto
KRKA
TOZD MARKETING SEKTOR VETERINA
KRKA V ČEBELARSTVU
ASCOMIZOL® - D
SREDSTVO ZA DEZINFEKCIJO Z DIMLJENJEM
delovnega prostora, praznih panjev, satov, čebelarskega orodja in pribora, posebno v čebelnjakih, ki so okuženi s povzročiteljem poapnele zalege.
KDAJ UPORABITI ASCOMIZOL® D?
- Uporabimo ga pri vsakem sumu na prisotnost povzročitelja poapnele zalege.
- Uporabimo ga tudi pred vsako ponovno uporabo satja ali opreme (naklade, satniki, osmukalniki itd.), ki je bila dalj časa v skladišču.
KMALU V KRKINI PALETI PROIZVODOV ZA ČEBELARJENJE:
ASCOMIZOL® - SET
To je kemoterapevtik za zdravljenje in preprečevanje poapnele zalege.
IZŠLA JE NOVA KNJIGA »ČEBELARSTVO IN EKONOMIKA ČEBELARJENJA«
V	samoizdaji je izšla knjiga »Čebelarstvo in ekonomika čebelarjenja«. Knjiga je napisana v srbohrvaškem jeziku, tiskana v latinici, ima 248 strani, opremljena je s številnimi fotografijami, slikami in skicami. Sestavljena je iz štirih delov, ki so razdeljeni na več poglavij. Prvi - splošni del govori o pogojih čebelarjenja pri nas, o investiranju v čebelnjak, opremi in inventarju, lokaciji čebelnjaka idr.
Večji del knjige govori o tehnologiji čebelarjenja. Na razumljiv in vsakomur dostopen način opisuje sodobno tehnologijo čebelarjenja v velikih in v malih čebelnjakih. V tem delu knjige je natančno obdelano delo s čebelami spomladi, priprava za glavno pašo in njeno izkoriščanje. Posebno mesto zavzemajo vzreja matic, njihova zamenjava in ohranjanje. Spoznamo tudi čebelarjenje z dvema maticama. Precej-šen-del knjige je posvečen pripravi čebeljih družin na zimo, v katerem je avtor opisal precej novosti, ki našim čebelarjem še niso znane. Opisan je tudi način pridobivanja cvetnega prahu, voska in matičnega mleč-
ka. Za naše čebelarje bo zelo zanimivo tudi poglavje o čebelarjenju na umetne roje, ki je kot t. i. paketno čebelarjenje opisano zelo podrobno.
Posebno poglavje je posvečeno higieni čebelarjenja. Vsa ta poglavja bi bila pravzaprav lahko vključena v poglavje o tehnologiji čebelarjenja, vendar sem jih zaradi posebnega pomena opisal v samostojnih poglavjih.
V	četrtem delu knjige pa sem obdelal ekonomiko čebelarjenja. Cilj tega poglavja je seznaniti čebelarje, pod kakšnimi pogoji je čebelarjenje donosno in kdaj ekonomsko ni zanimivo. Poudariti pa moram, da je celotna vsebina knjige namenjena povečanju produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti čebelarjenja.
Recenzenta knjige sta prof. dr. Jovan Kulinčevič in prof. Jovan Babovič, predgovor pa je napisal dr. Luka Kolarevič.
Knjigo lahko naročite pri avtorju na naslovu: Branko Relič, St. Paunoviča 5, 22000 Sremska Mitroviča, telefon: 022/227-648.
Časopis izhaja vsakega 1. v mesecu.
Izdaja ga Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva c. 3, 61000 Ljubljana Telefon: (061) 210-992
Izdajateljski svet: Andrej Petelin, predsednik; člani: inž. Alojz Podjavoršek, Janez prof. Mihelič, inž. Jože Babnik, Lojze Kastelic, Boris Slavec, Marjana Hönigsfeld, dr. Jože Korošec Uredniški odbor: prof. Janez Mihelič, Jože Babnik, Lojze Kastelic, Martin Mencej, Franc Javornik, Franček Šivic, Boris Slavec,
Odgovorni urednik: inž. Jože Babnik Glavni urednik: prof. Janez Mihelič Lektorica: prof. Nuša Radinja
Glavni in odgovorni urednik Biltena hp Medex - Boris Slavec Letna naročnina za nečlane 18.000 din, za tujino 13 USA dolarjev.
Cena za posamezno številko je 1.600 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo.
Reklamni oglasi: cela stran - 240.000 din, pol strani 140.000 din, četrt strani 70.000 din. Popusti za 3- do 5-kratno objavo 10 odstotkov, za 6- do 10-kratno objavo 20 odstotkov, za celoletno objavo 30 odstotkov, za zadnjo stran ovitka ni popusta. Splošni oglasi: beseda 420 din. Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu. Za vsako naslednjo besedo plačajo po veljavnem ceniku 420 din. Članarina znaša 12.000 din, s članarino je plačan tudi Slovenski čebelar.
