Katollšk cerkven list« Tečaj X. V Ljubljani 22. kozoperska 1867. WA*t 4H. Šteta Terezija. (Umerla leta 1582 ) Terezija o seralinska dvica. Ljubezni pregoreče čisti dar! Ti \nela v sercu jo z nebes pušica. De potlej ni vgasnila več nikdar: 0 naj se bližat* tvojmu vertcu smemo. Kjer tol ko rajskih čednosti cvete! De semen »i in naukov naberemo. Ki tvoje nain življenje jili daje. Otrok še si že z bratca m hrepenela Preliti kri za ljub ga Jezusa; Spolnit' želje, z Avile si hitela. Pa stric te zopet k staršem pripelja. O saj si tud tako Mu vse dar vala. In vsaki zdihljej Zanj le kipel je; Saj si le Zanj se vsaki reči vdala. In Zanj lahko — sladko ti blo je vse! Ne umreti, le ter peti si prosila. In to ljubezni jc dajalo žar: \ britkost vtopljena si le potožila: «0 Jezus ljubi! o pre.ee nikar!** 0 blagor sercu, ki tako ljubiti. Ki vse za vse z veseljem dali zna! Ki starse. dom. življenje če pustiti. V samoti le živeti za Boga! O dc bi pač tud mi tako ravnali! Potem tud dela sad obilen bo. In v smerti sladko bomo kdaj zaspali. Nam dan plačila tam častitljiv ho. Naj ognja iskrica nam bi v sercu tlela Ki irorel vselej v tvojih persili je; O deb' ljubezen tvoja nas ogrela. Ki zgavni dar je tvoje blo serce. V igračah kloštre. cerkve si zidala; Pač ais' še ved la kam te klice Bog! Poznej cez trideset si jih speljala. Lc Kden ve. koljk' v tem je blo nadlog. Zaupanje in vera nevmakljiva. Molitev in krotkos.l dajale moč. De tud takrat si stala nevstrahljiva. Ko ti ve- >vcl odrekel je pomoč. Pa »aj na »vetu nisi nic iskala. Zakiadov boljših ti jc Bog dajal: Od Nje ca le si vsiga pričakovala, \ e»ela Ma. ko s vct m* t je sntej tem milosti, nebes smo svesti že. Al m«r'mo ju tako ko ti ljubiti. Njii čednosti posnemati v>e dni; In pomagala bosta nam tje priti, In večno »rečnim biti. kot m ti. Misijonsko. (Dalje.) (»osp. provikar so sicer Harjanam preti svojim odhodam rekli: ,.\e nadlegovajte mojih tovaršev z \ednini beračenjem, le malo sklenili biserov sim jim zamogel zapustiti: sej bom zopet prišel in vam utegnem kaj tlatiu. Pri vsim tem je prišel zdaj ta zdaj uni in je kratko zasekal: Ije so moji biseri, moji klepi. moje žito, moje mleko, moj tobak' Odpraviti se ne da lahko; kmal spet ponavlja. Abiina Solini an mi je to ali to dal, pravi on. torej mi boš tudi (i dal. Ako je zamurce poglavar, on berači; ako je sožitij, tudi berači. Napol arabsko napol harisko pravi: ..nekaj saj že imaš zame!" Marsikterikrat začne nadleževavec biti hud, svojoglaven. nagajiv, iše dc bi sc znosil, ko ui nič dobil; udelovanjc je včasi njegov odgovor. Tudi vnovič pojema: ,.|laj biserov, čimu ste pa tukaj?" Ilrujikrat pride zamurce kaj prodajat in zaproti. rekoč: ..Kupi to od mene!" Ako se mu ne zgodi po volji, marsikleri sicer mirno gre svojo pot. drugi pa besedo spremene iu brundajo pesmico, ki ni ravno prijetna. Ako jim v enaeih namerljejih gospod misijonar očita: Abuna Solimaii »o z vami dohii. vi pa ste poredni: oni vam dajejo bisernic, in jesti. k» vpijete la« in. laein itd.: vi pa udelujete. vpijele in nas zmerjale". >o pogosto na to odgovorili: ..Vi n i *n t •• bi»emic. jih ii'M»*te •lati. vi ste malopridni**. Tuk;j je /•• Jako. iie i •» o --ogel misijon zmiraj kaj za darila