iz'aja vsak dan razen 'iedelje in praznika oh . 3. popoldan.
1'nsamezna številka stane 10 vinarjev.
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5.
Telefon 3] VI.
Letnik 2.
Maribor, petek 21. februarja 1919.
Štev. 43.
Jutri zvečer na shod!
Jugoslovanska socijalftemokratska stranka priredi jutri v soboto, dne 22. februarja v dvorani Narodnega doma javen političen shod, na katerem poroča g. Anton Kristan iz Ljubljane.
Proletarci vseh stanov, možje in žene, pridite, na ta shod!
Socializem zmaguje!
Po vseh deželah v Cvropi in zunaj nje zmaguje demokratizem, pojavlja se samozavest ljudskih množic in zdi se nam, da se nahaja človeška družba pred velikim preobratom, ki . bo temeljito izpremenil življenske razmere. Nikakor pa ni to demokratizem, ki ga propoveduje sporazum ali Wilson; demokratizem, ki se je v svetovni vojni porodil, je izraz ljudske volje, izraz nejevolje proti terorizmu birokratizma in plutokracije, ki namerava tudi po tej vojni urediti družabne razmere tako, kakršne so bile pred vojno: hoče, da postane kapital ona sila, ki bo obvladala vse neimovite in manj imovite sloje človeške družbe s svojo železno pestjo.
Vojitve v nemško konstituanto so nam dokazale, da je volja narodov drugačna. Iz volitev so izišli v Nemčiji socialni demokrati kot najmočnejša stranka.
V nedeljo so imeli volitve v konstituanto v Nemški Avstriji. S proletariatom Nemške Avstrije smo delili pred vojno in med njo trpljenje tudi mi, ker smo živeli v eni najbolj nazadnjaških držav. Sedaj smo svobodni. Nemškoavstrijska socialna demokradja je vodila te dni hude boje z najbolj nazadnjaškimi strankami, ki so pričele zopet dvigati svoje ošabne glave. Obskuren volilni boj so vodili zlasti krščanski socialci in nemški nacionalci. Po polomu države zmedene meščanske Stranke so se zopet nekoliko orientirale in pričele s svojo ljudstvu škod-
ljivo politiko z najbolj drzno demagogijo in umazanostjo.
Pa vse zastonj! Ljudstvo je spoznalo, kje so njihovi prijatelji, zato je v tako ogromnem številu oddalo svoje glasove za socijaldemokrate.
Socijalizem zmaguje!
Političen pregled.
Naše vprašanje pred komisijo. Delegati aliiranih in asociiranih držav so v torkovi seji, ki je trajala od 3. do 6. popoldne, vzeli na znanje zahteve, katere so stavili zastopnik Srbije Vesnič, zastopnik Slovenije Žolger in zastopnik Hrvatske Trumbič. Proučevanje vprašanj glede mej, izvzemši onih, ki se tičejo Itajije, je bilo poverjeno komisiji, katera se je že bavila z romunskim vprašanjem.
Italija mobilizira proti Jugoslaviji. Uradno se poroča, da bo Italija vpoklicala v vojaško službo nekaj starejših letnikov. Ti vpoklici so v zvezi z eventuelno vojsko proti Jugoslaviji, če bi zavezniki odklonili italijanske imperialistične, težnje.
Wilson upa, da bo mir sklenjen meseca junija. Čehoslov. tisk. urad poroča: Predsednik VVilson namerava po svojem prihodu v Boston priobčiti obširen komentar k zvezi narodov, v katerem bo izrazil upanje, da-se bo sklenil mir meseca junija.
Bavarski ministrski predsednik Kurt Eisner je bil danes umorjen. Atentator je poročnik grof Falay.
Atentat na CJemenceau-a. Iz Pariza se poroča z dne 19. februarja, N.a ministrskega predsedn. Clemenceau-a je bilo danes ob 9. uri, ko se je odpeljal od svojega stanovanja in je njegov avtomobil -ravno pripeljal na ogal ulice Franklin, oddano več strelov iz revolverja. Clemenceau je bil lahko ranjen ha desni rami, a je ostal popolnoma miren ter izjavil osebam v svoji bližini, da se mu ni ničesar zgodilo. Napadalca, ki je skušal pobegniti, so policaji s pomočjo drugih ljudi ujeli. Imenuje še Cottin. Clemenceau je odšel peš domov. Njegovo stanje je popolnoma neopasno. Pri napadu je bil ranjen {udi šofer in ena oseba iz občinstva.
