236. številka. Ljubljana, petek 16. oktobra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI Uhaja vsak dan, izvzenmi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prpjeman, za avatro-operske dežele %k celo loto 16 gold., za pol leta 8 gol \ ih čotrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 Kuld. 30 kr., za en BMtM I gold. 10 kr. Za pošiljanju na dom se računa 10 kraje, za uu-uec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ln za dijake voija znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold, 50 kr.. po pošti predem as z:i e<>trt lota 3 frld. — Za oznanila m pladnje od četiri-atopno petit-vrste 6 kr., če ae oznanit«) enkrat tiska, 5 kr. ce se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ao izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra vniSf vo, na katero raj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ndmirnstrativiio reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Minister Stremajer v Ljubljani. Pri zadnji svečanosti odpiranja nove realke v Ljubljani smo z zudostenjeni videli, da ho ljubljanski župan, predseduik hranilnice in celo šolski nadzornik, kateri vsi spadajo k politično nam protivni stranki, toliko takta imeli, da so v svojih govoril) pri stvari ostali in Slovencev ne žalili. Le minister Stremajer je politikoval po svoje. Rekel je mej mnogimi frazami tudi besede sledečo smisli: nTa učilni zavod je imi zavod, a nemški ne, da bi ger- ma niz i ral, kakor se nam očita, ampak da bi temu (slovenskemu) narodu pot odprl izven ozke njegove domovino. Boj mej na tt di v Avstriji še no bode kmalu končan, vendar učilnico bodo za to skibele, da se pride do miru in do časa, ko so bodo narodi borili mej soboj v kulturnem boji miiu in ko ne bode preganjanj." Ko jo „nemškt" značaj te učiln-cc prvič izgovoril, rekel je besedo „deut.sch" bolj liho, pazno, naglo, kakor da bi mu vest rekla, da uij prav, na tem mestu to izpovc-davati, ne svoje nemške narodnosti to v neueniški deželi siliti v površje; potem je pa nekako korajžo dobil ia nekako stiastno ognjeno zaupil : ,.die lehraustalt ist eine dcutsche" itd. Tu smo prav pravega .Stremayra videli. Kakor mu njegovi volilci in uemško-nacijo-nalci očitajo, da ima v konfesionalnih vprašanjih zmirom Jauusov obraz, ki na eni strani škili z ultramontaui in ljubkuje Uia-brukake jezuite, na diugi pak v državnem zboru strašno energijo proti hierarhiji obeta, — ravno tako tu v slovansko-uar< duem vprašanji po eni strani nep itrebno poudarja nemštvo, po drugi pa trdi, da ueče gcrrua-nizirati. Pregovori nijso brez ujeiu zmiiom resnični. Akoprem je namreč resnica, da vsled izreka „ars non habet osorem nisi iguo-rautcmu naši štiri ia mladi bi.«.kruti slovenščino črte, ker je ne znajo pisati ter so torej za Bloveusko uradovanje nezmožni iu se mu le zarad tega tako strastno upirajo, — vendar so nekateri možje naši hudi pro-tivuiki, ki poznajo uaše razmere. Ne smemo jih dalje opisovati. Mej te pa spada minister Streniayr. On zna baje celo nekoliko slovensko. Iu vendar nam vsi štajerski deželni poslanci vedno pravijo, da ga ni j moža, ki bi osobno bolj mrzil vse kar je „vvindiseb", nego ta Stremayr. Jasno tedaj, da pod njegovim naučnim miuisterstvom ne bomo nikoli nič dosegli, — kar zahtevamo glede narodne ravnopravnosti slovenskega naroda. Toliko o njem. Zdaj pa njegove besede! „Mi nećemo geruianizirati." To se pravi, kažejo nam noč pa pravijo, da ni j črna. Slovenščina mej Slovenci niti za vse obligatna nij, pa pravijo, da nij nobene germanizacije ! Zaslužni slovenski profesorji služb v naši slovenski domovini ne dobodo, nego germanski, in to nij germanizacija! Ničeva je fraza, da mora zavod zaradi tega Čisto nemšk biti, da more Slovenec iz domovine ven na Nenuko. Saj nij živ krst za to, da se nemščina temeljito ne uči, nego vsi smo za učenje nemščine. Da se pa poleg tega zanemarja slovenščina tako grdo, da se v sredi slovenskega naroda poudarja nemštvo s tako eneržjo, kakor ja to St:c-mayr storil, — to razumemo