771 31 8»607007
MESTNA KNJIŽNICA PIRANjg? BIBLIOTECA CIVICA PIRANotS
k d
PRIMORSKI utrip 2010
primorski uTr'p
■ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Februar 2010 Leto 16 Številka 192 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
070(497.12)
COBISS e
Dr. Tomislav Klokočovnik: „Bom kandidiral!"
Od 2. februarja dalje tudi v Izoli ni več nobene skrivnosti glede ponovne kandidature dr. Tomislava Klokočovnika za mesto župana.
Bil je med prvimi, ki se je v Izoli izjasnil o kandidaturi, absolutni prvak na obali pa je piranski župan Tomaž Gantar, ki je svojo kandidaturo že oznanil na ponovoletnem sprejemu za novinarje, slab mesec prej, 13. januarja.
Srčni kirurg dr. Tomislav Klokočovnik je poleg zdravnika urologa Tomaža Gantarja že drugi aktualni župan, ki je bil na vprašanje Primorskega utripa zelo jasen in to le z značilnima besedama: „Bom kandidiral"! Dr. Tomislavu Klokočovniku je kljub obilici težav na začetku županovanja vendarle uspelo strniti nekoliki zrahljane politične vrste v občini, ki se lahko pohvali tudi, da ni preveč zadolžena, ni koruptivna in da kljub skromni proračunski bilanci korak za korakom uresničuje že pred volitvami nakazane projekte. S tem pa še zdaleč niso izčrpana vsa imena kandidatov (zdravnikov) za županska mesta na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah na obali. Kaže, da bodo kandidirali kar štirje zdravniki! Dva v Piranu, eden v Izoli in eden v Ankaranu. Med kandidati v Izoli se bodo verjetno pojavila tudi nekatera znana imena:Drago Mislej-Mef (Izolani),
Branko Simonovič (DeSUS), medtem ko pri stranki Zares, SD, Oljka in SDS še menda ni prave odločitve. Ni izključeno, da ne bi na pobudo nekaterih Izolanov ponovno poskušala srečo Breda Pečan.
Sto let hotela Palače
Elitni hotel v Portorožu, kije doslej zamenjal štiri države in kar sedem lastnikov, bo 20. avgusta 2010 slavil natančno 100 let. Trenutno je zaprt, zaradi prezadolženosti ga bo morala holdinška družba Istrabenz prodati in lahko se zgodi, da bo spet prišel v roke tujcev. V času svojega delovanja je dal kar 3,16 milijona turističnih prenočitev. Več na strani 5.
J u^trut uxtjan^ct
V Škodclinih sta Jadranka Kosor in Borut Pahor ljubeče podpisala sporazum o meji. V Portorožu je zmagala skupina	i
Mornariški odred Lopar, v Kopru Tržaški plinski terminal. j; XJ
Na 8. pustnem plesu v Tartinijevem gledališču v Piranu (150 mask), sta zlato masko osvojili Vrtnici iz Portoroža. Na tradicionalnem pustnem rajanju v Škodclinih sta Jadranka Kosor in Borut Pahor ob prisotnosti Baracka Obame in Silvia Berlusconija nadvse ljubeče podpisala sporazum o meji. Na prvi portoroški pustni povorki 2010 v Portorožu se je predstavilo kar 8 različnih pustnih skupin. Obisk je bil množičen.	<
Razglasili so dve tretji mesti, ki sta jih osvojili skupini Sv. Juri j Piran in Capris 3000. Dve drugi mesti Trmaste istrske č‘belce in Tržaški plinski terminal. ' < V kategoriji pustnih skupin je zmagala skupina Portoroški hotelirji 1900, v kategoriji pustnih vozov pa je zmagala	___
Prireditev je vodila Andreja Humar BrgHrJrti /
Fatorič, predsednica pustne žirije je bila QjHQMr;
Lada Tanccr. prvo nagrado je podelil
župan Tomaž Gantar. Igrala je skupina	gMhjg^
Tramontana. Pusta bodo pokopali 17. 2. ob
n
9*
• -
■■.•K	S
N-?4*'**
MOFNA'”**’00"®
X-
k ^
Banke narekujejo prodajo Istrabenzovega premoženja
Prvi je r.a vrsti za prodajo Kempinski Palače.
Banke so zasegle delnice Istrabenza in Infonda, ki sta jih omenjeni družbi imeli kot 36-odstotni naložbeni delež v Mercatorju. Če Holdinška družba Istrabenz d.d. do konca leta 2010 ne vrne prvih 100 milijonov evrov dolga gre avtomatsko v stečaj.
Skupina Istrabenz, zlasti Holdinška družba Istrabenz d.d., je v položaju, ko mora po nareku bank upnic začeti prodajati svoje bilančno premoženje, da bi Holding, ki upravlja s finančnimi naložbami, do 31. decembra 2010 lahko vrnil prvih 100 milijonov evrov dolga (od 460). Istrabenzov ekonomist in predsednik uprave Istrabenz turizem d.d. Marino Antolovič pravilno imenuje tovrstno prodajo premoženja dezinvestiranje, kar se sliši mnogo lepše, v resnici pa gre za odprodajo premoženja ob soglasju bank upnic!
Nič novega ne bomo odkrili, če zapišemo, da je po daljši kalvariji dolžniško-upniških razmerij, kjer seje nabralo skupaj 937 milijonov evrov skupnega Istrabenzovega dolga, prišel čas obračunov, zapisanih v prisilni poravnavi. Prvi je očitno na vrsti turizem; hotela Kempinski Palače (sedaj zaprt) in GH Adriatic v Opatiji, verjetno pa bo sledila prodaja Hotelu Jama v Postojni - in ni vrag, da ne bi bilo dovolj kupnine za plačilo prvega obroka, kajti v nasprotnem primeru mora holding avtomatsko v stečaj!
Tartinijevo priznanje Občine Piran
Tijuani Križman Hudernik
Župan Občine Piran Tomaž Gantar je na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku v občini Piran, 5. februarja 2010, v portoroškem Avditoriju podelil Tartinijevo priznanje mladi Pirančanki, odlični baletni plesalki, Tijuani Križman Hudernik za izjemne stvaritve s področja kulture.
Praznični večerje popestrilo deset skupin nastopajočih in uprizorilo 9. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo. Slavnostni govornik je bil Ciril Zlobec. Več na strani 9.
FOTO: FK-Primorski utrip.
-S4
=s
e
Darko Grad podžupan Občine Izola
PRESELILI SMO SE V LUCIJO
Vse naše cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili z BERNARDINA v LUCIJO in obratujemo v TPC, OBALA 114 (v neposredni bližini Nove ljubljanske banke). Priporočamo se za obisk.
Ouicklab, Foto color labolatory, Obala 114,6320 Portorož
GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net
Župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik je 10.2.2010 sprejel sklep o imenovanju Darka Grada za podžupana Občine Izola. Občinski svetnik IJN Grad se je že odločil, da bo funkcijo opravljal poklicno. Profesionalni podžupan je tudi Bojan Zadel, neprofesionalni pa Silvano Sao.
IZPUŠNIH
LONCEV
avt(q enter
SEČOVLJE
PRODAJA IN MONTAŽA
« A
KATALIZATORJEV avtopiaščev servis avtoklim
AVTOKLEPARSTVO 0 AdratkSto^to Qtriglav AVTOLIČARSTVO
Parecag 173a, Sečovlje tel.: 05/672-02-00
Spoštovani naročniki Primorskega utripa!
Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek - Svet v dlaneh organizirata potopisno predavanje našega urednika o Kitajski.
Vsi, ki se morda niste uspeli udeležiti predstavitve v lucijski knjižnici,
vabljeni v četrtek, 25. februarja 2010, ob 18.00 uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15, Livade. Vstop prost.
ff *
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
2
Februar 2010
oMz,
■ "W"
primorski u¥p
Berlin
V Nemčiji živi 6,7 milijona tujcev, od katerih je največ Turkov
Po podatkih vladnega urada za migracije, objavljenih v Bildu, seje prvič po 25 letih zgodilo, daje Nemčijo v letu 2008 zapustilo več prebivalcev kot pa seje naselilo novih. Prispelo je 682.146 oseb, iz države pa se je izselilo 737.889. Po podatkih trenutno živi v Nemčiji 6,7 milijona tujcev, kar predstavlja 8,2% vsega tamkajšnjega prebivalstva ( 81,6 milijona). Največje Turkov (1.681.000), Italijanov (522.600), Srbov 422.100). Samo v letih 1991-2008 je v to državo prispelo okoli 2,1 milijona tujcev. Veliko tujcev je zaprosilo za azil (odobrenih 128.605).
Dve tretjini tujcev živi in dela v Nemčiji že več kot deset let.
Miinchen
Hitlerjeva knjiga „Mein Kampf66 od leta 2015 v prosti prodaji
Adolf Hitler (1889 -1945), nacistični politik, eden največjih zločincev vseh časov, je bil v 1. svetovni vojni vojak v nemški vojski. Po letu 1919 je začel graditi Nacionalsocialistično stranko (NSDAP). Njegov poizkus v Muenchnu, da bi s pomočjo Ludendorfa zrušil bavarsko in nemško vlado seje 9.11. 1923 ponesrečil in obsojen je bil na pet let ječe. Režim, ki seje nagibal v desno, gaje že po enem letu, leta 1924, izpustil iz zapora. V zaporu je napisal programsko knjigo „Mein Kampf1 (Moj boj). Izkoristil je gospodarsko krizo, pometel s komunizmom, ljudem pa obljubljal gore in doline ter uspešno pridobival nove in nove somišljenike nacistične ideologije. Njegova stranka SNDAP je tako že na volitvah leta 1930 imela 6 milijonov članov ter tako postala najmočnejša politična stranka v takratni Nemčiji. Ob podpori velekapitala mu je takratni predsednik Hindenburg januarja 1933 poveril sestavo vlade. Takoj je dal pobiti nekatere svoje najožje sodelavce, za politične nasprotnike njegovega režima (Nemce) pa je dal zgraditi prva koncentracijska taborišča. Že 2. avgusta 1934 se je polastil funkcij predsednika države, šefa vlade in glavnega poveljnika vojske. Začel je 2. svetovno vojno, ki je terjala smrt več kot 50 milijonov vojakov in civilistov, od tega 6 milijonov Židov. Ko so Rusi 30. aprila 1945 zavzeli Berlin je v bunkerju skupaj s svojo družico Evo Braun naredil samomor. Zavezniki so s fosforjevimi bombami strahovito bombardirali Dresden. Umrlo je na desettisoče civilistov.
Zloglasno Hitlerjevo propagandno delo „Mein Kamf1 je bilo po letu 1945 vseskozi prepovedano. Pozneje seje nekdo znašel in začel prodajati ponarejen Hitlerjev dnevnik.
Po nekaterih informacijah naj bi bila knjiga leta od leta 2015 (70 let po drugi svetovni vojni) končno tudi v prosti prodaji. Verjamejo, da bo dosegla milijonsko naklado.
Adenski zaliv
Rešili zajeto ladjo Splošne plovbe
Somalijski pirati so vse do nedavnega dobro „nadzorovali“
Adenski zaliv in bili tudi uspešni pri izsiljevanju odkupnin za zajete številne ladje in posadke.
Problem je v tem, da vojaške ladje, ki v zadnjem času v tej ožini patruljirajo in priskočijo na pomoč, včasih zaradi nevarnega ali eksplozivnega tovora nočejo tvegati, zlasti če gre za tovorno ladjo, ki prevaža kemikalije ali nafto. Nedavno so se somalijski pirati, ki so v bistvu slabo oblečeni mladeniči na robu sociale, lotili kitajske tovorne ladje. Kitajski vojaški ladji bi sicer lahko ukrepali, a nista. Raje so plačali odškodnino, predvsem zaradi dragocenih življenj posadke. Tovorna ladja Ariella v lasti Splošne plovbe Portorož, ki sojo somalski pirati zajeli 5. februarja 2010 zjutraj, je imela več sreče. Ladjo in posadko (24 članov) so osvobodili specialci z danske vojaške ladje, kije tam plula v sestavi vojaških pomorskih sil NATO.
Somalija je ena najbolj revnih afriških držav. Ima blizu 10 milijonov prebivalcev. Uradna „državna“ veroizpoved je islam. Naravno bogastvo te države so od leta 1905 do 1941 črpali kolonialni osvajalci Italijani, v letih 1941- 1960 pa je bila britanska kolonija. Somalija je neodvisna država od leta 1960. V glavnem mestu Mogadišu živi okoli 800.000 prebivalcev.
Somalska vlada očitno ne obvladuje položaja in ni sposobna sama preprečiti, da se tamkajšnji revni Somalci, kijih vodijo kriminalne združbe, ne bi več podajali na lov za ladjami.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski uV‘p
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Ustanovitelj in izdajatelj:
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis medproizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%.
Koper
Nadpovprečno športno leto 2009
Prva med športniki, ki so prejeli naj višje priznanje sta jadralec Gašper Vinčec in kajakaška Špela Ponomarenko. Jubilejno častno listino Mestne občine Koper za življenjsko delo je prejel Ludvik Hrvatin.
V koprskem gledališču so 11. februarja zvečer podelili priznanja in plakete Mestne občine Koper za leto 2009 skoraj 200 športnicam in športnikom, športnim delavcem ter drugim zaslužnim, daje občina s svojim 86 klubi in društvi postala ena najmočnejših občin na področju športnih dosežkov v Sloveniji.
Številne športnice in športnike ter goste je najprej pozdravila Sonja Poljšak, predsednica Športne zveze Koper, ki je poudarila, da je bilo leto 2009 najuspešnejše športno leto v vseh športnih panogah v Mestni občini Koper. Zahvalila se je tudi občini in županu za materialno in siceršnjo podporo za razvoj športa. Nagrajence je pozdravil tudi največji slovenski športnik vseh časov, živa legenda športa, Miro Cerar.
Načrte kako naprej, z željo, da se občina razvije v športno središče celo mednarodnega pomena, je razodel župan Mestne občine Koper Boris Popovič. Povedal je, da MOK v letu 2010 načrtuje za športno infrastrukturo in dejavnosti s tega področja kar 12 milijonov evrov!
To Mestni občini Koper med drugim omogoča, da bodo morda že do jeseni dokončane naložbe v prvi olimpijski bazen na obali, prenovljeno nogometno igrišče - stadion z osmimi atletskimi stezami, nov hotel s 117 ležišči in dokončno urejeno športno središče na Bonifiki.
Gašper Vinčec s hčerkico
„	Sonja Poljšak podeljuje
Spela Ponomarenko	priznanje mlademu
športniku RK Cimos
Pa še res je
Pozabili na odmevni dogodek
Športni in mladinski center Piran je za prireditev Športnik občine Piran 2009 (29. januarja) pripravil bogato publikacijo, v kateri pa niti z besedico ni omenjena ena največjih in odmevnih lanskih športnih prireditev na morju - Evropsko prvenstvo v jadranju razreda Optimist v Strunjanskem zalivu od 4. 7. do 12. 7. 2009.
mmmm
Politika
nizkih
udarcev
Izbruh prvaka SNS ZmagaJelinčiča Plemenitega v Državnem zboru, ko je polovico poslancev označil s teleti in vztrajni pozivi SLS oziroma njenega navidezno skromnega in umirjenega prvaka mag. Radovana Žerjava k odstopu ministrov. Tudi za to, če pes ogrize svojega skrbnika na lastnem dvorišču, kot da se to žal ne dogaja tudi drugod po svetu. Že v našem časopisu smo objavili novico kako sta dva bulmastifa v Nemčiji raztrgala deklico, pa tudi kako je navidezno miren pes rottweiler na vrtu nenadoma napadel družino in do smrti ogrizel svojega gospodarja, pa nikomur niti na pamet ni prišlo, da bi zahteval odstop kakšnega ministra. To kar se dogaja danes v Sloveniji je vrhunec politične kulture nizkih udarcev, ki obremenjujejo in tudi vse bolj razdvajajo Slovence!