Št. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-678-48636 Devizni račun št. 50100-620-107-010-30960-943
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421 -1/74 je časopis oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
Tisk: Tiskarna KURIR, Ljubljana Rokopisov ne vračamo.
MALI OGLASI
Prodam 1 1 AŽ panjev desetsatarjev. Informacije po telefonu (065) 66-107.
Prodam sedem čebeljih družin (4 AŽ in 3 LR) s panji ali na satju. Telefon (063) 840-041 od 18. do 21. ure.
Ugodno prodam čebelje družine na AŽ satju. Telefon (069) 21-964.
Prodam 60 družin na AŽ satju. Telefon (062) 81 1-460 - popoldan.
Prodam stiskalnico za izdelavo AŽ satnic in 1 5 naseljenih AZ panjev. Telefon (068) 82-203.
Prodam 1 0 čebeljih družin na AŽ satju. Telefon (064) 83-870. Tone Razinger, Ilirska
3,	Jesenice.
Prodam deset rabljenih AŽ panjev. Telefon (061) 789-422.
Prodam čebele na AŽ satju ali s panji. Telefon (061) 455-850 - popoldan.
Prodam 20 čebeljih družin na AZ satju z odbranimi označenimi maticami. Telefon (061) 751-282.
Prodamo večje število novih AŽ panjev-desetsatnih. Cena za komad je 95.1 32.- din. Cena je garantirana do 15.5.1 988. Čebelama Celje, Zidanškova 3, 63000 Celje. Telefon (063) 25-798.
Prodam čebelje družine na AŽ satju. Telefon (069) 48-193.
Prodam kamion borgward za prevoz 36 AŽ panjev. Motorje mercedes 220, vozen z B kategorijo. Telefon (062) 851-512.
Prodajam roje ali čebelje družine na LR satih. Telefon (022) 212-1 30 do 8. in po 20. uri.
Prodam deset naseljenih nakladnih panjev tipa Zander. V maju in juniju prodam roje (paketne čebele). Drago Korbar, Kočna 16, 64274 Blejska Dobrava.
Prodam 40 čebeljih družin na 7 AŽ satih. Bogdan Kocjančič, Gradnikova 7, Koper, Telefon (065) 58-386 po 16. uri.
Prodam 30 čebeljih družin z AŽ panji ali brez. Čeele so zdrave in pregledane. Telefon (068) 20-502.
Prodam 1 5 naseljenih AŽ panjev devetsatarjev in 50 plemenilčkov petsatarjev. Čok, Stjenkova 26, Šempeter pri Gorici. Telefon (065) 31 -061.
Prodam prikolico za avto s 30 praznimi AŽ panji. Lahko tudi zamenjava za čebele. Slavko Judež, Prvomajska 1 5, Šentjernej.
Posode za med 3, 5 in 10 kilogramske ter skrinjo za 90 LR satov prodam. Telefon (061) 573-608.
Prodam 1 5 družin na AŽ satju v maju. Anton Šetina, Zbilje 55, Medvode.
Prodam TAM 5000 generalno obnovljen letnik 72, kesonar s cerado. Telefon (061) 876-001 popoldan.
Prodam avto za prevoz 20 AŽ panjev desetsatarjev. Franc Homar, Spodnje Gameljne 69, Šmartno pod Šmarno goro 61211.
Prodam čebele na AŽ satju s panji ali brez. Telefon (064) 74-727.
Prodam montažni čebelnjak 5 x 3 m za 30 AŽ panjev in 1 0 panjev devetsatarjev, od tega 7 naseljenih. Telefon (068) 76-221 popoldan.
Prodam 1 6 naseljenih AŽ panjev in dva prašilčka ter šest praznih AŽ panjev in tri pra-šilčke. Ivan Laura, Trg svobode 4, 65222 Kobarid, Telefon (065) 85-274.
Prodam 10 naseljenih AŽ panjev. Družine so močne in zdrave. Miro Curk, Dela Vali 10, Koper.
Prodam 30 čebeljih družin v AŽ panjih s čebelnjakom in čebelarskim orodjem. Bojan Žinko, Kvedrova 4, Ptuj. Telefon (062) 775-855.
ČEBELARJI POZOR! Izšla je knjiga »Pčelarstvo i ekonomika pčelarenja«. Knjigo lahko naročite na naslov avtorja: Branko Relič, Stanka Paunoviča 5, 2200 SREMSKA MITROVIČA. Cena knjige je 7.000 din in stroški poštnine. Knjigo vam bomo poslali po pošti s povzetjem.