kam meri in to mora vsacega Slovenca žaliti, kateri SVOJO slovensko mater ljubi zato ker je slovenska, kakor ljubi pošten l,emcc svojo zat> ker je njegova, in kakor jc v Mik Nemec zaničevanja vreden ako zataji svoj rod na pr. angleščini na ljubo, ki je vendar tudi veliko bolj razširjena nego u« mštiua. Pa naj bode za zdaj kakor mora. Toliko smo uže vendar dosegli, da si protivnik! naši no upajo naravnost povedati, da nas bot^ germanisirati nego da ta namen tajc. Naša občna skrb bodi, da ga tudi dosegli ne bodo. Na dajmo se: premotiti nikacomu jezuitizum, ki drugače govori in drugače dela. Deželni zbori. Deželni zbor štajerski. Iz Gradca, 14. okt. [izv. dopis.J Seidl interpeluje vlado zarad „zaue-marjenja" (!) nemškegs jezika v slovenskih in slovensko nemških ljudskih šolah. Človek se more čuditi predrznosti, s katero „kamniški strah" kopiči v svoji interpelaciji debele laži in zvijače. Mej drugim pravi, da slovenski kmetje želu in zahtevajo, na} se slovenski jezik popolnem iztrebi is ljudsko šole iu so vse skozi le nemščina uvede. To prebrani interpelaciji pravi do-želni glavar, da se n e s p o d o b i, po tem načinu odgovarjati na interpelacijo, katera se je v prejšnji seji stavila (od dr. Domin-k u š a), kajti odgovai jati na interpelacije ima vladni zastopnik, če se je vprašanje do vlade stavilo, ne pa kd<> diiigi. Seidl je zasluženo zaušnico dobil. Finančni odbor nadaljuje svoja poročila. Za šolo za podkovauje kouj znašajo potrebščine 8G04 gld. (ravnatelj 1200 gld., asistent 700 gld., učitelj 315 gold.). Pokritje kaže 5170 gld. Računski sklep za leto 1873 se odobri. Dohodki so znašali leta 1878 4 milijone 752.15G gld. stroški 4 milijone 573.2GG gld.; v deželni blagajnici jc bilo koncem leta 1S73 178.8'JO gld. V poslednji 17. seji 14. oktobra odgovarja namestil k Kiibek na razne iute; pela-cije. Na vprašanje g, S nI deri 18 a z..rad reguliranja Save, pravi Kiibek, da se bodo dela nadaljevala na podlagi uže izdelanega operata. — Glede nastavi jenja okrajnega zdravnika v Brežicah ne more vlada odločno odgovoriti, ker dotične razprave še nijs*. dog-aane. — Na vprašanje Seidlovo zarad stolne takse odgovarja namestnik, da je vlada začela preiskavati, kakšne stole so na Štajerskem navadne, da pa dosdaj še nij mogoče predložiti post/.vo, s katero bi se uredile stolac takse. Na dr. D o mi nk uš e v o interpelacijo od-i,o\ rja Kiibek, di se je dutičui šolski nvČit predložil okrajnim učiteljskim konfeiencijam. Tudi so se krajni šolski sveli vprašali, uaj izrečejo svoje mnenje zarad učnega jezika, da se potem z ozirom.na odločbe Šolske po-stave od okrajnih šolskih svetov učni jezik odločuje. Scer pa bode vlada skrbi da se vslcd poduka nemškega jezika splošni Šolski namen ne zanemarja i u se šolska postava ne prelomi. S tem, pravi Kiibek, je tutli odgovorjeno na Seidlovo interpelacijo. Potem je bilo posvetovanje o napra...' živino-zdravniško šila v Gradoi. Deželni zbor sklene, da naj stopi deželni odbor v dogovor z vlado, da se na državne stroške napravi živino -zdravniška šola, dežela pa je pripravljena po svojih močeh tako šolo podpirati. Fmačni odbor poroča o proračunu deželnih foudov za 1. 1875. Vse potrebščini znašajo 3 milijone 405.537 gld., pokritje 1 milijon 600.516 gld. Ostane tedaj nepokritih 1 milijon 805.0U 1 gld. Da se pokrije ta svota, naloži se 38 n/0 deželne priklade na vse direktne davke. Teh 38 °/0 bode znašalo 1 milijon 786.656 gld. ; torej ostane delicit 08.405 gold., ki se bodo pokrili iz kapnik ostankov in onih zneskov, katero ima vlada za tehniko vrniti. Dalje se rešijo razni predlogi. Z-irad naprave umetnih v i n sklene deželui zbor da se uaj vlada pozivlje: 1. d* študira vprašanje, kako bi se vimka produkcija varovala proti napravi umetnih vin iu stori postavno predlogo v državnem zboru iu 2. da uže z laj nadzoruje napravo umetnih vin iu knzuiije primešauje zdravju škodljivih reči k naravnim in umetnim vinom. Zarad trs ne uši uasvetuje odbor, da se uaj vlada naprosi, da zabranjuje