Ali pa, naj kar odstopi tudi predsednik države, ker je odlikoval Tomaža Ertla, nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve in vodjo službe državne varnosti za pozitivna dejanja, ki jih je storil v času naše osamosvojitve. Še več, po mnenju SDS in SLS naj s tem ukvarja tudi ustavno sodišče. Predsedujoči DZ bi moral poslanca Jelinčiča, kljub vsem mogočim imunitetam posameznih poslank in poslancev, preprosto začasno odstraniti iz parlamenta, ali mu odvzeti besedo, kajti zavedati se je treba, da se glas „predstavnikov ljudstva" sliši tudi zunaj naših meja in nas bodo celo prej ali slej postavili nazaj med ostanke balkanskega primitivizma, iz katerega smo se komaj iz\’ili - in to predvsem, ker hočemo biti kulturen evropski narod.
Če se nekdo na javnem mestu, kar parlament nedvomno tudi je, vede nekulturno, nedostojno in žaljivo bi pač nekdo drug moral reagirati, ne pa potuhnjeno sprejemati ponižanj vseh vrst in se postaviti v vrsto trpečih Cankarjevih hlapcev. Slovenci se lahko upravičeno vprašamo ali je politika naših izvoljencev že postala pasja, ko se ji na tiho prilizujemo, a se je hkrati bojimo, da nas ne bi po pasje pogrizla. Občutek namreč je, da se v parlamentu samo obkladajo, se med seboj kregajo in na splošno „preveč govorijo". Morda tega prej, dokler ni bilo dragega 3. programa nacionalne TV, nismo niti toliko opazili. Verno sliko našega političnega dogajanja v Ljubljani nam sedaj kažejo tako rekoč vsak dan. Tudi, ko novinarji po naročilu hodijo po ulicah in silijo v ljudi z vprašanji, ki lahko samo še dvigajo že tako naostreno politično vročico.
Kaj je torej v ozadju naše politike? Vznemirjanje ljudi, nabiranje političnih točk za vsako ceno, politični pohlep preriniti se na vrh, ne glede na ceno in škodo, ki jo s tem povzročamo med preprostimi ljudmi, ki se morajo vsak dan znova boriti za košček kruha, ali obolevnost naroda, ki je bil še pred dobrimi 18 leti tako enoten? Gospodje dobro plačani politiki! Če ste že imeli čast in srečo, da vas je, posredno ali neposredno, izvolilo ljudstvo in vam zaupalo, da skrbite za dobrobit nas vseh. izostrite vaš razum in delajte za blaginjo naroda, kajti kmalu bodo spet nove volitve!
Franc Krajnc
Premier Borut Pahor
Slovenija bo zmagovalka, če bomo delovali na vseh frontah!
Vlada je po daljšem dogovarjanju vendarle sprejela izhodno strategijo 2010 - 2013, ki predvideva tudi zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, letno za 1,2 milijarde evrov.
Uspeh bo zagotovljen in Slovenija bo zmagovalka, če bomo upoštevali vse vladne ukrepe in šli v ofenzivo na vseh frontah, pravi premier Borut Pahor. Zanimivo sporočilo slovenski javnosti o novi izhodni strategiji, ki sama po sebi brez velikega odrekanja ne bo pripeljala produktivno osiromašene in do ušes zadolžene Slovenije med zmagovalke. Cilj postati zmagovalec je vsekakor pravi in je v stilu našega gostobesednega premiera.
Bolj umirjeno delujoči minister za evropske zadeve mag.
Mitja Gaspari, ki je v bistvu vodil konkretna pogajanja in usklajevanja, je povedal, da strategija vsebuje ukrepe ekonomske politike, strukturne ukrepe in institucionalne prilagoditve, konsolidacijo javnih financ zmanjšanje javnega dolga pod 40% BDP, kar bomo dosegli s prodajo državnega premoženja za dobrih 700 milijonov evrov. Davka na dodano vrednost po vzoru Hrvaške ne mislimo povečati.
Zmanjšati
javnofinančni
primanjkljaj
Za fiskalno konsolidacijo bomo morali javnofinančni primanjkljaj
zmanjšati za 1,2 milijarde evrov oziroma približno 400 milijonov evrov na leto. Število zaposlenih v javnem sektorju bi se znižalo za odstotek (1600) na leto. Kaj se skriva potem za besedami ..podjetništvo in znanje za razvoj, vama prožnost in socialna kohezivnost ter razvojno energetska in prometna infrastruktura za stabilno okoljsko ravnotežje", preprosti državljani ne vemo, vemo pa, da so vse vlade doslej uspešno pripeljale samostojno Slovenijo tja, kjer je: Imamo doslej največ brezposelnih (97.000), naj višji zunanji dolg (neto 11 milijard evrov, bruto čez 40 milijard), veliko neporabljenih evropskih sredstev, pravi zastoj v gospodarstvu (-23%), skoraj 40% padec naročil iz tujine, pretirano javno porabo glede na prihodke v državni proračun in kreditni krč. Razumljivo, da se nakopičenih težav ne da rešiti skozi noč, vprašanje pa je, ali bo obstoječa vlada vse to zares zmogla? Dobrodošla je nova jamstvena shema na podlagi katere bodo podjetja z delno državno garancijo nekoliko lažje prišla do posojil za zagon proizvodnje. Vlada bo naletela na trd oreh, če bo zares hotela zreducirati vseobsegajoč javni sektor, v katerem so služi kruh okoli 160.000 zaposlenih. Veliko bo naredila že, če bo javni sektor soodvisen od uspeha realnega sektorja.
Strategija tudi za občine
Občine že dobrih 15 let niso več podaljšana roka države in deluje
kot lokalne skupnosti samostojno. Številne so resda odvisne od državnih proračunskih sredstev za t.i. primemo porabo, ki ostaja praktično na lanski ravni. Ker pa se število občin nenehno povečuje, se povečujejo tudi državni proračunski izdatki. Občine bi torej same, ne glede na vladne ukrepe, morale sprejeti lastno strategijo ugotavljanja prihrankov in zaposlenosti, saj se sicer zna zgoditi, da bo nekaterim za svoje redno delovanje zmanjkalo občinsko premoženje in ne bodo imele več kaj prodajati.
Dvomi o
napovedanih
prihrankih
Ljubljanski ekonomisti menijo, da bo ob vsem napovedanem težko prihraniti 1,2 milijarde evrov, kolikor bi bilo potrebno, da bi proračunski primanjkljaj do leta 2013 dosegel maastrichtsko mejo. Dejstvo namreč je, da se zaradi gospodarske recesije nateka premalo sredstev v državni proračun, potrebe za socialno varnost revnih in brezposelnih pa se večajo. Slovenija je vpeta v mednarodne gospodarske in tudi finančne tokove, zato je odločilnega pomena kdaj si bo Evropa opomogla, da si bomo z zamikom opomogli tudi mi in da bomo lahko spet več izvažali.
O tem kaj menijo o gospodarskem položaju Slovenije koprski gospodarstveniki preberite na 6. in 7. strani.
Humanitarna akcija NLB
4000 evrov za otroški oddelek Splošne bolnišnice Izola
Nova ljubljanska banka Skupina je konec leta 2009 zaokrožila vsesplošno humanitarno akcijo NLB Dobra zvezda, v okviru katere so Rdeči noski obiskali male bolnike tudi v Splošni bolnišnici Izola, NLB pa je za namen otroškega bolnišničnega oddelka Splošni bolnišnici Izola podarila ček v vrednosti 4000 evrov, prav toliko sredstev pa so pred dnevi podarili otroškemu oddelku šempetrske bolnišnice.
Na fotografiji Primorskega utripa: Ček v znesku 4000 evrov, darilo NLB d. d. za pediatrični oddelek SBI.
Svečana podelitev simboličnega čeka je bila 18. januarja 2010 v sejni sobi izolske bolnišnice. NLB bo z omenjeno akcijo, začeto v letu 2009, nadaljevala tudi v letošnjem letu in tako bo otroškim oddelkom desetih slovenskih Splošnih bolnišnic podarila sredstva za izboljšanje pogojev zdravljenja, hkrati pa omogoča 30 obiskov klovnov Rdečih noskov v raznih otroških oddelkih, da bodo dnevi, ki jih otroci preživljajo v bolnišnici, prijetnejši.
Predaja simboličnega čeka NLB Skupine otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Izola je bila že peta v nizu desetih donacij slovenskim Splošnim bolnišnicam.
Za lepo darilo NLB se je direktorici podružnice NLB v Kopru Lučani Krmac zahvalil Anton Kranjc, v. d. direktorja Splošne bolnišnice Izola, ki je poudaril, da sta v teh časih prav humanitarnost in posluh za soljudi še toliko bolj pomembna. Dejal je,
da bodo donacijo NLB v vrednosti 4000 evrov porabili za sofinanciranje nakupa novega aparata za ultrazvočne preglede na njihovem oddelku za pediatrijo.
Anton Kranjc je na vprašanje Primorskega utripa kako naprej, saj je znano, da seje ta bolnišnica leta in leta utapljala v izgubah, nanizal vrsto projektov, ki jih želijo uresničiti. Prenovili bodo urgentni blok, racionalizirali požrešen sistem ogrevanja, obnovili fasado, poiskali pa bodo tudi poslovnega partnerja, ki naj bi financiral izgradnjo garažne hiše, saj je na hribu že prava parkirna gneča.
V vseslovenski humanitarni akciji NLB Dobra zvezda poleg NLB sodelujejo tudi članice NLB skupine: NLB Vita, Prvi faktor, NLB Propria, NLB Skladi in LHB Finance. Otroškim oddelkom regijskih bolnišnic v Sloveniji je NLB Skupina doslej podarila že 40.000 evrov, poleg tega pa finančno podpira obiske Rdečih noskov, priljubljenih “zdravnic in zdravnikov” - klovnov, ki malim bolnikom popestrijo dan. Sicer pa NLB s svojim humanitarnimi aktivnostmi vsako leto podpre več kot 100 različnih organizacij.
Mobitel naj bi gradil turistični kompleks v Sečovljah
Krajani Sečovelj so na prvi javni obravnavi osnutka OPPN v Sečovljah podprli nameravano gradnjo turističnega kompleksa pri opuščenem rudniku.
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje opuščenega rudnika premoga v Sečovljah je bil sprejet že leta 1993. Na tem območju se opravlja dejavnost začasne obrtne cone - trgovina z gradbenim materialom - s planskimi akti pa j e že takrat bilo opredeljeno za razvoj turističnih dejavnosti, kar bi Krajevni skupnosti Sečovlje omogočilo hitrejši razvoj.
Kot smo izvedeli na prvi javni obravnavi osnutka OPPN v gasilskem domu v Sečovljah (10. februarja), na katero pa žal novinarji nismo bili uradno
Krajani Sečovelj so pozdravili predlagane načrte in hkratipoudarjali naj Občina Piran zavaruje javno dobro, da se določeni predeli (kanal in podobno) ne bodo znašli za ograjo kot je to primer hotela Kempinski Palače v Portorožu. FOTO: FK-Primorski utrip.
daljšega postanka obiskovalcev krajinskega parka, je predvidena tudi ureditev zdraviliških nastanitvenih kapacitet z različnimi terapijami z uporabo naravnih dobrin iz okolice, kot so morska voda, sol, blato, zrak.
Obstoječe stavbe in naprave, ki jih je vredno ohranjati, pridobijo novo funkcijo kot na primer muzeji, uprava območja, itd.
Vsa obstoječa komunalna infrastruktura je neustrezna in jo je potrebno prilagoditi predvidenim bodočim ureditvam. Poseben poudarek velja posvetiti tudi prometni povezavi z okolico (cestni priključek).
Celotne stroške v zvezi z izdelavo in stroške v zvezi s postopkom sprejemanja OPPN (uradne objave, odkupnine za smernice in mnenja, prevod, itd.) krije pobudnik. Pobudnik prav tako krije stroške, ki bi nastali zaradi morebitne izdelave strokovnih študij, ki so potrebne za izdelavo prostorskega akta (zahteve nosilcev urejanja prostora, dodatno preverjanje zaradi podanih pripomb na osnutek OPPN itd.).
Terminski plan, ki so ga na občini sestavili leta 1993 je že davno mimo, sedaj pa obujajo stare načrte in upajo, da bo Mobitel d.d., ki sicer nima nič z gostinstvom in turizmom, načrte gradnje velikega turističnega kompleksa tudi uresničil. Pripravljavec OPPN je Občina Piran oz. Urad za okolje in prostor, pobudnik pa Mobitel d.d.
Z Mobitela so nam sporočili, da letos ne mislijo investirati v ta projekt.
Osnutek načrta so predstavili delavci občinskega urada za okolje in prostor Janja Pavšič, v.d. predstojnice Urada za okolje in prostor, Mark Špacapan in Stanka Pustoslemšek Koren u.d.i.a, Pia studio d.o.o., ki je pripravila idejni načrt. Javna obravnava traja vse do 23. februarja.
povabljeni, naj bi v tem predelu, ki meji na krajinski park Sečoveljske soline, v doglednem času zrasel turistični (termalni) kompleks investitorja družbe Mobitel d.d., ki že ima koncesijo za upravljanje Sečoveljskih solin in je kot novi lastnik pretežnega dela zemljišč pri opuščenem rudniku izrazil željo po ureditvi območja v turistične namene. Ker se območje nahaja na robu krajinskega parka Sečoveljske soline, bo to območje služilo kot vstopna točka v krajinski park z vsemi potrebnimi objekti in infrastrukturo. Kot možnost
Rektorska konferenca RS
Predsedovanje prevzela Univerza v Novi Gorici
Rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Rado Bohinc, dosedanji predsednik Rektorske konference RS, je v prostorih UP Koper (21.1.2009) predal dveletni mandat vodenja konference rektorju Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilu Zavrtaniku.
Rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik je ob prevzemu dveletnega predsedovanja Rektorski konferenci RS od dosedanjega predsednika, rektorja UP prof. dr. Rada Bohinca, prejel tudi knjigo dr. Darka Darovca Kratka zgodovina Istre.
FOTO: F K- Primorski utrip.
Rektorska konferenca RS je neformalno združenje, katere člani so rektorji univerz v Republiki Sloveniji: Univerza na Primorskem, rektor prof. dr. Rado Bohinc, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, Univerza v Mariboru, rektor prof. dr. Ivan Rozman in Univerza v Novi Gorici, rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik. Poleg rektorjev prisostvujejo sejam Rektorske konference RS tudi člani vodstev univerz: prorektorji, predsedniki upravnih odborov, glavni tajnik, na sejo pa so lahko povabljeni tudi predstavniki študentov, predstavniki pristojnega ministrstva, člani delovnih teles univerz oziroma upravnih odborov in novinarji.
