PottiHm pTsAsna ? cotonn.
Leto XV., štev. J7
Ljubljana, četrtek IS. februarja 1934
Cena z.— Dir
uvovuiMivo ujuoijana. Knafljeva ulica - ieletOD tt «122. 8123, 8124. 3125. 8126
mseratni oddelek^ Ljubljana, Selen« burjjova ol 8. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
tt U. — reieton St 2455 Podružnica C-elje Kocenova ulica 8t
2. — Telefon St 19o Kačunl pn pošt ček zavodih: Ljubljana St 11 842. Praga ftislo 78.180, Wl»»n « in5 241
Naročnina znaSa meaeCuc Din 25._k
Za inozemstvo Uin 40.-—.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulics 11 Telefon 4t 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Topovi v Avstriji še niso umolknili
Boji med vladnimi četami in socialist! so se tudi včeraj nadaljevali še ves dan in se posebno razbesneli v
dunajskih predmestjih — Tudi v deželah odpor še ni zlomljen
Dunaj, 14. februarja, r. Tudi danes situacija v Avstriji za vlado še ni rešena. V nekaterih krajih je postala celo še težavnejša, kakor je bila včeraj. Vladne čete so se kljub ojačeni policiji in mobiliziranemu Heimwehru proti pričakovanju pokazale prešibke, da bi mogle v kratkem času zatreti upor. Poleg tega pa so se pojavile še resne težkoče in nesoglasja v vladi sami. Del krščanskih socialcev je bil že poprej skrajno nevoljen zaradi naraščajočega in vedno bolj prevladujočega vpliva Heimwehra na vodstvo državne politike. Po zadnjih dogodkih se je to nesoglasje še povečalo in v teku včerajšnjega dne je prišlo v vladi do velikih nesoglasij. Znano je bilo že prej, da so zlasti nižje-avstrijski klerikalci hudi nasprotniki Heimwehra. Državljanska vojna, ki je nastala kot posledica vpliva Heimwehra, je dovedla do odkritega konflikta. Vodja nižjeavstrijskih klerikalcev, badenski župan dr. Kol-Imann, je že včeraj pozval dr. Dollfussa, naj takoj izvagonira iz vlade heimwehrovce, grozeč, da bodo v nasprotnem primeru nižjeavstrijski klerikalci, ki predstavljajo najmočnejšo skupino krščansko-socialne stranke, prešli v opozicijo. Spričo bojev s socialisti pa se Dollfuss ni mogel odločiti in tako so se danes popoldne razširile po Dunaju vesti, da so trije krščansko - socialni ministri podali ostavko, in sicer nižje avstrijski deželni glavar dr. Buresch, prosvetni minister dr. Schmitz in še neki tretji član vlade. Vlada do večera teh vesti ni niti potrdila, niti demantirala, kar utrjuje splošno vtis, da niso brez podlage.
Kakor nocoj izgleda, državljanska vojna še ne bo tako brzo likvidirana. Vladne čete, policija in ostala oborožena sila so predvsem vezane na Dunaj, kjer je še vedno največja nevarnost. Provinca je več ali manj prepuščena sama sebi in Heimwehru, ki pa ne kaže one odločnosti. kakor se je sprva pričakovalo. Zlasti je odpovedala nižjeav-strijska Heimwehr, ki že poprej ni bila posebno zanesljiva. Revolucionarni pokret je zaradi tega zavzel v provinci še večji razmah. Socialni demokratje so v teku pretekle noči in današnjega dne popolnoma zagospodarili v vsej gornjemurski dolini in dobili v svoje roke tudi Gloggnitz in Neunkirchen, dve zelo močni postojanki, poleg tega pa tudi celo vrsto manjših krajev na Gornjem Štajerskem in Nižjem Avstrijskem. V vseh teh krajih so se uporniki polastili javnih uradov, občinskih domov, orožniških postaj, pošte in telefona ter na mnogih krajih pripravljenih skladišč orožja in municije. V Gloggnitzu so uporniki razorožili močan oddelek vojske in policije ter zasedli predvsem tudi železniško progo, tako da obvladajo celokupni promet do Dunaja na eno in do Brucka na drugo stran. Po zadnjih poročilih je cela vrsta avstrijskih mest docela odrezana od zaledja in nima nobene zveze z Dunaiem.
Tretji dan državljanske vojne
Dunaj, 14. februarja. Danes so se v
raznih okrajih Dunaja še vedno vršili boji. Posebno huda je bila borba v Flo-ndsdorfu, kjer je vojaštvo ponovno streljalo s topovi. Vse bolnišnice so prenapolnjene ter so na njih izobesili zastave rdečega križa, da bi jih ne bombardirali.
Na dunajsko mestno hranilnico, kjer je bilo izmenjano vodstvo, se je danes pričel run, vendar pa izplačuje samo manjše vsote. Delavska banka je zaprta. Večina inozemskih listov je bila danes zaplenjena, ostali pa so bili v kratkem času razprodani.
število mrtvih, ki so padli v bojih, Se ni ugotovljeno. Gotovo pa znaša že samo na Dunaju več sto.
V	bližini Linca je prišlo do novega spopada. Vojaštvo je pri poizkusu zavzetja nekega delavskega doma naletelo na izredno hud odpor. V borbi iz bližine je padlo 33 ljudi, med njimi 8 vojakov.
Vlada ponovno trdi, da je gospodar položaja, kar pa ne odgovarja točno okoliščinam, ker boji še vedno trajajo in se še neprestano čuje streljanje iz pušk ia topov.
Nad telefonskimi razgovori »e izvaja stroga cenzura zaradi česar v inozemstvo ne morejo priti objektivne vesti
V	teku noči je bilo dunajsko vojaštvo ojačeno z oddelki posadke v Kremsu. Kakšen je položaj izven Dunaja se še ne more pregledati. Ve se le toliko, da je v Gradcu ponovno došlo do hudih spopadov ln streljanja. Bruck ob Muri je deloma še vedno v rokah ustašev. Delavski vodja Wallisch, na katerega je razpisana nagrada 1000 šilingov, se je umaknil s 400 uporniki v gozdove, kjer ga je vojaštvo obkolilo.
Vlada je na Dunaju razpustila 36 delavskih organizacij.
Nočna posvetovanja na vladi
Dnnaj. 14 f bruarja č V iradu držav netfa kanrelarja se ie snoči ob 1. pričelo oosvutovanjp vlade ki se ea ie udeležil tudi minister ra iavno varnost F-»y i InSo^ktorv ra iavno varnost iz raznih nokraiin ln or*d trnkom dunaiske policije Vlada i« raz oravliala o ukrepih za zagotovitev mir« in o uporabi radikalnejših sredstev proti uoor nikom Posvetovanja vlade so trajala do ranica iutra.
Msd d rušim je bilo sklenjeno, da se vsi
mostovi, ki vodijo iz Floridedorfa preko Dunava v notranje dele mesta, še jačje zasedejo s stroinimi puškami, topovi in z vjč-timi oddelki vojske.
Gledališki ravnatelji so imsM popoldne ob 13. konferenco, na kateri so se ponvoto-vali. ali nai bi se sledališga v?ndarie že odprla. ker trpifc) podjetja izredno veliko Škodo. Vlada se je pojavila na stališče, da morajo ostati eledališča. kinematografi in druga taka shaiališča zaprta, ker so velike dvoran? w>lo prioravne za demonMraciij in nemire- Prav tako je bil dane« odr>ov«dan tudi veliki koncert dunairike filharmonij*, ki bi ea moral dirigirati Franz Lehar in na katerem bi morala med drugimi nastopiti fridi Tauber in Jarmila No^na.
Obsedno stanje tudi na Gradiščanskem
Dunaj, 14. februaria AA Iz Eisenstadta poroča io. da je na Gradiščanskem proglašeno obsedno stanje
Begunci v Bratislavi
Bratislava. 14 februarja h Tukaj so bile danes razširjene govorice, da ie davi prispel peš v Bratislavo dr Oto Bauer iz Avstrije ki se je baje odpeljal dalie v Brno Hoteli v Bratislavi so polni beguncev z Dunaja, ki prihajajo do Bratislave večinoma peš. ker ne vozi noben vlak in je tudi promet na električni železnici med Bratislavo in Dunajem začasno ustavljen.
Budimpešta. 14. februarja, r- Madžarsflci Hrti ao v splošnem precei rezervirani in le ooudariaio. da prpživlia Avstriia najt»žr? čase. Danes opoldne ee ie vršila izredna aeja madžarske vlade, na kateri jp razpravljala o dogodkih v A'vet rili in sklenila ukrepe glede številnih beguncev. ki so ori-bežali iz Avstrije. Med njimi iih ie naivef iz meščanskih krosov, socialnih demokratov 1* malo.
Prekasna intervencija francoske vlade
Pariz, 14 febr č. V listu »Echo de Pariš« je objavil Pertinax članek, v katerem izvaja naslednje:
»Francoski socialisti so obetali vso svojo podporo sedanji nacionalni vladi, če izpo-sluje. da avstrijski zvezni kancelar Dollfuss ne bo razpustil socialno-demokratske stranke v Avstriji Dollfuss le tozadevno zahtevo francoske vlade že sprejel in pripravil vse potrebno da se prenhajo preganjati so ciaHstične organizacije Med tem pa je bih v Franciji v ponede/iek proglašena general na stavka in francosko zunanje ministrstvo ni moglo priti niti v telefonsko niti v br tojavno zvezo s francoskim poslanikom na Dunalu da bi mu sporočilo svoje poslednje odredbe glede tega vprašanja V Avstri j' so se v ponedeljek pričele revolucionarne borbe ki so povzročile, da je danes avstri j sika socialistična organizacija na tleh Perti-naz zaključuje, da sta Blum in Jouhaux,
organizatorja francoske generalne stavke, v
veliki meri sokriva propasti socialne demokracije v avstrijski republiki.«
Strašne žrtve na Dunaju
Dunaj, 14. februarja, r. V današnjih Jutranjih urah je kazal Dunaj grozno sliko nočnih borb, ki so zahtevale mnogo večje žrtve, kakor se Je prvotno mislilo. V delavskih predmestjih Dunaja so cele ulice v razvalinah. Mnogo hiš. v katerih so se delavci branili, je porušenih, ostanki pa so v plamenih. Posebno v Floridsdoriu Je ogromna materialna škoda, ne glede na številne človeške žrtve. Tu Je nastopila vojska s težkim topništvom, metalci min ln metalci plamenov. Trupla ubitih vojakov, policijskih stražnikov In upornikov leže po ulicah nepokopana, še mnogo več pa lih le »o hišah in pod razvalinami. Med ubitimi le tudi mnogo žensk In otrok. 2enske so se na mnogih krajih Junaško borile In pokazale neverjetno smelost In Junaštvo. Štiri velike hiše, v katerih so se zabarikadirall delavci, ie vojaštvo na povelje podkancelaria Feya. ki osebno vodi vso akclio. z dlnamltom pognalo v zrak. Izpod ruševin so izkopali pozneje nad |(H) trupel, med nllml mnoeo žensk ln otrok.
Prve smrtne obsodbe izjemnih sodišč
Dunaj, 14. februaria. a. Na Dunaja Je bila danes razglašena prva sodba po pre-kem sodu. Izmed 10 obtožencev je sodišče enega spoznalo krivega, za ostale pa le bil postopek odgoden, ker njihove krivde nI bilo mogoče dokazati v določenem roka. Na smrt r. ohešenJem Je bil obsojen 43-letnJ član Schutzbunda Munlchreiter. Obsodba je bila takoi Izvršena, čeprav Je
bil obsojenec tako težko ranjen, da so ga
morali ored sodišče prinesti.
Pred graškim prekini sodom se je moralo zaradi napada na orožništvo zagovarjati 24 članov Scbutzbunda. Vsi primeri pa so bili po d-a-ljši razpravi izročeni rednemu porotnemu sodišču v nadaljno razpravo.
Dunaj, 14. febr. a. Pred prekim sodom na drugem dunajskem deželnem sodišču se je vršil danes popoldne proces proti poveljniku floridsdorfskih gasilcev inž. Weislu ki je včeraj vodil oddelek gasilcev pri obstreljevanju policijskega komisariata v Florids-dorfu. Proces se je zaključil nocoj ob 21.43, ko je bila razglašena sodba, ki ugotavlja, da je inž \Veisel kriv. Bil je obsojen na smrt na vešalih.
Kaj dela avstrijska le^jat
Berlin, 14. febr. r. Sinoči je dunajski radio poročal, da je takozvana avstrijska legija. sestavljena iz hitlerjevcev, ki so pobegnili iz Avstrije, odkorakala proti avstrijski meji ter da se pripravlja na oborožen vpad v Avstrijo, hoteč priskočiti na pomoč socialnim demokratom. Danes opoldne je berlinski radio to vest najodločnejše de-mantiral, označujoč jo za manever avstrijske vlade, ki hoče s takimi vestmi zabrisati svoje lastno početje in pridobiti simpatije javnosti.
Sabotaža v Gradcu
Gradec, 14. febr. r. V teku današnjega dne je bilo izvršenih v Gradcu in okolici nešteto sabotažnih dejanj Zlasti na železnici so socialistični pristaši na vse mogoče načine ovirali promet Na mnogih progah so zrahljane ali pa popolnoma odtrgane tračnice, na kolodvorih ni skoro niti ene kretnice, ki bi redno funkcionirala na večjih nostajah pa so zlasti pokvarili bločnice. V Kapfenbergu so delavci zavzeli arzenal in se polastili velikih količin orožja in municije. Tudi sresko načelstvo ie v njihovih rokah.
Socialistična trdnjava v predmestju Floridsdoriu
Vladne čete brezuspešno naskakujejo Floridsdorf in ga obstreljujejo tudi s težko artiljerijo
Duna], 24. februaria. Boji na Dunaju, ki so, kakor v preteklih dveh nočeh, tudi v poslednji noči malo prenehali, so se davi okrog 7. ure znova začeli. Zlasti iz Flo-ridsdorfa in MeidfMnga je bilo slišati ves doooldan močno topovsko streljanje. V Floridsdorfu je državna eksekutiva stavila v akcijo celo najtežje avstrijske topove. Vladne čete so se zakopale v jarke okrog okraja in so bile tekom dopoldneva znatno ojačene. Vlada jim je poslala na pomoč predvsem polk pehote iz St. Poltena. Okrog Floridsdorfa so stacionirane skoraj vse avstrijske artilerijske baterije s topovi po 15 cm. Situacija ie bila še davi v zgodnjih urah zelo kritična. Socialno demo1 ">tski oddelki v Florsdorfu, ki štejejo okrog 3000 mož, so do poldneva odbili vse napade vladnih čet. V drugih dunajskih okrajih so ohranili svoje položaje. Topovi so se zjutraj oglašali bolj spora-dično. proti poldnevu pa je bilo topovsko strel.ianije že zelo močno. Vstaši so se v F'oridsdorfu utrdili zlasti v novih občinskih zgradbah. Najjačia taka zgradba je tam mestna posvetovalnica, ki šteje okrog 100 prostorov in ima štiri večje in tri manjše stolpe. S stoLpov in z oken streljajo vstaši s strojnimi puškami in manjšimi topovi na svoie oblegovalce. Okrog 9 dopoldne ie generalni štab vladn:h čet poslal v XXI. okraj ok!o<pni vlak s šestimi oklopnimi vozovi. V vlaku so bili instaliram tudi lažji topovi. Vlak je s precejš-
njo naglico pridrvel v sredo okraja. Vojaštvo pa topov ni vporab!'jalo, marveč je metalo proti socialističnim postojankam le mine, ki so imele namen predvsem za-strašiti socialiste. S torovi niso streljali zaradi tega, ker je v socialističnih posto-lankah zbranih tudi mnogo žensk m otrok. Nad XXI. okrajem sta krožMi davi tudi dve policijski letali z artiljerijskimi opazovalci. ki so bili v radijski zvezi z generalnim štabom oblegovalnega topništva ter volil: obstreljevanje socialističnih postojank.
Opoldne ie bilo vrhovno vodstvo državne eksekutive obveščeno, da so se tudi v Hitzingu pričeli novi boji. Vlada je o tem takoi izda'a komunike, v katerem pravi, da se vršijo tam borbe moža proti možu ter da bodo vladne čete do večera nedvomno :"e -Kjpolnoma obračunale z vstaši.
Dav! je policija v Floridsdoriu aretirala inž. Weis'a poveljnika tamkajšnjih gasilcev. Vstašem ie namreč pr;če'o primanjkovati orožja in streljiva in VVeisI je skuša! z zvijačo dobiti nove zaloge orožja. Nenadoma se je pognal z vsemi motornimi gas'1skimi vozovi in peščico gasilcev izza socialističn;h okopov ter zdrvel skozi policijske kordone. Policija in vojaštvo so ga mistili na miru v mnenju, da gre kam gasit. VVeisI pa se ie z naglico odpeljal v neko drugo zapuščeno občn-sko zgradbo, kjer so bile velike za'oge oroži.3 ;m municiie. Tu ie omžie naložil na
Druga Malypetrova vlada
Demisija Malypetrove vlade zaradi odstopa obeh na-rodno-demokratskih ministrov — Nova vlada že sestavljena
Praga, 14. febr. s. Narodni demokrati so danes zaradi sklepa o devalvaciji krone izstopili iz koalicije in lz vlade, zaradi česar je ministrski predsednik Malypetr podal ostavko svoje vlade.
Istočasno je podalo ostavko tudi pred-sedniStvo češkoslovaške Narodne banke, ki se ne strinja z devalvacijo krone in je za konservativno valutno politiko. Ostavko na svoje položaje so podali guverner dr Viljem Pospišil, višji ravnatelj Avgust Novak in njegov namestnik Karel Kučera Kakor zatrjujejo, je za bodočega guvernerja Narodne banke izbran bivši finančn' minister dr. Engliš.
P.U. februarja h Ob i no^nl*-ie bila seja .Inlstrskega sveta kj le s 3-leia na znanje ostavko trgovinskega min' stra dr. Mato»««ka In Izston n**-«vitiN» d^ mokratov Iz vladne koalicije. Ob 7. zvečer le predsednik republike Masaryk
sprejel vse člane vlade, sprejel demisijo Matouška na znanje iti imenoval na predlog ministrskega predsednika Malypetra po kratkem potu novo vlado. Iz vlade sta izstopila dva ministra In sicer dr. Matou-šek in notr^ji minister dr. Jan Černy (izven strank). Namestu njih sta vstopila v vlado univ. prof. dr. Krčmaf (Izven strank) in poslanec češke agrarne stranke dr. Josip Černy. Po nekaterih izpremembah v res-.r:h ie nova vlada sestav1!ena takole:
Predsedstvo M3|vpetr. zunanle zadeve 'r. Beneš notranje zadeve dr. Josip Čer-iv. tr<"*—Dostalel« (k* iValec). fi-lance Trapi, pravosodje socialni demokrat 1r. Derer z ' <nice Bechvne. nošta Franke. lavna d 'a dr C7ech. kmetijstvo Ho-dža, socialno skrbstvo dr. Melssner bi prosveta Krčmaf.
vozove in se priče! zopet z vso naglico vračati v oblegani del mestnega okraja Policija ra je bila med tem obveščena, za kaj gre, ia so zato gasilske vozove ustavili. Wejsl je btf postavljen pred pre-kj sod.
Opoldanska situacija
Dunaj, 14. februarja, g. Od novinarja, ki je smel na podlagi uradne legitimacije prehoditi vse blokirano ozemlje na Dunaju, je prejel vaš dopisnik naslednje situacihsko poročilo:
Vsi znaki kažejo, da ao začeli strašni boji, ki divjajo že Jva dneva po dunajskih predmestjih, končno vendarle pojemati. Delavstvo in tudi organi državne eksekutive kažejo znake izčrpanosti, toda kljub temu je v današnji noči treba računati še z novimi boji. Dasi so borbe za posamezne več-
ie komplekse, kakor na primer za Kari
larxhof in Lasallehof končane in odločene v korist vladnih sil, bo vendar treba še v obsežnih predelih izvesti velika čiščenja. Opoldanski obhod po teh okrajih je pokazal, da je zgrajena cela vrsta barikad in da je za obrambo teh barikad pripravljenih znatno število članov Schutzbunda. V teh mestnih delih stanuje večinoma delavstvo in tukaj sta tudi Liebknechthof m Fuchsenfeldhof, dve ogromni mestni stanovanjski stavbi z nad 1000 strankami. Policija je skušala ponoči izprazniti te zaba-rikadirane mestne dele, toda v temi je padala nanja iz hišnih vrat. oken in s streh toča krogel, tako da se je morala končno umakniti.
Mnogo Skrbi povzroča vladnim četam ozemlje med Floridsdorfom in Stadlauom, kjer se je ob nasipu severne železnice zakopalo okoli 2000 članov Schutzbunda, ki so dobro oboroženi s strojnicami. Popoldne so bili na Bisamberg odrejeni oddelki topništva, ki bodo podpirali pehotni napad na te postojanke Schutzbunda.
Situacija zvečer
Dunaj, 14. februarja, r. Središče borb se je nocoj preneslo na stanovanjski kompleks Gothehof. Tu se je utaboriio več sto upornikov, ki nudijo ogorčen odpor. Tudi pri Marxhofu so vzplametele nove borbe, ki se nadaljujejo z vso ogorčenostjo. Med ruševinami se je utaboriio več sto upornikov. V Simmeringu trajajo zvečer borbe dalje. V Meidlingu se vrže glavne borbe v Staubergasse in Flugschutzengasse, kjer so uporniki zgradili barikade in strelske rove, iz katerih ljuto obstreljujejo vojaške čete.
Vteku borb okoli železniške postaje v Floridsdorfu je morala vojska uporabiti tudi mine in težko topništvo. Zvečer bo od štirih strani hkrati izveden juriš na postojanke upornikov, in sicer iz Korneuburga. Večja poslopja v Floridsdorfu, v katerih so se utaborili uporniki, so vsa pod topniškim ognjem.
Zaplemba socialističnega premoženja
Dunaj, 14. februarje, r. Poluradni »Neu-igke-itsvveltblatt« poroča, da je vlada na svoji današnji seji sklepala o vprašanju, kako nadoknaditi škodo, ki jo je utrpelo avstrijsko gospodarstvo zaradi poslednjih dogodkov. Med drugimi je bil sprožen prelog, naj se zapleni imetje vseh socialističnih prvakov, zlasti pa onih, ki so neposredno sodelovali pri revoluciji in zbežali v inozemstvo.
Danes dopoldne so policijski organi zaprli in zapečatili »Delavsko banko«, enega najmočnejših zavodov sociaLno-demokrat-ske stranke. Bančne prostore so zasedli oddelki Heimwehra. Zaprli so tudi centralni urad socialno-demokratskih nameščencev. Vladni komisar na Dunaju je izdal odredbo, da od danes noben bivši socialistični zavod ali hranilnica ne sme več izdajati denarja, in sicer na noben račun. Ker so ugotovili, da je del šoferjev mestnega avtobusnega prometa simpatiziral z vstaši, je bila večina šoferjev danes odstavljena in nadomeščena s člani domovinske fronte.
Dunaj. 14. febr. d. Danes dopoldne je novi dunajski občinski komisar Schmitz izdal odredbe glede na dunajsko občinsko upravo. Predvsem je bila razpuščena organizacija dunajskih magistratnih nameščencev, ki je bila v tesnih stikih z razpuščeno socialistično stranko Mnogi uradniki so bili odstavljeni in nadomeščeni s krščansko socialnimi in heimwehrovskimi pristaši. Prav tako so se izvršile personalne spremembe tudi pri upravah posameznih mestnih okrajev Poleg drugih je bil odstavljen tudi poslanec Otto Glockl. ki je predsedoval mestnemu prosvetnemu odboru :n obenem zavzemal zelo eksponirano mesto v razpuščeni socialno-demokratski stranki. Glockel je bil tudi avtor šolskega učnega načrta ki se je uvedel za ves Dunaj in je bil sestavljen v docela socialističnem smislu Njegovo mesto je prevzel sam mestni komisar Schmitz. ki je po poklicu prav tako pedagog.
General Korner ubit t
Dunaj, 14 febr r. Nocoi so se razširile vesti 4a ie bil ubit bivši vod-a socialističnega Schutbunda general Korner. Baje ie hotel pobegniti in ie bil na begu ustreljen.
OBČINSKI URADNIKI
Banovinski svet Je včeraj razpravljal o uredbi za občinske uslužbence in jo v glavnem ie odobril
LJubljana, 44. februarja.
Banovinakl svet je danes dopoldne in popoldne razpravljal o uredibi za občinske uslužbence.
Pred prehodom na dmevnl red Je dopoldne b. a. Ivan Tavčar poudarjal nujno potrebo, da izplača država banski upravi dotacijo 7 milijonov dinarjev, ker je od nje odvisno ravnotežje bauovinsKega proračuna Dotaoija je absolutno utemeljena ker Je državna uprava prevalila na banovinsko upravo razna bremena in obveznosti. Predlaga resolucijo, s katero banovlnski svet poziva kraljevsko vlado, da nujno nakaže dravski banovini dotacijo 6 milijonov 923.383 Din, ki je določena med dohodki banovinskega proračuna za leto 1933-34, in da vstavi v državni proračun redno dotacijo za dravsko banovino v znesku 7 milijonov dinarjev. Resolucija Je bi Ia soglasno sprejeta.