p. :pi,r. Ii< o'g t imeti k■■» •;«'v* navada v deželi. — otl Vdov iga listin ;:;.j ber/«* «lo njegoviga v ira. Vedno bo treba poglavar* »o iu vcljakaui pti-ložnim času kaj pomoliti, k-; mi- jonu kaj dobriga store. Nadležiu iu sitin biti je tud: lastno f I;* rij.it nt Pride v misijonsko hišo iu se vleže. kjer se mu poljubi iu /.lobo- «ira z drugimi, kar človeku pri branji, pisanji, učenji ni ravno prijetno. Opomin: „ven pojdiu, ga stori svojoglav-niga, še bolj terdo se derži svojiga prostora, Eden hišnih misijonskih služabnikov je imel hudo merzlico; bučmani se posade okrog njegove postelje, žlobodrajo in puhajo neprenehama. Gosp. misijonar jim zvečer nekoliko kerpkejši reče: «,ven pojdite, bolnik mora pri miru bitiu, in jih je naprej potisnil, kteri so se branili, pa je bil v osje gnjezdo zadel; nadlegovaje pri vratih pojo in vriskajo, de bi bolnika dražili. Se otrok niso vselej pri miru pustili. Niso več mogli pred njimi na dvoriši večerjati; vrata so se mogle zaklepati, iu večerni kruhek se jim je mogel v hiši dajati. Ako so bile pa vrata zaperte, so z rokami, z nogami, s palicami na nje bohnali ter neprenehama vpili: „Odpri! odpri!1* Ako jim je človek otlperl, misleč, de imajo, kdo ve kaj povedati, je bil nagovor: „Prišel sim te pozdravit, te z očmi vidit": poslednjič sklep: „Nekaj bisernic bo saj šc zame?" Vender ni ljudstvo sploh tega počenjalo, teinuč zlasti paglavini sosednjiga kraja Kijcuok. Sreča, de jc njih poglavar miren ostal. To obnašanje ni bilo toliko sovraštvo, kolikor razposajenost in prederznost. kmal pa se je začela vojska zavoljo neke dekline; — ker se je pa s tistimi, ki ho misijon nar bolj nadlegovali, slabo izšlo, so odsihmal le tiho in boječi v misijonsko dvorišč prihajali. (I), si.) Mz zgodovine slovenskih far. Ko se bodo stare Oglejske listine časama bolj razo-dele, sc bo ondi šc veliko pokazalo za našo cerkveno zgodovino : slavni gosp. B i a u c h i, poprej prefekt na Videm-skim gimnazii, je že veliko takošnih spisov ilal ua svitlo; v bukvah „Documenti per illustrarc la storia dei Kriuli" (bukve I. str. 590 in d.) sc med drugim nahaja list, s kterim kardinal Bertrand, poslanec apostolskiga stola pri Oglejskim patriarhatu I. 1323, naklada svojo bero za vse samostane in fare po krajnskim. Štajerskim iu Koroškim, ki so bile patriarhu podložne. Iz te listine sc kaže starost mnogih far po slovenski zemlji, tudi zraven razdelitev med arhidiakone ali iiadmašnike za tisti čas. Na krajnskim. pod arbidiakonaiiam krajnskiga in Marke t Dolenske strani) so štete: Proštija na Blcškim otoku. Gorje. Kadolica. Mošnje. Naklo, Šmartno, kranj. Sent-Juri, Velesovo, Cerklje, Vodice. Šempeter (v Komendi), Kamnik. Dob. Menguš, Moravče. Ljubljana (pri sv. Petru), Šent-Vid (pri Ljubljani), k o vor. Loka (stara fara). Vipava. Cerknica. Lož, Bistra (samostan). Sent-Vid (pri Za-tičini). Trebim. Dobernič, Mernapeč. Šmihel, Šent-Rupert. Mokronog (gornji). Bela cerkev, Kcrsko il.eskovica), Sv. križ (pod Kostanjevico), Kostanjevica (samostan), kapela v Kostanjevici. Šent-Jernej, Cernomelj, Ava (Metlika). Šum-berk (v horvaški granici), Šent-Juri (Čatež). (Nektere fare niso imenovane v tej listini, kakor se kaže, ravno tiste ne. ki so stale pod patronatam Ortenburških