107. številka. Ljubljana, v petek 9. maja XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan ivofcr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvHri. »Slovenskega društva" zbor v Slovenskoj Bistrici. (Dalje.) Druga točka je bila govor o „šulvereinu", njegovih šolah in njegovih namenih. O tej točki govoril je g. Ivan Dečko: Narodnost je ona skrivna moč, ona iskra, ki je prešinila evropske narode. Narodnost je tisto vreteno, krog katerega se sučejo homatije današnjih dni j. Vsi narodi avstrijski, opirajo se na narodnost, vsi jo njegujejo, in tudi mi Slovenci Brno se začeli Se le v zadnjem času zavedati svoje narodnost', ter terjati svoje pravice, začeli smo na noge stopati, pa plaho, opotekajo se, kakor bolnik, kateri po hudej bolezni prvokrat s postelje gre. In vsi so zakričali zoper nas, kakor, da je že to krivica, da živimo na svetu. Spoznali smo, da moramo imeti Sloveuci svoje slovenske šole, če hočemo, da se bodemo kaj naučili, da bode kaj iz nas. Terjali smo torej slovenske sole. Pa nam jih neso hoteli dati. Ali tedaj so došli naš presvetli cesar, pa so dali postavo leta 1867, in so rekli vsakemu narodu se morajo dati Sole; Slovenec naj ima slovenske, Nemec nemške, Italijan italijauske itd Zdaj so morali dati Slovencem slovenske šole. To je bil za Nemce in nemškutarje hud udarec; kajti vedno le na to mislijo, kako bi nas uničili, ter napravili iz nas Slovencev Nemce. Prej dokler so bile šole nemške, bo mislili, da bo šlo; ko pa so cesar rekli, da moramo Slovencem dati slovenske šole, in so nam res dali slovenske šole, bili so Nemci in nemškutarji strašno žalostni. S silo neso smeli Slovencem uriniti nemških šol, tuhtali so torej in tuhtali, kako bi to po ovinku duBegli. Zbralo Be jih je mnogo Nemcev v Beči, pa dogovorili bo se z gospodi v Berolinu, kako bi Slovence pa Čehe ponemčili; sklenili so, da bodo osnovali društvo, katero bo sicer pri nas v Avstriji, kateremu pa bodo posebno Prusi iz Berolina peneze pošiljali. Če bi pa včasi rekli, kaj hočejo b takim društvom, jim ga vlada niti ne bi smela dovoliti, zato 80 si zvijačo zmislili, pa so rekli, da bo to društvo samo za to skrbelo, da Be nemška deca ne bi slovenski ali češki učila, temveč samo nemški, da bi torej deca nemška ostala. In krstili so to društvo „nemški Šulverein". Vlada jim je to društvo dovolila. Ali hitro se je pokpzalo, da to društvo nič ne mara zato, da bi se nemška deca nemški učila, ter nemška ostala. To društvo ima na sto jeter goldi narjev vsako leto dohodkov, in vse te denarje bi moralo obrniti za to, da se za nemško deco napravijo nemške šole itd. Tako so vladi obljubili. Pa so se grdo zlagali. Mnogo nemških občin jih je prosilo, naj jim pomagajo, da si napravijo šole. Tako o. pr. na Po-horji pri Rušah nemški steklarji. Pa jim neso nič hoteli dati. Drugej občini blizo Cmureka, so posodili peneze, da so si šolo postavili; mislili so namreč, da bodo Slovenci, ki poleg tiste občine stanujejo, tudi tja pošiljali svoje otroke. Ali ko ti neso hoteli tega storiti, nego pošiljajo svoje otroke rajši v domaČo slovensko šolo, je to tiste „šulvereinske" gospode tako svadilo, da so rekli da jim mora tista nemška občina takoj vrniti posojene peneze. Če pa kaka Slovenska občina hoče njihove peneze, da si postavi šolo, takoj 80 k redu z mošnjo. Še ponujat pridejo svoje peneze, samo šola mora biti potem nemška; učiti se mora vse nemški, in potem se tisti posojeni penezi na šolo uknjižijo, tako, da če bi kedaj se hotelo v tej šoli, slovenski poučevati, pa bi takoj terjali svoje peneze nazaj, ter bi tožili, in bi jim občina morala vse nazaj vrniti, če ne, pa bi jej šolo prodali. Navadno pa še ne dajo toliko, da bi se šola Hezidala, ampak samo pir sto goldinarjev, k večjemu po 1000 ali 2000; ostalo pa morajo kmetje, par jezer goldinarjev, ali še več sami doplačati, tako, da krvavo gledajo; s svojimi peuezi in žulji stavijo „šulvereinovcem" šolel Povsod gledajo naj prej, da dobijo par mož, ki pristopijo k „šulvereinuu. Po tem gledajo, da do bijo občinski odbor, ali krajni šolski sovet na svoje limanice, da jim ti podpišejo prošnjo na deželni šolski sovet v Grade;, da bi se v njihovej šoli poučevalo samo nemški. Pravijo se ve da, da se samo prosi, da bi se deca nemški učila; v resnicj pa so prošnjo tako napravili, da se slovenski nič več ne bo poučevalo. Deželni šolski sovet v Gradci, v katerem sedijo skoraj suni šulvereinovci, komaj čaka, da pride taka prošnja. Hitro jej vstrežejo, ter porinejo slovenski jezik iz šole vun. Kjer pa se jim ne posreči, da bi katera občina vzela njihove peneze na posodo, ter ž njim, šolo ponemčevalnico si postavila, ali če se jim ne posreči uloviti občinkega odbora, ali krajuega šolskega soveta, da prosi za to, da se porine slovenski jezik v kot, ter bo upelje nemški pouk v šole, tam pa skuhajo, svoje namene tako doseči, da podkupijo učitelje. Dajo jim po trideset sreberojakov, kakor so nekdaj zidovi Judežu dali. Za to pa mora slovenski pouk zanemarjati, da se ne bi mnogo otroci naučili, ter jim samo nemščino v glavo vbijati. Se ve, če bi naravnost povedali kaj hočejo, bi le malo ljudij vlovili v svoje zaujke, tako pa pravijo, da želijo samo sreče slovenskega ljudstva; ter trdijo, da prave sreče za Slovenca, če ne zna nemški, ni, ne na tem, ne ne. onem svetu. Zatoraj kričijo: le nemški, le nemški se naj učijo slovenski otroci! Če pogledamo, kdo so ti „šulvereinovci", ki pravijo, da na drugo ne mislijo, kakor na našo srečo, kaj bodemo videli? Ali so to mar slovenski duhovni? Ali vrli učitelji, ali slovenski odvetniki, notarji itd. vrli rodoljubi, ki pišejo slovenske kjige, da jih slovensko ljudstvo lehko čita, in se kaj nauči? So to možje, ki bo snovali posojilnice, da pomagajo z malimi stroški kmetu, če je prišel v zadrego, in potrebuje posojila? So to ljudje, ki 30 se narodih mej kmeti, mej njimi vzrasli, ter pozneje