Ban o uslužbenskl uredbi
Pred razpravo u osnutsu uredbe o občin' skih uslužbencih je ban dr. Marušič omenil, da je obseg uredbe v splošnem določen v j 85 zakona o občinah. Uredba je za dravsko banovino nekaj novega, ker prvifi splošno ureja službena razmerja občinskih uslužbencev vseh občin razen avtonomnih mest Poprejšnje male občine pri nas občinskega uradništva v pravem smislu besede sploh niso imele. Teža vseh upravnih poslov je ležala na županu ln na občinskem tajniku Nova velika občina pa zahteva tudi dober upravni aparat, ki ga more dobiti le z uslužbenci s primerno splošno Izobrazbo V uredbi so določeni za občinske uslužbence razmeroma nizki prejemki kot minimum, pod katerega Be ne ime iti. Prejemki so bili določeni zato tako nizko, da bodo imele tudi najmanjše občine tim večjo prostost pri končnem določanju višine plač. Nova je tudi ustanovitev posebnega pokojninskega sklada za občinske uslužbence Ker ee mora ta sklaa šele ustanoviti, je bilo treba pri nas občinam tn uslužbencem naložiti večja breme-mena, kakor so jih naložile ostale banovine, kjer so taki skladi že obstojali. V pre-hodnjih določbah se je moralo na eni strani upoštevati v zakonu določeno načelo pridobljenih pravic, na drugI strani pa Javni interes, k! nujno zahteva, da se odpravi iz občinske službe, kar je nesposobnega in neprimernega Skušale pa so se tudi v tem pogledu ublažiti trdote, ki se redno pojavljajo pri vsaki večji reformi
Glavne določbe
Kakor smo že poročali, je bil takoj ob otvoritvi zasedanja banovinskega sveta Izvoljen ožji odsek z nalogo, da preštudira od banske uprave sestavljeni osnutek uredbe o občinskih uslužbencih V imenu odseka je na današnji seji da' obširno poročilo b s dr Režek, ki je sporočil tudi razne spreminjevalne predloge, sklenjene v odseku.
Osnutek uslužbensifce uredbe je dosti ob-liren, saj ima 164 členov. Glavne določbe •o:
S prejem v občinsko službo
Za sprejem v občinsko slufcbo so določeni naslednji pogoji: JugosIovenBko državljanstvo, starost najmanj 21 in največ 40 let, povoljno zdravje, dobro vedenje, znanje službenega jezika, primerna kvalifika cija, odslužitev vojaškega roka v kadru itd V mestnih, trških zdraviliških In takih občinah ki imajo nad 3000 prebivalcev, se smejo postaviti za občinske uradnike 1« osebe, ki Imajo popolno srednjo ali tej enako strokovno šolo z zaključnim Izpitom ter 3 leta pripravljalne službe, v ostalih občinah pa osebe, ki Imajo vsaj 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole in 3 leta pripravljalne službe. Strokovni uslužbenci morajo imeti enako kvalifikacijo. kakor Je predpisana za dotično stroko v državni službi Vsi upravni uslužbenci morajo Imeti vrh tega nosebnl tečaj, ki ga določa f 91 zakona o občinah Le diplomirani pravniki »o oproščeni tega tečaia in tudi pripravljalna služba traja za nje samo dve leti.
Začasni uslužbenec v pripravljalni službi se lahko vsak čas odpusti z enomesečnim oJ"r.wpd,nlni rokom
Glavna službena mesta se Iznolnjujejo na osnovi razpisa Občina pošlje temo predloe sreskemu načelniku ki sme enega aH več predlaganih prosilc-ev odkloniti in vrniti s->ise občinski upravi, zaradi izpol polnitve predloga če nI po 30 dneh on strani sreskega načelnika nobenega ugo vora. Imenuje občinski odbor na redni se
jj pnpo-a izme^ nrp.-o a «>■	t-rp^ nrr,<,iioev
Dokler so občinski uslužbenci v aktivni službi, ne smejo Izvrševati kakega obr*a po zakonu o obrtih ter tudi ne smejo biti pogof!Jene Btranke pri občinskih dobavah tn delih
Občinski blagajnik mora pri nastopu
službe položiti varščino, ki jo določi vsaka občina.
Sorodniki r premi vrsti ali v postranski vrsti do všteteca tretjega kolena, mož ln žena ter os be. ki so v svaštvu do vštete ga drugpga kolena, ne morejo biti usluž benci iste občine.
Odpoved, odpust, upokojitev
Službeno razmerje preneha poleg drugih razlogov tudi takrat, če po 12 mesecih nepretrganega bolovanja. odnosno Po 15 me aeclb skupnega bolovanja v dveh zaporednih letih še vedno nI sposoben za Izvr sevanje svoje službe: če pride pod skrbstvo ali konkurz; če se brez vednosti starešine PO lastni krivdi ne javi v službo v 10 dneh; če se obsodi na zapor, daljši od pneea leta: če je ob vstopu v službo za talil, da Je bil že državni, banovinski ali bčinskl službi in jo le Izgubil po discipll arnib predpisih; če se službeno mesto ukine.
Ce Je uslužbenec, ki Je na glavnem služ enem mestu dovršil 35 let efektivne ob činske ali druge vštevne službe ali če Je io vršil 65 let starosti sme iti takoj v po-
Prejemki
Prpjemkl občinskih uradnikov w dele osnovno nlačo tn na osebno doklado Nb.i ■itje mesečne začetne osnovne plače: a' >ri lenopolnJ srednješolski, oziroma ena <ovredil Izobrazbi 450 Din v I krajevnem razredu, 400 Din ▼ n. krajevnem razredu
Din v L la 750 t H. kraje vnenr rairadv;
c) pri fakultetni Izobrazbi 1000 Din v I. ln 950 Din v II krajevnem razredu. Občina sme s statutom določiti, da lahko občinski odbor te prejemke poviša za 100 aH vee dinarjev po vsakih 5 letih povoljnega službovanja Povišanje prejemkov se sme izvršiti le, če je sreski načelnik prej ugodno ocenil službovanje uslužbenca. Osebne doklade anašajo za vse uradnike ne glede na šolsko kvalifikacijo In Število službenih let v prvem kiajevnem razredu najmanj 500 v II. krajevnem pa najmanj 100 Din na mesec.
Uradniški pripravniki Imajo pravice do osebne doklade in tudi minimalne plače ao določene nižje.
V I. krajevnem razredu »o vse občine, kjer Je sedež sreskega načelatva. dali« zdraviliške občine ln občine, ki Imajo 3000 ali več prebivalcev VBe ostale občine so v K. krajevnem razredu.
Podrobnosti o prejemkih, napredovanju Itd določi vsaka občima s statutom. Polea prejemkov t gotovini sme določiti občina tudi prejemke v naravi (stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Itd.)
Pokojnina
Uslužbenci na glavnih službenih mestih
Imajo pravico do osebne ln rodbinske pokojnine Do osebne pokojnine dobi pravico po 10 letih v aktivni občinski službi vštevši tudi pripravljalno službo Ce poatane občinski uslužbenec v Izvrševanju »lužbe nesposoben za nadaljnje delo, mu sme ban no zaslišanju uprave pokojninskega sklada priznati za pokojnino preko časa, k' ga j* dotlej prebil v službi. Se 10 lot Občinskemu uslužbencu pripada od osnovne plač* kot pokojninska osnova za prvih 10 let 40 odstotkov, za vsako nadaljnje leto pa po 2 odstotka.
Rodbinska pokojnina ee odmerja po odstotkih od osnovne plače, ki Jo Je imel uslužbenec ob času smrti, oziroma na dan upokojitve ln alcer po dovršenih 5 letih vplačevanja za enega uživalca rodbinske pokojnine 25 odstotkov, za dva 85 odstotkov, za tri 40 odstotkov za štiri in več pa 50 odstotkov. p0 dovršenih desetih letih se ti odstotki zvišajo za 5 odstotkov, za vsako nadaljno dovršeno leto nad 10 let pa za 1 odstotek, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja kakor za enega uživalca 40 odstotkov, za dva 60 odstotkov, ca 3 70 odstotkov, za 4 in več pa 80 odstotkov. Ce uslužbenec brez svoje krivde umre zaradi poškodb pri Izvrševanju občinskih poslov sme ban po zaslišanju pokojninskega sklada priznati njegovi rodbini za pokojnino kakor da Je Imel 10 let plačevanja več.
Pokojnin«*! sklad
Ustanovi se za dravsko banovino banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence s sedežem v Ljubljani Uprava sklada obstoji iz predsednika, ki ga odredi ban izmed državnih uradnikov, iz dveh bano-v-nkih uradnikov ki jih prav tako določi ban. iz dveh županov, ki jih volijo župani iz svoje srede, ter dveh aktivnih občinskih uslužbencev ki ju volijo občinski uslužbenci Funkcijska doba traja tri leta.
V pokojninski sklad se stekajo: l. Prispevek ki ga plača vsaka občina enkrat za vselej za vsako sistemizirano mesto s pravico do pokojnine, in sicer v iznosu 50 odst. vseh rednih letnih prejemkov v gotovini. združenih s tem mesti ter prav toliko za vsako pozneje ustanovljeno mesto Z dovoljenjem bana more občina plačati te prispevke v 5 letnih obrokih.
2.	Prispevek, ki ga je vsak občinski uslužbenec dolžan plačati v prvem letu po sprejemu v službo, in sicer 10 odat. celotnih rednih letnih piejemkov v gotovini. Prav tako plača vsak občinski uslužbenec ob vsakem napredovanju 10 odst. razlike med novimi ki dotedanjimi rednimi letnimi prejemki.
3.	Mesečni prispevki uslužbencev v i«-nosu 7.5 odst. vseh rednih mesečnih prejemkov v gotovini. Upokojeni občinski uslužbenci pa plačujejo prispevek v iznosu 5 odst zadnjih rednih mesečnih aktivnih prejemkov
4.	Obresti od glavnice tega sklada.
5.	Vsakoletni v banovinskem proračunu določeni prispevek, ki se plačuje, dokler ne postane sklad aktiven.
6.	Globe za disciplinarne pceatopke.
7 Darila volil«, subvenoije in druge prostovoljne dajatve.
Pokojnine se izplačujejo samo h dohodkov sklada Ako bi ti ne zadostovali, krijejo primanjkljaj občine sorazmerno po v;šim neposrednih državnih davkov, ki so predpisani v teh občinah.
Dosedanji občinski uslužbenci
Uredba vsebuje tudi razne disciplinarne predpise, med drugimi tudi za pogodbene občinske uslužbence Po zaključnih določbah mora v teku dveh mesecev, ko stopi ta uredba v veljavo, vsak občinski uslužbenec, ki hoče še nadalje ostati v občinski službi. predložiti dokaze o svoji šolski in strokovni kvalifikaciji ter listine o svojem dosedanjem službovanm.
Občinski uslužbenci, ki ostanejo na svo* jih mestih po prevedbi na podlagi te uredbe, morajo najkasneje do konca leta 1936 dovršiti tečaj iz 5 91 zakona o občinah Te obveze se oproščajo občinski uslužbenci, ki so po dosedanjih predpisih položili ali p« so bili oproščeni polaganja strokovnega izpita kakor tudi uslužbenci, ki imajo na dan. ko stopi ta uredba v veljavo, dovršenih 10 let efektivne zadovoljive občinske službe Dosedanji uslužbenci, ki ne •zpolnjujejo vseh kvalifikacijskih določb uredbe lahko z odobritvijo banske uprave ostanejo na svojih mestih, ako ao vsaj 3 let vršili službo občinskega tajnika m 'majo vsaj kvalifikacijo, kakršna se zahteva za zvaniško mesto v državn* službi Drugače se morajo prevesti na pomožna službena mesta ali upokojiti, če imajo pra vieo do pokojnine sicer pa odpustiti Ob činam ki bi zarad; svoje«« finančnega sta nja ne mogle zasesti f lavnega službenega mesta po predpisih te uredbe sme ban te nrehodno dobo 5 let dovoliti, da zadrže v dužbt ali postavijo pogodbenega uslužben a. ki vrši dolžnosti poslovodje. Občinski uslužbenci fci so zavarovani pr 1'okoininskem zavodu za nameščence v Ljubljani ter še nimajo na dan uvel javi je*
v primeru prevedbe pravico nadaljevati po
lastni izberi pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu ali pa prenesti svoje pokojninsko zavarovanje na banovinski pokojninski sklad za občinske nameščence v Ljubljana. Občinski uslužbenci, ki imajo nad 10 let službene dobe, nadaljujejo pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani ter ne plačujejo nobenih prispevkov v novi po-fcoininski sk'«d.
Vsaka občina mora sprejeti statut, s katerim se ustanovijo in 5'Stemizirajo mesta občanskih uslužbencev ter uredijo ostali službeni odnosi. kol:kor niso že urejeni s to uredbo. Statut postane veljaven, ko ga odobri ban.
Obveza za nastavitev višje kvalificiranih uradnikov
O uslužbenski uredbi se je razvil« zelo živahna ra-rprava. Na predlog b. s. Tavčar »a je bilo določeno, d« se na glavna služben« mesta ne morejo imenovati osebe, ki užrvafo že kako pokojnino.
B. s. dr. Lipold je zagovarjal, naj glede meje. katere občine moraio imeti višie kvalificirano u^adništvo. ostane pri prvotnem osnutku C3000 prebivalcev) in ne pri predlogu odseka (5000 prebivalcev) Treb« ie imeti pred očmi velike naloge občane Podban dr P?rkma'er se je r. utemeHeno argumentacijo T»ridn*žil predlogu dr. Lipold«. enako b s. dr. Sa?ovtc. dočim st« se b s. šolar in Ba'uk izrekla za predlog odseka.
Podban dr. Pirkmaler je poudaril da občinske skižbe ne smeio postiti nekako »pribežališče grešnikov«. k«'ti občinski tajnik nai ne bo občinski pandur. amnak naj v resnici pošteno im pametno vodi ob5'n-ske posle. Finančnim pomislekom se da odnomoči s tem da obfme za enkrat nastavijo le pogodbene uradnike ter počflkflio na bol^ čas. ko bodo lahko trajno nastavile tudi kvalificirane moči. Ra?en tega imamo celo vrsto maturantov, ki so pripravi ieni vršiti svojo službo tudi za 600 dinariev na mesec v pričakovanju, da rra bo občina Varneje omogočila trajno eksistenco. če bodo vršili svoje delo poštno Govorili so še b s. dr. L'oold. notar Zevn?k, dr. ^*'ovlc. ban dr. Maruši?, b s. Golouh in Zadravec, ki ie pred'«?«!. naj se ori določitvi meje upošteva tudi davčna moč občine, ki so nekatere kljub večjemu številu prebivalstva ^omašne.
Končno j« b;(lo »klenieno. da morajo kvalificirane uradnike z ni i man j srednješolko izoViT-bo nastavliati »mestne, triEke, zdnaviNSke in on* kmečke občine, ki imajo nad 5000 prebivalcev in nad 100.000 D:n davčne obnove«.
Ob 13 ie bil« seja končana. Nadaljevala se je ob 16. uri.
Popoldanska seja
Na popoldanski seji le banovinski nadaljeval podrobno razoravo o uslužben »ki uredbi Skoro pri vseh poglavjih bp je razvila Živahna dfbnta. v katero so tekom «<*'» posegli skoro vsi Sani banovinskeso sveta.
Cp-trto poglavje ursdbe. ki eovori o pripravljalni si ižbi. le bilo spreieto brez spremembe. pe*o Doglarfe. k? govor' o sts>ino«ti službe, je bilo no orsdl/vmi odhora ki ie
|aomacp, ZaAAS1
Prhljaj izgine Lasje prenehajo izpadati! Lasje »pet rastejo f
proučil uredbo. spremen (eno v onih točkah, ki določajo, kako a? oddajajo mesta občinskih uradnikov. Seda? f* določeno: Ce nam-rej srečki načelnik izključi iz terno predloga en<»2B aH ve? predlaganih prosilcev, se vrnejo soiai občinski upravi. Občinski odbor mori aH Imenovati neizključenega prosilca, ali pa terno predlog dopolniti ter ea predložiti ponovno sreskemu načelniku.
V 7. pogloviu se je spremenil Hen 80., ki govori o poeti anekih zasljžkih občinskih uslužbencev v smislu, da mora o vsakem poedinem primeru dovoliti ban. ali se ame občinski uslužben* baviti še s kakim postranskim poslom. Uradne urs v občinah določa uprava obSfne z odobritvijo ban«._
<"v*mo po<rlav1e ffovorl o pristanku Tlen St- govori o službeni dobi. pofr^fcni »a jpokoHtev. Doba se ie mižala od 40 na 35 let -»fektivne občinske ali druce efektivno vMpvn* sluSbe.
Razprava o prejemkih
Nsfrveč debate ie izzvalo 9. poglavji, ki doloSa službene prejemke občinskih uslužbencev. V tem porlavru eo določene mini-maln* plafe za občinske uradnike, osebnf dodaitki in napredovanja. Nekateri banovinski pvetniki so dokazovali, da eo predvidene minimalne plače absolntrno prenizke. — Četudi ie občinam na prosto dano. da smejo t? minimalne pla^e zvišati, se 9 tenri dolorbnmi vendar ustvarja preiudie. da so te minimalne olaČe zadoedne. tako da se bodo občin-1 težko hotele odlomiti zvišnti te prpipmk«> B. s. Tavčar in Orehek sta predla<raia. nni mesečne plače ln pt>ložain» doklade nbfinrftih tw»1 ižVneev odgovarjajo om'm državnih uslužbencev odgovariaiočih kstpgorif. Pridmž'! se firm je b. s Arko. dofim !•» predlagal b. a. B a b n i k v im«nrj župnnskp zveze, nai se posebne doklade za urndpike s n^nonolno srpdniešolsko in i rwnnino grpdnipšo^o frobrazbo zvišalo na
Din mpsečno. B s. dr. Rsžek da »p irpba izvesti katsnorbwriio ob*!n. ker SibVeiS* r»h*'ne np moreio olačntsi toliko kakor močneišs VpČina banovinskih »vp^ni-kov sp ie izrekla. n*1 se anr»»bne v npp^rpm-mieni obliki Pri glasovanju je frt fttaliSSo h'di rps o*»v-*tiaio.
B. g. Tavčar bi Golo ti b «4« nastopila proti določitvi, da a ms občina izvršiti po-višantp orejemkov le. fe ie sreski načelnik nr^d^odno povolino ocenil si ižbowiie uslnžbenoa. Poudarjala sta. da ta določba iapcr.T r>ro«rtnboVo v nsčflo občinske avtono-miie. Predlagala «tn. nai se izloči intsrven-oiiia sreskih nsčplnikov. Ban dr. M n r n š i f ip oo'"«nlpval. d« fm»io	nač»lnik! v
naši drSpvi dr-igočne fnnkHre. nsgo so 'im-Ii svoi čas okvaini TlavarH. Danes srbski načelniki najboljši svetovalci občinskih uprav.	,
Ob 10 le bila šefe Mrkllučena. Prlhodn!« ho '"tri oh 9
obrati pred volitvami
V nedeljo bodo voHtve rudarskih zaupnikov po vseh rudnikih Slovenije
b) pri popolni srednješolski izobrazbi 800 i nja te uredbe 10 let službene dobe, imajo
Trbovlje, 14. februarja.
Vse te zadnje dm se Trbovlje naliajaio v znamenju živahnega gibanja. Po koioni-jah se dau za dnem vršijo sestanki m shodi, na katerih delavci v žgočib debatah razpravljajo o položaju ui o svojih zahtevah. Za jutri popoldne je sklcano veliko zborovanje Narodne strokovne rvez« v Fortejevi dvorani na Vodah, na katero pridejo tudi govorniki iz Ljubljane in iz Maribora. V nedeljo se bodo v smislu starega avstrijskega rudarskega zakona ro vseh rudniških revirjih Siovenije vršile volitve taupnikov v drugo skupino rudarske zadruge, ki je legalna predstavnica vsega našega rudarskega delavstva. Zaupniki so voljeni za dobo treh et. glasovalno pravico Kna vsak delavec (in vsaka delavka), ki je zaposlen pn podjetju najmanj leto dn: in ki je najmanj 21 let star.
ZaupniSki zbor. ki se pravkar poslavlja od poslovanja, je bH izvoljen v aprilu leta 1931 m v njem so imeli ogromno večino socialisti (Zveza rudarjev lugoslavije) Poslovna doba odhalaiočega zastopstva je bila za trboveljske rudarje doba najtežjih izikušenj. najbolj grenkh razočaranj, najihuiših porazov Gospodarska kriza ie v rudniških revirjih devastirala obrate, domove in ljudi kakor nikier drugod Doba. o kateri se bodo v nedelio po'aga!i obraCuni. je bila doba redukcij, praznovanj. zn^tvapja mezd, uvaiania nov:h • racionalnih« sistemov in doba gladu kakršne še ne pomni naš revir V teh razmerah so Imel! delavski zaupniki v resni-ol težek opravek Po zakonu !e niih dolžnost skrbeti za delovno zaščito rudariev In v vsakem oz'ru pospeševati njih socialni napredek Na te) £rti izkazuje bilanca samo poraz za oorazom.
Vodstvo dosedanje druge skupine rudarske zadruge se le v svoil borb' Drot: krizi in brezposelnosti od'of"o za n*kn oreprosto parolo, ki le že od vsega po-četka vvsela v zTdku: država nai nomaga država mora dat' nidnicu naročil' V borbi za dosego te zahteve !e druga skmvna notrnš«l8 v teh treh 'etfh na Ive? svoiih sil SociaHst'£ni zastopnik' delavstva se rri tem niso zavedal da so ori tem vršMI sa tto vlogo eksnonenta svolega deloda!a'ca *?esn'£en zsstomiik de'avsk!h interesov nikdar ne bo mogel o^stavtlati zahteve da bi morala država, ki je predstavnica narodne delovne &upnost!. od podjetnika
odvzemati blago po katerikoli ceni in pod katerimikoli pogoR Namesto te pavšalne parole >i bil moral zastopniški zbor pokazati nekaj več zakonodajne iniciativnosti in spretnosti in bi bil moral skušati doseči. da se vprašanje trboveljskih revirjev spravi na dnevni red tam. kjer se odloča o usodi naroda in države. Mimo te velike naloge pa bi bil mora: pokazati ne-kai več iniciativnosti tudi v obratu V naših rudnikih se čezdalje bolj uveljavljajo razimere. ki se rogajo v ooraz vsaki pravičnosti in socialnosti. Tu bi bMi morali zaupniki zastaviti svoj vpMv. Za uspešno delo v tem smisHi pa ie treba mnogo smisla za 'epalno delavsko borbo — ic tudi dohršno trohico poguma.
Nedeljske volitve se vršijo prav v času. ki ne odpira nikakih rožnatih upanj. Prav zdai v februarju, ki je v premogovni industriji višek sezone, se med tednom vrsti praznik za praznikom Ta teden dela rudnik spet samo tri dn: In namesto 17 ie'avn!kov. ki so jih narovedaH ob prfčet-ku meseca, bomo imeli v febmarlu koma* toliko 5 htov da i;h bo dosf za obup Tako je zdai. na višku zimskega časa ? spnm'adio bo nadel konrum — in že zdaj se govori, da bodo pr'*'e nove redukcije Mimo vsega tega se. k^kor 5u'emn tud: kunčila z nanovo uvedenem' karhonaket' ki so b'W družb' in delavcem ve'?ka nada na izboltišanie. ni nič kai dobro obnesla ker se zd' nremo? nbč'nstvu nač rredrae
Sredi takšnega oo'<vžaia prldeio rudarj; v nedelio na svoie volitve NSZ se Živahno gib!'e in si ie v svesti svo»e zmage sai so prav volitve v De'avsko zborner pokazale, da se rudarsko delavstvo z vso vnemo vrača na nn-t 'egaVie 'n nacionalne borbe Novi zannn-šk' zbor bo pnsfavlier še pred vse fežie na>oge kakor so b'V stavliene niegovpmv predhodniku ^ito pa Kodo '?hko tisnpšno z^sfona" interpsp fu-
darskpga de'avstva «amn '?nd'e k' bodr -arivri«»!: 'tmha časa 'n k' vedn da le vpfa Janlp T-hrvpU mogočo rp?'t; samo v sk'p
1u t vo''r. k" io !e v «a«top<wn nove do se rnan'fp«t'r«ia
Proračunska razprava v finančnem, odboru
Beognul, 14. leoruarja. .pou pieuaedatvom poupi eu&eauma g. siav»»ca secerova je oanea ciupuiun« ra&piavijsu pienum finančnega odbora o podrobnostih proracun^Kc^a predloga za pravosodno m zunanje muusux/vo. Piavosoczu minister g. MaKsimovič je podal oDsiren ekspoze o proračunu svojega resora. Pri debau ao soaeiovali gg. Viaua Miletič, Ivan Mohorič, dr. Gngonje Tadič, B. Kujundjič, Nikola Sokoiovic, AiUutm Je-lič, dr. Ainetic, Jovan Miširlič, dr. L&zare-vlč, Miian Dobrovič in dr. Ante Kuntarič. Odbor J« proračun pravosodnega ministrstva soglasno sprejeJ.
Potem je podal zunanji minister g. Bogoljub Jevtič izčrpno oroCilo o delovanju svojega resora v politični in politiCno-go-spodarski smeri. Po končani diskusiji, pri kateri so sodelovali gg. nija Mihajlovič, Ivan Mohorič in dr. Miroslav Stojaumovič, je dal finančni odbor izraza svojemu razpoloženju do vodstva naše zunanje politika in z vzklikom sprejel proračun zunanjega ministrstva.
Popoldne Je finančni odbor nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu Je bila razprava o podrobnostih proračuna notranjega ministrstva.
Podpora za prehrano siromašne dece
Beograd, 14. februarja, v. Ministrski avet je na svoji dana-nji seji na predlog ministra za socialno politiko g. Ivana Puclja odobril, da se izplača iz fonda za prehrano siromašnega prebivalstva naslednje podpore: državni gimnaziji v Novem mestu 4000, občini Trbovlje 600l>. Kolu jugoslovenskih sester v Zagorju 2000 in Društvu za zaščito dece v Senovem 3M0 Din Podpore se smejo uporabiti samo za prehrano siromašne dece odnosno dijakov.