Velika železniška nesreča w Trstu.
Iz Trsta se poroča: , Katastrofa na tukajšnjem kolodvoru južne železnice je žali-bog večja, kakor se je videlo na prvi hip. Več vagonov leži popolnoma razbitih kar na
kupu in pod razvalinami je še mnogo trupel, katerih še niso mogli odpraviti, ker so kar zapičena med železjem in lesom voz. Izprva je bilo navedenih 150 ranjenih in mrtvih. Število žrtev pa je žalibog večje. Od 450 vojakov, ki so bili v vagonih, se ni rešila niti polovica. Dostop do kraja katastrofe, kjer še nadaljujejo delo za rešitev ponesrečenih, ni mogoč, ker je popolnoma zastražen po italijanskih vojakih. O vzrokih stra|ne železniške nesreče, ki se je dogodila na tukajšnjem kolodvoru južne železnice, se poroča od druge strani: 16. febr. zvečer se je odpeljal iz Trsta daljši vlak samih vojakov, k! so potovali na dopust v Italijo. Ta vlak je moral čakati dalje časa v Nabrežini. Ko je hotel okoli enajstih ponoči nadaljevati svojo pot, je ostalo iz doslej še nepojasnjenih razlogov zadnjih deset voz ločenih od sprednjega dela vlaka, ki se je že jel premikati.
Teh deset ločenih voz je jelo drsati nazaj in se spustilo po navzdol viseči progi v čimdalje hitrejšem diru proti Trstu. Na telefonsko, obvestilo iz Nabrežine so v Trstu premaknili tračnice na ta način, da so prileteli vozovi na mrtev tir pred Šiložem in da se je tako preprečila na kolodvoru vsaj druga večja nesreča. V ubeglih desetih vozovih je bilo okoli 450 vojakov. Sprednji vozovi so se pri sunku v Trstu popolnoma razsuli, zadnji vozovi so se manj poškodovali, tako da so vojaki v zadnjih vozovih zadobili manjše poškodbe ali da so se rešili, dočim se nahaja pretežna večina težko poškodovanih in mrtvih pod razvalinami sprednjih voz. Že medpotoma, ko so vozovi dirjali proti Trstu, je poizkušalo več vojakbv Skočiti iz voz. Prejkone so ostali ob progi mrtvi ali močno poškodovani; to se' do sedaj še ni dalo dognati. Kp so dirjali vozovi iz Nabrežine navzdol, je#zlezel vojak iz voza na streho in od tam k zavori. Žalibog njegovo prizadevanje ni moglo ustaviti voz v groznem diru.
Mariborske novice.
Umrl je včeraj krojaški mojster M a culi. Nakopal si je v nesrečni vojski bolezen, ki ga je spravila v najlepši možki dobi v hladni grob. N. v m. p.!
Trgovci In obrtniki! Za trgovski in obrtni shod v Maribora dne 16. t. m. so se trgovci in obrtniki, posebno iz mariborske okolice, prav malo zanimali Trgovsko in obrtno društvo v Mariboru toraj tem potom še enkrat poživlja vse trgovce in. obrtnike iz okolice, da se nemudoma priglase. Natančnejša pojasnila dajeta odbornika Vilkb Weixl, Glavni ti g 22 in J. Božič, Tegetthoffova cesta 34. v
Več zavednosti! Še vedno je v Mariboru nekaj Slovenčev, ki se izdajajo za želo velike narodnjake, pa še vtdno podpirajo zagrizene uemčurske gostilne. Tako vlače že več dni baje zavedni Hrvati par slovenskih fantov tja v Gosposko ulico k zagrizeni Nemki »Senekoivitsch«, ki je ob priliki mariborske demonstracije razobesila frankfurterco. Pa še ni dovolj, da je tista gostil; a tako zagrizena, še celo črez policijsko uro do 12. in .še daije popiva ter uganja še drug
norosti po tistih skrivnih luknjali. Res obžalovanja vreden je človek, ki je še vedno tako nezaveden, da še sediij podpira narodne nasprotnike in hujskače Saj imamo že itak več slovenskih gostiln v Mariboru, ki tudi razpolagajo Z vsakovrstnimi in dobrimi vini Slovenci! Če bodemo še za naprej tako počenjali, bomo ostali podlaga tujčevi peti.