uvažanje in razširjanje trsnih sadežev iz Francoskega in Klosterneuburga in da se strogo nadzorujejo trsne šole in vinogradi z oziroui na trsne uši. Dr. Vošnjak predloži, da se ne samo iz Francoskega, ampak iz vseh dežel ki so na lamu zaradi te bolesni uvažanje triov sabrani. Predlog je bil sprejet. Glede na spremembo deželnega reda in deželnega volilnega reda se naloži deželnemu zbora, da stavi svoje nasvete vsakakn pred koncem sedanje dobe deželnih zborov. Dr. Vošnjak Želi, da deželni odbor nže v piihodnji sesiji predloži te premembe ter graje, da se to nij nže letos zgodilo. Bati se je, da se stvar v poslednji sesiji prenagli in se stvari postava, ki ne bede zadovoljila zahtevam pravice in enakopravnosti i. t. d. Končno se razne prošnje rešijo in se sklene štajerski deželni zbor. Politični razgled. V Izubijani 15. oktobra. ft Inrlaveki naznanjajo v svojih „Narodnih Listih", da bodo svoje kandidate za državni zbor postavili. (Se je zgodilo.) V češkem zboru je pri priliki debate o politehniki Trojan rekel Nemcem: „Z vami so hočemo tu v deželnem zbora pobotati, ne pa v državnem zboru z drugimi, ki bi nas majorizirali.u Tirolski zbor je sklenil 20.000 gld. za učitelje razdeliti, in je sklenen bil. V it mtt.fkem saboru so zavrgli določbo v novem kazenskem redu, ki določuje, da bi o političnih pregrehah sodila porot* niška sodba. To se nam čudno zdi. Dokler je poštena narodna vlada na krmila, je ta konservatizem uže prav, a kaj ko bi črez noč zopet magjari vlado dobili? Zakaj si za ta slučaj narodnjaki zakonikih trdnjav ne zidajo ko morejo? Vsiuisjc dri»iT4k. Mtttskn velika kneginja Marija je v Parizu bila navzočna v gledališči, kjer ho je igralo na korist Klsas-Lotaringov, in veliki knez Konstantin je v ta namen daroval 10.000 frankov. To se smatra kot ruska demonstracija proti Nemcem. Iz Hitim se poroča, da je parobrod „0reneqne" zapustil Civita Vecchia in brodil t Toulon. — Dug f ancosk parobrod „Kle-ber" bode Btal v Korziki, vedno pripravljen prepeljati papeža iz K ma, Če bi hotel kam proč iti. K ' m s k i papež je nekim ženskam, ki so mu adreso iz očile politikoval in rekel, da katoličanje ne morejo biti poslanci v zboru, ki v Rimu zboruje. O f ituiii o i 'vnt nemškem škandalu zdaj „Vossische Ztg." poroča, da sta bila Bismarck in Arnim do nuja 1872 prav dobra prijatelja. Potem pak so se in'rig© mej njima začele. Dopisi. I Z l»Ol4kll.j<*li4'£lt 10. Okt. [IZV. dop.j Slava in čast dr. Zamiku vrlemu našemu poslancu brambovon slovenske narodnosti. Čudno je pri nas v Avstriji res, da smejo svojeglavuo zatirati narode, ne spadajoče mej želodove Nemce. Slovan je bil uže mogočen steber avstrijskega orla in je gotovo tudi še sedaj, — a njega ne izpoz najo. Poslanec g. Hočevar baje zida poslopje za šolo, kar mi veselo pozdravljamo. Ali ne moremo si kaj, da bi ne povedali, kako se res slovenski možje in ž njimi celi slovenski narod za nos vodi. V Krškem je bilo glasovanje, kje naj se zida in ustanovi štirirazredna šola. Glasovali so in večina glasov je bila za Mokro- nog; tu bi imela šola biti. Ali kmetski volilci glasujejo, grof K. pa obrača. Hočevar zida Solo na lastne stroške, ali kaj je mar to vladi. Njena dolžnost je, da stori potrebno, da se napravi tam, kjer je bila večina in vendar zdaj nij slaha ne daha. ('emu je bila volitev, čemu trosite denar iz blagajne, ako glasovi dotičnih mož nič ne veljajo. Žalostno res, da ima en okrajni glavar več veljave, nego zbrani možje celega glavarstva. Mi svetujemo možem, ki so takrat glasovali, da naj povprašajo, kako je sć stvarjo. Tudi mokronoški občinski zastop, združen se trebelskim, št. rnperskim, št. janžkim in sv. trojiškim itd. bi lehko povzdignili svoje glase, za tako važno, a pravično stvar. Trgatev je pri na« po večjem končana in mošt je tak, da ga par čašic zavžitega nže ne more vsak nesti, močan. Harantija s črešpljami je bila nekaj dnij prav živahna, cena jim je bila od 8 —11 gold. in tudi še črez. — Mošta je po nekaterih krajih trikrat menj, nego