Obsodba zaradi oderuštva
BeogTad, 14. februarja p. Okrožno sodišče v Beogradu je d .nes razglasilo obsod* bo v procesu proti odvetniku Nikoli Broja-kovskemu, ruskemu beguncu, ki je posojal svojim rojakom denar za oderuške obrestL SodiJče je v 17 primerih ugotovilo, da je zahteval kar 260 odstotkov letno. Obsodilo ga Je na leto dni ječe ln povračilo škode ter plačilo globe v znesku 1700 Din v fond za zgradbo kaznilnic.
Velik požar v Beogradu
Beograd, 14. februarja, p. Dane« opoldne Je nastal v tovarni pohištva Vujovič v Dalmatinski ulici požar, ki je v teku ene ure popolnoma uničil vso delavnico in zalogo pohištva. Gasilci so jedva preprečili, da se ni požar razširil tudi na sosedne hlže. Skoda znaša okrog 750 000 Din.
Upokojitve
Beograd, 14. februarja, p. Na predlog ministra pravde je upokojen državni tožilec okrožnega sodišča v Ljubljani g. Robert Ogoreutz. Nadalje sta upokojena višji pisarniški oficijal državnega tožilstva v Mariboru Fran Duh in vodja zemljiške knjiga pri sreskem sodišču v Ljubljani Leopold Primožič.
Nov dnevnik v Beogradu
Beograd. .14 februarja p Danes Je tzSl* prva številka dnevnika »Stampa« ki ga lz daja konzorcij pod vodstvom narodnih poslancev Draga Jevremovlča ta ITtle MlhaJ-loviča. Urejuje ga. Radoje Markovid, ____
Poljsko-rusko zbližanje
Moskva, 14. febr. AA. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je priredil snoči večerjo na čast poljskemu zunanjemu ministru Becku V zdravici je Litvinov naglasil sv>je veliko zadovoljstvo nad odločnim preobratom ki je nastopil v polj-sko-ruskih odnošajih in k; ima namen koristiti svetovnemu miru. Naglasi! je. da je zbližanje med obema državama r znatni meri osebna zasluga Becka ter je napil napredku Poljske in zdravju predsednika poljske republike Moscickega.
Poljski zunanji minister Beck je odgovoril, da poljska vlada visoko ceni ugodni razvoj razmerja s Sovjetsko unijo, ker predstavlja to važen element za spiošen mir. Na koncu je nazdravil napredku Sovjetske unije in predsedniku zveze sovjetskih republiki Kalininu ter komisarju za zunanja zadeve Litvinovu
Po večerji je bil avečan sprejem.
Ukinitev nemškega državnega Tveta
Berlin, 14. februarja, s. Državna vlada Je ukinila državni svet. češ, da so njegove naloge prešle po zakonu z dne 30. januarja na državo, zaradi česar za korporacijo s pooblastili, kakor jih je Imel državni svet, nI več mesta. Morda še potrebne informacije deželnih vlad naj se v bodoče pošiljajo preko državnih upraviteJjiv, ne pa preko državnega sveta.
Ukinjenje deviznih kupčij na praški borzi
Prag«, 14. februarja. AA. Uprava praške borze je sklenili do nadaljnjega ukiniti trgovanje s tujimi devizami.
Ameriška zaloga zlata
Sevr York, 14. februarja. AA. Zaloga zlata v Zedinjenih državah je narasla na 6200 ton, na več ko 106 milijard francoskih frankov.
Bombni atentat v Varrri
Sofija, 14. februarja. AA. Snoči opolnoči so neznanci vrgli bombo na dvorišče vojašnice 8 polka v Varni Zaradi močne eksplozije so popokale šipe na vojašnici in v bližini stoječih hišah, človeških žrtev pa ni bilo. Policija Je Izvršila preiskavo In prijela vec delavcev, ki so osumljeni, da so vrgli bombo v znak protesta proti obsodbi, ki jo je Izreklo izredno sodišče v Varni proti nekim komunistom.
Vrem<wUa nanoved
Zagrebška vrsmsn«ka nspnrrd za danes: Vedro, le ponekod lokalno oblačno zmerno hladno siho in stalno. — S:tuariia vč«?raj-šniega dne: Močna barom *trska deprpsiia, ki orodrla 5p* vpp centralni dol kontinent« do Prnega moria sp ie spdai ustalila in je v r^ntraln' in iužn' Evroni povrroČUa tnrzN sevprnp vjtrovP Msd iužno Evropo je stvoril antiriklon ki polagoma proli ra proti «pvpm Nad ®!rpdo7pm«k'm mori>m |s oiačil nffiH pritisk Pritok ,> ? 7ad njih 24 urah nams*l za S do 10 mm T^m »eraturs ao v sploSn *m nadlp ra 1 do 4 >in|p zlasti v zapadni Hrvatski in eornjem "Vi mor In.
Tlnnafckn vremenska napoved ea fetrt^k: Pr^tpžno še prešel jasno fn mamfVlp mr^i Podnevi morda is bolj obh&o ia bolj toplo.
Maši kraji in ljudje
Karadjordjev dan
Današnji dan pred 130 leti je velikanskega pomena v zgodovini vseh južnih Slovanov. Na ta dan, ki je pravoslavni praznik Sretenje, so se v srcu Šumadije, v Orašju zbrali naši predniki ter izvolili za svojega voditelja v gigantski borbi za osvo-bojenje vsega naroda izpod turškega jarma Karadjordja Petroviča Do odločilne-
i
5
Osvoboditelj Srbije Karadjordje Petrovič, praded Nj. Vel. kralja Aleksandra
ga sestanka v Orašju je prišlo zaradi strai-
nega nasilja, ki so ga začeli že leta 1801. izvajati janičarji, ko so dobili premoč v beograjskem pašaluku. Mnogi Srbi so se red nasilniki umikali v gore med hajdu-e, drugi so spet pošiljali prošnje in pritožbe v Carigrad ter obupna pisma v Rusijo tretji pa so bili prepričani, da ni druge rešitve kakor organiziran odpor v najširšem obsegu. Med temi je bil Karadjordje. ki je bil že tedaj daleč naokrog znan zaradi svojega junaštva v mnogih bitkah proti Turkom, dasi se je mirno ukvarjal s poljedelstvom in živinorejo. Rodil se je o starem koledarju 3 septembra 1752. ▼ iševcu v Šumadiji, njegova rodbina pa je bila iz Vasojevičev v Črni gori in s.e je preselila v Šumadijo po vojni 1739 Zborovanje v Orašju in izvolitev Karadjordja za narodnega voditelja je silno presenetilo tur"ke dahije še večje presenečenje pa so bili organizirani odpori, na katere so naletele turške čete že v prvih dneh po ora-škem sestanku. Tudi carigrajski porti je postalo jasno, da je upor dobro organiziran in da ima nevaren razmah Pohlevna raja se je kar preko noči preobrazila v junaške čete. ki so že v juliju 1. 1804. porazile velike oddelke, ki so jih poslah proti njim turška oblastva. Krona velikih uspehov upornikov pa je bilo zavzetje Beograda 27 decembra i. 1806.
Zborovanje v Orašju in pohodi, ki jih je vodil junaški Karadjordje, so bili začetek velikega dela in borbe za svobodo naroda. Ta borba je trajala deloma plamte-če, deloma pa tleče vse od tedaj do našega osvobojenja in uedinjenja ter je nosila v sebi že od začetka osvobodilne težnje vseh Jugoslovenov. Na vse jugoslovenske brate je mislil Karadjordje že pri svojih prvih pohodih Leta 1807. je poslal pismo veiikemu Napoleonu ter v njem naglasil, da se ne vodi borba samo za osvobojenje iz turškega suženjstva marveč tudi xa s\'obodo onih Slovanov, ki so pod oblastjo dunajskega cesarja Ko je potolkel močne ddhijske čete, je krenil v Sandžak, vzdrževal je zveze s Petrom I. Petrovičem Njegošem, svoje prijatelje in zaupnike je pošiljal tudi v Srem in Banat, njegove čete pa so prodirale tudi v Bosno in Hercegovino. Leta 1809 je spet pisal Napoleonu:
— Srbi zatrjujejo imperatorskemu Veličanstvu. da bodo tudi bratje, ki žive r Bosni. Hercegovini in v madžarski kraljevini. ter naposled tudi Bolgari krenili po njihovi poti —--
"i!"
11
vl II
m
t!
Samo še danes poje
JOSEPH SCHMIDT
v očarujočem filmu
PESEM SVETA
Zvočni kino Ideal
Predstave ob 4., 7. in 9^4 Cene Din 4.-, 6.- In 8.-
Po Napoleonovem nesrečnem pohodu v Rusijo 1. 1812. je napela Turčija vse moči proti srbskim upornikom in spomladi 1813. se je pričela velika turška ofenziva z juga in zapada. Po nekaj mesecih junaškega odpora se je moral Karadjordje umakniti v Zemun na avstrijsko področje, kjer je bil interniran, dokler ni v jeseni 1814 odpotoval v Rusijo. Že prihodnje leto pa so izbruhnili v Srbiji novi upori in Karadjordje je hotel na vsak način v domovino. Proti njegovi vrnitvi pa je deloval sam srbski knez Miloš Obrenovič, ki je na eni strani mnogo pričakoval od sporazuma s Turki, na drugi strani pa se je zaradi svojega ugleda bal Karadjordja kot tekmeca. Karadjordje pa se je junija 1817 le pojavil v Srbiji ter se zatekel k svojemu^ ku-mu Vujici Vuličeviču v Veliki Plani. Knez,
ki se Je bal, da ne bi Karadjordje organiziral novega upora ter mu pokvaril vse, kar je s svojo pokornostjo dosegel pri carigrajski porti, je naročil svojim zaupnikom da so velikega junaka dne 13. VIL 1817 zavratno umorili ter poslali njegovo glavo v Carigrad kot dokaz knezove zvestobe.
Lani na današnji dan »o ▼ OraSJu posvetili lepo šolo in kapelico v spomin na zgodovinsko narodno zborovanje v tem kraju in na začetek gigantske borbe Karadjordja Petroviča. Tej lepi slavnosti je prisostvoval Nj. Vel. kralj, ki je v svojem govoru naglasil idejo jugoslovenske bratske sloge,~ ki je vodila njegovega juna%ega pra-deda. Šole in prosvetne organizacije bodo danes slavile spomin velikega narodnega voditelja in junaka Karadjordja, ki nam mora za vedno ostati glasnik in vzor one čiste in vzvišene domovinske ljubezni, ki se ne plaši nobenih žrtev.
Dva milijona kub.
Namreč lani v Ljubljani -
Ljubljana, 14. februarja
Odkar meatna plinarna obstoji — bila je ustanovljena 1861 — je lani prvikrat proizvedla nad dva milijona m3 plina, in sicer 2,080.000 ms. ali za okrog 200.000 ms več kakor predlanskim. V resnici pa je ta porast še mnogo večji, ker je lani prišla v obrat že nova peč, ki proizvaja mnogo močnejši plin in so gospodinje za isti učinek porabile mnogo manjšo množino plina kakor prej. Prodanih je bilo lani 350 kuhalnih aparatov. Uporaba za privatno razsvetljavo, ki je samo še do neznatne mere v navadi, je znesla samo še 50.000 ms, medtem ko je plinarna še v letu 1922 oddala za ta namen okrog 500000 m3. Odjem pa je v splošnem zrasel tudi v zimskih mesecih, ko ljudje naročajo plin za kurjavo lokalov in sob, zlasti odkar se je tarifa za to svrho znižala na 1.80 za m8.
Z novo pečjo se je od marca lani izboljšala kalorična vrednost plina, obenem pa povečala produkcija koksa tako da se ga proizvaja zdaj okrog 2800 ton nasproti 1500 tonam v prejšnjih letih. Da se potrošnja plina čim bolj razširi, pripravlja vodstvo plinarne akcijo za pocenitev plinskih aparatov, predvsem kuhalnikov. Kakor so v veliki meri novo peč napravili doma, tako je skoraj 95 odst .vseh cevi za instalacije in za tovarno delo domačih tvrdk, predvsem jeseniških železarn in Strojnih tovarn. Zdaj je vodstvo tovarne naročilo kuhalne priprave po lastnem modelu prav tako pretežno v Ljubljani in bodo ti novi praktični domači kuhalniki v dogled-nem času prišli v promet po nizki mesečni najemnini. Oddanih pa bo le omejeno število. Akcija, da se tu povsem osvobodimo inozemstva, se bo stopnjema nadaljevala če bo pri občinstvu dosti razumevanja in dosti odjemalcev.
Plin je treba še bolj očistit., da se ne bodo več mašili glavni in hišni vodi in go-rilci. Za tehnično izboljšanje produkcije
m* plina je zgorelo
- Tehnični razmah plinarne
so potrebna seveda denarna sredstva, kakršnih plinarna sama ne zmore. Upamo pa, da se bodo viri odprli, da bo mogoče modernizirati priprave za čiščenje plina in pričeti s produkcijo važnih stranskih produktov, ki jih moramo danes nabavljati v inozemstvu. V načrtu je predvsem pridobivanje benzola. ki se rabi za pogon motorjev in ki bi ga mimogrede proizvajali za okrog 400 000 Din na leto, dalje katrana, ki bi bil krvavo potreben predvsem za katranizacijo naših izletniških cest, ter amonijevih soli, ki jih zdaj odteče po kanalih v Ljubljanico v znesku do 200.000 Din na leto. Tehnične izpremembe pa so potrebne tudi še za izboljšanje koksa, ki je najvažneši stranski produkt v obratu, tako da ne bo mogoča nobena pritožba o kvaliteti našega blaga.
Med uspehi, ki jih je mestna plinarna pod svojim vzornim, smotrnim vodstvom dosegla v preteklem letu, je tudi ustanovitev organizacije vseh jugoslovenskih plinarn. Vse plinarne v državi, 16 po številu, naročajo premog v skupni režiji, s čimer so se stroški izdatno pocenili. Iz Poruhrja in iz Poljske prihajajo cele ladje premoga na Sušak, odkoder si ga plinarne razdele med seboj.
Plinsko ocevje v Ljubljani Je doseglo doslej 46.533 m medtem ko je znašalo pred desetimi leti komaj 22.000 m. Iz mesta segajo vodi v §ifko in v Moste. V mestu so vse cevi že izmenjane in pregledane, odcepi od glavnih vodov v hiše, pa se pravkar sistematično pregledujejo in bo to delo opravljeno v kakšnih dveh letih. Da se je prenovitev plinarne mogla do tolikšne mere izvesti v teh težkih časih, gre mnogo zasluge županu dr. Pucu in podnačelnika upravnega odbora Rupniku. Najbrž smemo upati, da se bodo vsa izboljševalna dela še to poletje izvršila, s čimer bomo dobili resnično dober in cencn plin. da bo Ljubljana tako tudi v tem pogledu prednjačila drugim jugoslovenskim mestom.
Fran Zupan f
Ljubljana, 14. februarja Ko je 3. julija 1927 praznovalo gasdsko društvo v Mostah 301etnico uspešnega delovanja, je obenem nad vse dostojno počastilo 251etni jubilej načelnikovanja Frana Zupana, enega najdelavnejših moščanskih mož vobče. Danes leži ta požrtvovalni mož na mrjtvaškem odru. Veliko rano je zarezala njegova smrt v moščanski družabni organizem.
Doma je bil g. Franjo Zupan iz Gorice, kjer se je rodil pred 61 leti, toda že mlad se je naselil v Mostah, si s prirojeno marljivostjo zagotovil obstanek in takoj začel vneto delovati v društvih, zlasti pri gasilcih tn Sokolih, posegel pa je kot izkušen mož zelo vplivno tudi v občinsko gospodarstvo. Kot železniški uradnik je zadnji čas užival pokoj in srečo v družini na lastni domačiji. Zal mu ni bilo sojeno, da bi
njegov oddih bil nekaj daljši. Pogreb bo v petek ob 15. Zaslužnemu možu ohranimo časten spomin, ugledni družini izrekamo iskreno sožaljel
Na peti v Zagreb se podraži mleko za 300 odst.
Zagreb. 14. februarja
Na zborovanju kmetov-producentov mleka iz 10 srezov v Velikem Grdjevcu so ugotovili, da se mleko iz vasi do Zagreba zaradi mnogih posrednikov in njihovih dobičkov podraži za 300 odstotkov. Zagreb dobiva okrog 60 odstotkov potrebnega mleka od mlekarskih podjetij. Ta imajo svoje organizacije za zbiranje in prodajanje mleka in so prvi posredniki navadno vaški trgovci. V večjih krajih kakor n. pr. v Bjelovaru so zbiralnice mleka in je tam na delu že druga vrsta posrednikov, tretji posredniki pa so pri onih zbirališčih mleka, kjer se izvrši pasteriziranje ter se potem mleko z avtomobili ali pa z vlakom
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
an m *m
ULTURNI PREGLED
Fomenek pisatelja in recenzenta
luo šorli in njegovi Izbrani spisi
To sem namreč jaz! bi rekel nepozabni naš Fridolin Žolna. In če se Vam ne bo preveč čudno zdelo, bi se tudi iaz z Vami. gospod urednik, kar tako-le v >Jutru< o Vaših prijaznih razglabljanjih o meni in mojem duhu pomenil. Da se bo pa kdo drugi zdrznil, seveda že kar veva. Pri nas ie namreč navada, da sme »vsak črv zacviliti. če sa pohodiš.« kakor ie rekel oni — celo jmetniaki ostalih strok so često prav čvrsto »re-agirali« — samo književnik naj pohlevno, prežimo ali k-akor že hoče. »ve* požre«. Tem laže pa mi ie naprositi Vas za gostoljubje. ker je Vaš članek o meni vseskozi dobrohotm in nai »pogumnega samozaložnika« očividno cjlo v njegovih kuo-čij<=kih norlvigih podpn»-
In zda i k Vašim opazkam samim! (Ce morda malo ponavljam misli, ki sem iih že svoj fes in iih bom še dodal svoji »Gospe (sedaj Lepi) Silviji«. m*nda sič ne de).
Vi začetkoma praviti, da 00 stilno name vplivali francoski pisatelri Ree je, da sem prebral noleg francoskih ter seveda slovenskih in srbohrvaških večinoma v izvirni km tudi premnogo čeških, ruskih, nemških. angleških, italijanskih. španskih stvari (prosim. saj se ne baham?). a že lahko, da so
mi Se naibolj zašle francoske. — iaz *am tega res ne morem presoditi. Bili so cjlo kritika, ki so trdili, da sem ©e pri francoskih »učil«. Kako se to napravi, pa res nikoli nisem razumel Da si izpisuješ fraze. nari§eš morda celo nekake načrte? No. na drugi strani mi je nekje Ivan Pregelj, če sem ga prav razumel, očital, da ie moia glavna hiba. ker se ničesar nisem jčil.) Pa mi bodo menda ie ostali Francozi, kakor me bo do groba preganjal Friderik Nietsohe. naj se ga še tako otepam in se venomer zaklinjam. da ga vsaj do svojega »Človeka in pol« niti v rokah nise-m imel.
Tudi s Kersnikom so me že drugi spravljali v jvmo. Vladimir Levstik mi je nekoč reilo povedal, da se je zame kar malo bal. da se bom namreč »oisto poburžrjjil«. N" nalašč 9*m sedai pogledal v «voi »prosnekt«. r»a statistično naidem. da res le^ neznaten del moiib oseb sodi v »boljšo družbo«, a še med nie sem vedno nagnal množico teh. ki m z srrudo še »v prvem ^enn sorodstva« Saj trotovo b« bi bila nikaka nesreča, da si pisatelj »meščanskega sloja«, toda iaz bi le le dvomil, da res meni priti*? ta ?a«»t bi celo rekel, d« to polie še čaka svoie"č oblikovalca, ki bo tam tudi res doma- (Nevarno je seveda. kakor smo eni in drugi, da bo to snet kak »ogorčen satirik«.") Tudi pišoči človek «e pag najrajši tam giblje.
odpravlja t Zagreb. Kontrole, izvedene od Higienskega zavoda v Zagrebu so že ponovno ugotovile, da je mleko ▼ Zagrebu »labše po kakovosti kakor pa mleko, ki so
Ja organi zavoda pregledali po vaseh. Po-eg tega pa je v mleku tudi veliko več bakterij, kakor pa jih je bilo pri prvih pregle-dih po vaseh. Velika množica posredovalcev torej mleko v veliki meri podražuje, pri tem pa ga tudi poslabša in »pravi vanj mnogo kali nevarnih bolezni.
Naša smučarska pomlad
Zgodaj prične, kdor hoče mojster postati, se pravi po nemški. Pri nas ps fantki ▼ smučanju prično, poizkusijo in »o že kar celi mojstri. Nedavno smo objavili sličico Tumovega Matička, ki »e je rodil 1 maj* 1931. in Je pričel v decembru lani samičati.
KJERKOLI SI BODI
kjer mu r? »okolje« znano, in vzrok, da se ne zatekaš na primer med delavstvo, bo ta, ne pa »pomanjkanje sodobnega socialnega čjstva.«
Dalje pa pravite, da s^m laz »razvid gen-r3 družabnega romana in novel .e do neke višine«, ki »ne vzdrži primere s sodobnim francoskim družabnim romanom«. Čakajte, gospod urednik. — sai ne, da bi hotel to Vam podtikati, toda ta Vaša opazka mi daje povoda, da se obrnem proti res čudnemu stališču, ki se v naši kritiki posebno zadnjega časa neprestano ponavlja: to primerjanje najvišjega z nami sirotami in potem kar vsai »logična zahteva« tako boste pisali ali oa rajši nič! Tako boš sviral. kakor Paganini. ali pa razbii svoje gosli, škripa č! Nočem za pričo niti zdravega razuma klicati. če pravim, da fe taka zahteva naravnost nesmiselna in bi bila tnidi naravnost nogubna. če bi io poslušali. aSi prav Vi potem tako leno nadalie razvijate, da če ee ta ali oni naših pisateljev ni povznel še više. to ni samo zndeva njegove »osebne nadar-ienosti«. marveč ie »v nekem f»mislii ttdi za d ^vn na^esa splošnega kulturnega razvoia in noiožaia«! Pa tudi š? na5»<ra Stavila bi jaz dobavil! Genij ž la Goethe ali To! sto? ie np.kaka loteriis in na? oref io bo zadel oni. ki ima tiso? srečk t Eno pa še pride zrav-m. o čemer (vsai za živa) m»nd* 5e nihče pri nas ni zinil, fe ie tekal vzrokov. zpkai ta ali oni ni »nanrpvil še ve?« — to kar nam bi moralo Hiti ?e naiblize: naša notorična mizeriia! Kateri slovenski pisatelj, recimo, je ustvarjal ob taki pisalni mizi. za katero često vidimo po ilustra-
Njegov mladostni rekord ograža Lukan-čev Tonček iz Tržiča, ki je baš n« svečnico dopolnil svoji dve leti in pol. A da ga vi dite, kako vam smuča! Kdor ga vidi, se mu čudi. Seveda, ko ima izvrstnega trenerja v srvojem starejšem bratu Slavku, ki je prvak tržiške sokolske dece. Fanta sta sina znanega izdelovalca smučk. g. Matevža Lukanca.
Vesel pokop pusta
Ljubljana, 14. februarja Pepelnica. Nad Ljubljano se je v dopoldanskih urah razgrnilo čudovito sinje nebo. Planine so zažarele, še z velikim snegom pokrite, v pravem pomladnem razkošju. Od severa je pihala hladna sapa. Ali solnca že ni mogla več ugnati. Sijalo je že kar pripekajoče in obljubljalo zgodnjo pomlad.
M
POVSODI
ČOKOLADO?
SEVEDA ZOPET SAMO
Kdo ne bi na tako pepelničmo sredo s veseljem pokopaval Pusta, nepridiprava dolgih zimskih noči, ki je izpraznil do dna toliko mošenj. da bi v njih praznino stlačil zdaj lahko vso krizo. Vendar, kakor je pokazal pogreb, je bil Pust slamnat mož, njegovi pajdaši pa sami nemaniči. Zato je bilo pri njegovem pogrebu veselja na pretek v mestu kakor na deželi. Ob veselih zvokih harmonike, krepkem vriskanju zdravih fantovskih grl in pravcatem otožno divjem rjovenju, ki jt bilo nekak jok kani-balov, so maškare spremile tu pa tam, brž ko ne po vsem krščanskem svetu, nesrečno žrtev veselja k enoletnemu počitku.
Zlasti imeniten je bil pogreb v šentjakobski fari. Točno ob 16. uri se je izpred hiše žalosti na Karlovski cesti razvil pogrebni sprevod skozi špalir krohotajočih se šentjakobskih faranov. Na čelu pogreba je korakal velikanski zastavonoša v starem krilu z dolgo fižolovko v roki, na kateri sta bila velik bel parte in rdeča papirnata zastava Za njim je šepal črnobel domino z okleščenim vencem, kateremu je sledil menih v oguljeni kuti in s šparov-cem v naročju, iz katerega je zaman skuje to nič! (Celo 6e vzamete razkošno pisalno mizo ob razkošni knjižici v razkošni sobi ^iah tuje pisatelje? Menda ne porečete. samo za simbol.) In da ni nič, ako moraš ve6 dan opravljati svoi kruhoborski posel ter prideš do umetniškega dela, že izmučen in izčrpan šele na več-^r? Zola je rekel: »L'inspiration c'est de travailler toujojrs« (po naše: inspiracija je v neprekinjenem delu) (Pri tem moraš še posebej paziti, da se v svojem meščanskem poklicu še dvojno postaviš, ker jih ni malo, ki te »sumljivo« opaztujeio. Kakor da bd moral biti zato. ker si napisal pasabel roenan. večji osel od njih. ki ga niso! In kakor, da bi eno z drugim prav moralo imeti kai op~a-viti!) Toda. če spričo tega in še vsega mogočega drugega nisi dosegel niti tistega viška. ki je zadeva tvoie osebne nadarjenosti. imaš še vedno lahko tolažbo, da si bil svojemu narodu za nekako korist: za klin na letrtviri. do kateri se povzpne bodoči genij »vsai za gnoi bolišim rastlinam«, r^ nekoič cHo ostri Ivan Cankar opravičil eksistenco drugovrstnega skribenta.