šli v šole ter postali gospodje, ki toraj poznajo vse nadloge, ki žulijo slovenskega kmeta? So ti „šulvereinovci" taki ljudje, domačini, Sloveuci? Ne? — Najhujši „šulvereinovci" so ljudje, ki so se iz Tirolskega, Pruskega, Češkega in bog ve od kod priplazili, ki o nas in naših razmerah ne vedo nič. V mestu rojen izgojen tak „šulvereinoveca o kmetu in o njegovih nadlogah zna ravno toliko, kakor zajec o bobnu, o njem se lehko reče: Da ne zna, kje izraste kruh, Na brestu al na vrbi. Pa ne samo, da o nas in o naših razmerah nič ne ve, še Slovenca živega ne more videti in če čuje slovensko besedo, pa skoro omedli. Glejte in taki ljudje prihajajo ter govorijo o sreči, katero hočejo Slovencem s svojim šulvereiuom napraviti! Zatoraj vsak, kdor ni popolnem zabit, vidi, da je to vse le na videz, samo za to, da bi dobro dušo, Slovenca, vlovili in znorili. Ali naj človek čita, kako ti ljudje v svojih listih ali časnikih grdo pišejo o Slovencih, kako grdo govorijo o nas in norca brije jo I« nas, če so skmi! Ravno ti Nemci, ki se naj- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXII. Poglavje. Sa m o s tan. (Dalje.) — Sin moj, — rekel je opat, gledajoč Mak-Bima, —- je že morala skušnjava satanova omračiti tvoj razsodek; ti obrekuješ samega Bebe. To ne more biti, da bi ti sovražil carja. Mnogo težkih grešnikov sem že izpovedoval v tej cerkvi, bili so cerkveni tatovi, ubijalci, a takega še ni bilo, da ne bi se pokoril carju. Maksim je pobledel. — Tedaj sem jaz pregrešnejši od cerkvenega tatu in ubi]alca — vzkliknil je Maksim. — Oče moj, kaj mi je storiti ? Pouči me, svetuj mi, moje srce se hoče razpočiti na dvoje. Starec je gledal Maksima in vedno bolj se je čudil. Pravilni obraz Maksima ni kazal nobene pregrešne ali zločinske poteze. To bil je skromen obraz, polen dobrodušnosti in poguma, jeden teh ruskih obrazov, katere še danes srečavaš mej Moskvo in Volgo, v krajih, oddaljenih od velikih cest, kamor še ni prodrl mestni upliv. — Sin moj! — nadaljeval je opat, —jaz tebi no verujem, ti obrekuješ samega sebe. Ne verjamem, da bi se bilo tvoje srce obrnilo od carja. To ne more biti. Pomisli sam : car je nam več, kakor oče, a četrta zapoved veli spoštovati očeta. Povej mi, sin moj, ali ti spolnuješ to zapoved? Maksim je molčal. — Sin moj, ali spoštuješ očeta svojega? — Ne! — odgovoril je Maksim, da se je jedva razumelo. — Ne? — ponovil je opat, in odstopil je nazaj, in prekrižal Be. — Ti ne ljubiš carja? Ti ne ljubiš očeta? — Jaz sem . . . jecljal je mladi opričnik, — jaz sem Maksim Skuratov, sin Skuratovu Beljskega V — Maljutin sin? — Da! rekel je Maksim, in zaplakal je. Opat ni odgovoril. Otožen je stal pred Maksimom. Mirno so ju gledale temno podobe svetnikov. Grešniki na podobi strašne poslednje sodbe so obup-Ijivo pouzdigovali roke k nebu iu vse je molčalo. Mir v cerkvi motilo je samo plakanje Maksima, žvrgolenje lastovk pod oboki in po redkem kaka polglasna beseda opata, ki je tiho molil. — Sin moj, — rekel je starec, — povej mi vse po vrsti, nič mi ne utaji: kako je to prišlo, da ei nehal ljubiti carja? Maksim je dopovedal o svojem Življenji v slobodi, o poslednjem razgovoru z očetom in nočnem svojem odhodu. Govoril je počasi, večkrat je prenehal, po gostem je zbiral Bvoje misli, da bi kaj ne utajil duhovnemu svojemu očetu. Ko je končal pripovedovanje, povesil je oči in dolgo se ni upal pogledati opata, pričakujoč svoje obsodbe. — Ali si mi vse povedal? — vprašal je opat; — ali ti še kaj druzega teži duao? Ali nesi delal kakih naklepov proti carju? Ali nt si kaj nameraval proti svetej Rusiji. (Dalje prih.) bolj hliuijo, kaki prijatelji ho Slovencem, in kako srečo hočejo s šuivereinom napraviti, ti niti ne vzamejo slovenskega hlapcu ali slovenske dekle v službo, da si ne bi Slovenec kaj zaslužil. Če imajo ti k 'ko boljšo službo oddati, je pa že celo Slovencu ne dajo. Vzemimo samo na pr. Mariborsko hranilnico, Slovenca tam ne vzamejo v službo! S Tirolskega, Solnograškega, z Avstrijskega, s Češkega itd. jemljo ljudi v Blužbo, Slovenca nikdar! Vzemimo na pr. v Slatini je mesto ravnatelja bilo razpisano. Ta ravnatelj ima, če se ne motim, čez 3000 gld. na leto. Mislite, da je to službo dobil kak Slovenec ? Ali morebiti vsaj domač Nemec? Ne, Prusu so to mastno službo dali. Jeden tucih šulvereinovcev pisal je v nemške Late: kuko veselo je videti, da Blovenaki kmetje v Kamci gredo čim dalje, tim bolj na nič in da njihove h'še pokupujejo Nemci! Glejte, to so šulverernovci, taki prijatelji so Slovencem! Ti šulvereinovci pravijo, če se vaši otroci ne bodo nemški naučili, ne bodo srečni! Koliko je ljudij, kmetov, ki so srečni, dobro gospodarijo, sosedje jih čislajo, ter so možje prave Btare korenine Če prav ne znajo nič nemški. In če nam rečejo, Slovenec ne more nikamor po svetu, če ne zna nemški, moramo na to odgovoriti, da Slovenci niku kor ne nameravamo vzeti palice v roko in torbe ua ramo, ter iti po svetu se klatit, kakor so se zidovi 40 let po puščavi potepali. Iu tudi ni res, da ne moremo nikamor s slovenščino. Proširen, slaven pesnik slovenski je rekel: „Največ sveta otrokom sliši Slave!" In res, slovanskega sveta je toliko, da se lahko reče, da Slovanom solnce nikdar ne zaide. Gotovo ga je do 60 krat več kot nemškega. Iu povsod, kjer so Slovani uhaja Slovenec s slovenskim jezikom! In potem zupet pravijo, da je treba nemški znati, da zamoremo z Nemci kupčijo imeti. No, Če ima slovenski kmet dobro blago, na pr. če ima lepe vole, žito, dobro vino, prodal ga bo, če gre trgovina; če pa ne gre trgoviua, pa ne bo nič prodal, naj če tako dobro zna nemški! Samo pri naših gospo Iskali, ki še vedno pošiljajo kmetu nemška pisma, katerih ne razume, tam bi še najprej potreboval nemški jezik, ter želi, da bi vender nemški znal. No, če pomislimo, kako smo Slovenci v zadujih 30 letih napredovali, smemo upati, da ne bo več 10 let preteklo, ko