V	poročilu Rektorske konference, ki so ga pripravili ob zaključku dveletnega vodenja konference v mandatnem obdobju 2008-2010 pod predsedovanjem Univerze na Primorskem, so zapisali temeljne naloge in cilje dela Rektorske konference RS. Organizacijo in delovanje Rektorske konference RS ureja poslovnik, ki je bil sprejet 14. 11.2005.
Oblikovanje rektorske konference predvideva Zakon o visokem šolstvu. Med temeljne naloge rektorske konference RS sodijo: obravnava vprašanj v zvezi z visokošolskim in podiplomskim izobraževanjem ter znanstveno-raziskovalnim delom, obravnava finančnih vprašanj skupnega pomena, ki se nanašajo tudi na gospodarjenje s premoženjem univerz, obravnava zadev, ki se nanašajo na splošno zakonodajo, predvsem zakon o visokem šolstvu, zakon o raziskovalno-razvojni dejavnosti ter posredovanje skupnih stališč pristojnim državnim institucijam.
V	mandatnem obdobju 2008-2010 je bilo skupaj 9 sej, na katerih so rektorji razpravljali o pomembnih zadevah; Uredbi o financiranju visokošolskih in drugih zavodov, Zakonu o univerzi, ki bi moral v vladno in parlamentarno proceduro, merila za akreditacijo študijskih programov in visokošolskih zavodov, financiranje znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti na univerzah, delovanje Sveta RS za visoko šolstvo, uveljavljanje Bolonjske reforme v praksi, sodelovanje med univerzami in drugo.
Rektorska konferenca je polnopravna članica Združenja evropskih univerz.
Kdaj bo sprejet zakon o univerzi?
Predlog zakona o univerzi predstavlja
enega od najpomembnejših dokumentov, ki ga je Rektorska konferenca RS pripravi 1 a v mandatnem obdobju 2008 - 2010, je na svečani predaji mandata vodenja rektorske konference povedal prof. dr. Rado Bohinc. Bolonjska prenova je s seboj prinesla drugačno razumevanje vloge univerze kot avtonomne institucije in to ne samo v akademskem smislu, temveč tudi z vidika upravljanja.
Ključne novosti predloga zakona o univerzi:
-	avtonomno sprejemanje študijskih programov;
-	avtonomnost upravljanja;
-	financiranje univerze;
-	partnersko urejanje razmerij med univerzo in oblastjo;
-	nadzor nad izvajanjem pogodbe o financiranju programa univerze;
-	pravni status zaposlenih na univerzi;
-	možnost odpoklica rektorja.
V	prihodnjem študijskem letu 26.565 dodiplomskih mest
Vlada RS je na svoji seji (21. 1. 2009) sprejela sklep o razmestitvi dodiplomskih študijskih programov na univerzah in samostojnih zavodih ter dala soglasje k vsebini razpisa vpisnih mest, ki bo kmalu izšel.
V	prihodnjem študijskem letu (drugem letu zgolj z bolonjskim vpisom) bo razpisanih skupaj 26.565 dodiplomskih mest, od tega 19.896 za redni študij.
Razporeditev študijskih mest:
Univerza v Ljubljani: 14.366
Univerza v Mariboru: 7.564
Univerza na Primorskem: 2.430
Univerza v Novi Gorici in drugi visokošolski zavodi: 2.235.
Minister Gregor Golobič je povedal, da bodo stroški razpisnih študijskih mest , ki gredo v breme državnega proračuna, znašali nekaj manj kot 92 milijonov evrov. Kaže, da je glede zahtevanega števila vpisnih mest ugodeno vsem štirim univerzam.
Članice UP so predstavile učne programe
Na novinarski konferenci so predstavili novosti fakultet in visoke šole v sestavi Univerze na Primorskem, učne programe dodiplomskega študija in ter načrte za pridobivanje novih infrastrukturnih zmogljivosti za študente v Izoli in Kopru.
Rektor prof. dr. Rado Bohinc: „ Smo ednina univerza v Sloveniji, kije povečala število vpisa rednih dodiplomskih študentov/6
Na fotografiji Primorskega utripa: Predstavitev študijskih programov fakultet in visoke šole Univerze na Primorskem, 25. januarja 2005, v prostorih rektorata UP v Kopru.
V	okviru Univerze na Primorskem deluje pet fakultet, visoka šola, dva raziskovalna inštituta in Študentski domovi, skupaj 9 članic: Fakulteta za humanistične študije, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Fakulteta za management, Pedagoška fakulteta. Fakulteta za turistične študije - Turistica, Visoka šola za zdravstvo Izola, Znanstveno raziskovalno središče (ZRS), Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede (PINT) in Študentski domovi.
V	ustanavljanju so še Fakulteta za grajeno okolje, Fakulteta za inženirske vede, Fakulteta za kineziologijo, Fakulteta za trajnostni razvoj ter Fakulteta za vizualne in intermedijske umetnosti, razmišljajo tudi o ustanovitvi Pravne fakultete, pričakujejo pa tudi ustanovitev Univerzitetne knjižnice. V Slovenijije sicer že 24 samostojnih visokošolskih zavodov.
Mlada in uspešna
Za vsako univerzo velja neko nepisano načelo “čim starejša tem boljša”. Univerza na Primorskem je bila ustanovljena leta 2003 in sodi torej med mlajše na svetu, kar pa ne pomeni, da ni že uspešna. Danes
pa ima že blizu 7000 študentov in v svojih devetih članicah zaposluje več kot 600 učiteljev in sodelavcev. Kot prva v Sloveniji je pod svoje okrilje združila izobraževalne ustanove z raziskovalnimi, prav tako pa je v povezavi z gospodarstvom prva ustanovila Svet zaupnikov, Štipendijski sklad in Kariemi center - institucije, prek katerih v svoj sistem neposredno vključuje predstavnike gospodarstva in drugih bodočih delodajalcev študentov.
Z razvitim sistemom izbirnosti predmetov, široko paleto kar 40 povezljivih študijskih programov, zagotovitvijo meduniverzitetnih in mednarodnih študentskih izmenjav, kakor tudi z gostovanjem priznanih tujih predavateljev in raziskovalcev in drugimi univerzitetnimi aktivnostmi postaja Univerza na Primorskem vse bolj odločujoči dejavnik sistema univerzitetnega izobraževanja v Sloveniji in pritegne nase vedno več študentov.
Edina z večjim vpisom študentov
Rektor UP dr. Rado Bohinc je na novinarski konferenci (25. januarja) ob predstavitvi študijskih programov za vpis 2010/11 povedal , da se je v tem študijskem letu število
študentov na dodiplomskem študiju, v primerjavi z vpisnim letom v letu 1988/09, povečalo s 5.559 na 5.582 ter da je tako UP edina univerza, na kateri imajo letos več vpisanih rednih študentov na dodiplomskih programih, kot so jih imeli lani. Letos so razpisali 29 dodiplomskih študijskih programov, med katerimi je nekaj novih. V letu 2009 so pridobili novi študentski dom Korotan za 91 študentov, izbrali pa naj bi tudi že izvajalca gradbenih del za Kampus Livade (študentsko naselje) v Izoli, kjer nameravajo zgraditi pet stolpičev in izvajati tudi določene študijske programe. Prav tako je v nastajanju arhitekturni natečaj Kampus Sonce v Kopru.
Rektor je še posebej poudaril zahteve pred nedavnim sklicane rektoske konference v Kopru o večji avtonomnosti univerz, kar na bi prinesel nov zakon, ki ga že nestrpno pričakujejo.
Študijski programi fakultet in visoke šole Univerze na Primorskem so objavljeni (Vodnik po študijskih programih 2010/11) in so dostopni vsem morebitnim kandidatov, ki se nameravajo izobraževati na fakultetah v Kopru in Portorožu ter na visoki šoli v Izoli. Rektor dr. Rado Bohinc je v dobrodošlici bodočim študentom med drugim zapisal:	"Naj bo Univerza
na Primorskem vaš most, preko katerega se boste z bogastvom znanja in izkušenj pripeljali na uspešno življenjsko pot”.
Franc Krajnc
10 let Fakultete za humanistične študije
Pogovor o
humanističnem znanju in prostovoljstvu
Ob jubileju pripravljajo na fakulteti več aktivnosti, med katerimi so tudi okrogle mize o aktualnih vprašanji sodobnega časa.
Tako je bila v Kopru v Foresteriji Univerze na Primorskem (UP), Titov trg 5, 3. februarja okrogla miza na temo Prostovoljstvo (nas) spreminja. Predstavili so prostovoljno delo študentov in diplomantov Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Koper in pomen prostovoljstva za sodobno družbo. Okroglo mizo je povezovala dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ, ki je hkrati predstavila tudi projekt Humanistično znanje - nuja ali nebodigatreba današnje družbe?
Misli sodelujočih:
Sabina Cankar: “Prostovoljstvo ni le delo, za katerega ne dobimo denarnega plačila, temveč je bogatenje samega sebe, spoznavanje novega, druženje in predvsem izjemno kakovostno izkoriščanje prostega časa. Prostovoljstvo nas bogati v srcu, izpopolnjuje in nas dela dobre ljudi.”
Maja Koštric: “Prostovoljstvo je nujna sestavina sodobnega časa, prostovoljstvo je korak h kakovostni človečnosti.”
Klara Šumenjak: “S prostovoljstvom pridobiš bogastvo, ki se ne meri v denarju."
Vladka Tucovič: “Ni treba biti bogataš, da lahko pomagamo sočloveku - s svojim časom in znanjem - in se ob tem dobro počutimo ob zavesti, da smo naredili nekaj koristnega, pri tem pa osebnostno in hkrati strokovno zrasli.”
V Tarskem zalivu bogat ulov cipljev
Medtem ko so se slovenski ribiči prepirali o ustreznosti mrež so 24. januarja v Tarskem ribolovnem rezervatu pri izlivu reke Mirne v morje že prvi dan spravili v zabojčke dva vagona cipljev in prekrasnih brancinov. Ciplje so prodajali po 50 kun (6,80 evra), brancinom pa so določali ceno glede na velikost in sicer po 150 kun (20 evrov) za kilogram. Ulov so si ogledali tudi ljubitelji ribištva iz Slovenije.
, #
primorski uVp
Bo Palače spet v tujih rokah?
Nekdanjim delavcem se trga srce, ko slišijo kakšno klavrno usodo doživlja nekdanji biser portoroškega turizma Palače hotel, ki bo 20. avgusta 2010 slavil stoletnico obstoja. Trenutno je spet zaprt. Zaradi prezadolženosti ga bo holdinška družba Istrabenz očitno morala prodati.
Ta kar je uspelo menedžerjem Istrabenza, zlasti holdinški družbi, je vredno, če drugega ne, zgodovinskega zapisa. Najprej so se do vratu zadolžili in dosegli slovenski rekord v skupnem dolgu 19 bankam v znesku vrtoglavih 937 milijonov evrov, sedaj pa se lahko tolčejo po prsih kako bodo prisilno razprodajali portoroški, postojnski in še kakšen turizem, ki so ga z velikim trudom in odrekanjem leta in leta gradili portoroški gostinski delavci. Glavnemu akterju izjemnih finančnih kombinacij in verjetno tudi popolnega pooblastila glede upravljanja s finančnimi naložbami Igorju Bavčarju, ki pravi, da ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja, so pred kratkim prepovedali razpolaganje s premoženjem v njegovi družbi FB Investicije. Klobčič se končno hitreje razvija, prezadolženaholdinška družba in divizije v skupini Istrabenz pa bodo dobile nove lastnike, ker bodo banke v skladu s sprejeto prisilno poravnavo unovčevale svoje zahtevke.
Kdo bo pogrebnik
portoroškega
turizma?
Ali morda vi veste kdo je podpisoval bančne pogodbe o astronomskih posojilih za turizem? Je posojilno pogodbo za gradnjo Palače hotela podpisal generalni direktor podjetja Istrabenz turizem d.d. Marino Antolovič ali nekdanji predsednik holdinške družbe Igor Bavčar. Če je to storil Holding s pooblastili za upravljanje s finančnimi naložbami, je Palače v „lasti“ holdinške družbe in ga ta lahko oziroma mora tudi prodati, kajti, če holding (samostojna pravna oseba) do konca leta ne vrne bankam prvih 100 milijonov evrov od najetih posojil, gre ta družba avtomatsko v stečaj. Glavnemu direktorju družbe, ali kot radi rečejo divizije, Istrabenz turizem d.d. Marinu Antoloviču pa se verjetno še sanjalo ni, da bo morda na koncu celo pogrebnik portoroškega turizma, saj je namreč samo še vprašanje časa, kdaj bodo na vrata Kempinski Palače hotela začeli trkati morebitni kupci? Dva objekta -Tivoli in restavracija Figarola (nekoč Ljubljana in še pred tem znameniti Jadran) sta že prodana kupcu, ki se očitno ne ukvarja s turizmom, ostali
portoroški plažni gostinski objekti pa so v (prisilnem?) procesu prodaje. Če so v Istrabenzu res porabili za izgradnjo oziroma celovito prenovo starega očaka in dograditev prizidka več kot 80 milijonov evrov ter za to najeli posojila, je malo verjetno, da bodo sedaj za ta res prekrasen objekt vsaj toliko tudi iztržili.
Lahko trdimo, da v Sloveniji trenutno ni družbe, ki bi imela 80 milijonov evrov prostih investicijskih sredstev, zato je velika verjetnost, da bo Palače Kempinski (ime je dobil po podpisu pogodbe o upravljanju z verigo Kempinski), kmalu spet v rokah tujcev.
Palače hotel in njegova usoda
Nedvomno drži pomembno dejstvo, da je Portorož začel svojo turistično poslanstvo	kot
zdraviliški kraj. Kot takšen je bil uradno razglašen 25. julija 1897. V takratni monarhiji Avstro -Ogrski so leta 1894 ustanovili zdraviliški zavod - Stabilimento balneare - zdravilišče in kopališče, ki je nekaj časa delovalo tik ob morju. Glas o zdravilni moči slanice in solinskega blata se je hitro širil in začeli so prihajati prvi gostje. Bilo je samo še vprašanje časa kdaj se bo v Portorožu zgodilo nekaj velikega, impozantnega. Namreč že leta 1890 so v Portorožu ustanovili delniško družbo Portorose, kije zaživela leta 1891. To leto štejejo tudi za ustanovitveno leto predhodnice poznejših Hotelov Palače, družbe, ki je ni več.
Takratni avstrijski in nemški podjetniki, povezani v delniško družbo, so leta 1909 začeli graditi Kurhotel (zdraviliški hotel) Palače, ki je bil odprt 20. avgusta 1910. Največ sredstev za gradnjo tega hotela je zagotovila avstrijska pivovarniška družbe Puntigam iz Gradca.
Razkošni hotel s 175 sobami je bil
v tistem času eden naj lepših hotelov ob jadranski obali in je, sodeč po razglednicah, že lata 1912 vabil prve goste. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 okupira te kraje fašistična Italija, hotel odkupi družba Oskarja Kosulicha, znanega ladjarja iz Malega Lošinja s sedežem v Trstu.
Prvo večjo krizo prinese huda svetovna recesija in še hujša zima leta 1929, ki je v tukajšnjih krajih pomorila vso mediteransko rastlinje. Palače hotel spet dobi novega lastnika. Tokrat ga kupi družina Weiss iz Trsta. Leta 1933 nastopi najbolj mračno obdobje v zgodovini človeštva. Porajata se dve temačni ideologiji Nacizem in Fašizem, za turizem pa pomeni to pravi zastoj. Po osvoboditvi leta 1945 se v zgradbo hotela Palače naseli garnizija JLA s svojim oddelkom
Knoja ter v višjem nadstropju uredi sobo za zaslišanje „sovražnikov ljudstva11.
Prelomno leto 1951
Za prelomno leto portoroškega turizma štejejo leto 1951, ko postane direktor Palače hotela Adolf Cvirn (kapetan fregate), kije to socialistično podjetje uspešno vodil dolga leta. Prva resna turistična sezona v času socialistične Jugoslavije, ki pa je trajala le kakšne štiri mesece, je bila
leta 1954, ko je prenehala državica STO. Leta 1960 so dogradili levi in desni trakt osrednje stavbe (četrto nadstropje). Leta 1964 so zgradili prizidek, v katerega se je vselila portoroška igralnica, v tem prizidku, ki ga danes seveda ni več, pa so zgradili tudi prvi pokrit bazen z morsko vodo v Portorožu. V Portorožu in Luciji je bilo nekoč kar nekaj zanimive infrastrukture, ki je hkrati še kako služila razvoju turizma. Leta 1923 je bila pri Bernardini! organizirana šola za pilote hidroletal in prvi hidroplan je iz Portoroža poletel L aprila 1926 na relaciji Portorož-Trst-Torino. Nemci so leta 1945 letališče uničili. Leta 1902 je skozi Lucijo stekla ozkotirna železniška proga TRST-POREČ, ki je imela postajališče v Luciji. Med Lucijo, Portorožem in Piranom, vse do Tartinijevega trga je od oktobra 1909 do avgusta 1958 vozil t r o 1 j e b u s (tramvaj) in očitno takrat niso poznali težav s prometno povezavo med kraji.
V	letih
1969-1974 v Portorožu zgradijo celo vrsto novih hotelov in začel se je razcvet t. i. množičnega turizma, od katerega so vsi sicer skromno, a vseeno kar dobro živeli. Leta 1971 si je Portorož prvič ogledal tudi maršal Jugoslavije Josip Broz Tito s soprogo Jovanko.
Stari dobri Palače hotel je vzdržal vse do 23. septembra 1990, ko so ga dokončno tudi zaprli. V tem hotelu so v vseh letih (od prve resne sezone leta 1954 pa do zaprtja) zabeležili 3,169 milijona prenočitev!
Od temnih trenutkov do svetle otvoritve
Preveč črnila bi porabili, če bi hoteli
zapisati kaj vse se je dogajalo to zgradbo, ki je po letu 1990 vidno propadala, bila predmet lastninskega preigravanja, hkrati pa tudi v sramoto slovenskemu turizmu.
Žal ni bilo razumevanja med direktorjem portoroškega Casinoja in takratnim mladim direktorjem Hotelov Palače, zato tudi ni prišlo do prenove, ki bi jo edinole bil sposoben financirati portoroški Casino. Prihajali in odhajali so lažni investitorji in še bolj lažni kupci. Znana je zgodba s Toncity Pacifikom, še bolj pa zgodba o dolgoročni 99-letni zakupni pogodbi, ki je bila pozneje glavna ovira, da bi lahko Občina Piran kot lastnica zgradbo tudi mimo prodala. Nekdanja župana Občine Piran Vojka Štular je zbrala pogum in pogodbo, sklenjeno 22. 11. 1994 med Občino Piran, zakupnikom Imperial Palače -hotelirstvo d.o.o. ter ustanoviteljema družbama - Hoteli Palače in Toncity Pacific Investicije enostransko razdrla.
Iniciativo je prevzel takratni Istrabenz z Igorjem Bavčarjem na čelu, ki je zgradbo od občine odkupil za 6,5 milijona evrov, najel veliko posojilo, dal obnoviti stari del hotela in zgraditi prizidek.
Svečana otvoritev prenovljenega hotela s prizidkom je bila v soboto, 18. oktobra 2008 ob 19. uri. Istrabenz je hotel predal v upravljanje mednarodni hotelski verigi Kempinski iz Ženeve in hotel dobi naziv Kempinski Palače. Ta je trenutno zaradi slabega prometa zaprt.
Kaj bo storila veriga Kempinski
Danes seveda, razen ozke skupine v Istrabenzu, nihče ne pozna vsebine pogodbe o managerskem upravljanju Hotela Palače, ne o morebitnih provizijah za "strokovno pomoč", ni pa jasno tudi to, ali bo morebitni novi lastnik sprejel to pogodbo. Na vprašanje ali bi bila veriga Kempinski pripravljena odkupiti objekt še nismo dobili odgovora. Dokaj skrivnostni so tudi podatki o doslej doseženih prenočitvah v tem hotelu.
Franc Krajnc
Predsednik države podprl načrte Luke Koper
Pogovor s predsednikom v prostorih Luke Koper.
Prvi obisk predsednika države Danila Tuerka v Luki Koper d.d. (26. januarja 2010) in kratek oglede pristanišča, ustavili so se blizu bodočega III. pomola, je bila tudi prava priložnost za poslovodstvo; predsednika uprave dr. Gregorja Veselka in namestnika predsednika Tomaža Martina Jamnika, ki sta lahko predsedniku države predstavila razvojne načrte tega velikega, kot se je izrazil predsednik, strateško pomembnega državnega podjetja.
Na vprašanje Primorskega utripa kako naprej s koprskim pristaniščem, ker se včasih govori in vztrajno piše o privatizaciji, je predsednik odgovoril, da bi kazalo poiskati strateške partnerje, Luka Koper d.d. pa mora ostati v večinski državni lasti, država pa mora čim prej sprejeti tudi ureditveni prostorski načrt za to območje in jasno začrtati razvojno pot.
Globalna gospodarska kriza ni prizanesla niti našemu edinemu sicer zelo uspešnemu pristanišču. V letu 2009 so tam pretovorili 13 milijonov blaga ali 18 % manj kot v predhodnem letu.
Vidite predsednik, tukaj bomo zgradili tretji pomol!
6
Kritični pogledi na delo vlade
Dr. Maks Tajnikar: „Ključno vprašanje Slovenije je izhod iz krize. Ne predstavljam si kako je mogoče delati v vladi, kjer ni skupne akcije“.
■ W
primorski u¥p
“Ne hodim več rad v Portorož”
Dr. Maks Tajnikar se je pri svojem izvajanju dotaknil tudi problematike obalnega turizma. “Zelo rad sem zahajal v Portorož, sedaj ne več. Za nekatere storitve, kar tam nudite, ste predragi. Portorož potrebuje celovito ponudbo, da bo konkurenčen”. Omenil je tudi kako se drugod v naši soseščini pripravljajo na turizem. V italijanski Gorici, na primer, razmišljajo o letališču. Kaj pa v Portorožu, kjer se že 30 let pogovarjajo o podaljšanju letališče steze?
Člani kluba so z zanimanjem poslušali izvajanje dr. Maksa Tajnikarja o trenutnem gospodarskem položaju v Sloveniji.
Janko Kosmina, nekdanji predsenik NO Istrabenza, ki je glasoval za prodajo bencinskih servisov in je zaslužen za pridobitev ogromnega prihodka, ki pa so ga njegovi nasledniki kot kaže vložili v nedonosne naložbe, ki so povzročile Istrabenzu veliko dolgov.
Pokojninska reforma ne bo oživila gospodarstva!
Problem države Slovenije je, da se trenutno ubadamo z nekakšnimi rekonstrukcijami in projekti, ki ne dajejo takojšnjega učinka, kar ni bil primer v nekaterih drugih zahodnih državah. Pokojninska reforma ne bo oživila gospodarstva, meni Tajnikar, saj gre za ukrepe na dolgi rok. Res pa je, da bomo že kmalu imeli 1,1 delavca na enega upokojenca, kar ne vzdrži nobena ekonomija. Morda bi kazalo posvetiti več pozornosti zdravstvu in pa tudi turizmu.
„Novinarji so me spraševali ali smo s krizo že na koncu. V svetu je na nek način, sodeč po naraščanju borznih indeksov, kriza končana, pri nas v Sloveniji pa je položaj še vedno malce drugačen ", je začel svoj poldrugo uro dolg govor dr. Maks Tajnikar, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v prostorih Banke Koper, 18. januarja, ko je na strokoven in hkrati poljuden način orisal današnji družbenoekonomski položaj Slovenije, ki je v določenih pogledih kritičen, če že ne kaotičen. Tema pogovora je bila: Prestrukturiranje v kriznih razmerah.
Današnji gospodarski položaj Slovenije narekuje potrebo po korenitih in pogosto tudi neprijaznih zasukih, je v uvodu srečanja povedal Vojko Čok, predsednik Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre in predsednik NS IMI Banke Koper in pozval gosta prof. dr. Tajnikarja, nekdanjega ministra za gospodarstvo, da s svojimi suverenimi, kritičnimi
in konstruktivnimi pogledi oriše sedanjost in vzroke zakaj smo v Sloveniji zašli v tako globoko gospodarsko in finančno krizo, zlasti pa tudi kaj je treba storiti, da bi se iz neugodnih razmer čim prej izkopali. Dr. Tajnikar je kar nekaj kritičnih misli naslovil na slovensko vlado, ki že nekaj časa govori o izhodu iz krize, a iz tega se še ni izcimilo nič oprijemljivega. “Ključno vprašanje je torej izhod iz krize. Ne predstavljam pa si kako je v taki vladi mogoče delati, ko ni skupne akcije. Sedaj smo priča nekakšnemu tekmovanju kdo bo pripravil več ukrepov. Ta vlada nima močnega človeka, ki bi bil podpredsednik za gospodarstvo”. Na pogovoru smo celo slišali neverjetno zgodbo, da seznam ukrepov izhoda iz gospodarske krize očitno ni zrasel pri gospodarskem ministru dr. Lahovniku ter da je Pahor kar simpatičen, a na žalost, če imaš takšen vladni tim, je bolje, da se upokojiš.
Ključni problem je zastoj gospodarstva
V Sloveniji je trenutno kar nekaj ključnih vprašanj, ki bi jih kazalo doreči. Sem sodijo med drugim sanacijska strategija, zgradba jasnega gospodarskega sistema, vprašanje privatizacije velikih podjetij kot so Krka, Gorenje, Adria Airways, NLB, velika reforma javnega sektorja, pospešitev investicij, ki so skoraj zamrle, oživitev malega gospodarstva, ki smo ga totalno zanemarili in prepustili samega sebi, radikalno pa je treba poseči tudi v sistem prispevkov, meni dr. Tajnikar.
Imamo srečo, da nismo v inflacijskih razmerah, splošno padanje cen pa je hkrati ena najbolj nerodnih situacij v ekonomiji.
Janša grel gospodarstvo, Pahor ga hladi
Zanimivo je bilo obdobje v letih 2004 - 2007, čas svetovne konjunkture, ko smo v Sloveniji začeli beležiti visoke, tudi do 7% stopnje gospodarske rasti, zaživelo je izvozno gospodarstvo, v letih 2006/7 pa je začela naraščati tudi investicijska stopnja. Zabeležili smo stabilnost gospodinjstev. Bilo pa je še nekaj, na kar morda le nismo bili pozorni. Leta 2004 smo v tujini začeli najemati posojila in danes smo v položaju, ko se je treba resno pogovarjati kdo in kako jih bo vrnil. Rekli bi lahko, daje Janša grel gospodarstvo, Pahor pa ga sedaj hladi. Tako smo leta 2004 imeli v Sloveniji 15 milijard evrov bruto dolga, ki je do leta 2008 narasel na 33 milijard, trenutno pa naj bi znašal že okoli 40 milijard evrov!
Sedanji vladi se očita, da ni bila uspešna pri ustavitvi zadolževanja podjetništva in prebivalstva. Sploh lahko iz tega sledi, da nimamo ekonomske strategije, žal pa nimamo tudi več lastne denarne politike. Še sreča, da je vsaj domači trg stabilen, zlasti storitveni sektor (trgovine), meni dr. Tajnikar, ki tudi pravi, da države še nikoli niso “zmetale” toliko proračunskega denarja v podjetja kot v letu 2009. Ponekod, zlasti v Nemčiji, je to obrodilo uspeh.
Boom
zadolženosti in nato bančni krč
Dr. Maks Tajnikar je bil kritičen tudi do tega, kako smo v preteklosti sanirali naše banke in sicer na način, ko se je na ta račun zadolževala država - in prav nekatere od teh saniranih bank so sedaj že v zasebni lasti. Najprej smo doživeli boom zadolženosti, od jeseni 2009 pa t.i. bančni krč. V bankah pravijo, da ni res, da ne bi hotele posojati denarja. Resnica naj bi bila drugačna: ni projektov, banke pa so pri posojilih tudi precej bolj previdne. Eden izmed temeljnih razlogov slabosti v našem gospodarstvu je tudi neučinkovitost kapitala, močan padec gospodarske rasti, skoraj 9-odstotni padec BDP in izjemno močan padec izvoza. Ogromno denarja smo porabili tudi za vrsto subvencij, rezultat pa je pičel. “Sem velik kritik Pahorjeve vlade, ki je naredila veliko napako, ker ni uspela ohraniti investicij na neki, še sprejemljivi ravni”. Dejstvo je, da pač v Sloveniji trenutno velja investicijsko mrtvilo. Če ni projektov ni naložb. Če ni naložb in konjunkture, ni prihodka. Prav sedaj je čas za posle, je dejal.
Nizka plača delavcev - potuha menedžerju!
Dr. Maks Tajnikar se je na posvetu z gospodarstveniki dotaknil tudi aktualnega vprašanja nizkih plač delavcev. “Mala plača 300 - 400 evrov je potuha menedžerju”, pravi in omenja na primer Muro, kjer so dosegali neverjetno nizko ali nič dodane vrednosti. Ekonomsko gledano takšno podjetje pač ne more obstajati. Problem je, ker imamo v Sloveniji kar cel kup podjetij z izgubo.
Danilo Daneu, Hotelov Palače in član kluba gospodarstvenikov
“Smo v dilemi. V turističnem gospodarstvu Slovenije, kjer je zaposlenih okoli 40.000 delavcev, ni dodane vrednosti, ni naložb, nimamo dovolj strokovnih delavcev in so sicer tudi slabo plačani. Sprašujem se za koga smo gradili. Iz šol prihajajo premalo usposobljeni, da bi lahko prevzemali ključne naloge v gostinstvu in turizmu”.
nekdanji direktor
Predsednik kluba in predsednik NS Banke Koper, d. d. Vojko Čok in predsednik uprave Ezio Salvai.
POVEČAN ZUNANJI DOLG SLOVENIJE
45
Bruto dolg
Neto dolg
Zunanji dolg Slovenije je, kot smo slišali v Kopru, izjemno velik in sicer bruto dolg naj bi znaša! konec leta 2009 40 milijard evrov, neto dolg Slovenije pa skoraj 11 milijard. Ker gre za zadolžitve realnega sektorja in prebivalstva,je treba ugotoviti, da znaša delež bruto dolga državnih podjetij (v večinski ali delni lasti) skoraj 14 milijard evrov. Pri tem seje v zadnjih letih zgodilo še kar nekaj negativnih kazalcev: skoraj za četrtino je padla gospodarska rast, v obdobju januar - september 2009 je pade! tudi BDP za okoli 8,6 %>. Hkrati se je povečala tudi brezposelnost. Konec leta 2004 je bilo 51.402 brezposelnih, konec leta 2009 pa že 95.446 (+ 53%).
Izjemno zanimivega predavanja o gospodarskem položaju Slovenije v kriznih razmerah se je udeležilo precej članov Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Dr. Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem
“Ne strinjam se z oceno, da smo že izšli iz krize”
“Povedali ste nam veliko stvari kaj bi kazalo storiti, da se potegne voz iz blata. Ne strinjam se z oceno, da smo že izšli iz krize. Točno je to, da je ta trenutek temeljno vprašanje kako je treba pospešiti gospodarstvo. V dokumentih, ki so nam na voljo, tega poglavja ne vidim. Strinjam se z ugotovitvijo, da je neučinkovit sistem javnega sektorja predrag. Imam občutek, da se izhodna strategija dela po nekem vzorcu. Potrebujemo sistematičen načrt ukrepov, ki bo začel veljati najkasneje vsaj v treh mesecih - in še dejstvo - z manj porabljenega denarja narediti več”.
Vprašanja za prof. dr. Maksa Tajnikarja
Po posvetu z gospodarstveniki v Kopru smo dr. Maksu Tajnikarju zastavili tri ključna vprašanja:
Ali je gospodarska rast v letih 2004 - 2007, s katero se zna pohvaliti prejšnja vlada, temeljila na zunanjih posojilih?
“Da, v veliki meri je temeljila na zunanjih posojilih. To je bilo neko obdobje, ko so se ta posojila v tujini dobila z lahkoto. V Sloveniji se je to res počelo. Nekaj posojil so najela državna podjetja nekaj zasebni podjetniki. Prebivalstvo se ni toliko zadolževalo, je pa celo kupovalo delnice, kar se je takrat splačalo, na žalost se je pozneje izkazalo kot slab posel’1.
Ali drži informacija (objavljena tudi v Primorskem utripu), da naj bi neto dolg Slovenije znašal danes okoli 11 milijard evrov, bruto dolg pa že več kot 35 milijard evrov?
“Mislim, da je neto dolg celo nekoliko večji, ampak z vidika neto dolga Slovenija ni pretirano zadolžena. Trebajejasno povedati, da se je takšno zadolževanje začelo že v letu 2004 in da se v zadnjem času hitro povečuje. Slab trend pa beležimo po vprašanju bruto dolga Slovenije. Leta 2004 je znašal 15 milijard, danes pa že okoli 40 milijard evrov. Slab trend je tudi zato, ker se je pred časom zadolževalo prebivalstvo, v zadnj emletupa tudi razno (državno in	zasebno)gospodarstvo.
Prihodkov, s katerimi bi lahko dolgove vračali, pa ni bilo ”.
Kaj menite o eni izmed koprskih znanih firm, katere skupni dolg znaša 937 milijonov evrov, kar predstavlja že okoli 8,5 % neto zadolženosti Slovenije?
“Tukaj v Kopru imate res eno takšnih firm. Na žalost so se začele tako imenovane tajkunske zgodbe. Kar ponosen sem, da sem nanje prvi začel opozarjati. V začetku se ni verjelo, da lahko takšni ljudje pripeljejo podjetja v propad, ni se mislilo, da bo to lahko vplivalo tudi na dejanske bilance bank. Sedaj pa, ko gledamo nazaj, je popolnoma jasno, da so tajkunske zgodbe zelo veliko zakrivile tudi v bilančnih vsotah bank. Pomeni, da je bančni sektor zelo izpostavljen. Zagotovo je v tem primeru vprašljiva tudi kapitalska bančna ustreznost. Vendar, če sedaj opazujemo stanje v bankah, stvari niso tako problematične. Prihranki prebivalstva so varčni. Mislim, da bodo banke v prihodnjih mesecih začele povečevati tudi pasivne obrestne mere, saj bodo želele pritegniti prihranke. Tajkunski krediti, razen kakšne izjeme, niso zrušili bank ”
Športnici Občine Piran 2009 sta Erika in Simona Fabjan
V Tartinijevem gledališču Piran so 29. januarja ob 18. uri na športno-zabavni prireditvi podelili priznanja najuspešnejšim športnikom preteklega leta. Športnici leta sta Erika in Simona Fabjan iz Volley cluba Portorož, ekipa	leta	je
Rokometni klub Piran „Vrtovi Istre". Priznanji za dosežke v neolimpijski panogi sta	si
prislužila Jasmin Bečirovič- Thai-boxing club Tiger in Ana Janko - Športni klub Flip Piran. Zaslužna športna delavca sta Zdravko Taškar - Balinarski klub Antena Portorož in Vida Murovec-Rokometni klub „Vrtovi Istre". Najodmevnejši športni dogodek v občini Piran 2009 je bil WTA Banka Koper Slovenia Open.
Koprska opozicija ponuja alternativo!
V očitno že nastajajočem vročem volilnem letu so združile svoje politične moči in program tudi koprske stranke opozicijske SD, Zares, LDS, DeSUS in Oljka, ki ne morejo pristati na način enoumja, ki da že nekaj časa vlada v Kopru, zato ponujajo drugačne možnosti vsem koprskim volivkam in volivcem.
Na fotografiji Primorskega utripa (z desne proti levi): Viktor Markežič (Oljka), Barbara Verdnik (Zares), Sebastjan Koki (SD), Andrej Erzetič (LDS), Anton Sagadin (DeSUS).
Pet strank se je odločilo, da za skupne cilje delujejo že danes, dobrih deset mesecev pred lokalnimi volitvami. Na novinarski konferenci v Kopru (21. januarj a) pa kljub vsemu še niso mogle predstaviti svoj ega morebitnega skupnega protikandidata aktualnemu županu Mestne občine Koper Borisu Popoviču, ker dopuščajo posameznim strankam s skupnim programom „precej individualne svobode", da lahko same določijo svojega kandidata za župansko mesto. Kako bodo v takem primeru delovale za „skupne cilje" ni znano, zagotavljajo pa, da v Kopru, če bo izvoljen kandidat iz njihovih vrst, ne bo več sovražnega govora, žalitev in neracionalnega trošenja davkoplačevalskega denarja. Pravijo, da Popovič zmaguje tudi zaradi tega, ker je postal kult osebnosti. „ Ni naš cilj odstaviti Popoviča, želimo pa dobiti kandidata, ki bo premagal sedanjega župana in ljudem želimo povedati kam vodi njegova politika", smo lahko med drugim slišali na predstavitvi skupnih tez iz programa petih koprskih političnih strank. Volilni boj v Kopru bo očitno naporen, saj je po raziskavi Informe Portorož še pred nedavnem Popoviča podpiralo kar 41% Koprčanov, kar mu zagotavlja veliko prednost. O tem, ali bo Popovič spet kandidiral ali ne pa v naslednji številki!
Priprli plesnega trenerja skupine FLIP Piran
Kot strela z jasnega je 4. februarja udarila novica, da so priprli 35-letnega trenerja plesno-akrobatske skupine FLIP Piran M. M. zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja deklic.
Skoraj nerazumljivo, osuplo. Pa vendar. Kako je to sploh mogoče, saj so bile mlade Flipice vedno na očeh javnosti in pod skrbnim nadzorom celotne znane družine Mehora. Pa tudi kdaj se je to sploh dogajalo? Sredi januarja naj bi starši zadevo prijavili klubu, klub pa policiji in šlo naj bi za 29 spolnih napadov. Resnico o tem sedaj zbirajo kriminalisti, iz zaslišanja prizadetih pa se bo kmalu izvedelo, ali gre za lažne prijave, tipanje ali resnično spolno nadlegovanje mladih deklic. M. M., ki je že odstopil z mesta trenerja, vse zanika. Ne glede na to - tudi, če vse kar je že objavljeno ni res - je na društvo FLIP Piran, ki s svojimi nastopi povsod po svetu dosega fantastične uspehe, že padla nepopravljiva senca.
Pečanova in Domio nista kriva glede izolskega Svetilnika
Oprostilno sodbo v zvezi z izolskim Svetilnikom za Marina Domia, nekdanjega direktorja izolskega Komunalnega podjetja in nekdanjo županjo Bredo Pečan, je sprejelo koprsko okrožno sodišče.
Marino Domio je kot direktor Komunalnega podjetja Izola leta 2003 naročil začetek del na Svetilniku (priljubljeni plaži Izolanov), z namenom, da bi tamkajšnje površine ob morju uredili, saj so bile v slabem stanju. Breda Pečan kot županja je v imenu Občine Izola sklenila pogodbo za gradnjo infrastrukture, sprehajalne steze, postavitev nekaj zabojnikov in ureditev ploščadi. Vsi akterji, tudi načelnik Upravne enote Izola Branko Andrejašič naj bi se takrat strinjali, da za takšne posege ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Vmes je nastala prava politična izolska burja, češ da vse to ni potrebno, da so to nepotrebni in dragi posegi in tako naprej. Za obveščanje o domnevni črni gradnji sta odlično poskrbela tudi dva lokalna tiskana medija. Zataknilo seje, ko je gradbeni inšpektor Tomislav Umer čez dobro leto izdal odločbo o odstranitvi vsega, kar so v tem času tam zgradili.
Sodnica koprskega okrožnega sodišča Tatjana Cvetličanin je dosodila: „Očitka iz obtožnice, da sta vedela, daje gradnja nezakonita, in kljub temu vztrajala, da bi Komunali pridobila protipravno premoženjsko korist, sta si med seboj v nasprotju. Če sta vedela, daje gradnja nezakonita, bi lahko pričakovala le rušenje in ne najemnine." In še rezultat političnih obračunavanj v Izoli zaradi Svetilnika: Velika nepotrebna materialna škoda in zapravljen javni denar.
Nizkotno v parlamentu
Nedavni govor poslanca SNS Jelinčiča v Državnem zboru, ko je polovico parlamentarcev praktično imenoval z bebci j e všeč najmanj četrtini Slovencev, kar je dovolj veliko jamstvo, da bo lahko dosmrtni poslanec.
Parlament je mesto, kjer lahko kot poslanec ali poslanka govorite kar hočete in za izrečeno ne boste kaznovani. Kultura dialoga in etika izvoljenih predstavnikov ljudstva, pa tudi znanje, očitno nista v domeni nekaterih, ki so se skozi strankarski sistem uspešno prerinili v parlament in so dobro plačani, tudi, če govorijo neumnosti ali pa sploh ne odprejo ust.
Imuniteto poslanca v parlamentu še najbolj zna unovčiti Zmago Jelinčič -plemeniti. Nedavno tega je govoril v Državnem zboru o slovenski mlahavosti glede reševanja mejnih vprašanj (arbitražnega sporazuma) s Hrvaško in dodobra ozmerjal polovico (katero?) poslancev z besedami, ki ne sodijo v ugledni Primorski utrip. Jelinčič že ve kako se temu streže. S takim in podobnim govorjenjem v DZ si pridobiva simpatije najmanj četrtine Slovencev, ki uživajo ob gledanju nizkotnih udarcev in prepirov v parlamentu. Zanimivo je predvsem to, da Jelinčič, ki mu je na prvih državnozborskih volitvah največ glasov dal Piran, zna veliko povedati o sosednji Hrvaški. Toda enoje govoriti, drugo je narediti. Zakaj se 26. aprila 2008 ni priključil skupini 35 zanesenjakov Zavoda 25. junij, ko j e ta strumno z zastavami v rokah korakala skupaj z Marjanom Podobnikom, odvetnikom Danijelom Starmanom in Joškom Jorasom čez most na Dragonji, da bi s kontrolne točke Plovanija na podlagi sklepa sodišča odstranila zloglasna nezakonito postavljena korita? Stal je v neposredni bližini mostu, se pogovarjal z novinarji in ko je postalo zares, seje raje umaknil na varno in odšel domov. Junaštvo velikega govornika? Ko bo spet razpredal o Hrvaški in „postavljal meje na Mirni" naj raje pove slovenski javnosti ali danes sploh sme na Hrvaško?
Franc Krajnc
Glosa
Eva iz raja
Lepa brezmadežna je bila izvoljena v nebeške višave, okusila sladkosti življenja, storila greh in seje morala vrniti na planet Zemljo, kjer’pa soji povedali, daje tod nekoč namesto Boga vladal podnebeški red komunizem, ki daje bil grozen v podobi hudiča. Nič ni pomagalo, če soji dopovedovali, da je vsem nudil vse po človeških potrebah, brezplačno šolanje in uk v duhu socializma. Tuzemci so jo izvolili v pravljični parlamentarni raj.
Eva, lepa in bistra, se je nenadoma spremenila, kot kameleon menjala barvo in se iz pionirke prelevila v odraslo tožnico zoper to nesrečno zgodovinsko zlo, ki ga ne more in ne more izbrisati iz spomina, čeprav nikoli ni seglo do njenega nebeškega raja.
Ta grdi komunizem jo je še pogršal, odtujil, ostale so samo suhe kosti. V brezumju napadov in hkratnem nestrinjanju tuzemcev, ki ji nočejo stati ob strani, bi jo skoraj strlo. Ostaja samo še lep spomin na odlično plačo, politične igre in neizmerni boj proti režimu, ki ga ni več in ki daje celo kriv, da ženske duše nekoč niso mogle v parlamentarni raj.
Eva iz raja pa še danes, po dolgih dvajsetih letih, čuti vonjave po komunizmu - in uživa le še ob dobri „nebeški“ parlamentarni plači.
Piranski brancin je najboljši
Novinar Primorskih novic Sašo Dravinec je 12. februarja povabil na večerni pogovor v Avditorij Portorož strokovnjakinjo s področja ribogojstva dr. Ireno Fonda. Iz ribogojnice Fonda prihajajo sveži brancini. Beseda je tekla predvsem tudi o tem, kako jih lahko pripravimo, da bodo še boljši.
Razočarana nad zaključki sodnih instanc
Bo Emica Štrumbelj Pahor iz Seče pri Portorožu sploh kdaj dobila vrnjen denar, ki so ji ga leta 2006 v koprski banki ukradli prebrisani tatovi.
Emici Štrumbelj Pahor iz Seče pri Portorožu je neznanec 30. junija 2006 na banki v Kopru iz torbice izmaknil kuverto z njeno in moževo pokojnino 220 tisoč takratnih slovenskih tolarjev in bančno kartico. Sumi, daje to storil eden izmed peterice Romunov, ki so v tem času sicer operirali na obali, sledili žrtvam in jim kradli denar. Brez dokazil kdo ji je ukradel denar pa nima nobene možnosti, da bi ga dobila nazaj.
„Na kazenskem oddelku okrožnega sodišča v Kopru so mi rekli, da nimam dokazov kdo mi je na banki v Kopru ukradel kuverto z denarjem, zato nimam pravice do že zaseženega denarja pri romunskih državljanih, ki so dokazano v tistem času kradli v Kopru in Izoli.
Malce smešna, a za razočarano oškodovanko dovolj žalostna zgodba, seje vlekla kar dobra tri leta. Rezultat: Ujeti romunski državljani, ki so sicer kradli po obali, naj ne bi bili tisti, ki naj bi denar ukradli tudi njej. Da je Štrumbljeva ostala brez kuverte je opazila, ko se je usedla v možev avto in šokirana tatvino tudi takoj prijavila na koprski policijski postaji. Policija je vse lepo zapisala in tudi mesec dni kasneje ujela pet romunskih državljanov, ki so operirali na obali in kradli denar ter podala ovadbo zoper pet Romunov in dva neznana storilca, ki naj bi 30. 6. 2006 na škodo Marinke Borštnar, Ide Brleč in Emice Štrumbelj Pahor storili kaznivo dejanje velike tatvine, ker so oškodovanke v banki opazovali pri dvigu denarja, jim nato sledili ter jim denar tudi ukradli, ovadba v tej smeri pa je bila zavržena.
Romuni so žrtve opazovali
Iz dokazil, ki so bila priložena ovadbi, je mogoče ugotoviti, da so se osumljenci nahajali v banki in se tam sumljivo vedli, niso opravili nobene storitve v banki, so le opazovali, banko
zapuščali in se nato spet vračali. O samem kaznivem dejanju pa v spisu ni nobenega dokaza kot le to, da je bilo kaznivo dejanje oškodovanke Štrumbljeve storjeno.
Čez mesec dni, 31.7. 2006, se je v Izoli zgodil podoben dogodek, kjer pa so bili obdolženi zasačeni oziroma opaženi tudi ob samem kaznivem dejanju.
Ključ pa je v tem, da za obe domnevni kaznivi dejanji, ki sta bili opisani v obtožbi zoper njih, nista dovolj, da bi lahko prav tem štirim Romunom oziroma konkretno določenemu storilcu, dokazali, da so storili tudi kazniva dejanja na škodo Marinke Borštnar, Ide Brleč in Emice Štrumbelj Pahor.
Okrožno državno tožilstvo v Kopru je 3. 8. 2006 pri Okrožnem sodišču v Kopru - Kazenski oddelek, vložilo obtožbo zoper tri romunske državljane zaradi kaznivega dejanja v sostorilstvu in še ovadbo zoper dva romunska državljana zaradi poskusa kaznivega dejanja, prav tako v sostorilstvu. Ugotovljeno je bilo, da sta dva Romuna 31.7. 2006 sledila Lilijani Peroša v trgovini Mercator na Titovem trgu v Kopru in za njenim hrbtom vzela iz torbice, ki je bila odložena v nakupovalnem vozičku, kuverto in hranilno knjižico z vso gotovino, ki jo je oškodovanka dvignila na banki in sicer takratnih 70 tisoč SIT.
Drugi poskus kraje, ki se je zgodil v Izoli, ko sta dva Romuna s hrbtne strani pristopila do oškodovanke Justine Korenika in ju je pri delu zalotila Tea Štrukelj, za zlikovca ni bil uspešen.
Policija	pri
Romunih zasegla različne valute
Policija je romunskim državljanom zasegla različne valute, od jenov, madžarskih forintov, hongkonških
dolarjev, nemških mark in tudi slovenske tolarje. Na začudenje oškodovanke Emice Štrumbelj Pahor pa ta denar naj ne bi izviral iz kraje v koprski banki 30. 6. 2006.
Zgolj navedbe, da so Romuni, podobno kot 31. 7. 2006 v Izoli in Kopru počeli tudi 30. 6. 2006, po mnenju okrožnega državnega tožilca Jožeta Levašiča, niso dovolj. Torej, da bi lahko prav istim štirim romunskim državljanom oziroma konkretno določenemu storilcu dokazali, da so storili tudi kazniva dejanja na škodo Marinke Borštnar, Ide Brelc in Emice Štrumbelj Pahor. Postavlja se preprosto vprašanje, odkod pa je izviral denar, ki ga je pri Romunih zasegla policija?
Vodja kazenskega oddelka na okrožnem sodišču v Kopru Julijan Glavina je 14. 12. 2009 zapisal, da denar v taki višini kot ga je navajala Štrumbljeva (220.000 SIT, kar je dokazano takrat tudi dvignila na banki) ni bil zasežen pri nobenem obdolžencu. Zaseg se je namreč zgodil mesec dni pozneje in ni dvakrat rečeno, da so Romuni nekaj ukradenega denarja tudi že zapravili? Državni tožilec je vložil obtožbo zoper 4 obtožence in sicer le za dve dejanji - na škodo Lilijane Peroša in Justine Korenika, ne pa tudi na škodo ostalih še treh domnevnih oškodovank, med katerimi je tudi Emica Štrumbelj Pahor iz Seče.
„Na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča so mi dejali, da nimam dokazov, da so mi na koprski banki ukradli denar iz torbice", je v našem uredništvu razočarana nad sodno oblastjo dejala Emica Štrumbelj Pahor, ki vendarle upa, da bo nekoč, v morda obnovljenem postopku, vendarle videla ukraden svoj denar v vrednosti 220.000 nekdanjih slovenskih tolarjev. V tolažbo, da ne govori neresnice ji je lahko bančna kartica Banke Koper, ki so jo našli odvrženo v grmovju in ji poslali na dom.
FK
Okrogla miza: „Kaj imajo Pirančani od turizma “
V zvezi z okroglo mizo, 14. 1. 2010, v Piranu na lemo: „ Kaj (še) ima Piran in kaj Pirančani od današnjega turizma? “ želim navesti nekaj konkretnih predlogov o možnosti razvoja novodobnega tematskega turizma v Piranu, večje potrošnje in dviga standarda tudi za prebivalce mesta Piran.
Časi so se spremenili in diskusija o turizmu iz preteklosti v obdobju 70. in 80. let dobrega finančnega prometa, masivnega in YU delavskega turizma (veliko število počitniških domov), kar je bito povedano na sestanku, žal ni bita posebno plodna. Vemo, da se je krog uspešnih ponudnikov v Piranu od takrat stalno zmanjševal, turistična ponudba mesta se je zoževala, manj je nastanitvenih zmogljivosti in gospodarstvo je stagniralo. Pomanjkljivost,,papirnatih "projektov na temo turizem v zadnjih letih je bila predvsem odsotnost operativnih programov in faze implementacije pri sami organiziranosti. Na turističnih tujih trgih se zato ti programi niso NIKOLI pojavili in ni prišlo do uresničitve sicer nekaterih dobrih idej.
Prisotni so se veliko spraševali, ugibali in izražali svoje kritične misli ter iskali nekoga tretjega, ki naj bi ukrepal.
PIRANSKI voz lahko potegne naprej le podjetništvo in mobilizacija kreativnega dela tamkajšnjih ljudi. Povezati se je treba v mrežo dejanskih ponudnikov, kot spečih ljubiteljskih „hobi“ zanesenjakov, da bi lahko skupno sestavili integrirani turistični proizvod mesta. (Na primer: Hotel Tartini, Hotel Piran, gastronomija - gostinski lokali, Obalne galerije, društva, manjše galerije, muzej, akvarij, tematsko sobodajalci, butiki s spominki, rokodelci, ulični teater, cerkev...)
Ali lahko v mestu Piran ustvarjamo velike zgodbe? Ponudili bi lahko posebna doživetja, teme pa bi črpali iz znane piranske zgodovine: Pyros -Grki v Piranu, Benečanka - Benečani v Piranu, K&K monarhija, Tito in nostalgija YU turizma, posebna kulinarika in podobno, obrambni zidovi in podobno.
Na emitivnih turističnih tržiščih EU je veliko zanimanje za tovrstnimi tematskimi potovanji. Seveda pa bi morala, vsaj na začetku, biti zagotovljena finančna in logistična podpora lokalne skupnosti, lokalne turistične organizacije in države. Poznamo specializirane agencije in prodajne oddelke hotelov (npr. Sava hoteli), ki so lahko nosilci Kulture -Etno - Eco - sonaravnega turizma. Potrebna je odstranitev avtomobilske pločevine iz zgodovinskega mesta, tipizacija starinskih napisov na pročeljih in lokalih, uporaba več naravnih materialov v apartmajih, uvedba atrakcije - Parenzana vlakca ali tramvaja med Piranom in Fornačami. Bilo je že kar nekaj primerov prireditev, s katerimi se da prijetno presenetiti goste. Npr. Microsoft seminar -lokacija gala večerje pri cerkvici na Bernardinu. Tudi Tartinijev trg s čudovito srednjeveško arhitekturo je primeren za dogodke „zaprtega tipa" za kongresne in druge obiskovalce. Tu je še znamenito Tartinijevo gledališče, edini pomorski muzej v Sloveniji in še bi lahko naštevali.
Ponudili bi lahko tudi tematska
potovanja: po sledi zgodovinskih mest v Sloveniji, kar je sicer že organizirano za skandinavsko skupino turistov (Oase Tour Service). Vsekakor je pomembna pravočasna izdelava cenovno ovrednotenih turističnih produktov in njihov plasma na zanimiva tuja tržišča. Predvsem pa, da je to kot ponudba v katalogih tujih specializiranih agencij in tour-operaterjev.
Seveda pa ne smemo vsega stlačiti v en koš. Portorož, na primer, ima drugačne ciljne skupine potrošnikov kot mesto Piran. S tem pa tudi drugačno zvrst turizma. VPortorožuso bila velika vlaganja v hotele. Nastale so relativno velike hotelske zgradbe (verige), vprašljivo pa je sodelovanje. Portoroški turizem na žalost tudi ni dovolj operativno povezan z drugimi turističnimi segmenti v občini Piran, kar bi bila tudi ena izmed nalog Turističnega združenja, ki kot je bilo povedano, pozablja na male turistične ponudnike.
Neizkoriščen turistični potencial občine Piran sta tudi Seča in Soline. Pojavilo se je kar nekaj ponudnikov z dobrimi programi na temo sonaravnega turizma. Tudi tu je potrebna podpora in logistika Občine Piran oziroma Lokalne turistične organizacije - Turističnega združenja.
Vsem zagnanim turističnim delavcem želim več sreče, več optimizma in kreativnosti v letu 2010.
Janez Sterle, Seča.
Praznik kulture v občini Piran in Koper
Župan Občine Piran Tomaž Gantarje na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku v občini Piran, 5. februarja 2010, v portoroškem Avditoriju podelil Tartinijevo priznanje mladi Pirančanki, odlični baletni plesalki, Tijuani Križman Hudernik za izjemne stvaritve s področja kulture.
Praznični večerje popestrilo deset skupin nastopajočih in uprizorilo 9. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo. Slavnostni govornik je bil Ciril Zlobec.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Tomaž Gantar
o kulturi in kulturnem ministrstvu
Župan Občine Piran Tomaž Gantarje na proslavi kulturnega praznika v občini Piran, ki je bila 5. februarja v portoroškem Avditoriju, ošvrknil Ministrstvo za kulturo RS, ki je zavrnilo sofinanciranje projekta prenove zgradbe Obalnih galerij v Piranu.
V vzdušju kulturnega praznika radi opevamo junake, ki so se za naš narod skozi stoletja borili z besedo in pesmijo.
Bolj kot kdajkoli kultura danes težko tekmuje z neskončnimi interesi kapitala. Kultura naroda ni kultura elite, ki bi lahko oblikovala svoja pravila in določala svoje abstraktne cilje. Živi pač svoje življenje v skupnosti, med nami in v naših odnosih. Mijo ustvarjamo, sprejemamo, negujemo in jo tudi zavračamo - kadar nam je tuja in nas razdvaja. Morda je prav zato širša skupnost tista, ki lahko in je tudi dolžna ustvarjati razmere za kakovostne kulturne dosežke.
Pri nas, v Piranu, se tega zavedamo.
Občina Piran gotovo ostaja med tistimi, ki za kulturno življenje svojih občank in občanov namenja kar veliko sredstev. Pomanjkanju denarja in kriznim časom navkljub še naprej vlagamo v kulturno infrastrukturo. Žavedamo se, da je ta le eden izmed pogojev, ki jih moramo zagotoviti, da bi lahko tudi na področju kulture sledili globalnemu napredku in sodobnim trendom - z namenom, da ohranimo in povečamo interes zanjo predvsem med mladimi. Obenem pa si želimo tudi več dinamičnih in izzivalnih umetnikov in še boljših projektov, ki bi jih lahko podprli s še več sredstvi, kot smo to zmogli doslej.
A žal veliko načrtov ne moremo uresničiti, saj predstavlja skrb za našo bogato zgodovinsko dediščino veliko finančno breme. Čeprav hranimo zaklade nacionalnega in svetovnega pomena, je pomoč, ki nam jo namenja država, nezadostna.
Še več, dejstva in odločitve Ministrstva za kulturo pričajo o nesposobnosti in politikantstvu odgovornih. Težko je drugače razumeti, da ob vsesplošnem pomanjkanju denarja za kulturo, le tega z javnim razpisom ne uspejo razdeliti niti za projekte, ki bi nedvomno pomenili pomemben korak na področju kulture. Med takšne gotovo sodi prenova naše galerije v Piranu. V njej razstavljajo številni umetniki nacionalnega pomena in svetovnega slovesa. V njej se odvijajo razstave ob mednarodnih srečanjih arhitektov, na velikem piranskem Ex-temporu sodeluje tudi več sto umetnikov iz celega sveta. Vloge naše galerije preprosto ni mogoče prezreti.
Zato zavrnitev projekta, za katerega smo med drugim pridobili vsa potrebna soglasja in tudi gradbeno dovoljenje, z razlogom da na pisemski ovojnici ni žiga pošiljatelja, nikakor ne more biti v ponos pristojnemu ministrstvu. Je pa odraz njegovega odnosa do področja, ki naj bi ga urejalo!
Tudi izogibanje odgovornosti za razvoj in delo edinega pomorskega muzeja v Sloveniji - ponosni smo, da smo pomorska država, priča o miselnosti in delu resornega ministrstva. Takšen odnos v resnici razjeda temeljno kulturno izročilo slovenskega naroda! Seveda pa takšni nepotrebni zapleti ne morejo ugasiti iskre ustvarjalnega duha, je med drugim v Avditoriju povedal župan Tomaž Gantar.
Ponosna družina Križman - Hudernik. Nagrajenka Tijuana (druga z lebve).
Ciril Zlobec
Premajhen narod smo, da bi se igrali s svojo usodo!
Na osrednji prireditvi kulturnega praznika v občini Piran, 5. februarja 2010, v portoroškem Avditoriju je številne prisotne najprej pozdravil župan Tomaž Gantar, nato pa je napovedovalka Lara Pirc povabila na oder slavnostnega govornika Cirila Zlobca, ki je presenetil s svojim mi briljantno izraženimi mislimi in oceno trenutnega stanja v Sloveniji. Dejal je, da smo v Sloveniji v zadnjem času priča nenehnim prepirom in poudaril, da smo premajhen narod, da bi se lahko igrali s svojo usodo.
„Ko smo se med vojno borili za osvoboditev smo to videli pred seboj kot cilj, ki bo sam po sebi rešil vse probleme naše nacionalne in individualne eksistence. Pa se ni zgodilo, ker se ni moglo zgoditi. Ko smo dosegli leta 1991 osamosvojitev sem bil člana glavnega štaba kot član predsedstva, pri partizanih pa „mali komisarček". Torej na vrhu, kjer seje vodila politika. Takrat smo bili vsi prepričani, da ustvarjamo svojo nacionalno slovensko državo. Ne samo državo Slovencev, ampak vseh, ki živijo na tem prostoru, tudi manjšini, tako na Obali kot v Prekmurju.
Brez identitete ne more normalno živeti noben narod
Toda razvoj sodobne civilizacije gre hitro naprej. Komaj smo stopili v Evropo, smo že vse svoje energije usmerili v to, da bi bili sprejeti v EU. In bili smo sprejeti, plačali za to visoko šolnino in smo morali stopiti tudi v Nato, ki se nam prav nič ne prilega. Nam je v muko. Ne vemo kam z njim in Nato najbrž tudi ne ve kam z nami (aplavz).
Ko smo stopili v Evropsko skupnost smo pozabili nase, kot da bo z vstopom v EU vse urejeno. Nismo izoblikovali v sebi nove identitete slovenstva! Nismo se potrudili, da bomo bolj enakopravno odločali o vsem. Sedaj plačujemo kazni, ker nismo dovolj pridni. Mali narodi se pač morajo vedno boriti za svoje pravice.
Brez identitete ne more normalno živeti noben narod. Moramo preoblikovati zavest o lastni identiteti in povem, da sta se najbolj jasno identificirali z EU Nemčija in Francija.*1
Ciril Zlobec je v svojem govoru povzel tudi nekaj misli župana Tomaža Gantarja, zlasti glede trenutnih težav, ki jim ima občina, ker ji (zaradi banalnih razlogov) ni uspelo pridobiti sredstev kulturnega ministrstva za obnovo stavbe Obalnih galerij Piran. Omenil je tudi kulturne meje, ki so lahko nevarnejše od državnih.
V Kopru bodo podelili dve zlati plaketi, tri srebrne in osemnajst bronastih.
Letošnji slovenski kulturni praznik bodo v Mestni občini Koper proslavili 15. februarja ob 19. uri v tamkajšnjem gledališču. Posvečen je slovenskemu pisatelju, dramatiku in esejistu Ivanu Cankarju s predstavo V areni življenja sem stal, v režiji Edite Frančeškin.
Zlato plaketo prejmeta: Danijela Škergat Toškan - na šoli v Gračišču in v KS že od leta 1992 žanje uspehe, saj v KS ne mine prireditev brez nje - dolgoletna pevka Obala Koper prenaša izkušnje na šolski, mladinski in otroški pevski zbor. Poznamo jo tudi na gledališkem področju - za avtorska gledališka dela dobivala najvišja priznanja in plakete. Aktivna je bila tudi v akcijah Turizmu pomaga lastna glava in so v OŠ Gračišče za nalogo Dobro jutro Abitanti prejeli zlata državno plaketo in Vlasta Jerman - upokojena učiteljica in ravnateljica OŠ Škofije. - posvečala izjemno pozornost kulturni vzgoji učencev in kulturi okolja, po upokojitvi seje aktivno vključila v oživljeno delovanju KD Istrski grmič, katerega predsednica je. Odlikujejo občutljivost ta materni jezik, za ohranjanje narečnega jezika in širšega istrskega izročila.
Predstavila svojo domovino Indijo
Sasikala Perumal, ki že nekaj časa živi v Izoli, je ob indijskem Dnevu republike (26. januar), v čitalnici Mestne knjižnice Izola (28. januarja) predstavila svojo domovino Indijo, navade indijskih ljudi, svojo družino, kulinariko in druge posebnosti te velike države, o kateri morda ne vemo veliko. Za prevod iz angleščine je poskrbela Barbara Bračanov.
*■*
China
| hi
Fh^/Wr
New Delhi -.n™
India ApaVjfrh«
'-Bibliji
"5L.
Surat ‘Nagpur’
Deccan Plateau
Rolkata" (CalcunahT
inuija je zo. januarja ivdu postala zvezna repumiKa. Državna ureditev: Parlamentarna zvezna republika z dvodomnim parlamentom, članica britanskega Commonvvealtha. Brez Kašmira, Džamu in protektorata Sikkim meri 3,28 milijona kvadratnih kilometrov in ima danes skoraj milijardo prebivalcev. Na severu Indije se razprostira gorski svet Himalaje, v osredju so velika nižavja ob rekah Brahmaputri in Gangesu, na jugu pa je rahlo valovit svet.
Več kot 80 %
prebivalcev	___________________
je Hindujcev,
14% muslimanov, sledijo budisti, kristjani in drugi. Sasikala Perumal je večino časa svojega potopisnega predavanja posvetila indijskim običajem in predstavila svojo družino, ki živi na skrajnem jugu Indije. Sasikala je poročena, ima dva otroka in že nekaj let živi v Izoli. Indijo lahko kljub dolgi zgodovini štejemo za državo v razvoju. Več kot 40% prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, donosi pa so nizki. Pridelujejo riž, žitarice, arašide, bombaž, sladkorni trs, juto, kavo, tobak in značilni indijski čaj. Po številu goveda je prva na svetu, za običajnega Evropejca pa je skoraj nerazumljivo kako se tam prosto sprehajajo krave, ki so za Indijce sveta žival. Prevladuje monsunsko podnebje. V mesti živi le približno 27% prebivalstva. Indijci živijo svoje skromno in mimo življenje.
Tudi v Indiji so imeli v novejši zgodovini glavno besedo Britanci, ki so leta 1947 iz tedanje britanske Indije podcelino razdelili v državo Indijo in Pakistan. Tako še danes ni rešeno vprašanje Kašmira.
Poglavitna indijska religija je hinduizem. Indijski bogovi so Agni (bog ognja), Brahma Ganeša (bog učenosti - s slonjo glavo), Indra (bog nevihte in vojne), Jama (bog smrti), Kali - Durga ( bog ljubezni), Krišna -Lakšima (boginja sreče), Mara (bog zla) Pradžapati (bog stvarnik), Varuna (bog nebes) in drugi bogovi.
FOTO: Primorski utrip.
10
Februar 2010
■M,
■ SFF
primorski utp

BLED-APARTMA
Apartmaji Toni 041 710 970
www.toni.si
36
EUR
Zupan Tomislav Klokočovnik sprejel Jereba
Izolski župan	dr.	Tomislav
Klokočovnik je	2.	februarja
popoldne v prostorih občinske stavbe na Sončnem nabrežju v Izoli sprejel najboljšega slovenskega rally voznika Andreja Jereba in mu v znak zahvale za osvojeno deseto mesto na prestižnem tekmovanju v Monte Carlo, na katerem se je pomerilo 59 voznikov, čestital ter mu izročil grafiko. Njegov sovoznik je bil Miran Kacin,. Dirkalna steza z vsemi etapami je bila v celoti dolga 1.670 kilometrov. Deseto mesto je velik uspeh Jereba, ki s svojimi športnimi dosežki veliko prispeva tudi k prepoznavnosti Slovenije v tujini.
Novinar Radia Capris je na sprejemu Jereba dal idejo o odprtju posebnega poligona za učenje voznikov, morda na trasi sedanje ceste do Šareda, saj bodo v doglednem času zgradili novo.
Andrej Jernej ni le vrhunski rally voznik, je tudi dober tržnik, ukvarja se z osveščanjem ljudi o nevarnostih v cestnem prometu in z dvigom prometne kulture, še posebej med mladimi, so povedali na sprejemu.
Župan dr. Klokočovnik izroča Jerebu priložnostno darilo.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Tek »Priključimo Joškota 2010«
Izola
Program Galerije Salsaverde 2010
Galerija Salsaverde se nahaja v starem mestnem jedru Izole, Gramscijeva 4. Prostorje leta 2002 začel delovati najprej kot atelje, od leta 2007 pa deluje kot galerija. Da bi delovanje galerije še razširili je bilo v letu 2009 ustanovljeno Kulturno umetniško društvo Salsaverde, ki združuje tako umetnike kot tudi podpornike umetnosti in kulture iz Izole, občin cele obalne regije in tudi ostalih delov Slovenije. Potrebe in želje so prerasle v načrtovanje novih izzivov, kar se odraža v galeriji kot nov način predstavljanja umetnikov širšim množicam. Namen dejavnosti v galeriji je bogatitev kulturnega dogajanja na Slovenski obali z razstavljanjem in promocijo mladih, kakor tudi že lokalno in mednarodno uveljavljenih umetnikov. Za celostno podobo, upravljanje in trženje Galerije Salsaverde skrbi Edi Miandrušič. V galeriji pripravljajo za leto 2010 bogat program razstav.
Športno, kulturno, izobraževalno društvo Jaz sem najboljši je pod strokovnim vodstvom Mojmirja Kovača na sončno nedeljo, 7. februarja, organiziralo tek z naslovom Priključimo Joškota 2010. Šlo je za tek, navkljub morda politično provokativnem naslovu, brez političnih predznakov, na 8 in 12 kilometrov - od Sečoveljskih solin po Parencani in nazaj. Teka se je udeležilo 43 tekačev, od tega 14 žensk in 29 moških. Prvi je prispel na cilj Boris Peček, ki je razdaljo osmih kilometrov premagal v pičlih 29 minutah in 37 sekundah. Vsekakor je omenjeni tek dobra predpriprava za tek Povežimo soline, ki bo 14. marca.
AKV
Slobodan Simič Sime je izdal knjižico o restavriranju historičnih plovil
se avtor vpraša kaj je to historično plovilo, opisuje temeljitosti in postopke restavriranja ter stanje ladjarske dediščine v Sloveniji. Na koncu knjižice je tudi zanimiv slovar izrazov. Avtor, ki že vrsto let raziskuje, popisuje in zbira historična plovila, ugotavlja, da je od Gradeža do Reke samo še 50 historičnih plovil. Pri nas je še edini delujoči škver (obrtniška delavnica za izdelovanje lesenih plovil do približno 25 metrov) le v Seči. Ime historično plovilo pripade plovilu po tridesetih letih življenjske dobe. Cena restavriranja desetmetrske lesenjače v povprečnem stanju znaša med 40 in 50 tisoč evri, njena končna vrednost pa med 100 in 150 tisoč evri. Knjižica je izšla v nakladi 230 izvodov. Na voljo je v knjižnicah in knjigarnah za
Mag. Tadej Brate (levo) in Slobodan Simič Sime.
Na predstavitvi nove knjige Restavriranje	historičnih
plovil zbiratelja in publicista Slobodana Simiča - Simeta, 28. januarja, v prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS Univerze na Primorskem v Piranu, je mag. Tadej Brate, strokovnjak za varstvo tehnične dediščine pri Upravi RS za kulturno dediščino, pozdravil delo avtorja, kajti v Sloveniji, čeprav se izrekamo za pomorsko državo, nimamo dovolj literature glede ladjarske dediščine.
V knjižici, ki je izšla na 62. straneh,
ceno 18 evrov.
AKV
Na fotografiji: A. Kovačič
Rojen 1956 v Ljubljani. Diplomiral na Akademiji za lik. umetnost v Lj.,
1988 končal specialko za kiparstvo. Ustanovni član Gledališča Ane Monro, skupine R IRW1N S in skupine Zlati kastrioti. Ukvarja se s performansom, skulpturo, instalacijami, videom, glasbo, filmom, teatrom. Leta 1987prejel nagrado Zlata ptica in leta 1994 Zupančičevo nagrado mesta Ljubljane. Mednarodno združenje ICAN, s sedežem v Amsterdamu, je razglasilo razstavo Civilizacijaplastosov za Delo meseca (02.2003).
Galerija Salsaverde s svojimi razstavami povezuje klasično likovno umetnost z novimi umetniškimi mediji in inštalacijami. Združuje in predstavlja dela tako domačih kot tujih avtorjev, vzpodbuja ustvarjalnost in odličnost izbranih mladih, še neuveljavljenih umetnikov in ponosno predstavlja doma in v tujini že znane in cenjene avtorje starejše generacije. V letu 2007 in 2008 je bilo organiziranih 11 odmevnih in dobro obiskanih razstav.
Kulturno umetniško društvo Salsaverde je v letu 2009 pripravilo nov program Umetnost umetnikom in množicam, kije nadaljevanje večletnega uspešnega dela galerije in ateljeja Salsaverde. Nosilec programaje mlad Izolan, diplomirani slikar in risar ter grafični oblikovalec Edi Miandrušič.
Cilj programa je tudi približati umetnost širšim množicam - tako laičnim članom društva, kot tudi vsem Izolanom, obiskovalcem Izole in ostalim, kijih umetnost navdušuje. Hkrati se cilji programa ujemajo s cilji občine Izola, to pa je obuditev starega mestnega jedra.
Poslanstvo galerije Salsaverde in Kulturno umetniškega društva Salsaverde je v tem, da skozi program "Umetnost umetnikom in množicam” promovira mlade perspektivne umetnike, predstavlja v naši regiji že mednarodno in lokalno uveljavljene umetnike, da širi kulturo med množice ter da bogati izolski utrip.
Predvidene razstave v letu 2010
V	letu 2010 so načrtovane štiri samostojne razstave. Predstavili se bodo 3 mlajši izredno nadarjeni avtorji mlajše generacije in avtor z že močno uveljavljenim statusom na umetniškem področju.
Simon Kocjančič: Osrednja tema njegovih slik je človeška figura, medčloveški odnosi in človekova povezanost z naravo. S slikami skuša predstaviti pogled na dogajanje okoli nas, preko sanjskega sveta, v katerem ustvarja in prenaša svoje občutke in vizije v realnost.
Boris Dimkaroski: Mlad avtor je oljno tehniko z lazurnim nanašanjem barv razvil do zavidljive dovršenosti in pri tem z ostrimi geometrijskimi liki pričaral nežnost in toplino.
Jur Samec: Ukvarja se s slikarstvom v tehniki kolaža in akrila. Predvsem ga zanima razmerje med “globino” in “plitvino” površine, ki narekuje izražanje v dveh dimenzijah. Izražati želi svoje emocije in senzacije, na drugi strani likovnega medija pa vzpodbujati gledalčeve.
Silvester Plotajs - Sicoe: Silvester Plotajs Sicoe, rojen leta 1965 v Ljubljani, je diplomiral leta 1988 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Emeriku Bernardu. Obiskoval je post-diplomski študij slikarstva in grafike na ALU v Ljubljani. Leta 1990 seje študijsko izpopolnjeval na Nizozemskem. Razstavljal v vseh večjih galerijah po Sloveniji (Moderna galerija, Equma, Galerija Isis, Rotovž, Galerija Škuc, Mestna galerija Nova Gorica,...). Že ob svojem vstopu v slovenski prostorje opozoril nase z barvno intenzivno figuraliko ter motiviko, kije zajemala svojo snov predvsem v svetu filma, glasbe in športa.
V	zadnjih letih je Plotajs opustil barvno prenasičenost in preplet potez ter umiril svoje slikarstvo v prid njegovi pripovednosti.
17. aprila akcija Očistimo Slovenijo
K vsesplošni akciji Očistimo Slovenijo se letos pridružujejo tudipomebne inštitucije, ki so sicer tudi dolžne skrbeti za čisto okolje; od republiških do evropskih. Varstvo okolja postaja vse pomebnejša naloga vseh nas in večkrat se čudimo zakaj v kakšnih zapuščenih jamah, jarkih in gozdovih leži toliko odvrženih stvari, ki narvnost bodejo v oči. Žal ljudje odmetavajo nerabljene predmete na neprava mesta tudi zato, ker jih odgovorne komunale premalokrat same organizirano odvažajo.
V lucijski knjižnici so predstavili novo knjigo
Kurja Šola Mačja šola
Avtorica Darja Boben Bardutzky in voditeljica večera Darja Matičetova FOTO: FK-Primorski utrip.
Zgodbo o dobri in slabi šoli je avtorica Darja Boben Bardutzky, z njo se je pogovarjala Darja Matičetova, predstavila kot dva različna svetova; svet kurje šole, ki gaje sestavila iz bolj ali manj resničnih dogodkov iz aktualnega šolskega življenja in pogosto ni ugoden za učence in njihove starše ter tudi za učitelje in svet mačje šole, ki je prepleten tudi z bolj ali manj resničnimi dogodki, avtoričinimi idejami in predlogi, kako naj bi šola izgledala, v kateri bi se vsi trije (starši, učitelji in učenci) dobro počutili, predvsem pa ohranja otrokovo vedoželjnost in gradi na dobrih odnosih.
Avtorica je po poklicu psihiatrinja, psihoterapevtka, poleg tega pa tudi učiteljica v Glasserjevi realitetni terapiji, psihiatrični bolnišnici na Vojniku. To je njena prva knjiga. Izdala jo je v samozaložbi v nakladi 200 izvodov na 129 straneh. Jezikovni pregled je opravila Mateja Kržišnik. Knjigo je bilo mogoče kupiti že na predstavitvi, 27. januarja zvečer v Knjižnici v Luciji za ceno 10 evrov, bo pa na voljo za bralce v knjižnici, v prodaji pa bo v Mladinski knjigi v Luciji. Zgodba v knjigi je obarvana humorno, mestoma preide v ironijo, predvsem pri opisih dogajanj v kurji šoli. Glavni igralci so izmišljeni, poudarjen je jasen slog in knjiga je polna paradoksov. Krava sprašuje kakšna avtoriteta pa je to, če učenci na cesti, potem, ko so končali šolo, ne pozdravijo več svojega učitelja? Slabi zgledi, kdo pa bi bil rad podoben mali kuri, ki veliko govori o pomembnosti izobrazbe... V šoli se zdi, da seje ustavil čas. To je klasičen in neumen izgovor.
Reševanje sporov v mačji šoli: učitelj ne bo pričel s poukom dokler se ne bodo v razredu vsi dobro počutili. Učenci v tej šoli vedo, da bodo imeli priložnost izraziti svoja mnenja in občutja. Maksima ravnateljice v dobri šoli so odnosi - ustvarjalnost - znanje. V tej - mačji šoli, na primer, ravnateljica verjame, da ni potrebno nikakršnih sistemskih sprememb in pravilnikov zato, da se ustvarijo dobri odnosi, da učenci ne sovražijo šole, da ostanejo vedoželjni in da so vsi uspešni.
Je torej zgodba o dobri šoli le avtoričina fikcija?
Člani društva KONS prvič razstavljajo v Sloveniji
V soboto, 6. februarja 2010, so v piranski galeriji Hermana Pečariča odprli razstavo likovnih del 14 članov Kulturnega društva za umetnost KONS, ki si jo je mogoče ogledati do 28. marca.
Na fotografiji Primorskega utripa: Člani zamejskega Kulturnega društva za umetnost KONS na odprtju razstave svojih likovnih de! v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu.
Društvo KONS je bilo ustanovljeno leta 2005 in neprekinjeno ustvarja zlasti v tržaškem in goriškem prostoru. Obalne galerije Piran so povabile 14 članov tega društva, ki tako prvič v Sloveniji - v galeriji Hermana Pečariča v Piranu, razstavljajo svoja likovna dela s pomenljivim naslovom razstave RDEČA NIT. Društvo sicer redno razstavlja v Galeriji Narodnega doma v Trstu
Člane društva, likovne umetnike, sta pozdravila ravnatelj Obalnih galerij Anton Biloslav in kustosinja Nives Marvin, ki je predstavila umetnike in njihova dela. Dejala je, da v Obalnih galerijah Piran tekoče spremljajo delo likovnih ustvarjalcev Kulturnega društva za umetnost KONS v Italiji. Nekateri njegovi člani se redno udeležujejo Ex-tempora Piran,
povabljeni posamezniki pa sodelujejo v likovnih projektih Obalnih galerij. Simbolična skupinska razstava, poimenovana Rdeča nit, predstavlja raznoliko in večplastno likovno produkcijo specifičnega slovenskega zamejskega prostora. Natečaj, ki gaje na to temo razpisalo Kulturno društvo KONS, je navdihnil slikarje, kiparja, fotografinjo, ustvarjalce s področja računalniške umetnosti, novih medijev in prostorskih postavitev.
S svojimi likovnimi deli so se predstavili:
Janina Cotič, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Rado Jagodic, Zvonimir Kalc, Klavdija Marušič, Jasna Merku’, Živa Pahor, Deziderij Švara, Štefan Turk, Franko Veechiet, Andreja Verdelago, Helena Volpi, Ivan Žerjal.
Predsednik društva KONS in član Italijanskega združenja za grafično oblikovanje (AIAP) je Rado Jagodic. Živi in dela v Briščikih pri Trstu.
Slika Dotik/Ill tocco 2009 -
nabrežinski kamen in siga z rdečim lepilom avtorja Pavla Hrovatina.

NAROČILNICA .
primorski u¥p
IME IN PRIIMEK:__________________________
TOČEN naslov:____________________________
POŠTNA številka:_________________________
LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR
datum:____________ podpis:_________________
Izpolnjeno naročilnico pošuite na:	0
Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož Č/Či^©CČ/])(Q7
Petek, 19. februar ob 19. uri
Srečanja POD PIRANSKIM
ANGELOM
Dvorana sv. Peregrina
Predavanje »Konkretni primeri vzgoje
otrok« zakonca Breda in Aleš Strajnar
Nedelja, 21. februar od 7. do 13. ure Koprska tržnica Bolšji sejem
Prodaja rabljenega blaga in antikvariat
Petek, 26. februar ob 18. uri
Kulturni dom Izola
Ko brez miru okrog divjam...
Primorske pesnice bodo brale svojo
poezijo
Vstopnine ni.
Sobota, 27. februar ob 20. uri
Kulturni dom Izola
XX. Koncert prijateljstva
Org. Skupnosti Italijanov P.B. degli
Ughi
Nastop pevskih zborov.
Vstopnine ni.
Ponedeljek, 8. marec ob 19.30 uri
Avditorij Portorož
Dobrodelni koncert Lions kluba Koper: EROIKA s Simfoničnim orkestrom Dirigent Patri k Greblo. Gostja Tinkara Kovač.
Vstopnina:35 €.
V Rezidenci Park Lucija
Prijeten večerni pogovor z Natalijo Planinc
Natalija Planinc in njen sogovornik Slavko Ivančič sta z zanimivim večernim pogovorom prijetno razvedrila številno že kar dobro znano publiko, ki se ruda vrača na t.i. talk shows v Rezidenci park Lucija.
FOTO: AKV- Primorski utrip.
Na pogovor Slavka Ivančiča z zanimivimi gosti večera v Kavarni Rezidence park Lucija, ki ga vedno popestri pevska skupina Klapa Solinar, so 21. januarja povabili tudi Natalijo Planinc, predsednico društva ANBOT Piran in eno najbolj aktivnih Pirančank na področju oživljanja mesta Piran.
Gostje so tokrat lahko brezplačno pokusili vina iz kleti Bordon - Marjana, Sergia in Laure iz Montinjana. Natalija Planinc je z vedrim in zanimivim prikazovanjem svojega dela in dela društva, ter z veselimi vložki iz svojih dogodivščin izvabila veliko smeha in dober volje pri gledalcih ter tako prekosila vse govornike doslej. 11. februarja zvečer je bil pogovor z Nevijom Pucerjem iz Vinakoper.
12
primorski uMp
Februar 2010
Med prvimi v Sloveniji
Povezovanju UP in STŠ Koper pri izvajanju raziskovalne, študijske in obštudijskih dejavnosti
Srednja tehniška šola Koper in Univerza na Primorskem sta 9. februarja na sedežu UP v Kopru podpisali Sporazum o sodelovanju pri izvajanju raziskovalne, študijske in obštudijskih dejavnosti.
Dr. Rado Bohinc: »To je priložnost, da se bo lahko več generacij hkrati usposabljalo od srednje šole do univerzitetne ravni na področju tehničnih ved oziroma poklicev, kar j e nedvomno za obalno področje s Cimosom, Hidrio s Tomosom, Lamo in drugimi industrijskimi korporacijami velikega pomena.«
Po podpisu so navzoči gostje obiskali tudi lokacijo in si ogledali nastajajočo novo šolo, ki se razprostira na 8.000 m2 ob trgovskem središču hipermarketa v Olmu. Projekt bo zaključen konec avgusta, ko bo izvajalec gradnje SCT predal ključe resornemu ministrstvu. Vrednost celotne investicije naj bi znašala predvidoma 15,5 milijona evrov, sredstvabo zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport iz državnega proračuna.
Ravnatelj STŠ Iztok Drožina: »Za STŠ je to velik izziv. Je primer vertikalnega sodelovanja, ki bo dijakom ponudilo možnost neposrednega nadaljevanja študija v domačem okolju.«
Minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič, pa je svoj nagovor zaključil z besedami, da je ta pravilna usmeritev pri izvajanju raziskovalne, študijske in obštudijskih dejavnosti eden izmed prvih slovenskih primerov povezovanja srednje šole z univerzo.
Kako do 35.977 €* privarčevanih sredstev za dodatno pokojnino?
Sodelovanje med Srednjo tehniško šolo in Univerzo na Primorskem je s tem dobilo tudi pravnoformalno obliko. Slovesnega podpisa sporazuma o sodelovanju med ravnateljem STŠ, Iztokom Drožino, in rektorjem UP dr. Radom Bohincem so se udeležili tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, župan Mestne občine Koper Boris Popovič, predstavniki NLB Leasinga in izvajalca gradnje SCT ter drugih institucij, ki sodelujejo pri projektu nove Srednje tehniške šole Koper.
Dejavnosti Srednje tehniške šole Koper (STŠ) se bodo od 1. septembra 2010 izvajale v novi stavbi na lokaciji nekdanje tovarne Tomos. V novi šoli bo nekaj svojih študijskih programov izvajala tudi UP, in sicer: v prihajajočem študijskem letu 2010/2011 študijski program Aplikativne kineziologije 1. in 2. stopnje, v študijskem letu 2011/2012 pa program Mehatronika 2. stopnje. V novih prostorih se bodo izvajale tudi vsebine univerzitetnega športa in drugih obštudijskih dejavnosti. Instituciji bosta nadalje sodelovali pri raziskovanju na področju naravoslovnih in tehniških ved, prav tako bosta skupaj spodbujali k študiju na področju tehniških ved, organizirali pa bosta tudi seminarje, delavnice in druge oblike sestankov s temami, zanimivimi za obe podpisnici.
ZARES začenja cikel zanimivih večerov
Mestni odbor stranke ZARES začenja v torek, 16. 2. 2010, večerne pogovore pod skupnim imenom ODPIRANJA.
Tematika: Pomembna družbena, gospodarska in politična vprašan ja Sedanjega časa, sta sporočila Franco Juri in Barbara Verdnik.
Dve odlični izbiri:
NLB Vita Zanesljiva ali NLB Naložba Vita Mega Posebne ugodnosti samo od 1. 2. do 12. 3. 2010.

Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB poslovalnici Lucija, Obala 114, 6320 Portorož, ali nas pokličite po telefonu na 05 617 5100.
NLB O Vita
Življenjska zavarovalnica
www.nlbvita.si
1
* Izračun je informativne narave in temelji na konkretnem primeru: Ženska, stara 45 let razpolaga s 3.000 € prostih sredstev. Vložila jih bo v življenjsko zavarovanje NLB Vita Zanesljiva z minimalnim zavarovalnim kritjem. Vsako leto bo na polico dodatno vplačala še 1.000 £ Po 20-ih letih bo lahko razpolagala s 35.977 €, ki jih bo lahko koristila v obliki rente ali enkratnega izplačila. Pri izračunu je upoštevan zajamčen donos 2,75% + predvideni letni presežek zavarovalnice 1,75%. Vaša privarčevana sredstva so lahko višja ali nižja, odvisno od parametrov zavarovanja (starost, višina premije, doba varčevanja ...).
NLB Naložba Vita Mega in NLB Vita Zanesljiva nista depozit in nista vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Mega je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema sklenitelj zavarovanja. Za življenjsko zavarovanje z zajamčenim donosom NLB Vita Zanesljiva, NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, jamči za izplačilo privarčevanih sredstev in zajamčenega donosa. V primeru nastanka zavarovalnega primera pa jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote
Tabla, ki zavaja
V Parecagu ob cesti že nekaj let stoji tabla z napisom gostilna, ki dobesedno zavaja, saj tam gostilne preprosto ni.
delfin
Hotel ZDUS d. o. o., Izola Tomažičeva ulica 10 6310 Izola
(Diamantna poroda
(Bruna in Radosav - (Radie iz IzoCe sta se vzefa pred natanko 60 Četi
Bruna in Rade Novkovič slavita te dni v okviru svojih najbližjih 60 let skupnega življenja. Poročila sta se 17. januarja 1950 v občinski palači Piran, poročni obred pa je bil v italijanskem jeziku. Takrat je bila tukaj še cona B STO. Bruno je prišel na poroko kar v uniformi garnizije JLA. Soproga Bruna, z dekliškim imenom Svečič, je najprej delala v komandi garnizona JLA, nato nekaj časa v Kmetijski zadrugi, mnogi pa jo poznajo tudi iz portoroške Lipe, Radosav-Rade pa je več čas delal v Drogi Portorož. Pred nedavnim sta se iz Lucije preselila v Izolo. V skupnem zakonu se jima je rodil sin Goran, v veliko veselje pa so jima trije vnuki. Jubilej so proslavili v restavraciji Tomi.
1
m
J i
1
*#JU

Hotel Delfin v Izoli obvešča svoje cenjene obiskovalce, da je od 28. januarja 2010 ponovno odprt in
Vas vabi vsak petek in soboto na ples.
ti® ti
Vljudno vabljeni, da obiščete
-	pizzerio Vila Ranieri, ki je odprta vsak dan od 10. do 23. ure s pestro izbiro pizz ter študentskih in dnevnih kosil po ugodnih cenah in
-	gostinski lokal Kantino, ki je za vas odprta vsak dan razen v ponedeljkih od 18. do 24. ure z bogato ponudbo pršuta, sira in dobrih vin.
Informacije na tel. št.: 05 6607 000.
Vabljeni.
Ubald Trnkoczy razstavlj a v Portorožu
V Grand hotelu Portorož so 6. februarja odprli razstavo 11 povečanih fotografij s skupnim imenom Ujeta čarobnost piranskih mask, ki so nekaj
posebnega in si jih lahko ogledate do 27. februarja. Avtor Tmkoczy nam je na odlično obiskani razstavi, ki jo je omogočil LifeClass, povedal, da so maske v bistvu avtentično delo samih Pirančanov in le delno spominjajo na beneške, zato so toliko bolj zanimive. Celotna zbirka mask je postavljena v ambient Pirana. Na pustnem plesu v Gledališču Tartini, 13. februarja, so se predstavile pustne mačke, kar je nov izziv za avtorja, ki nedvomno sodi med najboljše poznavalce fotografije.
Drzni si biti piranski gimnazijec
Dijaki piranske gimnazije z mentorico Lado Tancer so letos 10. februarja v Gledališču Tartini Piran že devetič	pripravili
zanimivo predstavo z znanim naslovom Drzni si biti piranski gimnazijec. Rdeča nit letošnje prireditve po idejni zasnovi Vvonne Knap je bila Potovanja.
Na odru se je	pogumno
predstavilo 50 dijakov (od 374 na šoli) s skeči, plesi, petjem in	glasbenim
nastopom.
AKV