Potem še dvomite, da bi bilo pravilno na?plo. ako sem se odločil, izdati v svojih izbranih epi»'h satno tista dela. ki še n'so izšla v posebnih knjigah češ. da }e ta razdelitev zgoli zunanja E'. dragi gospod jrednik: človek ali zavod, ki mi ie *voi čas založil knjigo m me s tem rešil ne samo gmotnega rizika. tjmve? tudi (takral še n« slutenega) ogromnega in res zonm« ga dela. ie v nekem smislu moi »dobrot nfk« in ne bi se mu hoH revanširafi z nekako »nelojalno konkurenco«, dokler knjiga
isl stisniti še kako, morebiti pozabljeno paro. Harmonikar, ki se je majal in na vse pretege vlekel meh, mu nikakor m mogel pomagati. S sklonjeno glavo, globoko potrta sta za njim nesla nosača na zasilni, iz vej zbiti nosilnici mrtvega Pusta, ki mu je iz hlačnic, pasu, iz glave gledala slama. Ln pogrebci, strahotno razcapani, oblečeni ▼ stara, vsepovsod preluknjana in razcefra-na krila starih mater, so jokali res tako od srca, da je tuljenje bilo slišati tja do rotovža.
Pogreb m Je ustavil pred prvo gostilno. Nastala je gluha tišina. Potem je harmonikar zaigral do solz ginljivo žalostinko. Ali očividno brez uspeha. Pogreb je krenil takoj v drugo krčmo — se do poznega večera vil po romantičnih ulicah šentjakobske fare, in v vsaki krčmi pustil malo dobre Pustove slame, da bi pokojnega veseljaka krčmarice in gostje ohranili v lepem spominu.
Z večerom se Je polegel tudi jok, ponehalo je splošno žalovanje — in na slani« kovi pojedini se je pričel nov čas, ki utegne Pusta še celo malo osmešiti.
Samaritansko delo Rdečega križa med rudarji
Trbovlje, 13. februarja
Rdeči križ ima v Trbovljah 5 stalnih, 60 rednih in 233 podpornih članov, vendar jo bila udeležba na občnem zboru v petek hudo pičla. Vso pozornost je obračalo društvo v preteklem letu siromašni deci. Dam-ski odbor je prehranjeval z mlekom in kruhom 130 šoloobveznih otrok. Sredstva za to je dal oblastni odbor RK, ki je nakazal v te s vrhe za Trbovlje znesek 15 tisoč Din. Obljubljena je bila še večja p(> moč, ki pa je izostala, ker je mora! RK priskočiti na pomoč po katastrofalni po-vodnji prizadetemu prebivalstvu. Mlečna prehrana dece je zagotovljena še za kaka dva meseca, potem pa bodo sredstva izčrpana in treba bo misliti na nove dohodke. ako se bo hotelo to prepotrebno institucijo vzdrževati še nadalje. V preteklem letu je poslalo društvo 30 bolehnih otrok na letovanje. Posebej je bilo obdarovanih nekaj siromašnih družin. Društvo je priredilo tudi nižji samaritanski tečaj, ki ga Je vodil rudniški zdravnik, g. dr. Baum-garten.
Vse izdatke je krilo društvo s članarino, podporami in pa z zimsko in letno društveno prireditvijo, ki ju je aranžiral dam-ski odbor, in ki sta kljub krizi tudi ▼ gmotnem oziru zadovoljivo uspeli. Revščina po revirjih narašča in zato bo moralo društvo v bodoče misliti na povečanje dohodkov, če hoče vsaj delno omiliti bedo, ki vlada med rudarsko deco. ki je pomoči najbolj potrebna. — Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor v celoti. — Sestavljen je bil program za bodoče leto, ki obsega: običajno poletno in zimsko prireditev, feri-jalno kolonijo, ako bodo na razpolago denarna sredstva (društvo ima naloženih ▼ hranilnici 11.000 Din, katerih pa ne more dvigniti), višji ali nižji samaritanski tečaj in pa mlečno prehranjevalno akcijo za šolsko mladino. Občni zbor je pokazal, da vrši RK v polni meri svojo dolžnost Želeti bi bilo le, da bi vse prebivalstvo kazalo nekoliko več zanimanja za to človekoljubno institucijo ter vsi oni, ki to morejo, podprli tudi gmotno, kakor to pravi Gregorčič: »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!«
SAMO ŠE DANES največji trikfilm sedanjosti Po zamisli EDGAR \VALLACA
KING KONG
Elitni kino MATICA
Telefon 21-24 Predprodaja vstopnic od 11.-% 13. Predstave Ob 4., 7% in 9% uri
NOV ZVOČNI ŽURNAL In nova šala MICKI MIŠKA
ni razprodana. To pa je. kolikor pozitivno vem, do danes še samo moi »Človek in pol«. No, ne glejte, kakšni so moji današnji »od« nosi« do dela, ki mi te sicer do nekega imena pomaealo, ne bi rekel, da n. pr. tega svojega prvenca ne bi prodal; toda tu<li tu z ozirom na to, da ga je goitovo še nekaj po raznih knjižnicah, brezdvomno še ve8 tvagam, nego pri knjigah, ki so še po izložbenih oknih, doeim zbirko tega, kar j« »po svetu razmetanega« marsikdo vzame prav zato. In ne pozabite, prosim, da sera v trenutku, ko sem 6e po sili (menda mi prav vse boli znane slovenske založbe morajo dati to spričevalo!) »in sicer opogu n« lien prav po možnosti kolosalne poplave naših prevodov, postal »pogumni samozaložnik«. šel že tudi med »kupčevalce«. (Epiteton idealni samozaložnik, ki mi ga is prilepil drugi recenzemt, pa hvaležno odklanjam: res idealen sciiicet norec bi bil samo. če bi bil pozitivno računal z — 'z-gubo!) Eh. da lahko rojaku Ivamj Preelia — kaj naj drugega rečem?...
Ko pa že govoriva o poslovni strani mojega samozaložništva. ali mi gospod urednik. dovolite rahlo grajo: da ste šli in kar vsebino mofih »Plamenov« povedali! Veete, iaz »špekuliram« tjdi na take čitateljs. odnosno _ 5itateljiee (pa recivs kar kupce!), ki bereio h i storijo samo zato. da vidite, kako kon&» z Mihcem in Jerico. Tn ti porečejo. da so »že brali«, kakor oni iz kina. ki ie z Donom Kišotom kar tam opravil.
No. pa da zdai tudi ie kar ven povem: iaz setn pri tem svoiem koraku ▼ javnost računal sploh samo s svojimi SrtateKi —
domače vesti
•	Lepa manifestacija bolgarsko-jugo-slovensKega bratstva. Sofijo je obiskala večja skupina izletnikov iz Niša, Vranje io Leskovca. Po programu bi bili morali ostati izletniki v Sofiji samo en dan, ker pa so bili sprejeti z največjo ljubeznivostjo, so prosili naše poslaništvo, da jim Je kolektivni potni list podaljšalo še za en dan. Ob slovesu na kolodvoru so bile pn-srčrae manifestacije bolgarsko-jugosloven-skega bratstva Gostje ln njihovi bolgarski prijatelji so prepevali naše in bolgarske pesmi ter plesali jugoslovensko in bolgarsko kolo, nazdravljajoč Jugoslaviji, Bolgariji in bratstvu.
•	Počastitev spomina srbskega narodnega pesnika Filipa Viinjiča. Mnoga liro-svetna društva pripravljajo za letoB velike prireditve v počastitev spomina neg-nika-guslarja Filipa Višnjiča ob 100-letni-ci njegove smrti Ta pesnik guslar je bil važua moč v osvobodilnih bojih, ki jih je organiziral ln vodil Karadjordjo Petrovič Višnjič je s svojo pesmijo no samo po Srbiji, marveč tudi po Bosni in Sremu budil narodno zavednost ln je njegovo Ime zvezano s prelepim ciklusom pesmi o osvobojeni Srbiji. Najlepše pesmi tega ciklusa je po ugotovitvi Vuka Ka-radžiča VLšnjič sam zložil in uglasbil. Višnjič se je rodil v vasi Srbska Trnava v današnjem bijeljinskem srezu. Ko bodo počastili njegov spomin v Bijeljini, bodo prosili prosvetno ministrstvo, da bi tu-mošnja realna gimnazija dobila Imo Filipa Višnjiča.
Pri boleznih v goltancu, hripavosti glasu in nahodu so neobhodno potrebne okusne ANACOT PASTILE.
•	Bivši švedski finančni minister kot ribič v Bihaču. Bivši švedski finančni minister Rigond Kolinus, ki že dalje časa potuje po Evropi, je prispel tudi v naše kraje ter se nastanil v Bihaču. Ker je strasten ribič, ga je privabila reka Una. Ko bo spet urejen avtomobilski promet, bo krenil v Dubrovnik, Kjer prebiva njegova soproga, potem pa bo obiskal izvir reke Bosne in reko Plivo, ki je znana mnogim tujim ribičem zaradi svojih postrvi.
SAMO ŠE DANES
CONRAD VEIDT
kot
ČRNI HUZAR
v Zvočnem kinu Dvor.
Predstave ob 4., 7. in 8. uri. Cene 2.—. 4.—. 6.— tn 8.— Din.
•	Zborovanje učiteljstva iz brežiškega
sreza. V soboto je v osnovni feoli v Brežicah zborovalo učiteljstvo brežiškega sre^a. Obisk je bil izredno velik. Prav zanimiva s<j bila izvajanja profesorja g. Finka Tolmačil je Lautaijevo metodiko računstva. ki so jo nemški metodiki, ne da bi kaj vedeli o pokojnem profesorju Lau-tarju, šele Po tridesetih letih proglasili za povsem novo ln nadvse priporočljivo. Na zanimivem sborovanju so se tovariši tn tovarišice seznanili tudi z mnogimi važnimi stanovskimi zadevami. Za letošnjo glavno skupščino sta bila izvoljena kot delegata predsednik g. Knapič la g. Ravbar G Kiadnik je poročal o pregledu blagajniških knjig ter uaposled predlagal blagajniku odveznico. Sklenilo se je, da bodo upravitelji odtegovali članarino ali pa da bodo člani izročali članarino poverjenikom ob prejemu plač. Sklenilo se Je dalje prispevati mesečno za omiljenje stanja brezposelnih tovarišev. Izrekel se je tudi nasvet, naj se s štedenjem pri administrativnih dopisih podpre bednost-nl sklad. Po končanem zborovanju je K. nadzornik konferiral z upravitelji šol o več važnih zadevah
•	Diplomske Izpite &o na filozofski fakulteti v Ljubljani v februarskem terminu 1934 dovršili ti-le kandidatje: Bernik Alojzij (matematika); Jug Stanislav (obča in narodna zgodovina); Kraigher Uroš (juinosloyanska književnost in slovenski jezik); RomS Franc (zoologlja in botanika); Simonlč Ivan (geografija ln obča zgodovina); Savli Ivan (francoščina); Skerl Franc (obča in narodna zgodovina); Zemljak Josip (južnoslovanska književnost in srbskohrvatski jezik); Žagar Anton (francoščina); iorga Friderik (matematika)
•	Občinska organizacija JNS za okolico Mozirja bo Imela v nedeljo 18. t. tn dopoldne pri Krajncu v Ljubiji redni letni občni zbor, ki se ga udeleži tudi narodni poslanec g Rasto Pustoslemšek, da bo poročal o razlastitvi graščinskih gozdov in pašnikov ln o delu poslancev v parlamentu
•	V Imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino »o bili vpisani:
dr. Janko Hafner in dr. Marjan SvetUC, »dravnika-volonterja ljubljanske bolnišnice, ter dr. Niko Vončina, sdravnik-urad-ai&ki pripravnik na Studencu pri LJubljani.
•	Poroka. T Beograda se j« poročil poročnik bojnega broda g. Jožko Kvac, komandir 1. hidroeskadrile v Djenoviču". te znane narodne učiteljske rodbine iz Smartna r Rožni dolini, s gdč. Branko edino hčerko divizijskega generala g. Aleksandra Daskalovlča, uglednega vojaškega strokovnjaka in avtorja knjige »Bitka pri Kobaridu«. Mlademu paru naše najlskrenejše čestitke!
•	Redni občni zbor dravske sekcije U druženja geometrov In geodetov se bo vršil v nedeljo 18. t. m. ob »/»10. dopoldne v prostorih katastrske uprave t Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Odbor.
•	Zveza šoferjev za dravsko banovino naznanja, da se bo vršil njeo red.nl letni občni zbor ▼ soboto, dne 17. februarja ob 19.30 uri v salonu restavracije pri »Levu«. Člani in ostali stanovski tovariši se vabijo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor.
•	Službeni list dravske banovine od 14. t. m. objavlja ukaz o sprejem« demi-sije prejšnje in o Imenovanju nove vlade, norme za tlačene dele konstrukcij ter razne objave iz »Službenih novin«.
•	Smrt zaslužnega rodoljuba. V Bileču Je umrl predsednik občine Blagoje Albi-janič, ki je vse svoje življenje posveMI borbi za narodno osvobojenje. Oh Izbruhu svetovne vojne je pobegnil v črno goro, potem pa' je s oddelki srbske vojske prehodil Albanijo ter se do osvobojenja boril na solunski fronti. V svobodni domovini se je ves posvetil svojemu domačemu kraju in Je dolga leta predsedoval občinski upravi. Njegovega pogreba se Je udeležila ogromna množica iz Bileča ln širše okolice.
•	Izletnikom v Kamniško Bistrico. Pešpot od korporacijskega jeza, posebno od apnišča pod Jerasom, pa do Koželja, po domače Kljusa, Je neprehodna zaradi lanske poplave. Da se ne napravi škoda po polju Ln travnikih, naj se turisti poslužujejo novo popravljene banovinske ceste, ki je najpripravnejša za pešce in za kolesarje.
•	Nova prekinitev prometa z Dalmacijo.
V noči od ponedeljka na torek so se 2e petič v letošnji zimi ponovili okrog Zr-manje toliki snežni viharji, da je v snegu med Zrmanjo in Malovanom obtičal brzi tovorni vlak. Vsi napori, da bi vlak pomaknili naprej, so ostali brezuspešni in so morali naposled iz Gračaca poslati na pomoč dve lokomotivi, da bi vlak potegnili Ao postaje Milovan Zaradi visokega snega pa lokomotivi cista mogli do vlaka. Brzovlak, ki je v ponedeljek zvečer krenil iz Zagreba, pa Je bil zadržan v Ce-rovcu. od koder se Je vrnil v Gračac. To je nov dokaz, da liška proga ne prenese niti malih zimskih vremenskih izprememb. Na j>rogl Zagreb—Sušak niso imeli nobenih ovir.
•	Huda nesreča pri podiranju drevja.
Posestnikov sin Fakin Boštjan iz Stopere Je za občinski kuluk pomagal v goz>du podirati hraste za občinsko cesto. Pc nesreči Je padel nanj ogromen hrast, ki sra je pokopal pod seboj. Delavci so potegnili Fakina izpod drevesa s polomljenimi nogami in hudimi notranjimi poškodbami. S ptujskim reševalnim avtom so s smrtjo se borečega Fakina prepeljali v ptujsko bolnišnico
Obiske za gospode
po mert alt pa olago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah prt
Drago Schwab, Aleksandrova a
•	Avtobus na progi Sv. Peter železni-ška postaja — Vransko Je pričel voziti 12 t. m. ter Je poleg dosedanjih voženj uvedel še eno dodatno z odhodom ob 10.25 iz St. Petra in s prihodom ob 10.58 na Vransko. »Iz Vranskega pa odhaja avtobus ob 12.20 ter prihaja v Sv. Peter ob 12.53.
•	Kdaj In kje m bost« prehladill, nc veste, če pa ste že prehlajeni, ali če vat
mučijo glavobol, zobobol ln druge boleči ne, potem vzemite eno ali dve tablet Aspirina in takoj vam bo pomagano.
•	Brez zdravja ni veselja, napredka In zaslužka. Zaradi tega je treba v prvi vrsti skrbeti za obvarovanje zdravja. Pred nalezljivimi boleznimi vas zavarujejo pastile Panflavin »Bayer«.
•	Obiedeie obleke oarva v različnih ba*. (/ah In oilstra tovarna JOS REICH
•	Lastno stanovanje lahko kupite v solastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema »Stavbna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307.
„CEHASOL"<
MILO ZA KOPANJE <
in Cisti po vpooabi
inteia od eksceflov in po kliniki sredstvo! se v
rrrrrrTTTTi
CEHASOf
BadeSeife
odstranjuje kratki tt)ž0 lica nečistosti, vnetja. preizkušeno dobiva
LEKARNAH,DROGERIJAh m PARFUMERIJAH
»Se danes zahtevajte poizkus -
Iz Ljubljane
n— Neizčrpno bogastvo leži v ruski glasbeni literaturi. Danes Je ta glasba mnogo bolj znana kakor pred vojno in v resnici ne najdete boljšega koncertnega sporeda, na kateuem ne bi bila zastopana vsaj z najbolj znanimi imeni. Drobec iz tega ogromnega zaklada bomo spoznali \ petek 16. t. m. na solističnem koncertu-ki ga bo Izvajal znani baritonlst Boris Popov. Sam sin velikega ruskega naroda, dovršen pevec-umetnik, nam bo podal vrsto arij in pesmi znamenitih svojih rojakov skladateljev v dovršeni obliki. Na klavirju spremlja Popova g. dr. Svara. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert se vrši t dvorani Filharmonične družbe.
n— V »Divjem lovcu«, s katerim proslavi naša drama v soboto 17. t m. 16-letnico samostojnega delovanja t laatni hiši, igrajo poleg gosta Nučiča — Jane« za in ge. Podgorske — Majde, g, Skrbinšek rlhtarja, g. Zeleznlk Tončka, g. Dre-novec Gašperja, g. Jan Tineta, kovača Sajeta g. Kralj ln njegovo ženo ga. Medvedova. V ostalih vlogah nastopi skoro ves dramski ansambel. Režira g. prof. Sest. Pričakujemo, da bo naše kulturno občinstvo napolnilo ta večer dramo do zadnjega kotička ln tako z igralci vred manifestiralo za neokrnjeno slovensko gledališče. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni. Gledališki list istotam ln pri večernih predstavah.
u— Orkestralni večer drl. konservato-rija, na katerem nastopi veliki orkester 70 članov, bo izvajal 4 ruska dela. Naj-prvo je zastopan na sporedu Ljadov, učenec slavnega Rimski-Korsakova in profesor na petrograjskem konservatoriju Komponiral je večinoma klavirske Bklad-be, r katerih Je očitoval mnogo vpliva Chopina in Skrjabina, vendar tudi samo-niklost in naslonjenost na rusko narodno tematiko. Njegove kompozicije se odlikujejo po dovršenem slogu ln predvsem po inštrumentaciji, v kateri je dosezal svojega nenadkriljivega učitelja. Danes pridobivajo njegove skladbe zaradi svoje intimnosti vedno več občudovalcev. Poleg Ljadova so na sporedu še: Borodin, Rim-ski-Korsakov ln Čajkovski. Vstopnice od 5—20 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. Orkestralni večer bo v pone-deljen 19. t. m. ob 20. v unlonskl dvorani.
u— Okrajna organizacija JNS za XI. In XII. volišče dvorskega okraja bo Imela svoj redni letni občni zbor v soboto 17. t. m. ob 20. v steklenem salonu restavracije Zvezda. Zboru bo prisostvoval tudi naS sreski poslanec in minister g. dr. Kramer. Dnevni red Je sestavljen ▼ smislu zahtev čl. 3 strankinega statuta, člani, pridite polnoštevilno!
u— Omladina Narodne odbrane prirell pod okraljem ZKD 17. t. m. ob 20. v svojem društvenem lokalu. Mestni trg 13, K. nad-stropje. piedavanje o potovanju v Maroko. Lepe skioptične slike bodo spremljale predavanje. Predaval bo g. dr. Reja Oskar.
u— Jadranašlce! V petek 16 t. m. se bo vršil ob 14. članski sestanek s predavanjem. Udeležba vseh članic je strogo obvezna
u— O korporatlvnem sistemu bo predaval drevi ob 8. odvetnik g. dr. Henrik Tuma v kemijski predavalnici na realk) (Vegova ulica). Prijatelje iskreno 'abi društvo »Tabor«.
u— Predavanje o vojnih plinih priredi Sokol Ljubljana - Šiška 16. In 23. t. m Predavatelj dr. Rupnik bo razpravljal o postanku vojnih plinov, napadu in obrambi. Izvajanja bo pojasnjeval s skioptični-mi slikami. Pričetek ob 20. Vstopnine ne bo.
u— Večer primorske mladine. Tudi primorski rantje in dekleta, tam Iz Pulja Gorice, Trsta, od Soče ln belega Krasr So imeli na pustni večer v dvorani De lavske zbornice veselo družabno prirt tev. Zabava Je dosegla višek v komičnih nastopih posameznih članov ln kupletih, ki so mladino kmalu dvignili v veselo razpoloženje, da je zarajala kakor za stavo. Igral je jazz The Prohibition, ki sestoji Iz članov društva in je to pot pokazal, da je kar dober konkurent podobnim pustnim orkestrom. Obisk je bil po številu obiskovalcev lep, ali zastopana Je bila le plesa ln veselja željna mladina, 'a^o ča Je bil moralni uspeh večera precej večji od gmotnega. Petičnih prijateljev pri-
morska mladine al bilo vtd«tL Tea dobiček, kolikor ga Je, v * socialne namene, zlasti u prenočišče bednih primorskih emigrantov in za njih prebrano. Društvo •Tabor« skrbi dnevno za 40 svojih z rodne grude pregnanih bratov In sestra.
a— Iz naših kinematografov. »Moja deca — moja sreča« Je film, ki nam ga bo ZKD pokazala ▼ petek r Elitnem kinu Matici. To delo Je polno ljubkih scen :n v njem nastopijo tudi otroci. Film je posvečen družinski sreči ln miru. Nudi nam vse, kar mora nuditi dober film. Tudi za zabavo Je dobro poskrbljeno Predstave bodo od Jutri dalje dnevno ob pol 17. — »King-Kong«, senzacionalni triKfilm, te še predvaja v Elitnem kinu Matici FIlm vzbuja mnogo zanimanja. Danes bodo poslednje predstave. — »Pot v življenje« Je naslov prvemu originalnemu juslctmu filmu. Lahko ga smatramo za največje delo filmske umetnosti. Poleg drugega pa odlikuje petje. Zbor, kakor ga slišimo tu, Je velika reHkost. Povsod, kjer se je t« film predvajal, je vzbudil mnogo zanimanja.
u— Urica v Deveti deželi. Pravljični
odsek Atene priredi danes ob 17. r prostorih šolske kuhinje, Prečna ulica 2, zabavno pravljično uro za otroke. Vabimo k obilni udeležbi. — Atena.
u— Pevskj zbor Glasbene Matice Ijtio-Ijanske. Drevi ob 20. vaja vsega mešanega zbora.
u— Redni občni rbor Podpornega društva na L državni realni gimnaziji se bo vršil 22. t. m. ob 17.30 v posvetovalnici zavoda.
u— Na trgu je vladalo včeraj xa začetek postnih dni precej klavrno razpoloženje. Trgovci z ribami so pripravili precei blaga, ki ni bilo baš drago, vendar ribe. raz ven sardelic po 16 Din za kg. niso šle prav v denar. Na trgu je bilo včeraj tudi dokaj lepe perutnine, po kateri so posegale le redke gospodinje Nekatere bra-njevke so prodajale prvič letos svež stročji fižol ki pa grah, oboje uvoženo s Juga.
SAMO SE KRATEK CAS
VELEMESTNA ATRAKCIJA
temperamentna družba Rumunk v
ODEON BARU
Poljanska cesta. Pnčetek ob 11. url.
u— Legitimacije za brezposelne. Dogaja se stalno, da prihajajo z deželo v mesta ali pa tudi obratno ljudje, ki se izdajajo za brezposelne. Med njimi so taki, ki nadlegujejo stranke po stanovanjih. Da se piepreči beračenje, odnosno da se onemogočijo zlorabe po osetah, ki se ba-vijo s poklicnim beračenjem, je Izdalo mestno načelstvo v Ljubljani posebne razvidnlc® za one brezposelne, ki stalno bivajo v Ljubljani. Te legitimacije pa ne opravičujejo lastnikov do beračenja, temveč »o le potrdilo o njihovi resnični brezi poselnosti. Mestno načelstvo poziva vse brezposelne, ki stalno bivajo v LJubljani, da se čimprej javijo v socialno političnem uradu mestnega načelstva v Mestnem domu med uradnimi urami, da prejmejo v smislu naredbe predpisane razvid-nlce za brezposelne. Pripominjamo, da bodo tudi podpore za brezposelne preje mali samo oni, ki se bodo izkazali s temi razvidnicaml.
u— Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja, da je plakatiranje reklamnih lepakov na objektih, ki niso za to določeni, kakor na primer na brzojavnih ln plinskih drogovih, stenah, drevesih Itd. strogo prepovedano. Vse tozadevne prestopke bo mestno načelstvo zasledovalo In btro-go kaznovalo.
u— Nočni napad. Na cesti t Dravljah Je včeraj popolnoči napadel neznanec 20-letnega kamnoseškega pomočnika Jožeta Ravnikarja, zaposlenega pri Tomanu v LJubljani. Lotil se ga Je v temi z nožem
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja. 2 stanje barometra, S temperatura. 4 relativna vlaga, r %. 5 smer in brzina vetra, 6 oblačnost l_10.