bode tudi ta abot-nost 2 nemškimi pismi ponehala, iu bode slovenski kmet dobival od gospodsk sumu slovenska pismu, katere bode razumel. Pred 50 leti ni bilo skoraj uiti jeduega slovenskega pisma od gospodsk dobiti. Zdaj že na jezero in jezero na leto pri vseh gospodskuk. Vsaj BO pa tudi svetli cesar rekli in dali tako postavo, da morajo vse gospodske tako pisati, da jih ljudje razumejo, da morajo Nemcu pisati nemško, Slovencu slovensko itd Zatorej ni nikakor neobhodna sila, da bi vsakdo znal nemški. Če zna Slovenec dobro brati, pisati, dobro ra-čuniti, zemljo obdelovati, živiuo rediti itd., izhajal bode prav lepo, Če tudi nemški ne zna nič. Potrebna nemščina ni tako, da ne bi človek mogel brez nje živeti. Pač pa je dobro pri nas, če zna človek tudi nemški. Zato želijo slovenski rodoljubi, da se slovenski otroci učijo tudi nemški. To pa tako, da učitelj lepo razloži otroku vse v slovenskem jeziku, mu pove, konju se reče nemški Pferd, kravi Kuk, itd. s kratka, da se otrok pametno poučuje, ter si res besede zapomni, ter se tudi nemški nekaj nauči, kolikor je to možno v malih šolah, pa da še poleg tega otrok zna račuuiti, brati itd. „Šulvereinovci" pa to vse drugače hočejo; jim je nemščina vse, drugo pa nič. Zato pa rečejo, da se otroku ne sme čisto nič slovenski povedati, nego včasi ko stopi čez šolski prag, vse samo nemški. Ali ni to tako neumno, kakor tisti, ki je šel s svedrom kravo klat ? Kaj bi vi rekli, če bi zdaj ka teri izmed gospodov tukaj vstal, pa bi vam začel kaj razlagati v turškem ali hebrejskem jeziku? Ali ne bi rekli, kakšni hempa je to? Če bi nam slovenski povedal, bi ga razumeli, zdaj pa nič ne vemo, kaj hoče? Iu če bi dan za dnevom pred vami, turški ali hebrejski govoril, ali bodete kaj znali ali se kaj naučili? Gotovo nič? In vi ste možje, odrašen: pametni možje! Ali pa bodo vaša deca, ki še ni prav k pameti došla prej turški razumela, kakor vi V Gotovo še manj! (Dalje prili.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9. maja. V pouedeljek pride v državnem zbora šesti član obrtne novel' na vrsto, o katerem bode debata trajala pet ali šest dni j. Piedloga o severnej železnici najbrž ne pride več v tem zasedanji na vr-ito. Državni zbor bode zboroval, kakor se govori, k večjemu do 25. t. m. Novosadska „Zastava" je objavila volilni manifest v Velikej Kikindi izbranega odsekutivnega komiteta ogeriklh S-hov. Ta manifest poudarja, da morajo Srbi delati na to, da se doseže popolna ravnopravnost vseh narodnostij na Ogerskem. Na dalje pravi manifest, da Srbi z dosedanjim borenjem proti dualizmu neso ničesar dosegli, sato morajo sedaj priznati dižavnopravnost Ogerske >u na tej podlagi delovati. Ta volilni oklic so podpisali dr. Meksimo-vič, dr. Kazapinović in Bekič. — Dr. Polit bivši vodja ogtrskih Srbov priobčil je neko izjavo, v katerej se izreka proti sklepom Veliko-Kikindskega shoda, ker pa njegovem mnenji Srbi tudi po tem potu od Madjarjev ne bodo nič dosegli. Posvetovanja avAtrSjako-laške komisije za ribarenje po Jadranskem morji so se predvčeraj zaključila. Vuaiij«* države. Predvčeraj je Ristić prvi pot obiskal avstro-ogerskegu poslanika pri »roškem dvoru, grofi KhevenhUllerja. Ta nenavadni korak tega srbsuega državnika daje povod k raznim političnim kombina-cijum. Obisk je trajal jako dolgo. r'r.iiHKNii nm ministarskomu predsedniku predstavil je predvčeraj kitajski poslanik mnrquis Tit-ng svojega začasnega naslednika Li-Fong-Pao-ta — Mej Kitajci in črnimi prapori navstali so v Li-okai-ji prepiri in prišlo je do krvavih sokubov. — Kakor ve „Pariš" povedati, kitajska vlada ueče nič slišati o kukej odškodnini, zato pa neki Francija ne misli popre) umakniti iz Tonkinga svojih čet, da Kitaj da popolno zadostenje. — Po poročilu, katerega je priobčil minister notranjih zadev, gospod VValdeck-Rousseau ministerskemu svetu, ki je bil v vtorek, sme vlada biti zadovoljna s poslednjimi občinskimi volitvami. Vendar je, Kakor se kaže, ta sodba prenag Ijena, kajti mnogo je zavisno od ožjih volitev, ki bodo v nedeljo. V Ajiceiu so pa republikanci popolnem poraženi, kajti tam je izvoljenih 12 bouo-partistov, 4 rojalisti, in pet radikalcev. Ta neugodni resutat je pripisovati ujdivu radikalcev, ki so rajši glasovali za bonopartiste, kakor za zmerne republikance. Bonopartisti pa nasproti neso nikjer glasovali za radikalce. V Montfortu v Ille-et-Vilamu pa ni mogla biti volitev, ker se ni oglasil noben kandidat in ni prišel noben voiilec. Včeraj se je v ■lemškein državnem zboru začelo drugo branje socijalistovskega zakona. Govori se, da bode jeden del svobodomiselne stranko glasoval za podaljšanje tega zakona s tem pristavkom, da to store zadnjikrat. \Vmdthorst je pa stavil sledečo resolucijo: Z ozirom na to, da država s svojimi sredstvi ne ,more zatreti socijalne demokratije, in se to zlo da iztreti samo z vero, naj bi zvezni svet delal na to, da zavire svobodnemu delovanju verskih občiu odpadejo. Mej konservativci na Angleškem je nav-stal razpor. Nedavni odstop lorda Randolpha Churchille od predsedništva „kon servativne centralne unije" je za|>ečatil ta razpor. Ta lord začel je hoditi svoje pote. V parlamentu ima še le štiri privržence, a ima mnogo upliva in prijateljev v deželnih volilnih okrajih. „Konservativni demokrat" je tedaj faktor, s katerim bode moral prej ali slej računati lord Salisbury. Angleška vlada še ni odgovorila na francoske ugovore zaradi konference za urejen je egfintov-»kali financ. Zato se ta stvar še ni nič zjasnila. Misli se sicer, da se snide konferenca, a ne ve se za gotovo v katerem mestu. 