Italijanska komisija v Mariboru. Predvčeraj je došla v Maribor italijanska komisija, da prouči tukajšnje razmere. Spremlja jo mestni poveljnik podpolkovnik Zwirn. Italijani so izjavili, da so zato prišli v Maribor, da pregledajo tukajšnje razmere in da si tudi lastijo pravico nadzirati razmere med Slovenci in Nemci na severni meji, ker so ravno tako člani entente, kakor Francozi, Angleži in Američani, ki so že večkrat obiskali Maribor in druge kraje severne meje. Danes sta izjavila dva višja italijanska častnika, da ostaneta stalno v Mariboru, da vršita nadzorstvo nad razmerami, ki vladajo na severni meji.
Podpore vojakom, ki zapuščajo vojaško službo. Ob odhodu iz vojaške službe je marsikak vojak-popolnoma brez sredstev; če je iz zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor iti. Da se pomaga takim vojakom za prvo silo, dokler ne dobe primernega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe izplačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki.za preživljanje vsaj za en 'teden. Stvar uredita, dogovorno pov. za socijalno skrbstvo in za narodno obrambo.
Kolportaža časopisov na železnici. Deželni vladi je došla pritožba o postopanju železniških organov proti kolporterjem-časopisov; dogodili so se slučaji, da se ni dovolilo kolportirati časopisov niti v vestibilu na kolodvoru, niti na per6nu. Deželna vlada stoji na stališču, da proti kolportaži v kolodvorskih prostorih, ki so dostopni javnosti, ne more biti nikakega pomisleka; prometne ovire in nevarnosti za poškodbe potnikov nastanejo lahko samo, ako se izvršuje kolportaža na prpstoru za tračnice ali pa v prenapolnjenih vozovih. Železniški upravi se bodo dala tozadevna navodila.
Vpadi madžarskih tolp ob ogrsko-šta-jerski meji v okraju Radenci so. že nekaj dni kar na dnevnem r^du. Madžarska posadka ima koncem Radenc svojo gostilno, tam se vpijanijo in potem stieljjo na naše straže: Včeraj zjutraj je poskušal oddelek 50 Madžarov prekoračiti Muro. Pa so jih naši vrli tantje potisnili nazaj kamor spadajo. Spadali l>i *ti roparji pravzaprav v Muro med — ribe.
Nemška kultura, v izložbi trgovine Ivanke Weixl v Gosposki ulici je slika regenta Alexandra. Ta izložba je vsak dan zvečer ostudno'oplj6vana.
Predrznost Nemcev ob demarkacijskem ozemlju postaja čim dalje neznosneja za naše obmejne stiaže. V Cmureku so Nemci včeraj slavili z frankfurtercami in pijanostjo svoje • zmagoslavje prejšnji dan pa so prišli celo na postajo izzivati naše fante, ki so se skozi peljali V krajih, kjer je poveljnik nevtralne straže N> mec, razpisujejo po 1000 K nagrade za vsakega našega orožnika, ki bi se tja pokazal. To naj Lahi povedo tistim, ki so jili v proučitev nemške mož-beseda v Maribor poslali.
Špeharji se zopet prikazujejo, pa ne na trgu, ampak vozijo mimo Maribora v bližnje vasi; kakor n. pr. v Ruše, ker^se bojijo v mestu maksimalne cene. Je vse prav, da nam pripeljajo slanino na dom, ampak za takšno oderuško ceno — po 35 K. kg, pa še več — delavcu ni mogoče kupiti slanine. Bili naj bile tukaj na deželi druge cene kakor v mestu? Če bo šlo tako naprej, potem bodemo delavci pač dobro izhajali.
Živila je hotel utihotapiti. Pretekli teden je šoštanjska veletovarna z usnjem Franz Woschnagg und Sohne poslala na Dunaj en vagon usnja. Kot znan prijatelj Nemcev je pa lastnik tovarne pustil naložiti med usnje precejšnjo množino masti, jajc in drugih živil, in to seveda brez vsakega dovoljenja in brez vednosti železniške uprave. To nakano so preprečili naši vrli železničarji, ki so izvedeli, kaj se nahaja v vagonu ter naznanili zadevo celjskim oblastim, ki so zaplenile živila. Trdi se, da je bil o zadevi poučen novoimenovani gerent mestne občine Šoštanj, dr. Mayer (?).
Celovec strada in pleše. Po semkaj dospelih poročilih vlada v zadnjem času v Celovcu veliko pomajkanje živil. Minuli teden je mestna aprovizacija radi pomanjkanja mesa bila primorana razdeliti'poslednje svoje zaloge, t. j. 4534 škatljic mesnih konzerv in 1000 škatljic sardin, in to za 30.000 oseb. V mestnem zboru razpravljajo o tem perečem vprašanju, ne morejo pa najti izhoda iz te krize. Vkljub temu se pa v Celovcu pridno popiva. Očevidci pripovedujejo, da se še na celovških ulicah nikoli ni videlo toliko pijanih žensk, kot ravno sedaj.
Nemška lažnjivost. Nemško-avstrijski urad za notranje stvari je poslal občini St. Andraž v Slov. gor. abecedni seznamek vseh občin z Nemške-Avstrije. V tem seznamu so označene vse občine v Slov. gor. in celega Ptujskega okraja in še dr. V uvodniku se poživlja vse, posebno pa župane, da požrtvovalno sodelujejo pri volitvah za Nemško-Avstrijo. Pri pogajanju so obljubili, da se ne bodo vtikali v notranje razmere ozemlja, ki je od nas zasedeno, a tukaj se zopet vidi, da so Nemci navadni hinavci in lažnjivci.
Napoleon v Mariboru. Ko se je jeseni 1805 mudil franc, cesar Napoleon, ki je združil velik del Jugoslovanov v Ilirijo, na svoji poti skozi slovenske dežele tudi nekaj časa v Mariboru, je bil nastanjen v hotelu »Lamm« na Koroški cesti štev. 18. Sedanji lastnik nekdanjega hotela še sedaj shranjuje kot dragocen spomin preprosti divan, na katerem je počival veliki Napoleon, na katerega nas Jugoslovane veže še zdaj hvaležen spomin.
Kontrola nad razdelitvijo premoga. O razdelitvi premoga iz premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku se čujejo hude pritožbe. Deželna vlada je sklenila, da se sestavi pri Prehodno-gospodarskem uradu poseben pododsek, ki se mu poveri kontrola nad gospodarstvom s premogom. Ta pododsek bo sestavil za vsako dekado (10 dni) v mesecu izkaz o produkciji premoga in njega razdelitvi. Ta izkaz se predloži poverjeništvom za javna dela, za trgovino in industrijo in za promet.
Samomor. \j st. Lenartu v Labudski dolini je po noči od 5. na 6. februarja izvršil samoumor tamošnji okrajni sodnik dr. Josef Meschitz. Služboval je svoječasno tudi v slovenskih krajih Koroške in Štajerske. Rodom Velikovčan, je bil samomorilec velik narodni odi adnik in strupem sovražnik Slovencev, česar tudi v uradu ni hotel zatajiti.
Vsled lakote kradel. 15 letni Gautsch Otto, vajenec pri ključavničarju Rebernischek;-je ukradel na Glavnem trgu osem kosov sladčic, vrednih 16 kron. Opravičeval,se je pri policiji s tem, da je bil vsled gladu prisiljen krasti, ker ga je mojster brez zajutrka poslal po opravkih.
Na vojake je streljal. V neki gostilni v Novi vasi sta se skregala in slednjič stepla železniški delavec Franc Renner in njegov oče Stefan Renner z vojaki tržaškega peš-
polka. Med tepežem je Franc Renner ustrelil iz samokresa in pri tem ranil vojaka. Tudi z nožem je bil ranjen en vojak od neznanega storilca. V žepu Renerja so našli revolver, ki je last gostilničarja Antona Mar.
Fingiran napad. Svoj čas smo poročali, da sta napadla dva vojaka železniškega ad-junkta Traunigg in mu oropala 20.000 K. Policiji se je zdela takoj cela zadeva malo verjetna. Dognala je v kratkem, da je žena Traunigga prejšnji dan plačala zasebni dolg 14.000 K. Pri zaslišanju sta se zapletla mož in žena v protislovlje in je on slednič priznal, da je napad fingiral. S tem denarjem je hotel pokriti primanjkljaj, ki ga je imel v, uradni blagajni.
Prodajalec klobas na Glavnem trgu Valentan Jakob je kupil pri urarju Reichu na Koroški cesti jekleno uro za 36 K. Urar mu je dal pomotoma (!) zlato uro, vredno 600 K. Valentan je uro takoj zastavil za 150 K. Vsled ovadbe je' policija izvršila pri Valentanu hišno preizkavo in našli so zanimive stvari: 3 ure, vitrihe in več zastavnih 'listov. Sumi se, da izvirajo te stvari od tatvin, zato so Valentana vtaknili v preizkoval-ni zapor.
Tatinska družba. Svoj čas smo poročali, da so prijeli vlomilce pri trgovcu Mahorko. Glavni storilec Robinšek je imel za ljubico natakarico V kavarni »Siidbahnhof« Ano Knoblacher. Pri hišni preizkavi so našli pri Anici 2 brilantna prstana, ki izvirata od tatvine pri zlatarju Karnerju. Knoblacher je nadalje izpovedala, da so dotično noč, ko se je izvršil ulom pri Karnerju, pili v kavarni »Siidbahnhof« v druŽDi Robinšeka neki Lončarič, stanujoč Duchatschgasse 7, Mayer, stanujoč Koroška cesta 48. Dognalo se je, da je vrhu teh zapleten v ta vlom tudi četovodja nemške Volkswehr v Lipnici Franc Eferl-. Tudi'pri njem sta se našla dva prstana. Eferl je podaril en prstan svoji ljubci Mariji Matacel, kuharici pri dr. Turšiču v Stolni ulici št. 5. Policija je dognala, da so se vlomilci takoj naslednji dan po vlomu odpeljali v Gradec, kjer so prodali ukradeno blago.
Razne novice.
Po zraku se vozimo. Vsak dan čujemo nove smele načrte o zračni vožnji in brez dvoma se nam bliža čas, ko bomo stopili v letalo z isto malomarnostjo ko na vlak. — Zrakoplov sestava »Candron Aerobus«, ki je bil namenjen za bombardiranje iz velike daljave, je preletel z osmimi ljudmi iz Pariza v Bruselj v dveh urah in 40 minutah. Zrakoplov lahko preleti 160 km na uro in 900 km brez počitka. — Zeppelinovi zrakoplovi pa nameravajo začeti vv tem letu zračno vožnjo med Berlinom in Švicarsko.
Iz strahu pred tatovi je padla v nezavest. Ko je prišla v Zagrebu neka gospodična še pred poldne s trga domov in odprla vrata, je kriknila, da so vsi sosedje prihiteli skupaj. Ko so prišli, so jo našli v nezavesti. V njenem .stanovanju so gledale izpod postelje neke zamazane noge, sredi sobe pa je stal poln koš blaga. Za zaveso ob oknu se je stiskala neka ženska. Hitro so telefonirali na policijo, ki je prijela tata in tatico, katera sta hotela odnesti blaga v vrednosti 4000 K.
 i /	_____
Italijanski sukanec
400 Yardoy, črni in beli, vsaka debelost in množina se proda dokler je še kaj zaloge po 7 K komad pri tvrdki
Vilko Weixl, Maribor, Glavni trg 22
^ Izdajatelj in odgovorni urednik : Ferdo Leskovar, — Tiskarna : Karl Rabftsch v Mariboru.