7 padavine t mm, 8 vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo 4. februarja. LJubljana 7, 782.8, —3.9, 54, SE1, 8, — —; Ljubljana 13. 781.2, 3.0. 59, SW1, 0. — —; Maribor 7, 781.9, —5.0, 80, mirno, 5,
--; Zagreb 7. 782.0, 0.0, 55, NNE5, 0.
--; Beograd 7, 778.2, —8.0, 70, N4, 3,
1.0, sneg; Sarajevo 7. 7«0.4, —10.0, 60, El, 5, 0.2, sneg; Skoplje 7, 773.1. —6.0. 70,
N4, 5,--; Split 7, 776.7, —3.0, 30, NE8,
1,--: Kumbor 7, 770.8, 1.0, 40, NE9, «
--; Rab 7, 781.1, —3.0, 50, NNW6, 0,
Temperatura: Ljubljana — —4.S. Maribor 3.0, —5.0, Zagreb 5.0, —3.0, Beograd —1.0, —8.0, Sarajevo —2.0, —11.0, Skoplje 8.0, —7.0, Split 10.0. —8.0, Kumbor --1-0, Rab--7.0.
Korakajte i časom ln rabite
radioaktivno zobno kremo.
Zobna krema za največje zahteve!
ki ga neka/krat zabodel. Poškodovanega
ao prepeljali v bolnico, dočim Išče napadalca policija.
u— v zvezi z Izslljevalno afero zarail
ponarejenih bankovcev so včeraj prepeljali iz Zagieba v Ljubljano še euega are-tiranca. Tudi tega so, kakor že pred njim aretiranega Marjana Fraaiča, najprej zasliševali na policiji, nato pa so ga izročili sodišču. Drugi aretiranec eeveda nI vedel, kako se je izteklo njegovemu zaupniku v Ljubljani in ga je nestrpno pričakoval, da mu prinese delež od zahtevanih 15 tisočakov, ki sta jih oba *irjaia od neke ljubljanske gospe. Namestu pi 1-jatelja s tisočaki se je zglasil pri nje n detektiv in ga povabil s Beboj na Izlet v »belo Ljubljano«.
Iz Maribora
a— Občni zbor JNS za meijskl okraj. V soboto 17. L m. ob 20. bo imeia krajevu® organizacija JNS za meLjski okraj v gost:!* ni »Pri belem zaicu« svoj drugi redni ob-6nj zbor, na katerem bo podal pregledro poročilo o političnem položaju tudi narotl-rvi poslanec g. dr. Pivko. Članstvo in pa somišHeniki stranke naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
a— Zanimivo angleško predavanji,
Drevi ob 20. url bo v tukajšnji realat gimnaziji predavala v angleščini rnK« Oxleyjeva o angleški pokrajini Walea. Predavanje bodo spremljale lepe sklopi! ne slike. Vstop Je vsakomur prost
a— V naši nedeljski notici o čudni jaJJ-bi vreče z veliko množino raznih najhujših strupov v strugi Drave je bila netoS na navedba, da sta najditelja te vreče cd-hajala na ribolov. V resnici sta le pr-»-izkušala na Dravi pravKar popravlje li čoln.
i— Včerajšnji ribji trg je bit izredno bogato založen, cene pa so se zmotno dvignile. Prodajale so se orade, borboni in c<-> voli po 36 Lh-n, siipe, morske jegulje. Su i in zobatci .po 42 Din, živi krapi pa po 18 Din kilogram. Nasprotno pa je bilo občino pomanjkanje blaga na živilskem trgi. Na trgu za seno in slamo je bilo nann>* daj 6 voz sena po 28 do 35 Din, 4 vozovi otave po 30 do 35 Din in 3 vozovi slarr e ro 22 do 25 D:n stot. Občutno konkurenco delajo našim jajfiaricam varaždinski ve'-> trgo-vcL z jajci, ki prodajajo jajca po SO para, dočim je cena domačih jajc od 0.75
do [25 Dim.
a— Zopet llzol. Predsinočnjim je hotela iz neznanega vzroka prostovoljno * smrt komaj 18-Ietna delavka Amalija T. iz Taborske ulice, ki je v svoji sobici topila večjo množino lizola. K sreči »o is njen obupni korak opazili še pravoča»"a domači ter poklicali na pomoč reševalen ki so nesrečno dekle prepeljali v bela; nico. Zdravniki so ji izprali želodec in ,o rešili smrti.
a— Požar. Predvčerajšnjim dopokine e razburil Pobrežane gasilski rog, ki je k.'i* cal gasilce na pomoč. V lesen, baraki, si si jo je z velikim trudom postavil delavte Anton Jelenič, je v odsotnosti vseh domačih nenadoma izbruhnil ogenj, ki se je, ker je bila baraka lesena, naglo razvnel in uničil stavbo do tal. Orožniki in ga$ so z največjim naporom rešili iz gorečega poslopja majhnega otročička. ki je bil zaklenjen v sobi. V koči je zgorela tudi pitana svinja jn več kokoši, žrtev plamenov pa je postalo tudi vse pohištvo isi ostala imovina nesrečnega Jeieniča,
a— Prevejan slepar. Po mariborsk h predmestjih se potika v zadnjih dneh nekit okrog 35 let stari moški, ki po;bira rri strankah v imenu mariborske mestne občine denarne prispevke za neko dobrodelno pomožno akevjo. Ljudje njegovi zgovornosti običajno verjamejo ln m>u nasedalo. Obenem obljubuje neznanec ljudem uspešne intervencije v vseh zadevah, ki se tičejo mestne obč:>ne in državnih uradov. Ti-ko je tudi Uipokojenec M. 5. izročil nezman-cu, ki se ie predstavil pod imenom Peto-var, za neko intervencijo v svoji pokojninski zadevi znesek 125 Din. Javnost se pred zlorabami neznanca svari in naproša, da ga prijavi, oziroma izročj najbližjemu varnostnemu onranu.
nameraval pred svoie stare in Če moaoči Se iiove priiatelie e»toi>iti kratkomalo >bm posrednikov«. Je pač tako- mlad književnik. ki pravi, da mu >do kritike sploh ni«, ji hinavec, ker kar treneta, kje bo našil kako vrstico o sebi. Toda potem, ko imaš za eeboi že to in ono in ti do hvale nrav ni? več ni. čc>mu bi še kakšn? noeove pobiral? In oosebei še. ako že prav natančno v>§. kakšne prikazni ee kot vrtnarji potikajo po vrtu naše kniizevno^i — vmes pravi ubijalci, ki iih nikoli ne zman'ka: fim -Mi tak rokomavh df^ne svoj kij iz rok. je hi že drugi, ki e še veoim zanosom opravlia evoi žalostmi txwel. bodisi iz soleča sadizma, bodisi iz notreba. da razkadile svoto strašno kunštnoM in učenost! (Večna škoda je. da se ie v t?m Barobnem perivoiu baje dogodil celo fatalni nasprotni »primer«, da I? cvet. če še tako nehote, »ubil« v r-snici poklicanega vrtnarja •..) Vidite. Da sem tako tekom let in polagoma spoznal, da ie med našim ?ita'el;fitvom precei čisto pametnih in zelo z?lo čednih ljni-di. ki si svoie dti5jvne hrane le ne dajo prežvekovati no teh ve? ali m«mi strupenih slinah — in samo na t? sem računal! In so se odzvali žp doslej v Sp precei l^nem številu (javna zahval« predvsem tistim pri-bMno 170 ki so se m? že pelo m »d naročnike za vse nam-ravnne knjige vnis*l?n — kako potem bodo »poklicani r*ditelii« na-Seea duševnega prometa sodili nle In m<» ne. »o bo nem menda oa? nren^? vseeno.
fts to in ono bi oHnomnil (o izkuSniah slovenskega samozaložnika bi 8e sedal lahko napisal >c#lo knjigo«, kakor emo pravili
nekoč I), toda za en podlistek bo snovi kmalu dovolj. Posebno rad bi katero rekel o pomanjkanju — reciva — popolne »eodob-noeiti«, ki arte io pri meni opa-zli. No. moj Bog. če pa človek j niti ni na tem, da bi stresel baš dnevnemu okuerj. a o tisti etra šm razpoki, veoii od tisočletnih, ki ie baje prav zadniih dvajset let zazevala med Ive ma generacijama, imam swje posebne misli! Vsekakor se mi bo to pomanjkanje lažr očitalo pri novem epieu. spisu, nastalem v sedanjih dneh In naposled, ne pozabimo: nihče ne more zadovoljiti vseh — antipodov že c>lo ne. (Jiz n. or. 6em sj trikrat v življenju lotil »Madame Bovar7<, preden sem jo pospravil). Da pa bi čim več bralcev — vsa i tistih, ki smo si nekoliko sorodno uglašeni — zadovoljil (grozina beseda!) sem svoie snovi na vwake<ra nameravanih zvezkov čim bolj pestro porazdeli. In tako mi je po prvi moii knjigi ta moiih liubih čitateljev - priiateliev napravil iskran po-klon za »Plamene«, drugi (celo z?lo odli fen literarni mož?) mi je rekel, da mi je samo zaradi »Gospoda Tad>ja* naročnik nostal. a cela vrerta se me jih je zahvalila za »Tolmino-«« fki so mi že neko? vso linb-dansko »Unlonskoc dvorano spravili v prisrčen smeh) ln to mi 'e. ponavljam, res v zadošfenie Sai mi le bilo v.»dno In powod ter pri vw»m. kar sem napisal, vodilna mi In felia da bi llndi. nosebno t;«K ki kakor iaz. boli težko nosilo rroi vsakdan" iarsm čim boli iskreno razvedril In P.i b« to edini lsneh celo te«a moiega drmisa (niti zlohotnih ne izvzan»?m) — v hnenrat	Ivo Sorli.
Recenzent odgovarja • • •
Kaj naj pripomnim k zgornjim izvaja niem vileenoštovanesa gosp. dr. Sorli ja? Med pisateljem in recenzentom se tudi ob največji dobrohotnosti z obeh strani to ali ono ne ujema; navadimo se, da je to tako normalen pojav, kako. nerazpoloženoet po orečuti noči. Oba gledata isto. a ne vidita istega: u.=sod*n položai. ki iz njega nastajajo neskončne in nerešljive literarne pravde. Recenzent (ne. prosim, kritik, ki ie ptič v naši litenatski favni) ie prav za urav eden izmed čitateljev, ki pripoveduje svoie vfske o preKtani knjigi ali o znanem pisatelju. Kako pripoveduje? Gledj tega 6e bo s slehernim drugim prei sporazumel, kakor z avtorjeon.
N. pr. vplivi. Nikdar jib nisem zamišljal tako. da bi si pisatelj odkod prepisoval fraze ali izposojal zaenutke. Pronicanji nekih vplivov v jstvariaiočega pisatelja je preveč zapičen dušrvni proces, da bi se dal kar grafično ponazo-iti. Pisatelj ii zadnji. ki se zaveda teh skrivnih vrelcev svoie inspiracije, poročevalec o njegovem delu je prvi. ki se lahko moti. To so m mota ne in obenem človeške reči Kdai pridemo do ne-flovešfc-> objektivnosti v svetu fantazije in duhovnih utvar ko se nam toliko meril iz n?veria celo pri mnogo boli grobih živlienl *kih poiavih? (V tem »ni bo iuridi^ni raz um gosp doktorja dal prav!) Marsikal lah kn pokaže «<t'lna analiza vse drueo so ini preslle- NI Ir^b« fitati Nietsch-»ia. da neklf v nekem kulturnem ozrafiu. ki le v veliki miri infioirano od njegovih idej, obSjti
nietechejanske nagibe ta kult mo&ieva po-
edinaa in podobno. Dalie to-le: Lahko nekdo napiše na divaieet kmečkih uvesti -mio saino iz meščanskega 6veta; 6i bo slednja zanj znaeilnejša od ostalih, bo ostal v veci; meri pisateli »meščanskega 6loja« kakor kmečkega. Toda kaj ie za koga značilno? To. v čemer se od drugih razločuje.
Ceanu e^m omenil, da slovenski pisatelj ne glede na osebno nadarjenost, ni mogel razviti genrea družabnega romana in novele do višine n- pr. svoiesa francoskega sodobnika - pisatelja? Vse to, kar navaja g. dr. Šorli. ie boli ali manj točno, važno pa ie tudi moje: vsaka literatura se razvija v nekem smislu organično. ne skokovito (Prešel en ie iziema, ki potrjuje pravilo) in vsi tuii vplivi ne morejo nadomestiti pisateljevemu del j tal na katerih so že predhodniki s križanjem, sploh z dobrim literarnim vrtnarstvom, vzgojili boljše, lepš-» forme jezika. stila metafor in vsega, kar sodi v literarno umetnost! Mojster ni samo loterija, ki zahteva veliko narodno maso. ker bi sicer imeli Kitajci n. pr. večji romanopisce od Norvežanov, marveč ie iz|jmen poiav. ki akumulira v 6ebi stotine maniših pojavov; niesov genii mu dopušča, da gladko in |a-«no izgovarja besedi, ki so jih drugi «amo lecliali in da vtelesi v sebi veličino, ki so Io drugi zgoli slutili. Zahteva po kvaliteti p« kar tnoSi visoki kvaliteti, ne more biti v literaturi nikdar Škodlih-a. fetudi ni *>d no izvršljiva: sam: Paganiniii niso kaloaV mogoči, toda kdor bi si b'l zaslnvil skromni smoter Skripnča. se najbrž preko te Stopnje n« bi nikdar povspeL
Razlogom, ki so g. dr. Sorli ja privedli do sedanje oblike Izbranih spisov, praktično ni mogoče agovarjati. vendar pa iz tega ra sklepajmo. da bi bile teoretične «ripomn;3 odveč. Kar se tiče kritikov in čitateljev, ima v«i«spoštovani gosp. doktor v marsič*n prav, vendar r>a ie plebiscit čitateljev često prav tako ničev, kakor krivdorek sadistično« obremenjenih kritikov. Nad vsemi nami stoji pravičnejši prijatelj in strožji sodnik, ki se imenuje Čas. Pred njim so vsa literarna prekljanja le bežen dim- Prepričan sem. da ta mrki sodnik ne bo avtorja »Plamenov« ne ubijalec in ne priliznjen či-tateli. marveč to. kar bo nam vsem. Pretehtal bo naše delo in morda Izbranim spisom Iv« Sorli ja dodal lo, kar bo vzel v L-4hi mirno ie utopHajoč^mu recenzentu. --o.
10 primerov
je že bilo, ko se ni mogla izplačati nezgodna zavarovalnina, ker so bili ponesrečeni naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tudi za Vas zavarovanje pri zavarovalnici »JUGOSI, \ VIJI«. splošni zavarovalni družbi v Ljubljani, nI v veljavi. če še niste nakazali denarja za tekoči mesec.
SVEČANA PREMIERA
ORIGINALNEGA RUSKEGA VELEFILMA
RUSKI IOO%
zvotm FILM
NEPREKLICNO
V SOBOTO
Telefon 21-24
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24.
a— Zdravniško društvo v Mariboru to Imelo občni zbor 25. t. m. ob 17. v hotelu »Mariborskem dvoru«.
Iz Celja
•— O razvojni teoriji (nastanku novih vrst), Darwinu m Uiinarcku je predaval v ponedeljek zvečer na Ljudskem vseučilišču g. prof. Brcnko Rudolf iz Celja. Ob mnogih skioptičnih slikah je vodil občinstvo v najstarejšo dobo življenja na zemlji, ko so živele prve živali, predvsem vodne, primitivno razvite. V naslednjih dobah so nastajale nove vrste, ki so se bolj m bolj prilagodevale okolju in življenjskim potrebam. Orjaške vrste živali niso prenesle velikih klimatskih sprememb na zemlji. Predavatelj je na nekaterih značilnih primerih prikazal prilagoditve živali življenjskim prilikam in izvajal, koliko drži teorija, po kateri vsako bitje v svojem življenju aa kratko premeri vse faze stot-isočletnega razvoja svoje vrste. Prilagodevanje viganov življenjskim potrebam opažamo tudi na človeku Vseskozi zanimiva izvajanja so vzbujala veliko pozrnost poslušalcem. — V sredo 21 t. m. ob 20. bo preaaval univ. >rof « dr. Boris Zamik iz Zagreba o izbiri zakonskega druga s stal:šča evgemke. Zanimivo predavanje bodo spremljale ski-
>Pe-l:iCDružtvo absolventov dri. trgovske £o!e v Celju priredi pod ofttiljem ZKD Ljubljana danes ob 20. na dvorazreiHii trgovski šoli v Celju predavanje g. »r. Mihelaka o denarju Ln kreditu.
e— Japonski dumping v Celju. Tvrdka Pšeničnik, Kralja Petra cesta 5, bo prodajala od 15. do 30. t. m. globoko izpod dnevne cene moderno, trpežno, čisto volneno blago za damske obleke, meter po M Din.	, . . . .
e_ Prireditev Olepševalnega in tujsko
prometnega društva, ki se je vršila na pustni večer v Celjskem domu, je bila zelo do-bro obiskana. Vsi prestari so bili okusno dekorirani in tudi ves aranžma je bil prav posrečen. Najlepše maske so p-ejele sest fep:h drril. dve maski, ki sta bili oblečeni 'najceneje a obenem tudi najučinkoviteje. i>a nadfiljnji dve darili. Za najlepšo masko 'je bik pioglašena gdč. Herta Mlakarjeva in prejela zlato ovratnico najcenejšo in obenem najučinkovitejšo masko pa je imela gdč. Marica Jugova. ki je preieja blago za komnletno svileno damsko obleko
e— Nepošten pomočnik. Mesar kraut-berfer je že dalje časa opažal, da munes-do krade »'ani.no ter prekajeno vn sirovo meso. Polagoma mu je izginilo blaga za •približno Din. Javil je zadevo pol ciji, ki je kmalu ugotovMa, da krade njegov po-*nočn.;-k Bernard Ukradeno slanino je prekuhal v mast. ki jo je obenem z ukradeni mesom prodajal raznim strankam v Celju. Sprva je tafl vse, potem pa J« P£ ;rnal svoio krivdo. Njega in pnlezn co.Ja k b;la tudi v torek aretirana zaradi soudeležbe. so izročili ok^ožnemu^sču
e- K;no Union. Danes ob 16.30 m 2030 :rvočni velefilm »Erotikon« in zvočni tea-raik.
Smučarsko prvenstvo Notranjske
V nedeljo se je vršila na logaški planoti tekma za smučarsko prvenstvo Notranjske, katero je organiziral letos Smučarski klub Logatec. Proga, ki je bila dolga 15 kilometrov. je bila speljana v krogu okoli .Dal. Logatca. Kljub popoldanskemu ojuž-nemu snegu so bili doseženi dobri rezultati.
Prvak Notranjske je postal Bervar Nanl, član Sm. k. Ljubljana, ki je privozil na cilj v času 55.15. Sledili so Senčar Lado (Sm. k. Lj.) 57.24, Jakopič Av?ust (Sm. k. Lj.) 58.20, Močnik Cveto (Sm. k. Lj.) 1:04.32, Semrov Jože (Sokol Hotederšica) 1:04.33! Lisjak Vtedo (Sm. k. Lj.) 1:04.44. Trkma,n Franc (Sm k. Logatec) 1:05.40. Startalo je 19 tekmovalcev. Po tekmi se je vršila razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Prvak je prejel pozlačeno plaketo, na drugem mestu plasirani srebrno, tretji bronasto plaketo. Vsi tekmovalci, kot naslednja trojica so prejeli klubove diplome.
Na isti progi se je vršila dopoldne tekma ljubljanske Srednje tehnične šole ter tekma SK Sloge iz Ljubljane. Tekma Srednje tehnične šole Je nada naslednje rezultate:
1. Mihalek 59.40, 2. Ogrin 1:05.50, 3. Menart 1:13.41, 4. Vrbinc 1:15.15, 5. Stegu 1:17.08, 6. Bučar 1:21.44, 7. Ferfila 1:25.32, ,8. Božič 1:30.08.
Mariborski zimsko-sportnl podsavez razpisuje pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Draga MarušiCa smučarsko tekmo v teku ln v skokih za prvenstvo dravske banovine ln MZSp 24. in 25. februarja v Mariboru, v slučaju neugodnih snežnih razmer pa 25. februarja na Pohorju. (Klopni vrh in Winterjeva koča na Pesku). Najlažji dostop z železniške postaje Fala preko Klopnega vrha, Sv. Lovrenca na Pohorju ali Slov. Konjic. Tekma v Mariboru se izvede po istih proocziciiah kot je bilo v razpisu za 27 in 28 lanuarla t. L, tekma ns Pohorju pa po sledeči propo-»iciil: Te km s na da^avo 18 km 25. febm-arfa, start na Kopnem vrhu oh 8 . ci'i Pesek. Rk»k9lia t »km a na skakalnici ori koči na P°sku 25 februarfa ob 13 Prvenstvo dravska banovina doseže najboljše moštvo
onega društva, ki ga sestavljajo 4 tekmovalci verificirani pri JZSS, prvenstvo Mariborskega zimako-sportnega podsaveza doseže najboljši poedinec, ki tekmuje v kombinaciji Razen tega se še posebej oceni tek in skok. Vsak tekmovalec mora imeti za leto 1934. vidirano tekmovalno legitimacijo. Prijavnina 5 Din. Prijave do 24. t. m. na MZSP Maribor. Trstenjakova ul. 6-II, ali 24. in 25. t. m. na mestu starta. Za 27. in 28. januarja doposlane prijave veljajo tudi za novi termin. I., n. in III. p'asirani prejmejo častna darila. Vodstvo tekme bo razdelilo tekmovalce v posamezne kategorije. žrebanje bo dne 24. t. m. Vsi tekmovalci morajo biti na Klopnem vrhu 24. t. m. do 20. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril v nedeljo 25. februarja ob 20. v dvorani hotela »Orel« v Mariboru. Ob tej priliki se razdelijo tudi darila Motoskikjo-rirna z dne 21. jan. Službo božjo opravi Aljažev klub na Kopnem vrhu. Prvotno razpisana tekma zo 27. in 28. januarja v Mariboru se je morala preložiti na novi termin, t. j. 24. in 25. t. m. Ako snežne razmere v Mariboru ne bodo dopuščale izvedbo tekme. se bo ista preložila na Pohorje.
MedkluVke kombinirane smnSke tekme v smuku ln slalomu se bodo vršile v nedeljo 18. t. m. v izvedbi podružnice SPD. — Zbiranje tekmovalcev ob 9 30 n-a cilju, ob 11. start za smuk, ob 14. start za sla^m. Prvak preime lepo simbolično dari'0, drugi in tretji pa plaketo Prijavnina 5 Din. Prijave nafkasneje do sobote 17. t. m. na naslov prireditelja.
Slalom tekma za prvenstvo MZSP pri Oepskl ko*i. SPD Celje razpisuje oodsa-vezno prvenstvo v s1a'omu za leto 1934. za 18. februarja pri Celiski koči. Tekmovanje se bo vršilo po pravilniku JZSS. Start ie dovoljen vsem verificiranim članom MZSP. izven konkurence tudi vsem drugim smučarjem. V konkurenci prejmejo prvi trije častna darila in diplome, pravtako je določeno darilo in diploma za prvaka izven konkurence. Vsak tekmovalec (izvzeti so le neverificirani se mora prijaviti s predpisano zvezno prijavnico Savinjski podružnici SPD v Celju do 17. t. m„ ali pa v Celjski koči pred žrebanjem. Prijavnina znaša 10 dinarjev, izven konkurence 20 Din. žrebanje bo 18. t. m. točno ob 9.30 v Celjski koči, start točno ob 10.30. Objava uspeha pol ure po zaključku tekme. Progo prekrma-rijo tekmovalci dvakrat. Kdor pri prvem teku ne doseže določenega časa, izpade iz nadaljnjega tekmovanja. V Celjski koči je le omejeno število ležišč, zato se udeležencem priporoča, da prenočijo v Celju ali da pridejo z jutranjimi vlaki. Od Celja je kraj tekme oddaljen dobro poldrugo uro hoda.
Medklubska slalom tekma za dame pri Celjski koči. Smučarski klub Celje bo priredil v nedeljo 18. t. m. medklubeko slalom tekmo za dame pri Celjski koči. Pravico starta imajo dame, ki so dopolnile 18. leto tn so včlanjene v kakem klubu. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijavnina 10 Din za tekmovalko. Prijaviti se je treba do 17. t. m pri Smučarskem klubu v Celju (g. Edo Paidasch) ali pa v Celjski koči do 11. dopoldne na dan tekme, žrebanje bo ob 11.30 v Celjski koči. Start po slalom tekmi za prvenstvo MZSP približno ob 13 Zmagovalka prejme srebrno plaketo in častno diplomo, drui?a najboljša tekmova'ka srebrn klubski znak, tretja pa diplomo in praktično darilo. Objava rezultatov in razdelitev daril bo v nedeljo ob 18. v dvorani pri »Zelenem travniku« v Celju. Progo preknr.arijo tekmovalke dvakrat. Tekmovalka, ki pri prvem teku ne doseže določenega časa, izpade iz nadaljnjega tekmovanja.
Medkltibsko tekmo v teku na 15 km za srebrni pokal g. Franca Gorjanca, velein-dustriialca iz Kram'a, priredi Smučarski klub Jezersko v nedeljo 18. t m. — Start pri gostilni Kanonir na Sp. Jezerskem ob
14.	žrebanje startnih številk ob 13. Istotam. Pravico starta Imajo v konkurenci tekmovalci verificirani pri JZSS. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave ie po-^ati do nedelje Smučarskemu klubu Jezersko. — Osebno se lahko priglasi starterju do 13. Prijavnina za tekmovalce 10 Din. Vsak tekroova'ec tekmuje na lastno odgovornost. Ker so snežne prilike kljub precej toplemu vremenu na Jezerskem ugodne, se nadejamo števi'ne udeležbe.