6. t. m. otvoril se je kongres v Buenos-Ayrebaka v lastuo upravo, ker se jej je takratna zakupnina 1,925.000 gld. prenizka zdela. Kuko dobro je pogodila, vlada s tem korakom, kaže vedno rastoči čisti dobiček. Leta 1883 vrgel je monopol tabaka po odbitih stroških v zuesku 24 milijonov čistega dobička. — („Slovensko društvo") je zborovanje pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah Ett mulo časa preložilo. — (Razstava v Parizu.) Union centrale des urts decoratifs v Parizu priredi v času od 1. avgusta do 21. novembra t. 1. v industrijului palači v Champ elvsčes v Parizu tretjo teknulogičuo raz-Btavo na polji umeteljnostuih obrtov — torej 8. razstavo, katero priredi Union centrale — in ta raz Btava bode obsezala vse obrte, katerih izdelki sestoje iz kamna, lesa, iloviue ali stekla. Z razstavo je združena tudi mej narodno tekmovanje. Pri tekmovanji tem reševalo se bode 30 vprašanj z vspo-reda in za rešitev teh vprašanj razpisanih je 30 bronastih in 2 zlati svetinji, ti v vrednosti po 1000 frankov (granda pri de V union.) Pravila te razstave, kakor tudi vsa tega podjetja se tikoč pojasnila daje glavno tajništvo iudustrijalne palače v Parizu (porte VII) v Champs elvsees. — (Razstava v Filadelf ij i.) V Filadel-nji priredi pod vodstvom Franklinovega zavoda država Pennsylvanija mejnarodno električno razstavo v času od 2. septembra do 11. oktobra 1884. Natančneje se lehko o tej razstavi poizve pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. _ (Premeinbe pri sodnijah.) Gospod Josip Hiti, pristav v Senožečah prestavljen je vsled lastne prošnje v Kranj; gospod pristav Josip Senca r iz Metlike v Seuožeče; g. pristav Anton F r a s iz Slovenske Bistrice v Plajberk; g. pristav Anton Maroccutti iz Gorenjega Grada v Slovensko Bistrico. Avskultant g. g. Makso Bouvier imenovan je pristavom v Gorenjem Gradu, avskultant g. Josip Potrato, pa pristavom v Metliki. — (Umrl) je včeraj deželni vratar Jakob Žitko, G9 let star, odlikovan s srebrnim križem za zasluge. Ranjki po Ljubljanskem mestu zeld znana oseba, bil je vratar v deželnem dvorcu nad 40 let, v hiši pa kot služnik vsega skupaj md 50 let. Pri šel je kot sluga cesarskega namestnika barvna Wein-gartna iz Trsta v Ljubljano, služil potem cesarskega namestnika groia C h o inskega, deželnega predsednika Ulepića pl. Krainsfelsa in potem deželne glavarje: barona Antona Codellija Fabnenfelda, baruna Karola VVurzbacha Tannenberga; »i r a. K-zlaga, grofa Alex indra Auersperga, dr. viteza Kulteuegger-ja m naposled ^rofa Tburna-Valsassmo. — (Ujele) so vojaške patrulje od trojice ubežnih kaznencev, o kater h pmo včeraj poročali, že dva. Jednega, ki je ubežal z železjem na nogah, zasegji so v godu blizu Dobrave. Po velikem trudu ulegel se je bd k počitku in spal spanje pravičnega in to tem laglje, ker mu je bil kovaški pomočnik že snel nadležno železje. Druzega dobili so pa v Ljubljani Manjka tedaj samo jednega še. — (V Pasji vasi) pri Koj.ru (Dekanih) bode 15. t. m. dopoludue ob 10. uri skujnčina za Ko-persko posojilnico. Pri tej skupščini, katero skličejo gospodje: Križanac, Spiučić, Lampe, dekan J. Jan, župnik Sancin, Kristan, Milohnič iu Gerdina, volil se bode odbor iu nadzorstvo. Vabljeni so gg. duhovniki iu kmetovalci, kateri hočejo k posojilnici pristopiti, da v omenieni dan in uro pridejo V Pasjovas, U jer bode isti dan popoludne ob 3. uri od bo r p ol i ti čn ega d r u št v a „Edinost" imel javni občni zbor. Dnevni red temu zboru je: 1. Razgovor iu predlogi zaradi prihodnjih volitev. 2. Razgovor o posojilnici in hranilnici v Kojiru. 3. Posamični predlogi. — (Literarno-zabavno društvo „Triglav" ima svoje prvo redno zborovanje v soboto, dne 10. t. m. v gostilui „zum Bierjackel," Sack-atrasse in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika. 2. Simon Jenkove poezije, pred g. J. Bezjak. 3. Poročilo knjižničnih revizorjev. 4. Predlog odborov zaradi majuikovega izleta. 5. Slučajnosti. Gosti dobro d o Sli! Telegrami ,,Sioven$ke»ny Narodu": Dunaj 9. maja. Slovenski poslanci inter-pelujejo vlado zastran odstranjenja cesarske zastave v Sloveiiskej Bistrici: Kaj bode ukazala, da sme v prihodnje na Štajerskem cesarska zastava vihrati. — Volilni red za štajerski deželni zbor je predložen cesarju v sankcijo. Dunaj 9. maja. Cesar in cesarska obitelj opravili so danes zjutraj pri krsti cesarice Marije Ane v dvomej kapeli tihe molitve. Potem je bil dovoljen ustop občinstvu, katero prihaja v ogroinnej množini. Berolin. 9. maja. Generalni adjutant odpotuje na ukaz cesarjev na Dunaj, da se udeleži pogreba cesarice Marije Ane. Zagreb 9. maja. Nezavisna narodna stranka objavlja volitveni program, v katerem zahteva za Hrvatsko jednako stališče z Ogersko. Narodne-gospodarske stvari. O žganjepitji. (Daljo.) Preventivne naredbe so obrnene nekatere proti produkciji špirita in žganja, mej mohamedanci celo proti pridelovanji vina, druge nameravajo znižanje števila krčem in točarnic, obdačenje koncesij za produkcijo in točenje špirita in žganja. O prav ame-rikanskein nasvetu, da bi se produkcija špirita omejila, ue bodem govoril. Špirit v sodu je prav nedolžna stvar. Vsled take naredbe bi propale marsikatere naSih dežel in marsikatere industrije, katere 80 na rabo špirita navezane, taka naredba bi bila nezmisel. V našej državi so sedaj veljavne naredbe preventivnega značaja, miuisterska naredba z dne S. aprila ^855.pag. 4Q2{ ki določuje ure, do katerih smejo biti točaniiee odprte in nadzorovanje točarnic. Ko bi se naredba zamogla točno izvrševati, bi se ž njo marsikaj doseglo, ker pa je nadzorovanje točarnic izročeuo občinam iu one v velikej večini nemajo močij, da bi naredbi pomagale do veljave, je po večjem le na papirji. Vprašanje je, ali bi se pustila stvar kakor je, in čakalo, da se občine okrepčajo, ali pa vzeti občinam pravico do nadzorovanja točarnic, k čemer bi se morala premeniti občinska postava. Da bi se občinam odvzelo vse policljstvo, tega bi pač ne mog«l nasvetovati; kakor hitro bi se to zgodilo, so občine ob svojo avtonomijo in moč političnega oblastva postane absolutna; — prav kmalu bi bili v Bachovi dobi! Našim razmeram primerno bi bilo, da bi se po več občin združilo za skupno opravljanje izročenega delokroga in da še dobi c. kr. žandarmerija nalog, služiti tudi takim velikim županijam, kajti le tako bi se izvrševanje gori citirane naredbe laglje nadzorovalo. Drugi zakon preventivnega značaja imamo v obrtni noveli od 15. marca 1883 I., §§. 17, 18 iu 19 določujejo postopan)e obrtnega oblastva glede točarnic. Ako se strogo postopa po navedenih paragrafih in ako bodo županije, ki imajo v tej zadevi jako važno besedo, posebno glede izdavanja novih koncesij, izpoinovale svojo dolžnost, bode mogoče marsikatero nepnliko odpraviti. Ako obrtno oblastvo v smislu §. 18. županstvo vpraša, ali je prosilec za koncesijo zanesljiv in neoporečen človek, je li obstoji potreba ljudstva, da se odpre nova točarnica, bode pač VBak župan po svojej vesti v največ slučajih izrekel se zanikavno. Jako koristno bi bilo, da bi se število točarnic zmanjšalo. Ni dvojiti, da se pijančevanje širi, ako je v vsaki drugi ali tretji hiši točarnica, čim večja je priložnost, tim bolj se pije. Reklam ne toži neopravičeno da ne vojska in njeni nasledki, ne oedosthtek pooožnosti je prouzročil toliko surovosti, o katerih pričajo sodnijski in policijski akti vsake dežele, ninpak neverjitno število točarnic, ki se teden na teden že obstoječim pridružujejo. Neverjetno je, pa vender resnično, da prid« v nekaterih krajih uaAe kranjske dežele jedna točarnica že na 30 Ijucllf. Dokazano je, da se ravna pijaučljivost po številu točarnic, ki so v okraji. Obstanek toliko točarnic je dokaz, da Be mora toliko žganja prodati, da jih zamore toliko obstajati. Število točarnic ni primerno potrebam, ker prave positivne potrebe uživati žganje ni, ampak le domišljena, čim več je točarnic. timveč je pivcev; čim laglje je posamičnim v vsakem kraji vsak čas za vsako ceno dobiti žganja, tem večkrat se ga poslužuje, dokler jim ne postane domišljena potreba, katere se ne morejo več ubraniti. Da bi se zmanjšalo število točaruc in uživanje žganja, se je v več deželah upeljal visok davek na žganje in na točarnice ali špirit. Tudi pri nas obstoji tak davek: točarina ali „Schanksteuer". Če bi pa hotel kdo trditi, da se je vsled tega davka žganjppitje zmanjšalo, jako bi se motil. Kljubu to-čaiini je žganje še tako po ceni, da lahko z vinom ali pivom konkurira, cena pa marsikoga zapelje. Davkovski zakoni ne uplivnjo mnogo na zmanjšanje žganjepitja, ako je davek prenizek, je žganje preveč po ceni, ako se pa davek čez neko nedoločeno svoto poviša, so začne sleparija in tihotapstvo. To je izkusila severno-amenkanska država. Ko je ponehala vojska mej severom m jugom, so bilei finance jako slabe in država je na vse pro dukte in tudi na špirit visoke davke naložila, poleg dohodnine in točarine se je moralo plačati 110 dolarjev od hektolitra špirita. Nasledek tega je bil, da je kupčija s špiritom šla iz rok poštenih kupcev v roke tihotapcev in goljufov in da se je postavilo br< zHevila zakotnih fabrik za i/delov; nje špirita. Leta 18G7. se je prodajal špirit v Novem Yorku javno za ceno, ki je bila veliko nižja, kakor samo določeni davek na šjiiiit. S.epaiija je šia tako daleč, da so v davčnih zalogah in magabiriih sode s špiritom izpraznjevali, potem i vodo ualili in na fing rano firmo v kakej evropskej luk; pošiljali. Davek od špirita se je znižal na 90 milijonov frankov. Velikim sleparijam v okom priti ni bilo drugače mogoče, nego da so znižali davek od deset frankov na tri franke od galone Nasledek je bil ta, da so se v jednem letu dohodki od izdelovanja Šjurita pomnožili s OO na £25 milijonov frankov. (Konec prih) Poslano. V „SlovetiBkeiii Naroda" št. 59 t. 1. je dopisnik, ki se podčrta l J. D., kranjske narodne državne poslance obdolžil, da ne podpirajo štajerskih slovenskih državnih poslancev in da neso šli z njimi vprašat ministra Konrada, če je vlade resna volja, tudi na Spodnjem Štajerskem izvesti ravnopravnost, ter posebno na nćiteijišći v Mariboru iu na gimnazijah dati slovenščini borne pravice itd. in ob jednem omenil, da je to postopanje kranjskih poslancev toliko boli neodpustljivo, ker so jo odbor „Slovenskega društva" v Mariboru obrnil do vseh slovenskili poslancev z nujno prošnjo, da to store. Dopis z Dunaja v „Slovencu" od 14. marca t. 1. št. G2 pa jo onega J. D. poučil, da kranjski poslanci neso dobili nobenega dopisa od odbora ^Slovenskega društva" v Mariboru, ter sploh tudi neso vedeli za nameravano vprašanje ministra Konrada, in da bi bili gotovo ustregli želji slovenskih bratov s Štajerskega, ko bi za njo znali. S tem še ne zadovoljen, priobčil je gosp. J. D. v .Slovenskem Narodu" od 22. marca t. 1. št. G8 oni dopis, kateri soje po njegovem napačnem mnenji poslal kranjskim poslancem, in misli s tem, da jo svojo prvo trditev z veljavnim dokazom podprl, ter z novega dolžl kranjsko po-Blance, da neso hoteli za štajerske Slovence kaj storiti. Zopetno ga je poučil dopis z Dunaja v „Slovenci", da kranjski poslanci neso nikakeršnega, niti pismenega, niti ustnega naročila od štajerskih poslancev za podporo njih namer prejeli, ter da jim je sploh cela stvar bila tajna. Tudi gosp. dr. Vošnjak je v „Slovenskem Narodu" od 14. marca št. 62 v svojem dopisu z Dunaja odločno Is-rekel, da kranjski poslanci neso nikakega, to zadevo tika jočega se dopisa prejeli in da jim štajerski poslanci tudi ustno o tem neso ničesar poročali. Upam tedaj, da je jasno dokazano, da ni krivda na strani kranjskih poslancev, ako so štajerski poslanci v tej važnoj zadevi osamljeno postopali. Mislil sem, da jo s tem ta predmet rešen in da jo prišel gosp. J. D. k spoznanju, kako neopravičeno in nezasluženo je on n:is natolcoval, pa da bi bila njegova dolžnost vsaj, če se žo ni hotel zaradi tega opravičevati, da bi bil to stvar in daljno polemiko o njej opustil. A namesto, da bi bil svojo krivdo pripoznal in natolcevanje preklical — kaj stori? V „Slovenskem Narodu" od 8. aprila t. 1. št. 81 priobčil je nov dopis, v katerem pa nikakor ne omenja svoje krivice, temveč obsipa slovenske poslance sploh z novimi napadi ter jim predhaciva njih nedelavnost. Mož pa ne ostane samo pri tem in trdi „ Slo vence vemu" dopisnikn, d« mu v svojih dopisih, v katerih se za čast kranjskih poslancev poganja, ni dokazal, kakošne zasluge so se ti do sedaj za Štajerske Slovence priborili. Odločno še izreče, daje pričakoval od „Slovenčevega" dopisnika z Dunaja, da mu bode podal popolni račun o vsem dosedanjem delovanji slovenskih poslancev in osobito, da mu bode poročal o vseh onih dobrih delih, katere so do sedaj kranjski poslanci v zvezi a štajerskimi v korist Štajercev učinili. To predrznost venčati hoče še s tem, da v svoji po-rogljivosti govori o odah, o navdušeni iu navduševalnt Odi, katero hi potem pisal in zapel v slavo vztrajnosti, odločnosti in solidarnosti. Ta viteški J. D., kateri pa sploh nema poguma pod svoje dopise staviti svoje ime, zahteva od kranjskih poslancev dokaz, kdaj in pri katerih prilikah se jo vzajemno podpiranje štajerskih pokaralo. Jaz pa odločno izjavim, sicer ne gosp. J. D., — pač pa sloveuskiui bratom s Štajerskega, da smo kranjski poslanci vselej in pri vaakej priliki podpirali svoje štajerske kolego, kadar so nas oni za to prosili, in da bodemo v bodoče vedno storili, ker nam je narodni in materijalni napredek Spodnjih Štajercev ravno tako pri srci, kakor oni Kranjcev, mej katerimi sploh ne poznamo nikakeršue razliko. Ostri napadi gosp. J. D. pa ne bodo našega sočutja in naše skrbi do ljubih nam Štajercev podkopali. Vrli gosp. J. D. so pritožuje čez „Slovenčev" dopis, da ga obdolžuje surov h napadov na poslance ter naivno opazi: „Meni ue prisoja sodba o mojih dopisih, ali prepričan sem, da v njih ni nič siiriiu-ai- Če on misli, d., opazke: „ K a j delajo torej slovenski poslanci? Slovenski narod no more se zadovoljiti, če njegovi zastopniki maineluku-«• jn. Bojimo se, da se bodo slov. narod nekdaj s tugo spominjal teh G let. Če se je slovenski narod jedcu krat zmotil ter si ni izbral dobrih zastopnikov, bode to svojo pomoto gotovo pri prvoj priložnosti popravil" itd. neBO dovolj razža-ijive za može, kateri so si v svesti, da so svojo dolžnost o vsakej priliki storili in se z vsemi pripomočki borili za blagor naroda in njegove domovine, — tedaj ni ou ravno rahločuten mož, pa le naj dovoli tudi meni opaziti, da surovejših napadov pošten list, kakor je „Slovenski Narod", ne more prevzeti v Bvoje predale, poseuno če so oni toliko neopravičeni in nedokazani, kakor so ravno ti gosp. J. D. Iz nekoliko zmedene vsebino sestavka gosp. J. D. pa ni natančno razvidno, ali veljajo napadi le treia gg. poslancem s štajerskega« katere sicer imenuje nvr'rt trojica", ali poslancem s Kranjske. Logično misleč so ti napadi namenjeni „vrli trojici "s Štajerskega, ker njena krivda je bila, ako noBO dobili pomoči kranjskih poslancev -- ker jih neso s svojim namenom seznanili — in da so za Štajerce, kakor on trdi — do sedaj ni nič doseglo, mej tem pa k<> imamo Kranjci, kar on priznava — marsikateri uspeh zabeležiti, zaradi česar se ssim gosp. J. D. z nami veseli. Vender se jo iz daljnega razpravljanja v njegovih dopisih razvidi, kakor bi on hotel ves bvoj žolč razini nad ubogimi kranjskimi poslanci, ker pomiluje „vrlo štajersko trojico", katera je po njegovih mislih baje popolnem zapuščena in da zaradi tega ne more uičesa doseči, ko so jo hudobni Kra.ijci v odločilnem trcuutji v nemar pustili. Za prvi slučaj pripuščam vrlim trojičarjem, da g. J. D. dostojno zavrnejo, ker bo v istini vrli možaki ter nadarjeni gospodje iu bodo žo ve Jeli braniti si svojo čast. V drugem slučaji pa povem gosp. J. D., da so j kranjski poslanci za svojo delovanje v državnem zboru le svojim volilcem in svojoj vesti odgovorni, nikakor pa ne g. J. D. N »l.11.i in• opazke g. J. D. o sedanjem političnem položaji, iu sveti, katere dajo poslancem, osobito pa oni tikajoči se kluba desnega contnnna dokazujejo tako naivnost in nep o znanje dejanskega položaja na Dunaj i, da o tem ne mislim ž njim p o I o m i z o v a t i. Vrli mož se premika v lepih idejalih, se ziba v domišljijah, ki pa le rode žalostne zmotnjave. Idealno navdihnjeni g. J. D. se usoja starim, skušo ni m in hladnokrvnim možem svete in migljajo podajati, po katerih so se oni žo davno ravnali, katere so deloma žo izpeljali, deloma pa kot neizpeljive izpo-znali ter morali jih opustiti, a stavlja jim častiti g. J. I). tudi mnogo takih nalog, katere so že a priori n e iz po 1 j i ve in tudi popolnem nepraktične. Velik ukor zaslužijo poslanci tudi po njegovem monji zaradi tega, ker se ne posvetuje o skupnem postopanji v narodnih zadevah in so ne shajajo v posebniii shodili itd. Od kod jo mož li poizvedel, da se vse to ne godi — mi je popolnem neumljivo ; ker jo vendar ta trditev povsem neresnična. Vedi naj on, da so poslanci o skupnem delovanji marljivo posvetujejo akoravno se to ne obesa na veliki zvon časopisja. Tako n. pr. so imeli oni pred kratkim časom jako važno zborovanje, v katerem so se tako delikatne stvari obravnavale, da jih no kažo obj a v iti, ter morajo vsaj za sedaj taj n o ostati. Ako bi pa gosp. J. D. ne mogel svoje radovednosti brzdati, sem prepričan, da um gosp dr. Vošnjak, Ton kli ali katere koli iz mej domačih poslancev suh rosa rad da dotična razjasnila. Svojo nepoznatost pravega političnega položaja pa Dam razodeva gosp. J. D. ko pravi: „Tako ugodnega stanja slovenski poslanci v državnem zboru no bodo imeli nikdar več." Jalova je pa tudi trditev: „Sedaj odločujejo, oni držijo vlado in držijo večino" itd. Slednjič so drznem ja/. — mož, kojemu so mladostna leta že davno minil.a — še nekoliko opazok. Najžalostaejša prikazen, sosebno mej nami Slovenci je, da so najgorečnejši domorodci, katerim srce bije skoro jedino le za blagor naroda; ako ti ne hodijo po onem potu, katori po mislih vročekrvno mladine, vodi d t narodnega razcvita, temveč, čo so si oni izbrali svoj po lastnem prepričanju jedino pravi pot, — kar na mah obsujejo z napadi in jih narodu hotč kazati kot i zdaj i cc. Tako in jednako ravnanjo je žo odvrnilo premnogo plemenitih in n ad arj e u i li mož od delovanja za narodni blagor, s tem pa se je narodu tudi velika škoda prizadejala. Mirno in taktno r a zgo v arj a n j e o domačih političnih stvareh je vsekako koristno, a neopravičeno in še celo strastno napadanje vsega spoštovanja vrednih narodnih mož je neumestno in škodljivo. V Cerknici koncem aprila 1884. Adolf Obreza, državni poslanec. Avstrijska spe«-tj al I tet«. Tridesetletna izkuv stva so dokazala, da se je „Mollov S ei dli t z - praše k* pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik i a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (690—5) Javne dražbo. 14. maja. 1. eks. držb. pos. Ane Kos iz Kaple vasi, 637 gld., v Mokronog. 1. eks. držb. pos. Petra Likarja iz Uolnika, 1040 gld., v Tržići. 1. eks. držb. pos. Marije Erker iz Male Gore, 1690 gld., v Koćevji. 1. eks. držb. pos. Magdalene Kump, iz Šalke vasi, 50 gld., v Koćevji. 1. eks. držb. pos. Janeza Ovna, iz Brezovca 2580 gld., in 400 gld., v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Valentina Kitlja iz Zapotska, 2587 gld., 40 kr. v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Frana Hočevarja iz Pijave Gorice, 1579 gld., v Ljubljani 15. maja. 3. eks. držb. pos. Luke in Katarine Rebolj iz Nakla 200 gld., v Kranji. 3. eks. držb. pos. Mateja Martinšica iz Otoka, 1150 gld., v Ložu. 3. eks. držb. pos. Antona Zupančiča iz Mihovca v Trebnjem. 3. eks. držb. pos. Janeza Kraglja iz Nemške vasi, v Trebnjem. 3. eks. držb. pos. Antona Krištofa iz Sela v Trebnjem. 3. eks. držb. posestv. Janeza Setine iz Zgornje Straže, v Novem mestu. 2. eks. držb. pos. Josipa Kobeta iz Velikega Riglja v Novem mesta. 16. maja. 3. eks. držb. pos. Janeza Podboja iz Gorenja, 295 gld., v Postojlni. 3. eks. držb. pos. Josipa Čepka iz Vovče 1785 gld., v Postojini 2. eks. držb. pos. Janeza Hočevarja iz Spodnjega Smlednika, 4385 gld , v Kranji. Tujci: dne 7. maja. Pri Mloim : Reiner z Dunaja. — Hiber iz Gradca. — Wolf, Kempny, z Dunaja. — Štangorski iz Ogerskega. — Lilleš z Dunaja. Pri ti a 11 o i: Polzer z Dunaja. — Vitez pl. Regnard tz Trsta. — Reich z Dunaja. Meteorologično poročilo. S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74202 mm. 741-69 ■«. 74348 mm. + 11-6"C -f-172sC + ll-8»0 hI. svz. hI. svz. si. vzh. obl. d. jas. d. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura -f- 13-5°, za 0-9° nad normalom. ZOto.io.3JsIsia, "borza dne 9 maja t. 1. (Izvirno telografifino poročilo.} Papirna ren a..........81 gld. 10 kr. Srebrna renta .... .....81 , 70 „ Zlata ren..........101 . 80 , 6'/0 marčna renta.........96 , 25 Akcije narodne banke....... 856 . — , K rodit ne akcije...... . . 321 London........ • • 121 Srebro ............ — Napol............. 9 C. kr. cekini........ Nemške marku ..... 4°/0 državne arečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/e..... Št. 8002. 59 124 173 101 122 92 „ papirna renta 5°/0.....88 5<>/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 123 Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 108 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 Kreditne srečke. ..... 100 gld. 176 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 Akcije anglo-avstr. bauke . . 120 , 115 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 210 55 64«/. 72 45 80 80 50 20 90 50 75 30 75 50 60 25 ♦ U motu« (32—35) J t zobe tu zobovja ♦ ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu X brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in ♦ vse ivbue operacije I zobozdravnik A. Paichel, ♦ + poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. t Razglas, (311—2) Ker je letos izvoljeni mestni odbornik gospod Fran Fortuna odborniStvu se odpovedal, ra/.pisuje se vsled sklepa mestnega zbora z dne 5. t. m. po propisu prov. občnega reda za Ljubliansko mesto nova volitev jednega odbornika v I. razredu in do loča, da se bode ta volitev vršila 13. t. m. od 9. do 13. ure? dopoludne v mestni dvorani. To se naznanja s pristavkom, da se bodo glasovni listki v pravem času gospodom volilcem do-Btavilt. Mestni magistrat t Ljubljani, v 6. dan maju 1884. Župan: Grasselli. Ces. kr. i z kij. privilegovani (306—3) univerzalni prašak se posebno priporoča vsem skrbnim gospodinjam zaradi vsestranske porabe pri liisl, kot odlično in posebno ceno sredstvo za otiranje, umivanje in snaženje. Kemična tovarna, Wien, Brigittenau. 1 kilo zavitek praska za otiranje 20 kr., 1 kilo v kovinskih škatljicah K Kdelvreisa 60 kr. Dobiva se v LJnklja.nl pri EC. Xj- Wencel-nu. Prospekti in nakazila, kako rabiti, zastonj. Čudovite kapljice Sv. Antona l*.-i«lovanskega, To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedi;, da se dokaže njihova čudovita moć. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vrat-nejše žeiodčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih mtdležnostih, zoper beli tok, bužjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni), ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodaje jo se v vseh glavnih lekarnah na svetu-, Ea naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crlsto-iolettl v Gorici. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkociy, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—28) H^T* Varovati bo je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi doničkaželjnoati tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi neiuajo nobene moči in vrednosti. \AS \AS \AS NA^" \±s \AS \A/\±f \AS \AS \AS \AS * Drogerija Antona Mazzoli-ja v Gorici v gosposki ulici „pri črnem orlu" in poddražnica v Via Giardiiio št. 24. Velika zaloga drog (dišavi in barv, suhih in mletih na olji. — Laki (firneži) in čopki vsake vrste. — Barvarske potrebščine najfinejše. jŠt Prva in močna zaloga portlautlskega ce- \t/ uienta, kakor tudi rliuaketra cementa iz Terhovelj, najboljih vrst, pohvaljenih iu obdaro-JŠC vanih na ranih razstavah. ^ Najboljša vrsta mletega žvepla za trte, z Rimskega in s Sicilije. ^ Vse po tako nizkih cenah, da se ni bati *w' konkurence (pretekanja). (300—2) NA/' -.A/ M/ \AS \AS \AS \A/ \AS \AS \AS >if h Trsta, 7 Havi-Jcrk in Brazilija. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik „Brltanala", 4200 ton, v 15. dan maja. „East -A.an.grHa.", 3400 , v 10. „ jnnija. Kajuta za potnike 200 gl«l. — Vmesni krov BO {(Id. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Poglajen, generalni agent. Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Toatro (komunale, v Trstu. (291—5) '■^Tlvilegijem in kr. prnskimfefflS«S \eW£y ministerskim potrdilom. Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišeče) milo žajfa) iz zelišč za olepšanjc in popravo kože in skuSeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de Boutemard ova dišeča pasta za zobe, najsplušnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohra-njenje in čistenje zob in zobnega mesu; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-0V0 olje iz kitajske skorje za varovanje in olepšaNJe las; v zapečatenih in v steklu št mi pijanih steklenicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jev dišeči kronlni duh, krasna voda za duhanje in umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr Prof, dr. Lindova rastlinska pomada v šranjacah, poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. BalzamiČnO milo Iz Oljke se odlikuje po oživljajočej in ohranjujoče) moći za voljnost in uiehkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuier-JeV rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno. rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-OVa zeljlscna pomada za 11/.i v ljenje in zbu-jenjc rasti ias; v zapečatenih in v steklu štcmpljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jevo 0|je iz zemljiških korenin za okrep-čanje in ohranjenjo las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-ovi bonboni iz zeliss, znan iu skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasauost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-JBVO balzamlčno milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. l*ri*vl ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki so dobivajo: V Lfublfitul pri bratib Krlsper in pri Edvard Makru; v Zagrebu pri J. J. Cejbeku Karol Arazimu in Flor. Kiraloviču; v Celji pri Kr. Krisprju; v Reki pri droglijeru Nikolu Pavačicu; v Gorici pri lekarjih O. B. Pontiniju Iti G. Cristofolettiju; v Celuvcl pri lekarjih II. Komnicttcrju in Vilj. pl. Dietrichu; v Trstu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zanettiju in P, Prendiniju ; v Beljaku pri Knmpf-ovih dedičih; v Varaždinu pri lekarjih Fran iiiudtu in Anton Kusvju; v Zadru pri le karju N. Androviću. Svarilo. pouarej aii jem, le iloute- Sv »rimo pred osobito pred dr. Suina S »no (jerBoiTagenbai Oournatt-n tof* 3m unb 'J'n«liiii&c.» g I JBANKHAUS „LEITHA"f • (Halmai), Wien, Schottenring 15, vis-a-vis dtr liiirsc. • S* fjjjr berfenden nit ^ebernmnii (nuf Bctfangctl), (o (ange bo: ttorratt) veidit, nr.tiiJ« »mb fritncp ttltfcttZ foebfn ftfdlienfnr, tjodift h)trt|ti|ie. inim' t-i*»citlu- inib intertffaiiir •iJrortjurc fnmmt Uiiiiitrfrtl-«rrIofuii|)<5 >Z ^ ftolmber (ion ©eiten, 4'J- ilitfliiflr). %wt* m m Z mm ifanital .9 nn m n In np Fffpr.tnn-SnHr.ulatinii. sowie Losbesitzer. 5 iiiiiViii iitneutc uiuT u neti t Iiclj r I i «f| e ©erfdjeii, 2 aitrttennfnb otfprot^fii, leitrt aU # Tj3Y~ t r c d r C o m p a s s 2 burdi oltf Bofitionen tt« Sfltrret^iftftfn (Surdbfattf«, bietft fammtl. euratidifdirii J»o*»Solett»liine (o(uf)obtt.), aUf ^ m Saten U SrtBUtmtnani Ubrv Jlmortifation, «nwbl. Stcuritat u. IBtftn ber afierrclrtjifrt) iiiiflur 3luiniiclmUi*rr. M i» 2uiiiivn-.-iiu-i. Vet,- u 9nbunrlMtf«0M. iSj-otetuc, trtlnti bir OortbtU« b«r lUicner SBotje grof"«''« b«i Raatqrilcu 6« ^rouni.o a 2 inib Butaianaff'SBtfen ei UVuterl famintlitlie (fombiiiationeii bev Sbfculation. jbi-fpridit bic Ittnftftea tolrtbjdlttftllttje« 9 X(i«iaiiiHf O'uuberfiaii. aJerftaallirfiuitB b«v »oljiieii, 3l|iiecteii. ^ilnii^eii, 2>.t.. «'n »Mh« Slnluiie- unb Cbeculatioii#bap(fren, unb oer)od)itft aOe Ur bie OiiitrcflKiitrn m 2 u^nSot^^M^Z^- mavAma b!<>fi n. U*> mi) *ofWenbnno, 'Urobr.erotip a« gratil unb ftanco. *boni«. • S Vntt Hihim! mSitKi 2nie bfflinnen. - 35a« SBanf^ou« ..feitbo" »oaffiqtt aUr In« Rad) einid|lnđifl(n_«uftrage, foroi« Ortet« « f ii r «1 i e W i e n e i* B o r s e *M| o S In «1 n t o a e »m e đ rVroie aud> Ifl aUeit © p r c u I a t i o n « f o v m t it, Vrntnit«, Sonfortial-, Xaufd)Op«atlonen, »c. «J Zrrnct unbreeU ju Orininalcurfen B«fl*n mSBtflf SJebrđuno unb flrriuae Vroolflon. • Jiar VorachttMe auf Wc*rlliimi»lcre "TRg % €t uim mji«! ,„ (.^f. m, glnfen pro anu..niebUbrrif it. prooifioutfirfi) in nvofierm BetrSgttl. bi* |U Bo*/« be*(5ut«ni*rtb(S. 2 ™ bi« auf SDtittrrB W MO#5 BUDIMSKA JtvAkoczy g PLT' O XX, QXO katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu iu profesor dr. Tichborn« v Londonu, priporočajo profesor dr. Bebhardt v Budimpeitl in nedavno profesor dr. Kokitanakv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Duuaji in protVsnr «lr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithioua; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih probavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoi-a. Dobiva bo po vseh lekarnah in t■•-oiluialnicab mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da so zahteva Izrecno Budimska Rakoozy. (210—9; Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk rNarodue Tiskarne-' 024 11^0