vlani, kajti mraz, — ta ga je nam pofulil marsikatero kupico. — Na Dolenjskem je zdaj prijetno, zdaj smo vsi prijatelji, ker imamo dobro kapljico, — a proti pomladi bode zopet drugače, ker ne bode ni pijače ni druzega življenja. V vinogradih je sedaj gandium ! Kostanj pečemo, kadar prešamo, ogenj kurimo iu tolste polhe použivamo, če jih dobimo; vse to pa zalijemo z moStom, ki je res dobra roba. Na Vaše zdravje ga hočem pol buče. (Uže velja! Uredn.). Iz Vtartiž«! iiiii 10. okt. |Izv. dop J Živinska kuga tukaj strašno razsaja. Blizu 500 glav je ali uže poginilo ali se moglo uničiti. Pri vsakem hramu kjer je kuga, nabita je zunaj na plotu mala deska. Zalibog da ne najdeš niti treh hramov drug za dru giro, posebno v predmestnih ulicah, kjer ne bi tega žalostnega znamenj videli a. V celi varaždinski okolici ne zapaziš goveje živine, kajti ali je poginila ali ne sme ven iz hleva pustiti se. To je strašna nadloga za posestnike. Mali posestnik si je poprej s kravami ali voli obdeloval polje, in svoj žitek domov spravljal, kar mu zdaj nij mogoče. Ljudje imajo še na polji koruie, krompirja, zelja, vso ajdo, a ne morejo pod streho spraviti. Kavno tako je tudi v Petrijancih. Ves žitek ostaja na polji, kajti le redki posedujejo konje, da bi z n;imi zvažali. Dosti neugodnosti imajo slovenski Za-vrčani, ki imajo polja na hrvatski strani, ne smejo pa nič domov spravljati. Tudi tisti ki imajo na »Štajerskem svoja zendjiŠča, ne morejo dobiti svoje stvari domov, kajti cesta ide iz Štajerskega skozi hrvatsko občino Dubrava, jim je tedaj vožnja prepovedana. Kakor se čuje, misli okr. zastop ptujski cesto napraviti samo po Štajerski zemlji, k čemur pa bi si te stroške lehko prihranil« (1esta bi šla nekoliko sežnjev od hrvatske oddaljena tej vštric. Ce bi uže bila kuga v Dubravi, gotovo bode tudi v Zavrolh, Kako pa hrvatska napreduje kažejo nam šole. Na Štajerskem najdeš redkokrat tako lepa šolska poslopja, kakor na Hrvatskem skoraj navadno. In kjer jih še nij, se pa zidajo. Sramota za Štajerce, ki se navadno hočejo z omiko in z napredkom pred Hrvati dičiti, a v kakovem stanu se še nahajajo Šole na pr. v Zavrta, Leskovcu, sv. Vidu, Hajdini, Vurbergu, sv. Urbanu itd. samo v ptujskem okraju, a v dragih pa tndi nič bolje nij. Hrvatska bode Štajerce prekosila! Ž. Iz Ziiirrclro 13. okt. [Izr. dop.] Naše občinstvo zanima se denes najbolj za slavnost otvorjenja našega vseučilišča. Kolikor se uže denes presoditi more, pričakuje se 8 do 10 tisoč stranih gostov. Zastopanih bo do 50 evropskih vseučilišč. V odboru za slavnost je bilo skleoeno, da naj ima otvor-jenje vseučilišča strogo h rva ta ki in ne jugoslovanski značaj. Ta sklep je sad mejnarodnega razpora mej Hrvati in Srbi. Srbov k otvorjenju vseučilišča brž ko ne, tudi ne bo. Hrvatski značaj slavnosti jim bo dal zopet povod na Starčevičizern vpiti. Dopis nij mesto, se v refleksije spuščati, vendar si pa ne morem kaj, notranjemu svojemu pritisku s tem odušek dati, da rečem, da slavnostni odbor nij taktno postopal. Izključivo hrvatski značaj slavnosti bo Čutlj;vost Srbov, katerih vendar tudi mnogo na Hrvatskem, Slavonskem, v vojnej krajini in v Dalmaciji stanuje, še bolj razžalil, nego je uže, in raz-por mej tem dvema bratskima narodoma, bo novo netilo dobil. Lepše bi bilo, če bi imela slavnost kozm o političen značaj, kakor ga znanost sploh ima. Političen antagonizera v znanstvene zavode nositi, spada uže v ne-podoščine. Sicer so pa razmere mej Hi vati in Srbi žali bog res nže tako razdivjale se, da je slavnostni odbor skoro pris;ljen bil, to politično strujo tudi v poštev vzeti. Kar se pri takem stanji, kakor sr m uže Sgorej rekel, Srbov k slavnosti nij nadejati, bodo Slovenci tem srčnrje sprejeti. Mej srbskimi in hrvatskimi listi je zopet vojska. Srbski li^ti zanikajo eksistenco „hrvatske" države, ter namesto „hrvatsko" vlade in „brvatskega" sabora, stavljajo državo „trojedne kraljevine", vlado „trojedne" kraljevine in sabor „trojedne" kraljevine, in sicer zavoljo tega, ker stanujejo