Smučarska tekma v škofjl Loki. v nedeljo je novoustanovMeni športni klub Sora v škofii Loki priredil smučarske tekme na 12 km za člane. Tekme se ie udeležilo 19 članov kluba. Višinska razlika ie bila okoli 150 m. Naiboljši rezultat je dosegel Bernik Frsnc iz Pušta'a z 1:08 08. drugi se je plasiral Jugovic Franc iz Stare Loke 1:1150. tretji pa Kalan Avgust iz Stare Loke 1:12.
ASK Primorje (tajništvo). Redni letni občni zbor kluba bo v ponedeljek 5. marca ob 20. v zeleni dvorani hotela Uniona. — Dnevni red v smislu pravil. Ce ne bo ob napovedanem času dovolj članstva za pra-vomočno sklepanje, bo pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepal neglede na število prisotnih. Naprošajo se sekcijskt načelniki, da pripravijo svoja poročila. Poedini sekcijski blagajniki naj čimprej predajo poroči'a in obračune centralnemu blagajniku. — Koledarska sekcija vabi vse svoie člane in odbornike na sestanek, ki bo danes ob 20. v prostorih De^vk« zbornice.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Od
15.	da'je trening 1unior<?ke skupine: vsi naj pridejo z opremo ln s^eer zaradi Izleta.
oct^H^ okuriin ne bo.
SR Tli rita <lnh'rf>a tleska sekcija). Drevi ob 20 v klubski sobi kavarne »Evrope« seja načelstva. Jutri bo v telovadnici Šole
na Grabnu glmnastlčnl trening ln crosa-country trening po redu, M je bil objavljen.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19.15 strogo obvezen trening vseh igralcev v telovadnici učiteljišča. Glavič, Zalokar, gkrajnar, Kretič, Močnik, Kos, Brodnik, Košenina, Primar to vsi ostali. Zaradi nedeljske tekme pazite na objave, posebno Mokorel, Cebohin ln Pipo I.
SK Reka. Seja upravnega odbora bo danes ob 20.30 v Sokolskem domu na Viču. Zaradi važnosti udeležba strogo obvezna.
Od borova seja MZSP bo v petek 1(5. t. m. ob 20. v društveni sobi, Kolodvorska ulica 1.
TKD Atena. Dane« ob 18.30 trening v klubski sobi v Mladiki. V soboto ob 17. v licejski telovadnici Puterle, Vrezec, Mohor, Simončič sigurno!
V remensko poročilo JZSS ln SPD. Te-lefonično po stanju 14. februarja ob 7. zj. B;strica-Boh. jezero: —8, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 90 cm. Bled-jezero; —3. jasno, mirno, 38 cm sreža, led grapav, 30 centimetrov debe-l. Kranjska Gora, Rateče-Planica; —12, barometer se dviga, 80 cm sreža, smuka idealna. — Pismeno po stanju 13. februarja ob 7. zjutraj: Smučarski dom na Pokljuki: —4, jasno, krasno vreme, mirno, 200 cm srenja, smuka Idealna, iz-?'edi najboljši, za visoke ture izborno. — Kamnik; +2, delcma cb'ačno. veter južno-za.oadnik, snega 15 cm. deloma kopno, sneg južen, smuka slaba, skakalnica poledenela, smuka v planinah dobra.
Vremensko porodilo s pohorskih vrhov od 14. t. m.: Mariborska koča. Pohorski dom: —3 mirno. ia=no 80 cm T>r«iča, smuka ugodna sank^iipč« dobro; R"*ka ko*a: —3, jasno, mirno, 100 cm pršiča, smuka



^ c'

ia
idealna, sankališče zelo dobro; Klopni vrb: —4, jasno, mirno, 100 cm, pršiča, smuka Idealna; Pe«ek: —5, 170 cm srenja, mirno, jasno, smuka idealna, skakalnica uporabiva; Senjorjev dom: —6, mirno, jasno, 150 centimetrov pršiča, smuka idealna. Cinžat nad Falo: —3, mirno, jasno, 80 cm pršiča, smuk« idealna; Sv Lovrenc na Pohorju: —4, mirno, jasno, 65 cm srenja, smuka idealna, sankališče in cesta za sani ugodna, skakalnica uporabljiva; Ribnica na Pohorju: —3, mirno, jasno, 80 cm pršiča. smuka idealna, cesta za sani dobra; R'm«kl vrelec: —7, mirno, jasno, 20 cm pršiča na podlasri 40 cm, smuka idealna, sankališče izvrstno.
GOSPODARSTVO
Anglesko-francoska trgovinska vojna
2e nekaj mesecev vlada v trsjovinskn-poiitičnem razmerju med Anglijo in Francijo precejšnja napetost, ki je sedaj do-vedla do trgovinske vojne. V decembru je že enkra-t grozila ta nevarnost, ki pa je bii'.a zAčasno odstranjena, ko je Francija ukinila tako zvane carine na dumpinško blago, proti katerim se je upirala Angl ja. Teden dni pozneje pa je Francija še huje prizadela Anglijo s tem, da je reducirala uvozne kentingente nasproti vsem državam na 25 odst. ter za ostalih 75 odst. zahtevala prot:'koncesije za izvoz francoskega blaga. Tem redukcijam kontingentov so 6e uprle tudi druge države, od katerih so Zedi-njene države dosegle popolno vzpostavitev starih kontingentov; isto je dosegla Belgija. Takoj nato je tudi Anglija zahtevala, da se ji v celoti priznajo stari kontingenti in je zagrozila, da bo v nasprotnem primeru posegla po povratnih ukrepih. Francija je nato za polovico angleškega uvoza vzpostavila stare kontingente, kar pa Anglijo ni zadovoljilo.
Dne 29. januarja je Anglija stavila Franciji 10 dnevni ultimatum, na katerega Francija ni odgovorila. Angleška vlada je zaradi vladne krize v F.anciji počakala šc nekaj dni, v teku katerih pa medsebojai razgovori niso prinesli rezultatov. Nato je Anglija z veljavnostjo od dne 13. t- m. uvedla na francosko luksuzno blago (predvsem na svilo, svilene obleke, razna oblačila, čevlje, modne predmete, koiuhovino itd.) posebno dodatno carino v višini 20 odst. k že obstoječim carinam, ki se gibljejo med 20 in 30 odst. vrednosti. Za enako blago iz ostalih držav se ta carina ne pobira, če je blago opremljeno z izvoznim izpričevalom. Nova dodatna carina je stopila že v noči med 13. in 14. februarjem v veljavo. Angleška vlada se je postavila na stališče, da se s kontingenti krši smisel klavzule o največjih ugodnostih, zlastri če se posameznim državam priznavajo posebne ugodnosti pri določitvi kontingentov.
Kakor sedaj poročajo iz Pariza, je francoska vlada takoj odgovorila na uvedbo dodatnih carin v Angliji s tem, da Je odpovedala francosko-angleško trgovinsko pogodbo. Pričakujejo pa se še drugi ukrepi, ki naj zadenejo angleški uvoz v Francijo.	^ ____
Nemški dolg v Inozemstvu je napredoval že za polovico
V zadnjem času se v državah, ki «o upnice Nemčije, razvija prav živahna polemika zaradi nemške taktike pri odplačevanju inozemskih dolgov, ker se je ugotovilo, da Nemčija na eni strani uvaja trans-ferni moratorij za tekoče obresti zunanjih dolgov na drugi strani pa iz izkupička od izvoza kupuje v inozemstvu po nizkih tečajih lastne obveznice in s tem poceni zmanjšuje svoj dolg nasproti inozemstvu Ko je nastopila svetovna gospodarska kriza je tiem ka zadolžitev v inozemstvu dosegla ogromno vsoto 25 in pol milijarde mark. Ta visoka zadolžitev je takrat tudi izzvala kreditno krizo, ki je nastopila v zvezi z odtegovanjem kratkoročnih kreditov sredi leta 1931. S premišljeno taktiko je Nemčija dosegla od inozemstva razne ugodnosti glede odplačila in obrestovanja teh dolgov, zlasti kratkoročnih Dosegla je tudi črtanje reparacij, ker je znala prikazati svoj položaj v obupnih barvah. Plačilna moč Nemčije pa tudi v zadnjih letih ni bila tako slaba, kakor se je to splošno prikazovalo. To nam potrjuje najnovejša statistika nemškega instituta za proučevanje konjunkture v Berlinu, po kateri se je nemški zunanji dolg v zadnjih treh letih skrčil deloma z odplačilom deloma na zaradi devalvacije dolarja in funta od 25.5 milijarde mark ob koncu 1930 na 12.8 milijarde mark ob koncu pretek'ega leta. Navzlic gospodarski krizi je Nemčija v teh treh letih plačala dejansko za obresti in za odplačilo teh dolgov 13 milijard mark. Pri tem ni vračunano zmanjšanje inozemskega dolga za preko 5 milijard mark. ki je nastopilo avtomatično v zvezi z devalvacijo funta in dolarja, kajti 55 odst. nemškega zunanjega do'ga se g'asi na valute, ki so sedaj razvrednotene. Nemški zunanji dolg se je zadnja leta zmanjševal takole (v milijardah mark):
skupaj
konec 1930.	25.5
julij i9"M	23 8
februar 19^2	20 6
februar 1933	19 0
december 1933	,12.8
od tega kratkoro^ dolgoroč
131 10.1 9.0 6.0
10.7 10 5 99 6.8
Od kratkoročne založitve je bilo dejan sko odplačano okrog 4 in pol milijarde mar> brez dobička pri razvrednotenju dolarja in po 306 pozneje po 310, ob sklepu pa 90 Je
funta. Tudi dolgoročni dolg se Je v večji meri skrčil, nego bi to bilo pri oorma'ni amortizacijski službi, kar je pripisati pred- j vsem nakupu in repatrijaciji nemških ob- j veznic iz inozemstva. Zlasti v lanskem letu i je Nemčija v znatni meri uvedla prakso nakupa nemških obligacij na inozemskih borzah po zelo nizkih tečajih in uvoza teh obligacij v Nemčijo. Upniki Nemčije vidijo v tem zapostavi j en je svojih interesov, ker pravijo, če ima Nemčija devize za nakup in uvoz teh obligacij, tedaj jih mora imeti tudi za redno plačevanje obresti. Nemčiji pa je seveda na tem, da nakupi v inozemstvu čim več svojih obveznic, ker s tem lahko v mnogo večji meri skrči svoj zunanji dolg kakor z drugimi plačili. Nemško državno gospodarsko ministrstvo je v zvezi s temi očitki sedaj ugotovilo, da je bilo od novembra 1931 do novembra 1933, torej v dveh letih, uvoženo v Nemčijo iz inozemstva za 780 milijonov mark nemških obveznic. V tem pa ne vidi zapostavljanja interesov inozemskih upnikov, ki dobe namesto obresti takozvane seripse, to je bone, ki se dajejo vnovčiti le z znatnim disa-žijem, češ da ti nakupi niso bili izvršeni z devizami, temveč le z dodatnim izvozom kar pa seveda na stvari bistveno nič ne spreminja.
Gospodarske vesti
= Češkoslovaška krona. Kakor znano je češkoslovaški ministrski predsednik Maly-petr preteklo soboto v radiu napovedal devalvacijo češkoslovaške krone za 1/6 sedanje vrednosti. Ta napoved je povzročila oslabitev češkoslovaške krone, ki se kaže predvsem v tečajih za valuto (bankovce). Na praški borei je bila v ponedeljek črtana notacija valut, ker zaradi pomanjkanja ponudb sploh ni prišlo do nobenega zaključka. Devizni tečaji pa so bili oficijelno določeni na skoro nespremenjeni višini. Češkoslovaška Narodna banka oddaja devize le v omejenem obsegu, dokler reforma valute ne bo izvršena kar se pa pričakuje še ta teden, tudi če bi prišlo do vladne krize in bi narodni demokrati, ki se opirajo devalvaciji, izstopili iz vlade, ker imajo ostale vladne stranke za sprejetje valutne reforme zasigurano večino. V Curihu je danes deviza Praga notirala 15.25, dočim znaša dosedanja pariteta 15.3650. Češkoslovaška Narodna banka kupuje namreč v Curihu ponudene devize. Češkoslovaški bankovci pa so zadnje dni na curiški borzi popustili na 12.10 — 12.60 (nova pariteta bi znašala po devalvaciji za 1/6 približno 12.75).
— Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca v Beogradu. Pred 20 leti ustanovljena mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca bo imela letos prvikrat svoje zasedanje v Beogradu. Na tej konferenci bodo sodelovali najodličnejši parlamentarci, državniki in politiki, iz vseh delov sveta. Zasedanje se bo vršilo 16., 17., 18., 19. in 20. septembra. Za organizacijo te konference ie bil izvoljen poseben organizacijski odbor, ki mu predseduje dr Kosta Kumanudi, predsednik Narodne skupščine. V odbor so bili od Slovencev izvoljeni podpredsednik senata g. dr. Miroslav Ploj. minister n. r. Ivan Mohorič. senator dr Frai Novak to narodni poslanec dr. Bogomil Vošniak.
Povečanje šterila insolvene ▼ januarju. V zv i z ukinjenjetn posredovalnih postopanj sc ji v januarju povečalo število konkurzov in poravnalnih postopanj. Pred 4. decembrom preteklega leta uvedena f*>-sredovalna postopanja se, kakor znano, nadaljujmo in velja torsj za te dolžnike nadalje zaščita (trajajoča 9 mesecev od otvoritve posredovalnem postopanja). Navzlic temu ie število konkarzov in poravnalnih nostopanj v januarju narahlo na 57 nasproti °9 v decfnibru. 41 v novjmbru, 15 v oktobru in 17 v 6ept?mbru. Vsesa ie bilo v januarju otvorjeno 29 konkurzov (lani v ia-nuarjj 43) in 28 poravnalnih postopanj (lani 43V V dravski banovini j« bilo » januarja 15 insolvene (lana 14), in sieer 8 konkurzov (lani 6) in 7 poramn^h ~Tsto-pani (lani 8).
Borze
14. februar I a
Na ljubljanski borzi sta devizi Newyork znova nekoliko popustili Do'ar se na mednarodnih deviznih tržiščih približuje nnvi pariteti in je sedaj le še zs nkrog 2 odst. nad pariteto k*r je posledica znatnega iz voza zVa v Zedmiene države Avstrijski ši!'ng je dines na liuhliflnsk' borri notiral 8 70 —- 8.00 bref nrnm^t« (v Z-^^bu promet no «v Bronr^du po 8 701.
Na efe'-tn'h tr*'5čih so se »-M? drS<iv-nih pan'riev nekoliko nntrvrili V"ina ško da se |e dines na 7aoreH«ki horzi trgoval«
nudil denar po 304 (v Beogradu zaključki po 307 do 300, ob sklepu denar po 302); promet je bil še za februar po 307 (v Beogradu za marc po 301 in 303). Investicijsko posojilo notira 67 — 70 (v Beogradu promet po 70. 6% beg luške obvoznice pa so bile zaključene po 32.50 (v Beogradu po 5350 in 52 25). Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 4850 in 49.50 (v Beogradu po 49) in v 8 % Blairovem posojilu po 50 in 52 (v Beogradu po 51).
Deviie.
Ljubljana. Amsterdam 2308.18 — 2319.54, Berlin 1350 69—1361.49, Bruselj 798.83 do 802.79, Curih 1108.35—1113.85, London 173.8&—175.46, Newyork 3436.05—3464.31 Fariz 225.88—227.—, Praga 169.01 do 169.87, Trst 301.01—303 41 (premija 28.5 odstotkov). Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.70—8.90.
Zagreb. Amsterdam 2308.18 — 2319.54, Berlin 1350.69 - 1361.49. Bruselj 798« do 802.79. London 173.86—175-46, Milan 301.01 do 303.41. Nevvvork kabel 3458.05—3486.31, čok 3416.05 - 3484 31. Pariz 225.88 _ 227.
Curih. Pariz 20.3775. London 15.70, New-Tork 31250. Bruselj 72.05. Milan 27.20. Madrid 41.90. Amsterdam 208.25, Berlin 122.05. Dunaj 5d.90. Sioekhol.-n 81. Kobenhavn 70.10. Praoja 15 25. Varšave 58.30. Bukarešta 3 05. Oslo 79.90.
Dunaj. (Tečaji v pnv. klirin?u.) Beoerad 1140. London 27.47, Milan 47.36, Newyork 543 58. Pariz 35.58. Curih 174.25. 1C0 S v zlaitu 128 S on p. (Pra^s ne aoiira niti d*>-viz. niti efektov.)
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 305 bL, 7*/» i»
vestieiieko 67 — 70. 4°'» aerarna 37 b4.. bV» hruške 52 bi., 8*/o Blair 51 bi., T>/» Blair
49	50 bi.. 6"'» Drž- hipotekama banka 60 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
304 — 306, za marc 301 — 307, za april 300 — 305, 7% invest 67 — 70, 4% agrarne 36 — 36.50, 7 % Blair 49 — 50. 8 % Blair
50	50 - 51 7% Drž. hip. banke 66 den., 6 % begluške 52 — 53 50; bančne vrednote: Nar banka 4150 den., PAB 257 — 262; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 130 den. Trbovlje 105 — 115.
Beograd Vojna škoda 397. 300 zaklj., sa marc 301 300 zaklj., 7% invest. 70 zaklj., 4 % agrarne 37.50 — 38. 6 % beglušfce 53.50, 52.25 zaklj., za februar 53.25 zaklj., 8 odst. Blair 51 zaklj. 7% Blair 49 zaklj„ Nar. banka 4200 zaklj., PAB 256, 255 zaklj.
Dunaj. Državne železnice 16.25. Trboveljska 12.40. Alpine-Montan. 10.03, Dunav-Sava-Jadran 12.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (14- t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so biii 8 vagoni remeljnov.
SITO
+ Chieago, 14. februarja. Začetjri tefiaJJ: Pšenica: za maj 90125. za julij 89-125. za september 89.75; koruza: za mai 51.875. za julii 53.875, za 6?pt€mber 55.875.
+ Winnipeg. 14. februarja. Začetni teJSa-Pšenica: za marc 67.875. u mai 69.
+ Ljubljanska borza (14- L m.) Tendenca za žito mirna. — Nudijo se (vse za slo-ootila io. ulaMiivo v &> -loftiJ p**si trn tnr< (novele* tarifi! bnSka 7® k.i -w>
147.50 — 150: sremska in banateka, 78-79 kilogramov po 145 — 147.50; koruza (po navadni tarifi): nova no 105 — 107.50: nova sirena po 117.50 — 120. nova s<iSena sa fehri&r 125 - 127.50: moka: baška trn 245 - 250 banateka r>o 2?S5 - «>*n
+ Novosadska blagovna borza (14. L m.) Tendenca mirna. Promet je bil slab. w Pšenica: baška okolica Novi Sad >«re«1nie-baška. sremska 103 - 105: okolic« Sombor ln2 - 104: tmrnjebaSka in slavonska 104 de 106; baška pot. 10-5—107.50; <?orniebanat»kh 101—103: južnoban. 98—lrO. Oves; baški, sremska, sla von. 51—53. Ječmen: baški in •»r-nički (fit'R5 k»t 68 - 70 K«»m»- h»5i'a in sremska stara 77 — 79; nova K 56; nova suš. 70—71; banat. nova 53—54: nova suš. 67—69. Moka; baška, banatska >Oa< !n »Oiia« 177.50 _ 197 TO »2« 157 50 — 17750: >5« 137 50 - 157 50. .6« »07.50 - 117.50: »7t 75 - 85 ,8« 67 50 _ 7° !SO »rotira slavoneka >0^< in »Offg« 172.50 — 187.50; .2« 152 50 - 167 50 »5« 1*2 50 - '47 50: »6« 102 50 11?r>0 »7« 75 _ SS »8« 67.50 — 72.50. Otrobi: baški 65 — 67; bana*-ski 62-64. Fiiol: baški uz&n&u 124 — 128.
Renertoar
DRAMA.
k ob
Cjtrtek. 15 : Kariiera kaneličfo Viadea. A-
Petek. 16.: Zaorto.
Sobota, 17.: Divji lovec. Gostujeta Vika Pod^orvVa in Hinkn Vuftič is Zasroba. Na koriet UGI Izven-NedePa. 18. ob 15.: Charie7eva teta. Iav^o. Znatno znižane eemt od 6 de 20 Din. Ob 20.: Praznik ewe4oHb češenj. Znsfc-no zn;žanih e-*ngh od 6 do 20 Din. Trv. Ponedeljek. 19.: Zanrto.
OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 15.: Mala Floramve. Gofrtjls r»P-
Duhalič It Zagreba. Četrtek. Prtek. 16 ob 15.: Seviliski Krivec- DiiaRia ijr^.etava no znatno znižanih cenah od R do 15 n?n T7vem. Sobota. 17.: TravMa. B. Vedeli«. 18 ob 15 r PiV«va da«a. Znstna zn?jSan-» od 6 do 30 D!n. Ob 20,: Ples v Savolu. Ttvsn. Znilane eana.
Marlhor«ko *1edalU6*
ToM^t oh
r-etrtek IR: GosoodiFna. C.
Petek. 16.: Zarvrto.
Sobota, 17.: Stambuteka roSa. A.
H krvavim dogodkom v Avstriji
EgoraJ levo: oddelek socialističnega Schutzbnnda. Desno: dunajski župan Seitz, ki Je aretiran, in Oton Baner, vodja avstrijskih so-kiallstov, ki Je menda zbežal. Spodaj levo: dr. Deutsch, vodja Schutzbunda, ki Je baje tudi zbežal. V sredi: Policija pred poslopjem socialistične organizacije. Desno: knez Starhemberg, vodja Heimvvehra.
PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
FRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: STRATO SFERNI LETALEC Naslovna alika: PIETER BREUGHEL: KMEČKA SVATBA
DVA TEORETIKA VRHOVNE OBLASTI (D) — Moderatus: STOLETNICA DVEH NARAVOSLOVCEV (Weismann in Haeckel) — O IMUNOSTI PLAZILCEV
—	RIBJI LOV S POMOČJO ZVOČNEGA GREZILA — Univ. prof. dr. Metod Dolenc: SPOMINI NA BRATISLAVO IZZA SLOVANSKEGA PRAVNIŠKEGA KONGRESA (2) — OD STRELE ZADETE RIBE — 40 KM NAD ZEMLJO (kv) — ALI VERJAMETE V POSMRTNO 2IVLJENJE ? — PO PAMETI JE TAKA SODBA NASA — 30.000 LET STARA LOBANJA — PTICE PRENAŠAJO CVETNI PRAH
—	ZDRAVJE IN RADOST V SNEGU — (slike) — L. Mrzel: ČLOVEK Z ULICE
—	Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (6) — LEPO OBNAŠANJE — PIETER BREUGHEL (p) — AKO ŠE NE VEŠ (Kri povzroča — Hiša v 11 urah) — ZA MISLECE GLAVE — ŠAH — STERILIZIRANI SADNI SOKOVI — RISARSKA UGANKA — ANEKDOTE — Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj)
Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON St.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Ob rotra razorožitvenega vprašanja
Neznana bitja
Živijo v najglobljih globinah morja in v ognjenih valovih pod-
zem 1 ja
V zadnjih tednih je nastal globok molk okoli znamenite pošasti Lochneškega jezera. Čeprav so jo videle verodostojne priče in so jo tudi fotografirale, je izginilo upanje, da bi jo dobili v roke in svet ni več prepričan, da gre za kakšnega predpo-topnega zmaja Se vedno pa je ostalo odprto vprašanje, ki je v tem času zanimalo milijone ljudi: AK so na svetu bitja, ki jih še ne poznamo?
Človek, ki ve. da ni na zemlji nobenih »belih lis« več m da poznamo vsaj v grobem četo predele obeh tečajev, bi bil pripravljen. odgovoriti na to vprašanje brez nadaljnjega nikalno. Vendar ni nobeno pretiravanje, če trdimo, da poznamo n. pr. ozemlje okrog Kopernikovega krožnega gorovja na luni dosti bolje in točneje nego neka ozemlja osrednje Brazdije ali Osrednje Afrike. Tu so doslej povsem nedostopni velikanski pragozdi in lahko je mogoče, da živijo v niihovem duši ji vem ozračju, v njihovih temnih skalnih jamah bitja ki jih ni registrirala nobena pri rod oni sna knjiga. Saj bi ne b:lo prvič, da je znanost naletela na živali, o katerih prej noben človek ni imel niti pojme.
Poglejmo n. pr. v globine oceanov. Se do L 1840. so mislili, da v globini 100 m pod g!ad:no ni možno nobeno življenje, toda potem je odkrila slovita Haliaengerje-va eksoediciia ;n za njo druge tisoče in tisoče bitij, ki so živela dosti, dosti nižje in ki so po svojih oblikah predstavljala deloma povsem nove vrste: ribam podobna bitja s teleskopskimi očmi, bitja, ki si sama svetijo v neprodomi temi morskih globin. polipi, korale, morske lilije, radiola-rije itd.
Nekega dne »o iz oceanske globine iz-
vlekli celo nekaj, kar je obetalo pojasniti zadnje skrivnosti o bistvu in nastajanju življenja: sluzi podobno maso, po sestavi skrajno primitivno, ki ni biila živa, a je po vsem videzu skrivala v sebi vse podlage za življenje v sebi. Sam veliki nemški naravoslovec Haeckel (glej v najnovejši številki ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet« članek »Stoletnica dveh naravoslovcev!«) je meniil tedaj, da je človeštvo rešilo eno najvažnejših ugank sveta, kajti iz te sluzne mase, ki nastaja na morskem dnu iz slučajno skupaj došl;h snovi, se razvija življenje samo po sebi, najprvo v enostaničnih bitjih, potem v zamotanejših večstaničnih do rib in vretenčarjev. Zal je ta uganka kmalu dobila še drugo, porazno rešitev: Hudomušen Anglež, naravo®'ovec Buchanan, je oriše! nekega dne in dokazal, da je ta dragocena praživljenjska slu-za čisto navaden — mavec, ostanek tovora nekega potopljenega angleškega par-nika ...