knezov, so pa po drugotnim »pričevanji že vender davno pred bile; namreč Teržič, Dobropolje. Ribnica. Kočevje in Poljane ( nad kolpo). Vse te fare » samostani vred »o dale za bero H5 mark lena marka je po sedanjim denarji 20 gold.). \a Štajerskim, v Savinjskim arhidiakouatu so imenovani: Samostani: Zajic. .Jirjev klošter. Studenec in Gornji grad: fare: llojčjc. Laško, Konjiča, Stale, Pilštanj, Braslovče. Zavec. Slivnica. Nova cerkev, Rogatec, Šent-Rupert (Videm), Ponkva. Svibno (na krajnski strani), ka-pelanije: Gotovljc. sv. Lovrenc na mostu, Pulskova in Ša-lek. Vsa ta stran je dala 56 mark. (Med temi farami Celje ni imenovano: iz zatiških listin se posname, de je ondi I. 1432 Peter Vurm bil kapelan, de so pa kapelanijo že mnogo let poprej Zatiški minihi oskerbovali). Na koroškim, v Belaškim arhidiakonatu so štete: Proštija Podjuno: fare: Vitanje, Šmartno (pri Slovenjim Gradcu), Slovenji Gradec (Sv. Pankraci v Starim tergu) Vozenica (te fare so na štajerski strani); Vogerče, Pliberk, Globasnica, Kamen, Mohliee, Kapla, Roži (sv. Cenon)', Rožek, Šmartno (pri Beljaku), Beljak, Šempeter (na Pe-rovim), Podklošter (samostan), Bernice, Sv. Štefan, Sv. Mihor, Berda, sv. Daniel, Gorje, Sv. Paterjon, Bistrica, Kotoče, Kirchbach, Lipa, Baldramsdorf, Tristach (na Tirolskim), Sv. Marija pri Zilji. (Kanalska dolina je stala pod Cevdatskim arhidiakonain). Vse te fare so dale 85 mark. Mnogo far, ki so imenovane v tej listini, ima sicer še veliko večji starost; bolj na tanko se tista nahaja za Krajnsko v šematizmu Ljubljanske škofije, za Štajersko de -lama pri dr. Kleinu (Geschichte des Christenthums in Oester-reich uud Steierinark) in pri Mucharji (Geschichte der Stei-ermark). za Koroško pri Hohenauerji (Kirchengeschiclue von Karnthen). Hicinger. Mz Rožne doline na spodnjim Štajerskim. Blizo stariga Celja, na severni strani lepe Savinjske doline za temno zelenimi logi in prijaznimi griči je skrita lepa Rožna dolina, tih pa prav prijetin kraj, de tnalo takih, kteri rodi precej žita in vina, posebuo pa obilno žlahtuiga sadja. Na veselim hribci v sredi rodovitnih vertov stoji novo zidana farna cerkev sv. Martina, pri kteri se jc jesensko kvaterno nedeljo 20. kim. slovesno cerkveno opravilo obhajalo, kteriga bodo farmani pomnili vse svoje žive dni, opravilo brez vsiga posvetniga truša, pa tim bolj polno svetiga pobožniga veselja. Milostljivi knezoškof Anton Martin »o namreč na svojim apostolskim potvanji tudi do nas prišli zakrament »v. birme delit, in so pri tej priložnosti nam to novo zidano farno cerkev posvetili. Cerkev sv. Martina je bila svoje dni podružnica staroslavne novocerkovškc tare. kamor so tudi verni iz Rožne doline čez precej visok hrib k službi Božji mogli hoditi. Leta 17(50 pa, ko je dobila Rožna dolina lastno duhovnijo, je bila cerkev sv. Martina v farno cerkev povzdignjena, in goriški nadškof Kari Mihael, grof Atems, »o jo bili leta 1766 slovesno posvetili. Ali stara cerkev je, bolj ko sc je ljudstvo množilo, tudi vedno bolj pretesna prihajala, in treba je bilo misliti, kakor so bili že milostljivi škof. ko »o zadnjokrat tukej zakrament sv. birme delili, opomnili, staro cerkev bolj prostorno narediti, ali pa novo zidati. Po mnogim posvetovanji so se farmani zedinili in si v roke segli, de hočejo novo cerkev postaviti. Iu kaj pridne roke iu dobre serca premorejo, se je že tukaj vidilo. Spomladi lanskiga leta so se dela poprijeli iu staro cerkev poderli, in zdaj sc vzdiguje tukej lepa, visoka, prostorna in svetla cerkev, de jo je veselje gledati. Ta gorečnost do hiše Božje je inilostljiviga knezoškofa zlo veselila. Ko »o pred kakimi 30 leti pri Novi cerkvi za kaplana služili, so večkrat pri sv. Martinu v Rožni dolini besedo Božjo oznanovali. Tudi sedajniga fajmoštra. gospoda Kajetana Švarccl-na, ki so popred Njih tovarš pri Novi cerkvi bili, in tačas svojo faro nastopili. so vernimu ljudstv u priporočevali. *) V spomin stariga znanja in v pohvalo velike gorečnosti farmanov pri zidanji nove cerkve so Milostljivi knezoškof obljubili, novo podobo farniga patrona. sv. Martina, za glavni oltar omisliti. Lahko si mislite, s kako radostjo je tolika ljubezen dobrotljiviga višjiga pastirja vse serca napolnila. Dobili smo res pred enimi tedni z Dunaja podobo za veliki oltar, tako lepo. dc malo ktera ccrkev tako ima. Ponižna in serčna hvala Njih milosti za prelepi dar! Na kvaterno nedeljo je bilo cerkveno posvečevanje napovedano. V saboto že jc bilo pri cerkvi vse živo delavcov, ki so znotraj in zunaj vse čedno snažili in poravnavali in vse za prihod Mi- *) Olej Njih knigo ~!WnemosynoD" str. 155. lostljiviga višji ga pastirja pripravljali. Proti večeru so se Milostljivi knezoškof od Celja pripeljali. Precej dalječ od cerkve, ko se cesta proti nji oberne, Jih je pozdravila perva latinska letnica: SaLVe sanCto Martino SanCte saCerDos Antoni! Nad velikimi vrati novozidane cerkve je bil drugi: Antonlo Martino PrlnCIpI Data pcnetraLla ConseCrantl! In tretji pred farovžem: SaLVe saCro sanCte saCerDos Martine Antoni! S prijaznimi besedami so v novi cerkvi mnogo zbrano ljudstvo pozdravili, in potem ko so se kratko v duhovski hiši pomudili, so se podali z drugimi pričujočimi duhovni v žagreb (zakristijo), in so večeriiice na čast svetnikov peli. kterih svetinje so bile tamkej v počeševanje izpostavljene, in so se drugi dan v glavni oltar vzidale. Potem pa je verno ljudstvo nastopilo in z molitvami in sv. pesmimi svetnike častilo. Se pozno v noč se je slišalo pobožno petje. _ V nedeljo je k svetimu opravilu prišlo ljudi brez števila iz domače in iz bližnjih duhovnij. O poli osmih se je cerkveno posvečevanje začelo. Kdor pazi na svete obrede ali ceremonije, po kterih se cerkve in oltarji posvečujejo, iu njih pomen razume, kdor bere in sliši svete molitve, ktere se pri tem svetim opravilu molijo, bo gotovo živo prepričan in v serce ginjen spoznal, kako sveti kraj de jc hiša Božja, in kako sveta reč, ki vso našo pamet preseže, jc daritev svete nieše (maše.) Hvala večnimu Bogu, ki po svoji neskončni milosti, kakor oče med svojimi otroci, med nami prebiva, vedno pripravljen, naše prošnje in molitve uslišati! Večna hvala našiinu Odrešeniku Jezusu Kristusu, ki se na naših oltarjih nebeškimu Očetu v naše zveličanje daiuje! Potem ko so milostljivi škof cerkev in oltar posvetili, in novi lepi tabernakelj in podobo sv. Martina blagoslovili, so v slovesni procesii sv. Rešnje telo v novoposvečeno cerkev prenesli, in s taistim blagoslovili verno ljudstvo, ktero je kmalo do tesniga cerkev napoluilo. Kakošno veselje pa je nas še le navdajalo, ko so skerbni in neutrudljivi višji pastir sami, ako ravno so se že tri ure trudili in še teš bili, na pridižnico stopili, in prav po očetovsko k nam govorili! Mislim, de Smarčani Njih lepih in ljubezni polnih besed nikdar pozabili ne bojo. Po pridigi so še sv. mašo brali in potem še le zakrament sv. birme delili. Bilo je ze blizo dveh popoldan, ko se je sveto opravilo končalo. Niste še cele dve uri pretekle, ko so nas Milostljivi škof zopet zapustili, in se po svojim apostolskim popotvanji dalje podali v konjiško dekanijo, tudi tamkej zakrament sv. birme delit. Mi pa bomo današnje veselje in sveto opravilo v ved-niin hvaležnim spominu ohranili. Rožna dolina ima zdaj prostorno in prijazno cerkev, v ktero bojo verni s serčnim veseljem k slu/bi Božji hodili; de bi jo Ic tudi zmiram v časti imeli in jo ljubili, de bi jim bila — kakor so milostljivi knezoškof v pridigi tako lepo povedali, oko. uho iu s e r c c . de bi vsi v nji življenja svoje duše iskali in našli! ..z. Ogled po SlovensMut. Iz Ljubljane. Dobro še pomnijo ljubi bravci. de je pred nekaj časam ,,Danica" marsikteri mili dar dobila za parske nune, ki so šle nekaj popred skoz Ljubljano v Indijo v misijon. Ta denar bi ne bil zamogel ob boljšim času tem deviškim dušam v roke priti, kakor je. Preganjane od razdraženih turkov, ki so vse kristjane hotli poklati in so jih tudi res na sto in sto pokončali, so s pomočjo v. č. škofa Zuberja v Kalkuto bežale — v naj večini pomanjkanji. kakor smo že undan iz lista v. č. škofa od ondot vidili. in v tem stanu so ravno lepo pomoč iz Slovenskiga dobile. V listu iz Kalkute od 30. vel. serpana do v. č. prednice ljubljaHskiga uršulinskiga samostana je med dru- gim rečeno: rDe se Bogti usmili! Vam zainorem le v naj veči žalosti naznaniti, de Vaše drago pismo nase ljube matere (prednice) Jožefe ni več žive našlo. 20. vel. serpana zjutraj med 9. iu 10. uro se jc s časnim poslovila, potem ko je več meseov bolehala; tukaj, draga gospa prednica! človeka naj manjši bolehnost, ako jo zanemari, utegne pred časam v grob pahniti; tako se je tudi dobri materi Jožefi zgodilo — njena zguba mi jc težko ua sercu: saj lukaj počiva, kamor jo je hrepenenje že loliko let tako silno gnalo: ljubi Bog je bil zadovoljili že z njeno dobro voljo, ni mogla prav nič delati, kar časa je bila tukaj, ker sc njena lastnija ui hotla obnebju prileči; bila je že v Kvropi preslaba za take trude. Dosegla je plačilo za svoje pohle\ no terpljenje. Po njeni smerti je zbolela tudi gospodičina Matilda, — bila je nevarno bolna, ko smo jo zapustile i\ Patui ali kje tam blizo) iu ne vem, ce še živi, ali je ze morebiti unierla? — Mogle smo namreč bežati zavolj voj-skinih nepokojev in smo nekako 300 milj od našiga samostana. ako ne še delj: — vsa dežela je spontana, ne u; se, kakošen bo konec? Evropejce hočejo cisto potrebiti, veliko število so jih že pomorili. neusmiljeno poklali itd. V silno žalostnim stanu se znajdemo: denarja nam zdaj še hujši pomanjkuje: zares ste pravi čas zadeti, ko ste nam milošino poslali. — srečno je v moje roke prišla: molile smo in sv. Obhajilo za svoje