v trojednej kraljeviči razen Hrvatov tudi Srbi. „Obzor" stoji v tej borbi celo sam nasproti srbskim listom, ker se diugi naši listi malo ali celo nič no brigajo za napade srbskih listov. Sicer je pa nćkanje hrvatske države, hrvatske vlade iu hrvatskega sabora od strani srbskih listov denes še pre rano. Denes še nij hrvatske „države", nego samo avtonomna kraljevina Hrvatska in Slavonija, naša vlada n? nosi ofieijalncga imena hrvatska vlada, nego njeno oficijalno ime se glasi: „vlada kraljevinah Hrvatske, Dalmacije in Slavonije" iu tudi naš sabor se ne zove niti hrvatski sabor, niti sabor trojedne kraljevine, nego njegov ofici jalni naslov jc nsabor kraljevine hrvatske in Slavonije". Povod srbskih listov, da spet ,,kavgo" zametnejo, je tedaj celo izmišljen in v denašnjem času bi bil smešen, ko bi no bil žalosten. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima dnnes zadnjo sejo. Poročilo o zadnjih sej obSirno prinesemo. — (Ln terpelaoijo dr. Z a r n i k a) prinaša celo in sicer nespremenjeno v slovenskem narečji organ hrvatsko narodne stranke „Obzor", kateri pravi v prejšnji številki, da Hrvate ta interpelacija Zaruikova „osobito b toga raduje fto vidimo na njoj podpise i starih i mladih Slovenaca. Nadamo se, da Če ona biti sretnim korakom za po- mirenje brace, koja imađa jednake interese i jednakom ljubavi ljube svoju domovinu." — (I slet v Zagreb.) Domoljubom, ki se hote v Ljubljani ali mej potom pridružiti „Sokolu" in „pevskemu zboru" se daje na znanje, da se „Sokol" odpelje v nedeljo zjutraj ob -/s4 uri s poštnim brzovlakom. Izkaznice za znižano vožjo se dobivajo vsak dan popoludne od 2 - 6 v dramatični pisarnici v L nadstropji. Vožnja iz Ljubljane do Zagreba in nazaj velja 4 11. 60 kr. — (Minister fcitremajer) se zato nij hotel udeležiti banket« v kaziui, ter je rajše odšel, ker aranžerji nijso nobenega profesorja vabili, da si se je šolska svečav-nost praznovala. Tako je bila včeraj splošna govorica in tako potrjujejo tudi oni, kateri so mej potom nazaj v Uradec 8 Stre-majerjcm v dotiko prišli. — (Iz Zidanega mosta) se nam poroča, da je tam konferiral minister Strc-majer z Autonom Auerspergom. — (Maček ostrupljen.) Iz Artie pri Brežicah nam piše kmetska roka: Čudna dogodba se je tukaj zgodila 1. t. m. Posestnik J. se je letos oženil pred pustom, in se je se svojo ženo prav zadovoljno imel. Ali ona mu je vendar — calo po Življenji stregla. Omenjeni dan namreč, ko je on nekaj t«žaka imel, skuhala je za večerjo „štruklje" in dva je peči djala. Uže to se je možu nenavadno zdelo, vendar nij mogel nič slutiti. Po večerji mu ponudi ljubez'ia ženka en štrukelj, sebi odloČi pa enega. On nekoliko je, nekoliko pak, ker mu nij bilo prav po godu oddene tiho na peč, da bi bilo z« zajutrek in gre spat. Po noči VBtane, in hudo ga vije v želodci, strašno bljuvanje začne; v izmet kili sam zapazi arzenik, ga pobere in ga drugo jutro pokaže nekaterim sosedom, vendar misli na skrivnem vse zatajiti. Ali sosedje so to reč c. kr. preiskavui soduiji v Brežice na znanje dali. Ono polovico Stru kija, ki jo je on na peč oddjal, prišel j« maček v delež, ki se je pogostil in precej poginil. Preiskovalna sodnija je tudi mačka vzela soboj in so ga baje v nemški flra de c poslali na preiskovanje. Žena je tudi uže pri preiskovalni sodni ji v zaporu. Ne ve se, iz kakega namena je ona storila to hudodelstvo. Izpred porotnega sodišča. (Konec.) V Ljubljani 8. okt. Toda tem pričam se more zavoljo bližnjih razmer z zatoženim kimaj kaj verjeti, zlasti ker je priča Gašpar Ravnikar, na katerega ho njegova žena sklicuje, edina priča, ki s Jožefom Mavom nij nič v rodu, in ki z gotovostjo trdi, da je ono poškodovanje na zlatem prstu, a ne na mezincu bilo. — Ta razloček je pa bistven, kajti, če je bila prva rana na zlatniku, mora rana na mezincu drug uzrok imeti. Tudi je na mestu, da navedemo neke besede, katere je Jože Mav tisti dan proti Janezu Stilu izustil. Ko je namreč pri tem okolo 9, ure zjutraj pozvedoval, če je njegov strijc doma, in ko mu je Strle odgovoril, da dr. Mava od 5. ure zjutraj, ko se je šel kopat, nij videl, mu je rekel J .že Mav: „Kje sem še jaz takrat bil, takrat sem š« le vstal." Če Be pomisli, da ga je bn.š ta ptiča uže ob 1 15. uri pred hišo Cenetovo videla, ko je tam stal in potem za svojim strijcem tekel, potem je ta njegov izrek samo na to mer 1, da bi bil to pričo zmešal in da bi nže n*.prej sumljivost od sebe odvrnil, kakor da bi on ne bil hudodelstva doprinesel. Tudi vse vedenje J »žefa Mava 0. junija t. 1. je bilo čudno. — Oell dan je bil nemiren in na nogah, a ne da bi imel kaj dela ali kupčije. Nikjer nij imel miru in obstanka. — Skoro vsakega znanca je po-praševal po svojem t-trijci. V hiši, kjer je dr. Mav stanoval, pri prodajalnici, na semnji njegove hišne gospodinje, pr' kovaču Francu Strlu, pri njegovem sinu Janezu Strlu, pri Pavlu Friškovcu, pri gospodinji krčme, kjer se je bil ustavil, pri Neži llostnik namreč, kratko refieno, pri vsakem, s katerim je v dotiki) prišel, popraševil je po večkrat po svojem strijci. Ko je ujegov brat Jano« Mav, ki je bil tudi na semenj prišel, uže ob 4. popoldne Kamnik zapustil in se domov peljal, (»stal je Juže Mav brez vsega uzroku v Kamniku, in ko se je občinski predstojnik iz Zagorja, Anton Dvornik, domov pripravljal, prosil ga celo, svoji ženi memo peljaje se, povedat", da bode šj lo drugo jutro domov prišel. Kar zadova popraševanje po njegovem strijci, je nameraval vi dežno sumljivost, katera bi morebiti njega zadela, ako bi se o dejanju pozvedeio, odstraniti, ker se po njegovem mnenju ljudje spominjajo, da je bil on za strijca zelo skrbi iv in da bi ljudje kakšnega dragega, kot storilca imeli; kar pa zadeva svoje dolgo nemotivirano za-ostanjo v Kamniku, se deloma tako razlaga, da ga je vest pekla, in da je želel videti, kaj se bode naprej zg> d lo, deloma pa, kar je bilo uže zgoraj omenjeno, da si je mislil z odvzetim ključem od kase v tisti noči premoženje svojega strijca prilastiti. Kako zelo g.t. je pa d« godek, kateri ni mogel izostati, namreč govorica o dejanji, pretresel, uže iz tega sledi, da je, ko mu je krčmar Anton Frehlih prvi o tem povedal, po izpovedbi poštarja g. Janeza Debevca, čudno obledel, da mu je pot na čelo stopil in da nij mogel ničesar govoriti. Naslednjič je Jožef Mav rekel, da je iz Kamnika čez Podgoro v hišo Pavla Friškovca po domače Jagra prišel; temu nasproti pa trdi ta priča odločno, da je Mav iz nasprotne strani, namreč od kopelne ute njegovega strijca k njemu prišel. — Ako se vse te različno dejanske okolščine, od katerih so nekatere zelo, druge manj važne in ne le Htorilca, nego tudi dejanje tamo popišejo in se mej saboj popolnem ujemajo, pazljivo pretehta, razvidi se, da je tako ozka in naravna zveza mej grozovitim dejanjem, katero so je 9. junija 1. 1. šarano v kopeli v Nevljah pri Kamniku pripetilo in mej obdolžencem, da se po navadnem tiru dogodkov nikakor ne more dvomiti, da je on dejanje dovršil, in očitni tožnik mora le še nekatere okolščine iz zatožbe, katera se je proti Jožefu Mavu vložila, katere okolščine se nasprotno kažejo bolj pojasniti, kar mora vsled §. 3. reda kaz. pravde storiti. Ena £eh okoliščin je ta, da se na .1 zet' Mavovi obleki nij zapazilo in sicer ne 10. juniju I. 1., ko so ga zasačili, krvi ali drugih sledov doprinešenega hudodelstva in da tudi osobe, katere so po dovršenem dejanji do vidile. — Lahko bi se dvomilo, da je storilcu mogoče bilo, to dejanje, pri katerem se je umorjeni le malo branil, izvršiti in da takrat svoje obleke nij s krvjo onesnažil. — Da rs to vprašanje prav reši, se mora pomisliti, da kri iz glavnih ran, zarad laa, kateri so jej nasprotovali, nij mo»la tako hitro tc^i, kakor pri drugih ransh in da je toliko krvi, katero so pri mrliču našli, še le takrat odteklo, ko je storilec uže davno pobegnil. — Dnljc se mora premisliti, da js imel storilec dovolj ČHsa in prilike, da je take sledi, ako sm bile, odstranil, šu poprej, predno je z dmzimi osobsmi skupaj prišel. — Dokazano je, da se ji dejanje o pol šestih zjutraj dogodilo. Isto tako je po spričevanju Pavla Frilkovca dokazano, da je Jožef Mav Se le okolo po] sedmih od kopelne ute v njegovo hišo šel. Jožef Mav jo torej eno cdo uro porabi), da je deloma sledi doprinešenega hudodelstva odstranil in deloma svojo vest tako potolažil, da bi so ne pokazal kot morilec. — Moj to uro je imel dovolj časa, krvne sledi v Neveljskcni potoku, kateri tik kopelne ute te&e in je z germovjem zelo obraščen, umiti in nij bilo potreba dost truda, da so se krvni sledi z nožem zbrisali. V tej reči pH sam obstoji , da si je v tisti noči srajco in hlače preoblekel in da jo hlače uekemu sorodniku Janezu Jliharju po domačo Sirku izposodil. — Ravno tako se lahko razloži, da tudi od oropanUi reči dr. MaVOVifa nij bilo ničesar pri njem najti. Saj je pa znamenje doveršenoga dejanja na njegovem životu ostalo, katero nij mogel zbrisati, poškodba na mazincu, znamenje, katero bolj, kakor zatnorejo kervne slodi, Btorivoa pokaže. Dalje bi se lahko kot nasprotno okolj-ščiuo navedlo, da so je M<.v precej, ko se je o dejanju pozvedlo, pri kopalni uti pokazal. Pričo in svedene! so se morali h glavni obravnavi zavoljo tega povabiti, da se obdolženec, kateri je tajil, prepriča in na drugi strani, da se njegovo zagovarjanje oslabi in izpodbije. Tajil je do zadnjega, vendar ao porotniki enoglasno rekli da je kriv in za to je Jožef Mav obsojen — na smrt. Ako ga cesar nc pomilosti, ho obešen. Uem bolnim moč in zdravje brez loka itt brez strofikov po izvrstni Re^alesciere in Barry t> I>ofs*/ottaf. 2S let nle je nij bolezni, ki bi j<> ne bila ozdravila tu prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih j otrocih brc/, medicin in stroSkio : zilravi vso bolesni V Želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrali; žlezo i naduho, bolofilne v ledvicah, jetibo, kašelj, nepre* bavljenje, zaprtje, prclihijenjc, nespanjo, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtojdavje, sile nje krvi v trla v o, šumenje v nScsih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, slmjSanjo, blcdiclco in pre-hlajcnjc; posebno se priporoča za ilojenee in jo boljo, nego (lojničino mleko. - Izkaz i/, mej 80.000 spričeval zdravilnih, lo-cz vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Benoka. pravega profesorja mediolno na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega sv&tnlka Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. ('ampbclla, pro£ Dr. Dede, Dr. Dre, grofinje Castle-stnait, Markize de Brehan a mnogo družili Imenitnih osob, so razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz SO.000 sprieevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. vVurzorja, Bon n, lO.jid. 1862. Revalesciere l>u Barry v mnogih slučajih na« gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristl In salnih in obtstnili boleznih, a t. d. grist, it.tljo pn m . pri kamnjn, pri prisadljivera s bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obisub asačenja govorile, nijso kaj takega na njem in mehurji, tromije v inelnnji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in suSooji v grlu. il,. S.) Kini. VVurzer, zdravilni svetovalce in MU mnogo učenih tim/t« \. "NVinchostcr, AngloSko, ."!. detombra 1842. Vaša izvrstna Uevalesch ie ji- • >/.ilra\ večletno i nevarnostne prika/.ni, trebušnih boleut, zaprtja, bolM eutnico in vodenico. Prepričal sem se sam glede, vašega zdravila, ter vas toplo v talcem priporočani. .James Shoicland, rauoi-t-Ini k, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega mv etovalca gosp. 1 »i. A B. g • I s te i u a. Berolln, •>. maja 1866. Ponavljaje i/.n k.un glođĆ 1 o II uk sciri o dn P.arrv \ d -dansko, najbolje spričevalo. Dr. A n ge I s 11- i ii, tajni sanit. svetovalec. Spričev alo št. 78.923. Obergimpem, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patit nt, U Je n/e bolehal 8 tednov za strsl* uinii bolečinami vnetie jeter, ter ničesar poii/.iti nij mogel, je vsted rabe Vale Revalesclere du Barr] po- polnania zdrav. Viljem liurkart, ranooclnik. M o n t on a, Istra. Učinki Heval<>riere iln Parry so izvrstni. Fer d. CI a tis be rge r, c. kr. okr. zdravnik. Št. W0.41G. (Jnsp. F. V. Ilonoke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija*, piše v ,|; it lin N' K I i n i s i b e \V 0 0 h e n s c h r i t't** od 6, aprila 1872 tO le: „Nikdar ne zaliim, da je ozdravila e—ga mojih otrok le takozvana „Rersdenta Ara biea" (Revalesciere). Dete je v i. mesecu redao već in \rč hujšalo, ter rodno bljnvalo, kar vsa zdravila nij so bila v Btann odpraviti; toda lievalcscičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. Št. 84.210. Markizo de l'.rchan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in liipoliondri ji. Št. Til.Slu. Oospo vdovo Klcmniovo, I Hisscldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 7').sT7. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb-nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišćanji v prsili. Št. 7'i.DTh. (tospoda (Jabriela Tošnetja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro lueznadijni prsni bolečini in pretresu čutnic. št. 86.716« Gospodični de Montlnuis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. št. 76.928. liarona Sigino K) letne hrauiote na rokali in nogah i t. d. Kevali si it re je I krat tečneja, nego meso, ter M Drl odraščenih in otrocih prihrani ."»okrat več na ceni, glede hrane. V plettaafih puficah po pol funta l gold. nO kr., i iunt 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. bO kr., 5 o. -,ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov ot) gold., - Heval.jfCUMir-Iiiscuiren v pušioah a 2 gold. 60 f r. ifl . goid. nO kr. — Kevaiebeiere-Cboolateo v p H .n v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 t;: s 2 gold. K) kr., 48 tu« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tM 10 gold., za 28H taa 20 gold., — a» 576 tas 36 gold. - Prodajo: Barry du liarrv i Couip. na Du* coujl, \* tikICUoliKUHMe it. M, v IJubljuiit L L. M n h r, v liritdci bratje Oberanamevr, v 2uh-birunVu Uiochtl & Frank, v Celo vel P. liirn-onehor, v I.oi.^l Ludvig Miillcr. v Naiibor^i K o 1L t u i k & M. Mor;.*, *■ ?I>jntua J. !:'■. • II oekhanten. kakor v vseh mestih pri dobi iti lo-Kvrjih in »ptctaijukih trgovcih; tudi razpo&iiJH da al-'kabaiint; vuo h raje po postnih nakasnioafa ali povsetjlh. Vlljcl. 1j. oktobra: BSfOpIt : Prič iS Torbo voj. — Terarin i/. Na-breiine. — gospa Teeek iz Krškega. — Jenreinof iz Ruskega. Pri Niouu: VVaseoto Viaradin iz Trsta. — Uro-zun iz Radolfovega. — Zor iz Vipave. — Lngo iz \'e-rone. — Robio* is Postojne. — Uoris.ik i/. Javorja, Nastopil iz Brna. — Kotnik iz V rliuikc. Pri ".•i'i>. Skubeo i/. Ribnice. — Slcsinger iz Dunaja. — Miler iz Pešto, — Kopiuan, llonkel iz Dunaja. — Novak iz Trsta. — Pergami iz Milana. Pri Enntoroi i Galea iz Kamnika. — \\'eia iz Siska. Frememlia stanovanja. Primarij dr. PestotniBi stanuje /.daj v kolodvorskih ulicnli. nasproti KI einrnayr-je vi tiskarni in p! uira 2—.'i popoludne. .2si—8) r lVAjnovejic slovon.-ilii' ♦ I F. Gimpermanove „Pesni" | o i i ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ obsegajoče 274 strani mali 8 se. pn * 5< > lv i*, dobivajo v sledečih buk varuali: v Ljubljani Kleiiiniavr \ liainkcrg, (iionliui. Klerr, Lereher, Tili, „Narotlna tiskarna"; v Gorici: K. Sncliar; v Celovoui Kd. Llegel; v Trstu: j i ooaalf posebno: looo postnih voznih listov .... vsakih looo več ..... looo voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekom iCMH) „ „ „ n n KKM) za br^ovoznino s firmo in železniškim kolekom 2000 „ „ „ „ 1000 zavitkov (CouvertS' v kvart s firino looo n v oktav Zaloga tjskajaik, forimularov za s. kr. sodnije, občinsko urade, okrajno sastope, sole, cerkve m cerkvene urade, advokate in notarje, pobotnice /a mesečne plačo i. t. d. 5 gd. — kr 3 n 20 n 7 n 60 13 IG n 60 n 50 n n 4 — 3 80 „ t t 3 !f i š o lfg.ll O 3 I p. o. 8a -i "O f* ?** ril ac Cl!a£|. a.' ® r:X5 ca; rt < < °5 3 H 0.1 iT & ■1 tC g m rJ o -i