Toda resnično čudovitih bitij ima svet vendarle še vedno nekaj v zalogi. PTed nedavnim je vladalo še splošno in tudi znanstveno podprto naziranje, da noben živ organizem ne more dalj časa in kaj šele trajno živeti v temperaturi okrog 100 stop. Ogenj je uničevalec vsega živega. Pred tremi štirimi leti pa je odkril švicarski raziskovalec dr. Spsngler v kamenju južnoafriških rudnikov, v kepah aluminija in v vreli smoli enostanična bitja, ki jim temperatura 200, 300 stop. nad ničlo ni mogla do živega. S to najdbo je prebil veliko" lulknjo v dogmo o mejah življenja. Va je veljak dotlej in človeška fantazija ima prosto pot. da si izmišlja nova, neznana o-zemdja življenja.
Zlato za Ameriko
Ameriška vlada kupuje, odkar je stabilizirala dolar, ogromne količine zlata iz do-isJej še neznanega vzroka. V ta aamen pla-čuje dosti višje cene. kakor so bile doslej običajne v Parizu in Londonu.
Mednarodni špekulanti so to kmalu opazili in začeli delati z vsemi silami za Ameriko. V Londonu so posrodJvalci nakupi-čili takšne zaloge zlata, da ne bo nobena ladja, ki pojde prihodnje dni v Ameriko, 'brez znatnega zlatega tovora. Prekomorni-ka »Berengarija« in »Bremen« sta že od-plula z ogromnimi količinami zlata čez ocean.
Iz Amsterdama tn Pariza prevažajo zlato v London z letali. Nakupovalci zlata so angažirali vse razpoložljive pilote družbe »Imperial Airway«. Francoske, belgijske in holandske letalske družbe služijo te dni sijajno, ker so dale vsa svoja letala na razpolago ameriškim mežetarjem.
Maša za srečne zakonce
Reverend Float, vikar v kraju High Wi-com.be na Angleškem, je hotel na originalen način dokazati, da v današnjih časih zakonskih kriz in visoke konjunkture za ločitve vendarle prevladujejo srečni zakoni. Za zadnjo nedeljo je namreč napovedal slavnostno mašo in blagoslovitev vseh srečnih zakoncev, ki jih je poročil med svojim 91etnim službovanjem v tem kraju. Priglasilo se ie na stotine narov. iz Lonao-na jih je prispel cel poseben vlak, a mnogi pari, ki žive ta čas v kolonijah, so obžalovali. da se te slavno sti ne morejo osebno udeležiti.
Stvar je uspeta, nad vse pričakovanje dobro, med drugimi je prispel tudi Skof Shaw iz Oxforda s svojima dvema hčerama, ki ju je isto tako poročil Float. Vsi udeleženci so izjavljali, da se počutijo v zakonu popolnoma srečne, le malo parov se ni odzvalo.
Čitajte tedensko revijo »Življenje in svet"
Da se bodo znali ubraniti strupenih plinov
Gotovo je treba še mnogo poguma za domnevo, da bi utegnilo življenje bivati tudi v tistih spodnjih plasteh zemeljske skorje, kjer se kamenine, kakor granit, topijo v vročini kakor maslo. Morda pa je le res. da utegnejo tudi v tem podzemeljskem svetu živeti bitja, k?i se v njegovih vrelih valovih počutijo prav tako dobro, se hranijo, množijo in umirajo kakor ribe, potlipi, morske lilije in radiolarije v brez-danjih globinah oceanov.
Ameriški inženjer VValter Christie je zgradil nov tip 1700 kg težkega tanka, ki brg na ledini s hitrostjo preko 95 km na rtro
Haklno je neGo v sttatos§ ^
p\vi $nan&tveni utpefu tragično tu&fte &hatc&feitie e&t>pediciie
Član osrednie^a ruskega vremenostavne- I žiti ▼ -ristini RtOO m in m norfcrrliH mr/mi. n^M fe«* »n	x_ n____^
Član osrednjega ruskega vremenoskivne-
ga urada v Mosikvi Tomson priobčuje prve podatke o znanstvenem gradivu, ki ga je nabrala posadka zadnie, talko tragično zaključene ruske stratosferne ekspedicije.
Ti podatki se tičejo barve neb« ▼ raznih višinah in jih je pobral iz zapisne knjige, ki jo je vodil ponesrečeni pilot Vasen-ko bržkone tik do katastrofe.
Letalci so začeli svoja opazovanja bele-
žiti ▼ riiini 8500 m io so potrdili opazovanja prejšnjih stratosfernih poletov, samo da segajo njih podatiki seveda še višje. V višini 8500 m je bilo nefoo modro, pri 11 kilometrov temno modro .pri 13 km temno vioiičasto, pri 13 km temino violičasto modro, pri 21 km čmo violičasto sivo in pn 22 km črno sivo. Vasenko je med padanjem balona še do 12 km višine izvršil celo vrsto dragocenih opazovanj nebesne barve.
Vseh meritev nebesne barve je bilo 27.
poSeg tega so letsžci naplavili 5« 12 posnet-
kov m 11 drugih meritev v različnih vi&-na*k "T. rfzen meritev, ki so jih izvršili ir tomatični merilni in s trum en ta. ki so se no, kakor znano, vs iraztreščili, tako da "»o njrih podatka za znanost izgubljeni.
Pravkar izišla številska iSustriTane teden-sek revije »Življenje in svet« priobčuje članek »40 km nad zemiljo!« z zanimivimi slikami.
Vlada nacionalne unije v Franciji
gojenci dunajske frftn«« m arijo v gimnastiki i maskami proti plinu
V senci giljotine
Jutri bi moral biti ustnrčen advokat Sarret, ki pa je dosegel odgoditev justiSikacije z novimi senzacionalnimi izpovedbami
Maršal Petain, vojni minister v novi vladi
Večji od Kristusa!
Organ nemške fronte v Posaarju, »Saar-briickener Landeszeitung«, ki je glasilo narodnih socialistov in centrumašev, objavlja razgovor deželnega vodje narodne socialistične stranke SpanioU, ki ga je dal mož švedskemu novinarju Windeju. švedski listi so objavili razgovor, ki se glasi:
Hitler je novi, večji in močnejši Kristus. Prepričan sem, da bo rimska cerkev v tridesetih letih izginila v sedanji obliki. Ce pa bo še kaj od nje ostalo, se bo imenovala narodni socializem. Papež in Kristus te nove cerkve bo Adolf Hitler. Naši otroci ne pomakajo več svojih rok v blagoslovljeno vodo. Tudi se ne križajo več, marveč skrčijo prste in kličejo: »2iv%l Hitler! Takšna Je, vidite, vera bodočnosti!«
Obsodba na skopljenje v Nemčiji
Deželno sodišče o Berlinu je te dal izreklo obsodbo na skopljenje. Obsodilo je zaradi nravstvenega delikta nekega čevljarja, ki se je bil lani pregrešil nad dvema svojima pastorkama. Obsojenec je kazen sprejel. Poleg tega ga je sodišče obsodilo na dve leti ječe ia ra pet let izgube državljanskih pravic.
U Pariz, 13. februarja.
T* teden »e Je imela zaključiti ena najbolj senzacionalnih afer zadnjega časa v Franciji, afera marseUlskega advokata Sarret«, ti je bil zaradi zavarovalnih goijufij in umorov obsojen na smrt. Sarret je imel biti justificiran po prvotnem načrtu v pete/k. 16. februarja Datum jc bil ugo-torljen glede na dejstvo, da predsednik države ni imel namena poirnilostlti zJločinca, nad katerim se je zgražala vsa javnost. Toda ju-strifikacija je bila nenadoma odg od ena. Zakaj? Ne zato, ker smrtna obsodba še ni podpisan«, marveč zato, ker so se v Sarretovi aiari pojavili novi vndiifci, zaradi katerih se bo marsikaj predrugačilo.
Sarretov« zgodovina je znana. Mož je bil advokat v MarseiJleu, kjer je imel z Nemkana Frlomeno in Katarino Schmidto-vo sanatorij za osebe, kn jih je poprej zavaroval za življenje. V Sarretov sanatorij so prihajali bolniki umirat, ker jih je sleparski advokat obsodil na smrt
Mož, ki je zaradi mnogih umorov »tal pred sodniki, ki so ga obsodili na smrt, je ne le globoko naobražen, temveč tudi silno bistroumen zločinec, Jci je vse svoje podvige natančno premislil in pretehtal, preden Se je lotil njih izvršitve. Dolgo si je razbijal glavo z mislijo, kako bi zabrisal svoje zločine. Naposled se mu je posvetilo. Odkril je kemični postopek, ki je obstojal v tem, da je vsako svojo žrtev vrgel v kopalno kad, kjer je čakala pripravljena raztopina iz žveplene kisline. V tej kadi je razpadlo truplo vsake žrtve v dveh do treh tednih in ostanke so neopazno pokopali na vrtu Sarretove vile. Ta metoda se je obnesla posebno pri umoru duhovnika Chambona in ne/ke gospe Ballandreauxove. Oba je Sarret ustrelil.
Pri obravnavi je Sarret opisane zločine odločno tajil in metal krivdo za vse na sestri Schmidt. ki pa sta bili, kakor je dognala preiskave, samo njegovo orodje. Sodišče se je prepričalo, da je bil pravi krivec le Sarret. Zato g« je obsodilo na smrt, sestri Schmidt pa na večletno ječo. Ko je slutil, da se bližajo njegovi dnevi koncu, je Sarret prosil, naj ga še enkrat predstavijo jetniškemu ravnatelju, ker mu im« nekaj važnega povedati Njegovi želji so ustregli in Sarret je izpovedal, da bi znala neka ženska, ki je bila zaprt« s sestrama Schmidt, dati neka dragocena pojasnila. Šlo je za po:asnilo o smrti dveh mož. zakonskih tovarišev sestra Schmidt. Sestri, rodom Nemki, sta namreč bili vzeli za može dva Francoza, in sicer samo zategadelj. da sta si s tem pridobili francosko državljanstvo. Oba moža sta bila stara in sta peljala Schmidtovi pred al tar s posredovanjem Sairreta, ki je bil Francoza pod-SupsL
Trupli teh dveh mož je po Sarretov em
zatrjevanju prav tako raz jedla žveplene kislina, kakor trupla drugih Sarretovi h žrtev ... V nadaljnjem pa je Sarret izjavil, da je bila metoda odstranjevanja trupet sad Chambonovega razmišljanja o učinkovitosti strupov. Chambon je bi! baje odkri-telj te metode, katere žrtev je na koncu postaj on sam.
Jetniški ravnatelj st je Sanretov« podatke skrbno zabeležil in jih poslal naprej. Zaradi jasnosti v aferi je bila justiifikaoija
bistroumnega zločinca zaenkrat odgodena. ----
Telefon za ljudi, ki ljubijo udobnost
Angleški tehniki so iznašli telefon, ki podpira lenobo. Oseba, ki govori po telefonu, lahko mirno sedi v svojem naslanjaču, ki je oddaljen od aparata da dva metra. Zvočnik skrbi za to, da se govori dobro slišijo. Novi telefon se Izdeluje že v množinah in pride kmalu na trg.
ANEKDOTA
Angleški igralec Passmore je bil silna debel. V neki igri so ga enkrat »ubili« in bi ga morali odnesiti z odra. Nosilci pa so s težavo zmagovali težko breme. Občinstvo se je imenitno zabavalo in nekdo je celo glasno dejal: »Glejte, kakšen tolsti puding!« v istem trenutku se je »mrtvec« dvignil, dejal z grobim glasom: »Spoštujte mrtvece!« in spet legel. Seveda so ga odnesli z odra med razgetajočim krohotom publike.
VSAK DAN ENA
V 1 a s u 1 j* a -Pritaknite, prosim nekaj sivih las, da bo moj predstojnik mislil, d& zelo m njegovo podjetja*"
Pereči problemi zagorske občine
Zagorje, 14. februarja.
Komasacija občin Zagorje, Ržišča in Ko-tredeža je ustvarila enoto z 8300 dušami Težaven je njen finančni položaj; povzročil £a je predvsem rudnik zaradi zmanjšanih dajatev Ce bi ostalo pn starem ključu, na katjrega podlagi so se delali proračuni, bi ino ala TPD novi občini nakazati okrog 1.400.000 Din davkov. Od te predvidene vsote je rudnik plačal samo 110.000 Din, torej manj ko desetino predvidene vsote, OH::na se je zatorej mahoma znašla v prepadu, iz katerega skoro ni bilo rešitve. Grozil je popoln zlom. Občinski klub je iz-raČLinal, da bi moral določiti 600 odst. doklade kar je seveda čisto nemogoče. Dolgovi so med tem rapidno na-asli in obveznostim nikakor ni bilo mogoče zadostiti. Tako je n^-tal dola šolam, ki znaša rad 300.000 Dn Klub članov občinske uprave je na banski unravi predočil obupni položi) obč ne. Zahteval je anketo z zastopn:ki TPD, da se prouče nenormalne razmere, v katerih je nova zagorska občina. Anketa se bo vršila takoj ?n zasedaniu banovinsike skuD.ščine.
Medtem se >e pa neumornemu prizadevanju kluba posrečilo, da je banovina ob-
1	j ubila iz posebnega fonda prispevati zagorski in še trem drugim, prav tako pri-zaderim občinam (Senovo, Mežica in Kozje) primerne zneske. Ako se to izvrši, bo doseženo da bodo občinske doklade samo okrog 180 odst Vse to je prvenstvena zasluga novega občinskega odbora, ki je takoj in pravočasno pregledal ves položaj in že poskrbel tudi za ozdravljenje. Poleg tega občina prav mnogo ston proti brezposelnosti in istočasno vzdržuje javno kuhinjo Razširila se bo cesta na Vidergo. odstranil ovinek pod Skalo itd. Ves občinski svet «e pošteno trudi, da je položaju kos. Nujno pa je treba, da ga pri tem podpirajo tudi vsi občani in mu ne mečejo polen pod noge Kdor v teh težkih časih ljudi še hujska. zagreši s tem velik zločin, ki se lahko bridko maščuje nad vsemi, v prvi vrsti pa nad on:mi, ki hujskačem nasedajo in se dajo zapeljati k nepremišljenim dejanjem
lz življenja na dtežclr
Iz Kranja
r— Krajevni odbor društva Rdečega križa v Kranju bo imel redno skupščino danes ob pol 17 na sreskem načelstvu v Kranju v sobi 2 z običajnim dnevnim redom. Najvažnejša točka bo preosnova kra-■evnega odbora v kranjski sreski odbor Rdečega križa. Člani vabljeni!
?7 Trbovelj
t— »Zvon« Trbovlje im« redno vajo
■mešanega zbora dane« ob pol 8. zvečer v mali dvorani Sokolskega doma. Točno vsi!
Odbor.
Iz Zagorja
z— šolska ve»t. Učiteljica gdč. Milica
Škuljeva je dodeljena na službovanje v V vn io goro. Z njo izgubimo agilno narodno d.iavko. — Na vsestranske intervencije se je na topluško šolo vrnil g Dou-gan premestitev g. Kluna pa se je zavrnila
z— Občinski proračunski provizorij znaša 1,500.000 Din. Ker je brez zadostnega kritja se bo v kratkem vršila pri banski upravi anketa med zastopn ki občine in TPD, katero bo zastopal dr. Sporn.
Iz PtMia
)— Občni zbor ptujske podružnice Vinarskega društva bo v nedeljo 18. t. r.i. ob 9. dopoldne v gostilni pri g. Rrenoiču na Ormoški cesti.
+
VELENJE. Namesto venca na grob bla-
gopokojnemu podžupanu in trgovcu g. Jos. Deinšiču sta darovala Rdečemu križu v Velenju: g. Val. Demšar, Skale, 100 Din in
2	Edvard Rek, Velenje, 30 Din. Srčna
hvala!
KOČEVJE. Francoski krožek priredi 15.
t. m. ob 20. prvo skivptično predavanje Predaval« bo profesoric« Toroin&kov« VI«-sta o francoski revoluciji v francoskem jeziku. Vabljeni vsi društveni člani in prijatelji Francije. Vstop brezplačen. Za kritje stroškov se bodo sprejemali prostovoljni prispevki.
SOKOL
Sokolsko društvo Moste. Pod okriljem ZKD se bo vršilo jutri ob 20. v sokolski kinodvorani predavanje o temi: Napoleon, njegova slava in padec. Predaval bo g. profesor Prežel j. Po predavanju kulturni filmi. Vstop prost.
Sokol Štepanja vas. V nedeljo ob 11. se bo vršilo v Sokolskem domu pod okriljem ZKD predavanje g dr. Mihelaka o temi Narodno-gospodarski program Jugoslo-venske nacionalne stranke. Vabimo!
Sokolska četa Dvorska vas priredi dne 17. t. m. pod okriljem ZKD ob 19. uri predavanje o svetovni gospodarski krizi. Predava! bo g. dr. Josip Mihalek.
Sokol Brezovica. Pod okriljem ZKD se bo vršilo v nedeljo ob 15. p-edavanje o Strossmaverju. Predaval bo g. V. Bučar.
Sokol Tržič priredi pod okriljem ZKD 19. t. m. ob 20. v Sokolskem domu predavanje o temi: Zemlja včasi in danes. Predaval bo g. prof. Stepišnik Drago._
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATE3
postrezi 8 pristnim
BERMET• VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 50 I naprej pri
M A R I N R O V. SREMSKI KARLOVC1 Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
Ne, želim samo OLLA,
ne spuščam se v druge eksperimente!
Komfortno
stanovanje
v sredini mesta, v m. nad stropju, obstoječe iz 5 sob. poselske sobe, kopalnice ia drugih pritiklin se odda 1. maja.
Naslov v ogl. odd. »Jutra«
tjl
Javljamo žalostno vest, da je naš dragi oče, soprog, stari oče,
gospod
Ivan Hafner
kurjač drž. žel. v p.
dne 13. t m. ob pol 6. url zvečer
po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v četrtek, ob pol 3. uri lz mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 14. februarja 1934.
žalujoči ostali.
M
Gasilska župa sreaa Ljubljane mesta naznanja vsem včlanjenim četam žalostno vest, da je preminil njen častni član, tovariš
Vranjo Zupan
bivši dolgoletni župnl načelnik ljubljanske gasilske župe Itd.
Pogreb nepozabnega nam tovariša bo v petek dne 16. t. m. ob 15. uri iz Most na pokopališče pri D. M. v Polju.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1934.
Upravni odbor.

■■■■-v*
Gasilska zajednlca dravske banovine naznanja vsem včlanjenim
četam in župnim starešinstvom, da je danes preminil njen dolgoletni odbornik, gospod
Franio Zupan
predsednik gasilske čete v Mostah pri Ljubljani, dolgoletni načelnik in častni član ljubljanske gasilske župe itd.
Pogreb nepozabnega nam tovariša bo v petek 16. t m. ob 15.
uri iz Most na pokopališče pri D. M. v Polju.
Vzornega gasilskega delavca ohranimo v častnem spominu V LJubljani, dne 14. februarja 1934.
Predsedstvo zajednice.
lo7>>
Sprejmem takoj izurjeno
prodajalko
papirne stroke.
Ponudbe pod »Prodajalka« na oglasni oddelek »Jutra«.	1898
echnikum Ifonstanz
ImamBodensee-
Inženjerska šola za zgradbo strojev In elektrotehniko. Prospekti zastonj. Izdelava letal In avtomobilov.
TRGOVCI SO NAM VZGLED
Kako se da brez Škode sa napredek Slediti Reklama oa stenskih tn drugih
tiskovinah izginja, kei nima stika z občinstvom. »JutrovU oglasi pa so od čltateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem ln odjemalcem.
Srebrne krose staro »lato In srebru
K t p • ] t rafinerij. Jr»jr t k>ri» T LjafeijMi tlioka i i'.ca tt«* 96 - Tt»<x1 t V:d»T<i»a*k' ewM> (pn •clat M •t o*).	70
Kurja očesa
Najfeoljtr •rr4*r»o P'»Vi kurjim ><t»»s) »C,»vfcn.
)• BlAt
1
Orbit« i lekirnah.
»H rn-ivti »i it -vor mrr D (ami-g* »k Hi 6»r«Jt» *• ponirMlbl
M. Hrnjak
lekarnar — Slsak.
B
. ■ / v. ; • - ,
Obiio* L^ubjaji* l poavfeaega •frreatSi
V globoki Žalosti naznanjamo pretužno vest, da je
naš nad vse ljubljeni soprog, oče in sin, gospod
3can Man
že1. uradnik
dne 14. t. m. po kratkem trpljenju, previden i tolažili svete vere. mirno preminul.
Pogreb nepozabnega bo v petek dne 16. februarja 1934 ob ^ 3. uri popoldne od doma žalosti, TyrSeva cesta št. 25, na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 14. februarja 1934.
Marija Furlan, soproga — Napoleon, sin —
Tomaž Furlan, oče.	1919
C« so VaSe nog« občutljiv«, C« Vas žulji bodejo, grizejo in pečejo, dodajt« vodi Saltrat Rodeli. dokler n« dobi videz mleka. Ko pomočit« nož« v to mlečno kopeij. •« ho izločil kisik, ki i« nosilec zdravilnih »oh, prodrl bo v znojnice. zdraveč in umirjajoč kožo in kožno tkivo. Žulji Vas ne bodo »eč grizli in pekli. Krvni obtok bo popolnoma obnovljen in občutili »e boste pri etno in zadovoljno 2ulji te bodo omehčali v veliki meri, da jih bo mogoč« popolnoma odstraniti s korenino vred. Odrgnjena mest« se bodo zacelila, otekline pa bodo »plahnele. Lahko boste nosili čevlj« za celo Številko maniše, kakor poprej.
Saltrat Rodeli «e prodajo povtod v strokovnih prodajalnah z našim jamstvom. Njegova cena i« zelo zmerna.
Zapustila nas je ca vedno nate nadvse ljubljena soproga in zlata mamica, gospa
Katarina Kramar
soproga brzojavnega nadzornika v pokoja
dne IS. t. m. po kratkem mučnem trpljenju, previden« s tolažili «v. ver*.
Truplo preblage pokojnice se prepelje v fikofjo Loko, Karlovška ulica 19, kjer se vrši pogreb iz hiše žalosti v petek, dne 18. februarja t. L ob 4. uri popoldne na tamošnje farno pokopališče.
LJubljana - SkofJ« Loka, dne 14. februarja 1934.
Kramar Frane, soprog; Anica, postna uradnica; Rado, diplom, tehnik; 1918	hčerka ln sin ter vse ostaio sorodstvo.
Obetu L}gtf*u>» K*wur pofrrtmi ht«4
pHf^ "V- % -v■ ■:
Jp
•v-pjv
v v.
Zahvala.
Vsem, ki so z nami čutili, izrazili ustno ali pismeno sožalje in ki so darovali prekrasne vence, ko nas je prerano zapustila naša ljubljena soproga in mamica, gospa
Fanci Gjurin
roj. Jereb
izrekamo naJlskreneJSo zahvalo.
Posebno zahvalo dolgujemo primariju g. dr. De-bevcu gg. dr. Matjašiču in dr. Puclju za ves trud ob njeni bolezni, kaplanu g. Mihi Jenku, »Liri« za ganljive žalostinke ter vsem, ki so predrago pokojnico v tako častnem številu spremili na zadnji poti.
V Kamniku, dne 14. februarja 1934.
1915
Martin Gjurin, soprog — Blanka in Zvonko,
otroka.
M
Z žalostnim srcem javljamo, da Je preminula naSa
nepozabna hčerka, sestra, svakinja ln teta, gospodična
MARIJA PAJKOVA
po dolgi ln mukepolni bolezni, v starosti 86 let, previden« s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrttl dne 16.
t. m. ob 15. uri izpred hiše žalosti, Gaberje —-dom 3.
Sv. maša zaduSnlca se bo darovala v soboto 17. L
m. ob 7. uri zjutraj v župnl cerkvi v Celju.
Celje, dne 14. februarja 1984.
Karol in Fanl, stariH — Karo!, Rudolf, Anton, bratje — Angela por. Jarošin, sestra, ter ostalo sorodstvo.	1921

			
	.,. ■ */>i .».• 'jc ' - ■ :V * c' ■		
f
Občina Moste pri Ljubljani Javlja tuSno vest, da je umrl gospod
^ftane Supan
bivši občinski odbornik
Pogreb pokojnika se bo vršil v petek dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Moste, Krekova ulica 4, na pokopališče Dev. Marije v Polju.
Neumornemu bivšemu sodelavcu ohranimo časten spomin.
Moste pri LJubljani, dne 14. februarja 1934.
Pevsko društvo Moste naznanja vsem Fanom ln prijateljem žalostno vest, da je umrl gospod
Siupatt
častni predsednik
Pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu.
Moste pri LJubljani, dn« 14. februarja 1984.
ODBOR.
1913
1914
Prostovoljna gasilska četa v Mostah naznanja
pretresljivo vest, da je umrl njen dolgoletni zaslužni načelnik in predsednik, gospod
Franc Zupan
bivši župnl načelnik Itd., odlikovan za gasilske tasluge.
Pogreb pokojnika bo v petek dne 16. t. m. ob 15. uri izpred hlSe žalosti, Krekova ulica 4 v Mostah, na pokopališče pri D. M. v Polju.