dobrotnike darovale, in še vsak dau za nje molimo, de bi dosegli krono večniga plačila. Zdaj smo nunam v Kalkuti v nadlego, ki so nam dobrotno eno svojih hiš spraznile; — to so res misijonski dnevi, — nič postelj nimamo, komej kej gorkiga živeža. Ze poprej smo mogle 3—4 tedne v neki cerkvi prebivati, kjer pa poslcdnjič tudi nismo bile več varne, in kjer so nam bile skorej vse sestre zbolele. Kaj-ne. dobrotna gospa prednica, de tudi Vaše dobre tovaršice ne bodo pozabile du»e ranjce matere Jožefe, zlo je bila žalostna, ker tako dolgo terpi. prejden njeno smert v Kvropo zvedo. — vi ste perve. ki sim jo Vam naznanila. Angela Hofmaiin . prednica. Iz Kamnika. Draga Danica! V Kamniku jc bil 3i». kimovca zbor gg. katehetov iu gg. učenikov iz \>e deka-nije. Nočem ti praviti, de smo tu nar prej veliko sveto mašo imeli, tudi tega ne. de so čast. gosp. dekau v zboru na vprašanja besedne in pisemne odgovore prijazno tiriali. na zadnje nas še pogostili; — samo to novico ti podam: Posvetovali smo se: Je li je zbor učenikov kasnovit* Sklenili smo, de je iz mnogoterih oztvov hasnovit! V zboru smo se pogovarjali od potrebe bukvarnice za učitelje v vsaki dekanii. in lej! taka bukvarnica se je ravno v tem zboru rodila. Koj v zboru je vsak učitelj po svoji moči. nekteri 4 gold., nekteri 2 gold. za bukvarnico daroval: — dc niso čast. gosp. dekan iu gg. kateheti zaostali, marveč drugim v zgled bili. ti ni treba praviti. Lep znesek smo zložili, de se bukvarnica vtemeli. in ko v kamniški dekanii imamo še šolskih prijatlov. kteri se pri vsaki dobri napravi radodarni skazujejo. in se pri našim zboru zavolj duhovskih ali druzih opravil niso znašli, nas up navdaja, de sc bodo le-ti pri pervi priliki na mi-gljej ali prošnjo čast. gosp. dekana prav prav obnesli, in tako bo kmalo lepa bukvarnica za učenike v Kamniku stala. Drug pogovor je bil: Bi li bilo dobro kaj maliga nem-šine v ljudskih šolah učiti? Odgovorili smo: Nar prej inora otrok znati dobro krajnsko brati, pisati in številiti. mora znati, kar mu k dušni in telesni sreči pomaga, potlej je dobro, de sc še malo iicmšiiic uči: to smo skazali s tehtnimi dokazi. Še pristavljam: Ičeni možje pravijo, de je dobro, dc gosposk Slovenec laško, francosko zna. in za ta nauk so učitelji v velikim mestu postavljeni in plačani, zakaj bi kmetiški Slovenec, kteri sc okoli Nemcev suče. ne smel nemških čerk poznati? zakaj bi ne smel znati svojiga imena z nemškimi čerkami zapisaniga brati, ali pa z nemškimi čerkatni zapisati? Maresič. S Podgore. l*v kozop. — Pretekli teden so naš mil. knezonadškof ostale cerkve v goriški dekanii obiskali, namreč 12. t. in. St.-lgnaško farno cerkev v mestu z njenima podruž. sv. .Antona in sv. Janeza K.; 13. predmestno faro na Placuti. 14. predmestno duhovni jo sv. Roka in 16. M.Andreja pri Gorici, poslednji cerkvi pod faro Velike Cerkve. Te dni je došel dopis na prošnjo \j. milosti preč. nadškofu zastran poslopja vojaškiga oskcrbništva (Verpllcgsmagazin) (nekd. samostana nun sv. Klare), ktero so bili vložili takrat, ko so Nj. veličastvo Cesar skoz Gorico popotvali. To poslopje bi bilo namreč prav pripravno za mlade n ško semenišč; preč. nadškof so hotli odkupiti iru. ali pa obresti plačevati, kakor zdaj vojaški zaklad (Militariirar): pa kjer ga bo vojaštvo še za naprej potrebovalo. ga :ie more prepustiti. Za ravno to poslopje jc bila tudi okrožna sodnija zaprosila, ker nima lastniga. Ta nekdanji Klarisarski samostan, ki so ga bili goriški stanovi vstanovili. spada zdaj v p r o v i n c i a I ii o matico. Pričakujemo odsrovora še na drugo enako prošnjo v zadevah mlad. seineniša. namreč glede Werdenbergr.v ih gimnaz. štipendij. Pri drugi priložnosti kej več od njih. — K premem ha m v posled. listu naznanjenim dostavim še eno: Gosp. Jož. T uni pride kot duh. pom. iz Flumižela v Turjak. Iz Ter sta 12. kozoperska. Vidil sim včeraj po popoldanski službi Božji velik pogreb, spredej je bilo 5 duhovnov in za trugo pu spreinljevavcov brez števila, od bolnišnice do sv. Justa se ni nič pot pretergala. Začuden vprašam, kdo je le ta merlič? in rečeno mi je bilo, l.enka .V. dekle kmetiškiga stanu. 24 let stara, je včeraj v bolnišnici za kožicami umerla; bila je pa tako Iepiga, bogo-Ijuhuiga iu čistiga življenja, dc je vsim žal po nji. v resnici je bila prav z Jezusam zaročena. Rila je tudi zapisana v bratovšino sv. Roka. serca Marijniga. sv. rožen k ranča, in torej so njeni dušni bratje in sestre za njo molili, in se tudi njenim prošnjam pred Bogam priporoeevali. Niso se pri pogrebu ne denarji ne sveče delile; vender je imela ranjca toliko spreinljevavcov. kar očitno kaže. de tudi v našim Te rs tu pobožne duše niso pozabljene, temuč mnogo spoštovane. (Prav zares lepo znamnje; kako de se Terst v bogoljuhniui življenji povzdiguje, česar smo že večkrat imeli priložnost prepričati sc. med drugimi spričljeji je zlasti tudi gorečnost za misijone. Vr.) Hazgted po tiersanshim svetu. \ a v s t i i j a n s k i iii cesarstvu je po ministerskih listinah 6213 drušlev. med tirni jih je 3537 za verske in bo-gočastuc namene. — V Požonji. v cerkvi OO. kapucinov je bil 5. t. m jud Frančišk Donu t z zaki amentaui sv. kerstu \ sv. katoliško cerkev sprejel. V ravno tem mestu v kapitcNki ceik.i je I :!a S t. ai. keršei.a 2 lletna Julija \ t-1 n v i - o v a. — V Speier-u v lako imenovani cesarski stolni cerkvi >e jc o polovici kimovca neka gospa iz višjih sanov \ernila v katoliško eerkev. — Nekteri š vaj carski duhovni -o sklenili, v severni \eioriki. kjer nar veči i' ♦ •», J-puciii.ski samostan zi- da::. Ze v \ iiri i ko in so na privoljenje milvv auki- ski^a -ktila delo zac-li. P ičetniki sami bodo v tem samo-siatiu 'prejeli pouv.no obliko sv. Frančišku. -- V Parizu je Iv vil. serp. go.podičina Rahel v katoliško cerkev pre-siopila. Pri/aceiii/eh znice z Niorl-a v liochefort na I luncoskim j«- l.:i'ochel!e-ski viksi pasih v nekim ogovoru med oiugioi le-le /namenitne besede r kel: r\cki minih 13. sto-I« -u je nasletliiie imchiiiie lo-tde govoril: ..llajo se lake oiM.lja za moii;aiijo naredili, de I i zamogel en sam človek veliko i arke lo/.ej -i.aM. kot k<» hi bile polne veslarjev. Zamo^ii r»i se vozovi nandi:!. !.r<_:i bi luez vprege živine z nezmerno urnostjo leteli*'. Dalje govori minih od čudežev, od kterih je njegov znajdljivi duh sanjal, in tako-le sklene: „Ako vse to premislim, se mi nič več ne zdi neverjetno, ne v človeških ne v Božjih rečeh".--Med takim gibanjem so večkrat katoliško Cerkev pogledovali vprašajoči, kakor de bi hotli reči: „Kaj menite zastran vsih tih novinstev? Ali ne žalujete zavoljo pretečenosti, in si ne vosite drugači za prihodnjost ?u Gospodje! katoličanje imajo žalost le samo za greh; oni vošijo le eno: dobro. Vse, kar je našim u času koristno, poterdi Cerkev: želi celo tisto blagosloviti,-- serčno želimo in podperamo, kolikor naš poklic dopusti, vse kar je Iepiga v prizadevanji sedanjiga časa, vse kar k do-brimu pelje, k miru, k keršanski ljubezni, zlasti vse. kar k boljšanju človeštva pripomore. Le samo zavoljo napredovanja hudiga žalujemo; in kteri pošteni bi tega ne bil ža-lostin? itd. — V Dan i marki je unidan umeri mladi pisatelj Kierkegaard, ki je s svojimi spisi dansko prote-stanštvo močno omajal. Imenovati so ga hotli p r en ovij e-v a v c a (reformatorja) ali celo druziga Lutra; on pa je rekel, de tam se ne da nič prenavljati, kjer nič ni, in ui hotel tega imena. Dandanašnje protestanštvo, pravi on, nima ne sence keršanstva nad seboj in je le oskerbnija za vradno pastorstvo. Tudi njegov brat. protestanšk škof, ki ga je pokopal, se šteje z unim vred k neki številni ločini, ki ima mnogo enakosti z angleškim puseizmam, in upa se, de ta ločina bo veliko ravnih in pošteno mislečih duš katoliški Cerkvi pridobila. Njegovih spisov močno išejo in jih prepisujejo. „Volksfreundtt pravi: Kdo ve, če ne bodo protestanti namesto četerte razdertne stoletnice mar že ve-seliga poedinjenja s katoliško Cerkevjo obhajali, ker se po vsih krajih protestanštva ta vesela zarja že zaznava. — Na Angleškim je spet deset izverstnih anglikanskih duhovnov, ki so se na oksforškim vseučilišu učili, v katoliško Cerkev prestopilo; to je veliko veselje za katoliško našo mater sv. Cerkev. — G. Doane, sin nekiga protestanškiga tako imenovaniga škofa, kteriga prestop v katoliško Cerkev je pred nekaj leli močno slovel, je bil 13. kimovca t. I. v duhovna posvečen. — Na Spanj o Isk i m so vsi ministri razpušeni; v napravo noviga ministerstva je mende poslanec Mon iz Kima poklican. Mon in Armeno, glavi noviga ministerstva, sta pa zlo edinih misel in v prijaznosti z Nar-vaez-am in druzimi poprejšnjimi ministri, in mislijo, de jim iic bodo pomoči odrekli. Tako se bo morebiti ta uboga katoliška dežela vender obvarovala novih zaderg. Pogovori z gg• dopisovavei. G. V., iu g. —n— M.: Smo prav hvaležni: le večkrat kaj! — G. I..: Serčna hvala! ali za dans prepozno. — Prijazni družbi v Sm.: čern je bclimu zeleni dežnik pre-menil. uli pa uni njemu, ako se zadeti gospod kesa, de si ve pomagati. Jlili darovi• Za afrikanski misijon: Iz Stariga terga po g. A. P. 4 gold. — Iz Smlednika 3 _ <;. M. v M. 2 gold. — G. J. B. gradaški 2 golil. — Neki duhoven 7 gold. 35 kr. — Drug duhoven 3 golil. — Po gospodičini Miiller-jevi 1 gold. IS kr. MiuhovsHe zadeve• V ljubljanski škofii. Gosp. Ferd. Rebič gre za korala usmiljenih sester v zagrebško škofijo: gosp. Kor! Ileidrih. duh. pom. v Moravčah, k sv. Jakopu v Ljubljano ; g. Jak. It I a z ii i k. zgodnik v llreuovicah, v Moravče za duh. pom.; z. I.or. Pogača r. novoposv., v Hrenovice: gosp. Jak. Mu I bar je bil 21. t. m. inštaliran za Peč. -Cmeri je gosp. And. Luzner. duhoven v pokoji v Ljubljani. i L t. m. R. I. P.!