Za naše gasilstvo zaslužnemu načelniku ohranimo trajno hvaležen spomin.
bo< mtt-3 IT. Gajirk
Lt-Uoet-e pri I^abijesl
Moste, dne 14. februarja 1934.
1916
Umrl nam je danes ob pol 8. uri, previden S svetimi zakramenti, naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Franc Zupan
uradnik drž. žeL v pokoju in hišni posestnik
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek dne
16. februarja ob 15 uri iz hiše žalosti, Krekova ulica št. 4, na pokopališče v Dev. Mar. v Polju. Prosime tihega sožalja.
Moste pri LJubljani, dne 14. februarja 1934.
Katarina Zupan, soproga — Herman ln Blhard, sinova — Kristina, hčerka — Pavlina ln Minka Zupan, sinahi, ln ostalo sorodstvo.
1917
4. Ckrtstij
54
SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA
Rom*.
»Mademoiselle,« je zamrmral z globokim priklonom, »pri&la sva po naročilu gospoda van Aidina.«
»Tako? Zakaj pa ni sam prišel?«
»Ne počuti se dobro, saj veste, da tukajšnje podnebje ne prlja vsakomur. A midva z majorjem Knightonom sva pooblaščena, da ga zastopava. Razen če bi hotela mademoiselle kakih štirinajst dni jotrpeti, da okreva.«
Poirot je dobro vedel, da ženske MireJline nravi ne sovražijo ničesar tako kakor besedico »potrpeti«.
»Dobro, govorila bom!« je vzkliknila. »Moje potrpežljivosti je konec. Razžalil me je — da. razžali'11 Ali mar misli, da more Mirel-lo zavreči kakor staro rokavico? Še nikoli se me ni noben moški naveličal, zmerom se jaz naveličam moških!«
Razburjeno je hodila po sobi kakor zver po kletki. Njeno vitko telo je trepetalo od besnosti. Mizica, ki ji je bila na poti, je s treskom zletela ob zid. »Tako naj se zgodi tudi njemu,« je zavpila, »in takale!« 7—bila je stekleno vazo s svežimi lilijami in jo vrgla v kamin, da se je razbila na tisoč koscev.
Knightotiovi hladni angleški spodobnosti je bil ta pogled mučen. Poirota je pa prizor očividno zabaval; kar mežikal je od zadovolj* artva.
»Ah, čudovito,« je vzkliknil »videti je, da je madame temperamentna.«
»Umetnica sem. Vsaka umetnica je temperamentna. Neštetokrat
sem relda Dereflcu, naj se varuje, pa me nI hotel posdušatl. Ali je res, da se misli oženiti s tisto angleško miss?«
Poirot je zakašljal.
»Pravijo, da je kar malrkovalsko zaljubljen vanjo,« je dejal.
Mirelli je stala zdaj tik pri njem.
»Svojo ženo je umoril!« je zavreščala. »Tako — zdaj je izgovorjeno. 2e prej mi je priznal, da jo misli umoriti! V zagati je bil! In to je bila zanj edina rešitev!«
»Policija,« je meni'1 Poirot, »hm, policija bo hotela videti dokaze za to — trditev.«
»Videla sem ga, ko je v noči umora stopil iz ženinega oddePka.«
»Kdaj?« je rezko vprašal Poirot.
»Tik preden smo se pripeljali v Lyon.«
»Ali se upate to s prisego potrditi, mademoiselle?«
»Seveda!«
Trenutek ali kaj je bilo vse tiho. Mirefle je lovila sapo in na pol izzivalno, na pol plašno gledala zdaj tega, zdaj onega.
»Stvar je resna,« je rekel detektivu. »Ali se zavedate, kaj pomenijo vaše besede?«
»Menda se zavedam!«
»Hm,« je dejal Poirot. »Potem ne smemo izgubljati časa. Morda naju kar zdajle spremite k preiskovalnemu sodniku.«
Mirelle je osupnila. Obotavljala se je, ali, kakor je Poirot naprej videl — nazaj ni mogla več.
»Prav, samo plašč si vzamem.«
»Železo je treba kovati, dokler je vroče,« je zamrmral Poirot, ko je zaprla vrata za seboa. »Take ženske so nepreradunljive. Cez uro b; ji bilo nemara žal.«
Mirelle se je vrnila v plašču peščene barve, obrobljenem z
leopardovim krznom. Tudi sama je bila podobna razdraženi leo-pardki, pripravljeni na skok. Oči so se ji kar bleščale od togote in odločnosti.
Preiskovalni sodnik se je baš razgovarjal s Cauxem. Preiskovalni uradnik je vljudno povabil Mirello. naj pove, kar ve.
»Tc je nenavadna istorija,« je počasi rekel Carrege, ogledujoč plesalko skozi svoj nanosnik. »Kakor pravite, se je torej Kettering že naprej bahal s svojim dejanjem?«
»Seveda se je. Rekel je, da je prezdrava, da ga more rešiti samo nezgoda — in da bo že ukrenil, kar je treba.«
»Ali se zavedate,« je resno dejal Carrege, »da se s tem tako rekoč obtožujete pomoči pri zločinu?«
»Jaz? Kje neki! Niti trenutek nisem imela njegovih besed za resne Saj poznam moške, kako časih kvasijo tja v en dan.«
Preiskovalni sodnik je vzdignil obrvi.
»Po tem takem ste imeli grožnjo gospoda Ketteringa samo za prazno govorjenje? Morda vas smem vprašati, zakai ste kratkomalo prstili svoj londonski angažman in odpotovali na rivijero?«
»Hotela sem ostati v bližini moža, ki sem ga ljubila. Ali je to tako nerazumljivo?«
Poirot je previdno vrinil vprašanje.
»Torej ste gospoda Ketteringa na nijegovo željo spremili v Nizzo?«
Odgovor na to vprašanje se Mirelli ni zdel lahek. Po kratkem obotavljanju je ošabno dejala:
»V takih rečem storim zmerom tisto, kar je meni prav.«
Nobeden izmed mož ni prezrl, da ta odgovor prav za prav ni b9 odgovor. Toda nobeden se ni oglasil.
»Kdaj ste prišli do prepričanja, da je Kettering umori! svojo ženo?«
Ste že sporočili našim zastopnikom, da želite kupiti naš JADRAN radio prejemnik?
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA
RADIO
Cene malim oglasom
tenttve tn dopisovanja: vsaka beseda Dtn 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn l.— Po Dtn 1.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije«, »Živali*, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— t a šifro ali za dajanje naslova V 51 ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova prt oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek prt oglasih po 50 par za besedo, jt Dtn 10.—,
pri oglasih po 1 Din ta besedo pa Dtn 15.—. Vse pristojbine za mate oglase fe plačati pri predafi naročila, ob»-roma fth fe vposlati v pismu obenem s naročilom.
Službodobi
"lAiLA beseda 50 po.:, u dajani« nabora »li M Iifro p« 3 Din. (1)
Pošten sluga
■ fc»Twju 13.000 Din Ao-v. mest« t crg\>vek rrn ped jetju v Cet-jo. Ponudbe n» podružnico »Jutra« v Celju pod »t»5ko »Zvesti sluga« 3943-1
Maitre de plaislr
* »nanje« wjib ježkov, »jjiieo ia v svoja stroki po polooma tmmb. ee šče. Pcomibe n* upravo zdravite«* Rogaška Slanina.
3395-1
Služkinjo
M dobro kuha. t doIg**.-uroi spričevali, »prej mera na Mir j a — Vereto-vSk ova alifla Ti.	3956-1
Natakarico
o-eijoem. Naslov v oe'*s. cddeiku »Jutra«. 3&74-1
Pomožno kuharico
•orejmem v gostilno v več-j,»m mestni n« deželi. Poti u-jbe na oglasni odde! ek »Jutra« v Ljubljani pod *t»<5ko »Trajna«. 3967-1
Vrtnarski delavec
»»jen fndi vseb drugih go *pod«reki.h del. samski. dobi staloo oatneščenje. Po radbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Pridnost«
3980-1
Brivski pomočnik
soliden, dober onduler. nekadilec. dobi službo takoj z vso oekroo in 400 Din mesečne plaže. Ponudbe na o?!a*, oddelek »Jutra« pod »Dober delavec«. 3982-1
Brivski pomočnik
prvovrstec v mr.lki ic dam ?ki strok«. dobi staltio mesto e stanovanjem ie hrano v hiši. Nastop 1. marca ali po dogovoru. Prt pooudbi je trebi navesti prei&nj* mesto. Iva.n Mrak. brivec! Radovljica, Gorenjsko.
Mesar, pomočnika
takoj sprejmem. Ornram se samo n« osebne proinje. Jote Mtiear, mesar. Ljubljana. Sv. Petra eest« «1.
4014-1
Agilne dame
Sče-m ia doVSkanosen pose1 brez konkurence. Garancij« potrebna. Ponudbe ca Apoma Compsmv.
4028-1
Službe išče
Vsaka beseda SO par; »a dajenj« naslova ali 1» llfra p« S Din. (2)
Brivski pomočnik
dober delavec, perfektea bubi Stucer. zanesljiv ie prijazen, s petletno pomočniško prakso, ižče mesto v boljšem salontj. Nastop po dogovoru. Franjo Bedeko-vič. salon God-oov. Tržič.
398S-3
t J. rh. Kotman:
Bili, Boblfev sin
Hitro je stekel svoje cape, se preoolekei z« strašilo, stopil natanko na tisti kraj si potegnil klobuk na obraz in obstal ta ko z dvema šopoma slame v rokah. In res ukana se je posrečila: Bili se je potolažil se kmalu vrnil In nadaljeval gostijo, pri kateri ga je bil zmotil Martin
Vrtnar
samski, 87 let stat, dobno verzirao » »troki, išče sa takoj slutbo. — R. Vokal. Ka-riovec. Riječka cesta 41 3852-2
Pisarniška moč
• sedemletao prakso, samostojna koreecpoodeotioja v slovenščini, hrvaščina, nemščini no italijanščini, zmož-oa slovenske. hrvaSke io nemške stenografije, strojepisja ter knjigovodstva j teče sloSbo v Lju-bljeni ah o.kolioi. Ceni j. ponudbe nf ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko izvei-bana«.	3057-2
Prvovrstna
krolačlca
se priporoma na dota ta Šivam je peščev, kostumov
in oblek po primerni ceni. Rečna »lica 5 — Trnovo.
4000-2
Mlajši trg. pomočnik
t snamjem nemščine in slovenščine. nekadilec, išče eJiičbo x manjšo plačo r meJw.nl trgovini. Na«'>ov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Frizersko vajenko
sprejme takoj Fran Rožič. Ljubljana. Šiška, Celovška cesta TI.	4012-44
Kupim
oglari trf. »oačaja po l Dia beied«; ta dajanj« sadova tli ia fefco S Dia. - Oflae »octalnegi Maiaja ra ka beteda M par; sa dajanje aaalova ali 1« šHro pa S Din. (7)
Razmnoževalni aparat-ciklostil
rabljen, v dobrem stanja kopi Berd«-«. p. Gorenja vaa.	8961-7
Več marionet. fL-ir
kupim. Velikost 18—25 em Pismem« ponudbe t opisom figmr io navedbo cene na ogia«. oddelek »Jutra« pod Sifno »Marionete«. 4004-7
Prodam
1 Din Poseda; u da Janje aaalova ali aa Iifro S Din. — Ogla« socialnega »a čaj a vaa ka beseda 10 par; m dajanj« naslova aii u šifno pa 8 Dia. («)
Prodam:
5000 kg travniške wrv«. bencin-motor »nareke »Ra pid« x vozičkom mootš rano oirkuUrko ta žaganje drv. io elektirot»>tor S HP 220 Volt. isvotmorni tok Plačljivo v gotovini aH branili, kojiftoah Ljud tke posojiSfliee t Ljubija nii. — Naslov pove o«Haeoi oddelek »Jut««. »978-6
Norveško ribje olje
najfinejšo sveie vedno » lalogi Naročila točo« proti povjet/n Picooli. ry-šev» 'Dunajska) aesta štev t 848«
Bukovo oglje
eufco. vi ano več »ag»>nov prodam — Vprašanja ca podto. predal it. 4 — Sv Peter t Sav. doliimi.
8325-6
Gozdne sadike
smrekove hi mecesuove. ta spomladansko saditev bo po nizki ceni oddajal Oi-bolt Andrej, upravni k. Ko-privnik pri Kočevju.
S36S-6
Mikroskop
dobro ohranjen, precizen, t e® eni jo in poveča'vamii ugodno na.prodaj. It pri-jarnosti na ogled v trgovini Drago Fra/n*. Stari trg 11.	4001-6
Kopalno banjo
veMko, pločevinasto, prodam. Naslov v ogl«»nem oddelku »Juitra«. 4002-6
Kovčeg-gramolon
majhen, io 22 komadov dobrih pflošč, »elK> pripraven ia turiste poceni proda Rožič. Ljtrbljana Si&ka. Celovška eesta štev. 71.
4013-6
Vrednote
Kt* OtMeda t Din «a dajanj« naslova al; «a Ffro na 5 Din tt
Vsakovrstno zlato
topu je po najnAjib eeoab
CERNE - iuvellr
LJubljana. Woirovs ulica 1
Vsaka beseda 1 Din. »a dajanje aaalora aH M Šifro pa 5 Din. (IS)
Gosposko sobo
(Herrenuimm&r) Barok. itaJ. renesaoca aii gotika, kupam takoj. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Lepo io uporabno«.
3072-12
Vaaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali
M Šifro pa 5 Din. (2U)
Stavbno parcelo in enonadstropno hišo
prodam Dooos čistih 8% Naslov v oglasnem oddelku »Jotra«.	1JH6-30
Vinograd posestvo
i IS o t xakup primorska dnifioa. Ponudbe n« na sta>v: Dr. A. Kodire, Ljub Ijaoa. Stani čeva ulic« 8.
1947 20
Posestvo
opremljena h'ža, gospodarska poslopja, njiv«, travniki, sadovnjaki io ko-pelj, pripravoo za pemzi/io nista, blizu Ljubljane oddam v najem proti malenkost«« mesečni odškodnini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3952--20
Manjše posestvo
ob železnici, ne dale£ od L;u.bljane. ali hiSo » hipoteko v Ljubljani k up m. Plačam delcema v gotovini, deii^m« v knjigo«.h. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariljcru pod »Maribor« 3940-20
Novozldano hišo
in veliik vrt prodam ia 35.000 Dim. Pripravno za obrtnika aH upokojenca. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod značko »Lepa prilika 1934«. _3962-20
Trgovska hiša
naproda j pod ugodn-oii pogoji. Leg>a izvrstna. Letna najemnina donaša 70.000 Ko. Pomudbe na ogiasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Ljmbljeina. sevettni del«.
3996-20
Vsaka bmeda l Dm. ta tajanje naslova ali ta Šifro pa B Din (161
Najkulantnejša posojila
dajemo na vse vloge vele bank vredn^tDe papi-rjt vojno Škodo Iriavne bo ne Blat rova posojil« Id na kurantnn oiag- N«log» t province oromptoo uvrlo jemo. — Pučka Stediona Zagreb Me<liil;čeve br 81 Telefon 90 0® NsS lastoi. »'k «a irav»k«- banovino U Rudolf Zor*. Ljobljana tj.txlaiif.ka ohca it. 12. oa katerega »e obrnit«. 8t 16
Ureditev dolgov
»odoe a irvsnsodoe
poravnave, konkurzne zadeve,
apeijavo, vodstvo. rertxij»-in stalo« nadzorstvo knji eoTodstva
sestavo bilanc,
uzdelavo proračunov »d kalkulacij, nabavo kredi v>v. oreditev in liikvidaci jo kmečkih d-» gov vse tr govsko-obrttie ioformaoije in iruge ueorejent poslov ne tadeve poverite zaupni' koncesijontram »'»mKroijaln' pisarni Lojze Zaje sodn j«dr renaof »n zaprisežen' knjigovodski strokovnjak Liubliana. Tiorijanska i St. 10.	3997 16
imm
Kateri gospod
al? gospa
stori oolugo « tem da po
sodi mladi ločeni gospe 1000 Din oroti dobrim ob restim i« vrarkvi na obroke. Ponudbe na og'as od delek »Jutra« pod značko »Vedno hvaležna«. S9S6 16
Vsake be«eda 1 Dia: m dajanj« naslov« ali
za Šifro pa 5 Din. (19
Lokal
lep hi velik, v centru mesta na promeMM-m kraju oddam x majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3977-19
Lokal
za kakrihiokoU obrt oddam
ugadmo na prometni točki Tvrieve ceste. Naslov p«ve oglasni oddelek »Jutra«.
3C<95-19
Vjn^emi
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanj« naslova ali
ta Šifro pa 5 Din. (171
Hišo s trgovino in gostilno
v obči«! t več tisoi prebiva stva na HrvaŠkem, v zelo bogatem kraju >dd«m v najem, ne daleč od me sta Bjelovar. t leleznišk« postajo in poŠto Informa eij« daje Polak. Konjic«.
3294 17
Lekarno
t pripadajočimi poslovnimi prostori, v prometnem kra ju ob železnici v dravski banovini oddam ' najem radi smrtoega e'oča.ja. Na raz.[Krago opremljena stanovanjska »oba. Ponudbe do 5. marca na naslov: Lekartvs Ruprecbt. Trebnje — Dravska banovin«.
8844-17
Vsaka buseda 1 Dtn: xa dajanj« naslova ali
»a Šifro pa 5 Din. f31)
Trisob. stanovanja
oddam. Poizve se pri A.
Mergenthaler, Moste, Zaloška cesta. 3648-2
V palači Hranilnega in pos. konzorcija
v Gaje vi uJiei 9 oddamo s 1. marcem
dvosob. stanovanje
s kopalnico, brez kuhinje; s 1. majem pa
poslovne prostore
obstoječe ix predsobe, dvo rane ln majhne »obe tet drugih pritiklin. pripravno za pisarno. druStveiv to kal. knjižnico razne '>bra toraloics Md. Oboje mo d«rn komfort Centrum me sta Najemnin« nitka Več se poizve v pisarn' k on zorcija. pritličje levo.
4027-21
Štlrisob. stmov^-ije
« kopaloioo plinom vrtom itd oddam v Gompori nI St. 14. Ogledati med 10 ia 12. ter 2. io 4. uro
3964 '21
Enosob. stanovanje
man sardino, sointoo, oddam e 1. majem na Blei-»■fcisovi cesti Stev. 9/U.
3987-31
Trisob. stanovanje
solnčno, s fcopailmico, plinom io puselsko sobo, oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 3898-21
Štirisob. stanovanje
solnčno, v vili v centru me«ta oddam » 1. majem. VpnaSati v Knafljevi alioi St. 13,'IL	4008-21
Trisob. stanovanje
oddam i 1. majem. Naslov v ogesnem oddelku Jutra 4016-31
Stanovanja
V taka beseda 50 par; ta dajanj« naslova aii u Šifro 8 Dio. (21-a)
Enosob. stanovanje
v LjuMjaol išče z majem starejSi zakonski par. Ponudbe na oglas-oi oddeek »Jutra« pod značko »Mir«.
8860-31/a
Dvosob. stanovanje
iščem s 1. maršem ali aprilom. Plačam 3—6 me-eeeev naprej Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo dobra aitnanka« 3959-21/a
Dvosob. stanovanje
ižčem s 1. marcem. — Ponudb ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«.
3989-21/a
Komfortno
stanovanje
3—4sobno, iščem. Ponudbe na ogiasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Maj«. 4019-21/a
Trisob. stanovanje
lepo. iščem v centru. Po nudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »lid"«bno eta.noTa.nje«.	4017-21/a
Soboo4da
Vsaka baseda 50 par ta dajanje naslova ali za Šifro 3 Din. (23^
Opremljeno sobo
mirno. svet1*", io čisto, po ceni oddam solido« osebi Naslov v oglasnem oddelku »J uitrs«.	3858-23
Sobo
tik oent-ra. t aW brez ookr-be po nizki ceni tddam 1 ali 2 osebama Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 9966 23
Veliko solnčno sobo
(Kalno »li oprem' 'eno — eveot. * uporabo kubtnje •>dd«m takoj aH oozneje 2—8 osebam, ali zakon »kemu paru brez otrok — Vrtača 8.	4003 ?3
2 lepi, vezani sobi
zračni, opremijeo.i z dvema posteljama in elektriko, za 400 Din odda Jeo-ko, Galjevica Ster. 222.
3968-28
Prazno sobo
Sistio In soločoo, v sredimi mesta oddam t 1. marcem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3969-23
Sostanovalca
sprejmem k ekademnkTJ v boljšo sobo r Staničevi ul. H. 12.	8960-i®
Sostanovalca
sprojoiem v lepo io čieito opremljeno sobo s praojem peri'« io elektriko za 150 Ko mesečno na Celovški cesiti 72. pri.tlličje. 3973-23
Opremljene sobo in kuhin'o
za 8—8 odrasirlh oseb, sv. e klavirjem, v oent.ru me-s'a oddam z »,pri'om al< ma jem radi odpotova n:« za dobo treh let. Naslor v og^ee. oddeleku »Jutra« S963--28
Sostanovalko
.po nizki oeorl sprejme Orale, Mestni trg štev. 18, čex dvorišče.	3953-23
Dve sobi
lepi Io eoloč-ni. v mestu poceoi oddam Nae'ov po ve oglasni oddelek Jutra.
3990-23
Sobo
lepo opremljeno, s patketi io elektriko oddam. Na slov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	S976-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, takoj oddam oa Taboru St. 6'IL desno.	8991-23
Lepo sobo
čisto, komfortno, v eeotra mesta oddam g^sipodu. — Vaslor v oglasnem oddelku »Jutra«.	3994-23
Opremljeno sobo
s hrano aK brez oddam 1 ali 2 gospodama. KuStrin, Nunska uiica 3. 4009-23
Sostanovalca
sprejmem v s-obo s prostim vhodom v Florijo-nski ul. St. 17/1.	4010-23
Separirano sobo
oddam takoj 2 osebama na Sv Petra cesti Stev. 62/1.
4005-23
Solnčno sobo
^ > s bn'm vhodom .,-ddam t • ."-u mesta Naslov v •n videikn »Ju-tra« 4020-23
Opremljeno sobo
• .ddam na Tabom Stev S. pritličje lst-otf.ui naprodaj
moško kolo
4006-23
Prazno sobo
veliko, parketi.ra.QO, sepa-riraa vbod. v centru mesta oddam. Naslov v oglasmem oddelku »Ju.tra«. 40">7-23
Prazno sobo
• pose-bnim vhodom, odidem za pisarno ali stanovanj«.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4018-23
Prazno sobo
•oinčn-o. t balkonom, posebnim vhodom io uporat>o kopalnice, moderno, v strogem oentru takoj ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4011-23
Opremljeno sobico
oddam takoj ra Neipole-ooovem trgu Stev. 6/ITI.
4026-2S
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« »li ta šifro 8 Din. ('23-«)
Opremljeno sobo
lepo ln «nažoo, v S podaji SiŠki. najraje na Celovški cesti išče m takoj aM e 1. marcem gospod. — Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cieta soba«.
390&-23/a
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din. ta dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (24)
22. januar 1933
Frotzlerei?!	3985-24
Gdčni. Meliti Šlvic
učite! jioi. Brezt&ra — za njen 40. rojetnt dao iskrene čestitk«. — Koleg:ce.
4021-24
»Huzarček«
A11 prideš sigurno? — Pozdrave Viktorija, 4C?o-24
Že nit ve
Vsaka bsseda 2 Din. ta lajanje naslova aH šifre pa 5 Din (25)
Frizerko
Jcrsto. staro do 25 l«t. ki zna samostojno železno in vodno ondulacijo. žeii spoznati mlad :n zastaven frizer (Zagrebčan) rada že-mitve in s.k u.pne ga potov a nj«. Ponudbe s siko. ki se vrne. na naslov Škara P.. Zagreb P "Ste -estanie 3907 25
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslov« »ls t» Šifro pa S Dio (26
Klavir
'StvtafliegeJ) dobro obra njeo naprodaj v »Javnih skadiščih« na Tyrševi e. St. 33.	S&43 26
Nove planine
i angleško mehaniko pa 10.00U Dio — io
harmonije
od 2000 Ko dobavlja tvor« niča klavirjev Iv. Kaoia, Domžale. Zahtevajte cenik 4015-26
Vsaka beseda 1 Dm. ia dajanje naslova »li t« Iifro pa 5 Din (87)
Snežnobela psica
(epic) 5 mesecev stara, naprodaj. Mrak. Ceit« v R-oi-
no dolino (paviljon).
3979-27
Pes jazbečar
t-em.norja.ve barve, bro«
znamke, s» je zatekel, iR se dob« v Ljubljani, Poljanska oeev« štev. 20/HI.
3981-27
4 mlade pse
Bernhardince
prodam. Nas'o<v r oglaa. oddelku »Jutra«. 4024-27
Vsaka Bose-la I UtD, sa dajanj« naslov« aH sa Šifro na * Ko (29)
Elektromotor
1/16 BP, 220 Voit, šim*-ničJia tok. dobro ohranjen, poceni proda Dobovšek, Fttgnerjeva 7.	3992-29
Obrt
Vsaka beseda 1 Dia: ta dajani« naslova ali
i. Šifro p» 5 Kn. (90)
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje f->u>graf
FTbšer Hugots. Ljubljana, Sv Petra cesta S t. 25. — Telefon 3911.	65-90
Razno
Vsaka Oeseda 1 Din. ta dajanj« naslova »£
ta Šifro pa 5 Wn. (87)
Telefon 2059
A
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št 5
VATO
. tablah in za odpje. 'reden Krijete svojr potrebo, zahtevajte noje vzorce tn cenik
ARBEITER
Maribor 99«*»
3"	—' ---------"_——————————^————————————-——~————————
Urejuje Davorin Ravijea. Izdaja z» konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezersea.