PoStnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 207 Ljubljana, sobota 8. septembra 1934 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Reičunl prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78-80, Wien št 105.241. Naročnina maša mesečno Din —> Za inozemstvo Din 40.—k Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Bi Kongres hitlerjevske stranke Starodavni Niirnberg je zopet odet v Bvatovsko oblačilo. Kongres narodno -socialistične stranke, ki se ima po strankinih statutih vršiti sicer le vsako drugo leto, se to pot izjemoma vrši že letos m mora biti slavje najvišje zmage voditelja, ki nastopa prvič kot nekronani cesar z vsem sijajem reprezentanta nemške suverenitete. Ni treba izgubljati besed o zunanjem blesku, ki ga zna mojstrska propaganda v Nemčiji razvijati, kakor razen boljševiške Rusije menda nikjer ni svetu, in ki zlasti letos ne štedi z njim, ko gre za proslavo doseženega cilja. Sijaj mora biti tem večji, da se obrnejo oči naroda od senc, zatemnujočih gospodarsko in socialno obzorje. Začetek kongresa se je izvršil točno po programu in ni dvoma, da tudi režija nadaljnjega poteka ne bo odpovedala Ne da se pa niti zatajiti in se manj prikriti, da letos v Nurnbergu vendarle ni tistega vriskajočega navdušenja kakor lani, ko se je prvič slavil prevzem oblasti zmagovitega režima. Hitlerjeva poslanica ni našla ničesar novega, kar bi podžgalo entuziazem množic; njegovo naglašanje, da je revolucije konec, je učinkovalo morda celo ohlajevalno. Vsekakor so udeleženci morali misliti na lansko leto in brez dvoma niso prezrli bistvenih sprememb. _ . Lani so bili junaki dneva rjavosrajcm udarniki. Ramo ob rami z voditeljem je stal visoko vzravnan Rohm, vojskovodja zmagoslavne revolucije in poveljnik pre-toriancev kljukastega križa. Letos ga ni več in z njim vred ni dolge vrste mogočnih podpoveljnikov. Ni čudno, da se v službeno navdušenje meša skrb, kako dolgo bo še trajala glorija marsikogar, ki danes še nosi rjavo srajco, jutri pa utegne zapasti čiščenju. Ves slavnostni šum ne pomaga preko dejstva, da je velika doba udarniške armade pri kraju, mnogo prej, kakor so se izpolnile visoko leteče nade, ki so jo zbrale okrog vodi-teljevega prapora. Njih mesto je prevzela druga armada, zakonita »Reichswehr«, lani še izključno Hindenburgova vojska. Prišel ni samo Blomberg, prišli so tudi generali, o katerih je bilo nedavno še govorjeno, da so skušali diktirati voditelju razne pogoje. V Niirnberg se je prišel poklonit tudi general von Fritsch, prijatelj Schlei-cherjev in mnogo imenovani »mož bodočnosti«. Ali je zapustila »Reichswehr« tradicionalno Hindenburgovo pot ,ali je Adolf Hitler krenil za konservativno zastavo? To vprašanje nemara roji velikemu delu zborovalcev po glavi in tudi zunanji svet se vprašuje, kam vodi pot naprej. v . Še ena izprememba pada na letošnjem kongresu v oči. Lani so bili najbolj slav-ljeni gostje v Nurnbergu odposalnci velikega fašističnega sveta, ki so prinesli voditelju Mussolinijeve pozdrave. Sprejel jih je z vsem sijajem Goring, na čigar prsih se je bleščal italijanski Mavricijev red. Nacionalni socializem in laški fašizem sta se pred vsem svetom pobratila kot predstavnika »politične oblike zdravega razuma«, kakor ju je slavil Hitlerje^ namestnik Hess. Tudi ta iluzija Je letos pokopana in v Niirnberg ni prišel niti službeni zastopnik bivše prijateljice Italije. Poti nemškega in laškega fašizma sta šli vsekakor daleč, vsaksebi. Zunanje politične skrbi niso zadnje, ki kalijo letošnje svečano razpoloženje. Vendar pa tudi ne edine. Kajti med tem, ko je v Nurnbergu vsak dan velik praznik, gre realnost nemškega delavnika svojo pot naprej. Njen glasnik pa je dr. Schacht, ki napoveduje popoln moratorij in zahteva črtanje inozemskih dolgov, obenem pa grozi, da se bo Nemčija z omejitvijo potreb in z nadomestilom suro-gatov emancipirala od vsega sveta. Črna slika gospodarske in socialne Nemčije čudovito kontrastira s sijajem in slavnostnim šumom niirnberških dni. Letos po vsej priliki ne bo ničesar slišati o stanovski obnovi države, tudi od socialnega programa, ki je bil lani še v ospredju, najbrž za letos ni mnogo ostalo, kajti tudi socialno vprašanje rešuje danes gospodarski diktator. Slavnostni dnevi še niso pri kraju in morda prinesejo javnosti več jasnih pogledov o programu za bližnjo bodočnost, akoravno izrednih razodetij malokdo pričakuje. Kajti izgleda, da hitlerjevsko vodstvo samo še ne vidi pravega izhoda iz nejasne in zamotane situacije. Narodni socializem je zaenkrat dosegel svoj notranje politični cilj. Najvišja oblast v državi je združena edino v rokah voditelja. Sedaj bo treba rešiti vprašanje, kako se bo ohranila dosežena višina. Govori, bakljade in vojaške parade menda ne bodo dovolj, treba bo plodo-nosnega ustvarjanja in prave duševne obnove, ki se ne izraža samo v geslih in radikalnem čiščenju. Tu pa se kopičijo težave, kakor jih nemškemu narodu morda še nikdar ni bilo treba prestajati. Izročitev Matuschke Madžarski Budimpešta, 7. septembra .AA. Po poročilu z Dunaja bodo Silvestra Matuschko meseca decembra izročili madžarskim ob. lastem. Kakor znano, je Matuschka svoj čas izvršil atentat na brzi vlak pri Via-torbagu. SVET DRUŠTVA NARODOV Zasedanje je otvoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš - O sprejemu Rusije bo svet Društva narodov razpravljal šele jutri Ženeva, 7. septembra. w. Dopoldne je ob prisotnosti velikega števila občinstva in zastopnikov tiska otvoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš 81. zasedanje sveta Društva narodov. Dr. Beneš je bil po alfabetskem redu pozvan, da vodi svet in bo tudi kot poslevodeči predsednik otvoril prihodnji ponedeljek zasedanje skupščine Društva narodov. Kakor običajno, se je zasedanje sveta pričelo z javno sejo, na kateri je bil najprej odobren dnevni red in je bilo rešenih več tehničnih in upravnih zadev. Že današnji prvi seji je prisostvovalo več ministrov, med njimi francoski zunanji minister Barthou in angleški pravosodni minister Eden. Na dnevnem redu današnje in jutrišnje seje so samo zadeve tehničnega značaja, pri katerih ni pričakovati daljše debate. Samo pritožba kneza Plessa od 26. maja 1934 bo dala, ako bo svet Društva narodov zavzel obsežnejše stališče, povod za razpravo, menijo pa, da bo ta peticija izročena poročevalcu v proučitev. Svet Društva narodov se bo bavil na tem zasedanju tudi s po-saarskim problemom. Z veliko napetostjo zasledujejo zlasti razvoj vprašanja o sprejemu Rusije v Društvo narodov. Ker je francoska delegacija opustila svoj prvotni načrt, da že na današnji seji sproži to vprašanje in izsili priznanje stalnega mesta Rusije v svetu, se zdi, da nameravajo v francoskih krogih porabiti prihodnje dni za diplomatske razgovore s posameznimi delegati držav glede ruskega problema. Spor zaradi Gran Chaca Današnja dopoldanska seja Društva narodov je trajala komaj četrt ure. Svet !og©ji ia sporazum 'rancije lit Italije Najprej sporazum z Jugoslavijo — Stalila ne more zahtevati nobenih posebnih privilegijev v Podunavju Pariz, 7. septembra, č. Ves pariški tisk se bavi danes z zbližanjem Francije in Italije in ponatiskuje zlasti včerajšnje poročilo »Daily Heralda«. da se bo francosko-italijansko sodelovanje javno manifestiralo ob priliki Barthoujevega obiska v Rimu že prihodnji mesec. Toda vse te vesti je že snoči tik pred svojim odhodom v ženevo demantiral sam francoski zunanji minister Barthou. Razen tega so danes v vladnih krogih v Parizu povsem konkretno trdili, da se kljub vsem prizadevanjem, ki so se pokazale zlasti na italijanski strani, doslej ni moglo doseči ničesar otipljivega za ^rancosko-italijansko zbližanje ter da v dosedanjih odnošajih med obema državama sploh še ni prišlo do nikake izpremembe. Po informacijah, ki jih je bilo mogoče dobiti na pristojnem mestu in ki sta jih danes objavila le pariški »Temps« in švicarski »Journal de Geneve«. vsekakor še ni prišel čas, da bi bilo mogoče govoriti o kakih rezultatih rimskih pogajanj ali celo o kakem splošnem francosko-italijanskem sporazumu. »Temps« pravi v svojem uvodniku čisto določno, da mora sporazum med Francijo in Italijo sloneti na prej doseženem sporazumu z Jugoslavijo. Razen tega je potrebna vsestranska ukinitev vsakršne kampanje za revizijo teritorialnih mej, kajti razumljivo je, da bi mogla Mala an. tanta pristati na podunavski pakt, ki naj bi bil glavni sad sedanjih francosko-ita-lijanskih pogajanj, le tedaj, če dobi zadostna jamstva, da se bodo spoštovale sedanje meje njenih držav. Pogajanja za sporazum pa se ne vršijo samo v Rimu, kjer se je Mussolini že ponovno sestal s francoskim poslanikom de Chambrunom, marveč tudi v Parizu, kjer sta imela Doumergue in Barthou že več razgovorov z italijanskim poslanikom Pignattijem. Na teh sestankih pa so se dotaknili le sekundarnih vprašanj, kakor vprašanja meje italijanske Libije napram francoskim kolonijam, francoske afriške kolonijalne posesti v splošnem, problema paritete med Francijo in Italijo na morju, položaja italijanskih državljanov v Tu-nisu itd. Kot docela netočne so se izkazale vesti, da bi bili razpravljali tudi o posebnih inr teresih Italije v Avstriji. Jasno je namreč, da Italija glede Avstrije ne more zahtevati nikakin posebnih privilegijev. Avstrija mora ostati popolnoma neodvisna od vseh velesil. Nobena država ne more napram Avstriji zavzeti - stališče kakega varuha. To mora biti ]:.ip.o tudi za Musso. linija, saj so Anglija, Francija, Mala an-tanta in druge države že od vsega početka mislile le na tako rešitev avstrijskega problema. V ostalem tudi poročila in komentarji ostalih evropskih listov ne odgovarjajo stvarnosti. Nihče namreč ne more zahtevati, da bi Francija nenadoma izpremeni-la svojo 15 letno politično orientacijo. V zvezi s tem je treba omeniti, da sedaj celo že italijanski listi poročajo, da bo ru-munski zunanji minister Titulescu prispel v Rim ne le kot zastopnik Rumunije, marveč vseh treh držav Male antante. In Rim je tudi že pristal na to, da ga sprejme kot zastopnika celotne Male antante. Pred nekaj dnevi je bila objavljena tudi vest o potovanju dr. Beneša v Rim, pariški krogi pa zatrjujejo, da je bila ta vest vsaj začasno brez prave podlage. ženeva, 7. septembra. w. Kakor se do-znava iz francoskih krogov, je sedaj gotovo, da bo zunanji minister Barthou po-setil Mussolinija v Rimu med 15. in 20. oktobrom. Zdi se, da bo obisk Barthouja pripravljen v času sedanjega zasedanja Društva narodov v ženevi v razgovorih z baronom Aloisijem, ki se bodo najbrž nanašali na kolonialna in mornariška vprašanja. Kongres pravnikov Včeraj je bil v Zagrebu otvorjen šesti kongres jugoslovanskih pravnikov, ki se ga udeležujejo tudi mnogoštevilni zastopniki drugih slovanskih narodov Zagreb, 7. septembra. AA. Danes se je pričel VI. kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Na kongres je prišlo okoli 1(XX) delegatov iz Jugoslavije, 195 iz Bolgarije in manjše delegacije iz Češkoslovaške ter Poljske. Bolgarsko delegacijo vodita bivši minister Hoenherc dn dr. Konstantin, češkoslovaško dr. Bar mik, poljsko pa dr. Rudvik. Bolgari so bili na današnji seji, ki ji je predsedoval dr. Politeo, že prisotni. Nj. Vel. kralja je zastopal di-vizijski general Bodi, navzočni pa so bili tudi ban savske banovine dr. Peiovič, mestni načelnik dr. Krbek, kot zastopnik pravosodnega ministra predsednik stola sedmorice dr. Simič in mnogo drugih uglednih osebnosti. Jugoslovensko akademijo je zastopal bivši minister in profesor pravne fakultete zagrebške univerze dr. Marko Kostrenčič. Po otvoritvi kongresa je dr. Politeo izrazil najprej zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju in prosil generala Bodija, naj bo tolmač teh čuvstev na najvišjem mestu. Nato se je s toplimi besedami spomnil pokojnega predsednika kasacijskega sodišča dr. Subotiča, ki je nenadoma umrl. Skupščina je predsednikove besede sprejela stoje im z vzkliki »Slava!« Zatem je kongres pozdravil ban savske banovine dr. Ivo Perovič s kratkim nagovorom, v katerem je želel dobrodošlico vsem slovanskim gostom, posebno pa še bolgarskim. Njihova številna delegacija, je dejal ban, nam je dokaz, da je bratski narod dobro pojmoval vzvišeno in modro iniciativo obeh suverenov. V istem smislu so bili pozdravni govori dr. Simica, načelnika dr. Krbka in voditeljev češkoslovaške delegacije dr. Bari- nika, poljske delegacije dr. Rudvika in bolgarske delegacije Hoenherca. Vsi govori so bili zelo prisrčno sprejeti. Na kongresu so ugotovili, da sta na programu dve posebno važni točki, namreč želja, da bi se čim bolj izenačilo zakonodajstvo Jugoslavije in Bolgarije, in pa, da bi se ustanovila zveza južnoslovanskih pravnikov. S tem je bila otvoritvena seja zaključena. Popoldne so pričeli zasedati odseku Na programu so predavanja posameznih pravnikov, ker je pa posebno velika udeležba juristov iz Jugoslavije in Bolgarije, bodo v glavnem tretirali omenjeni dve glavni vprašanji Konferenca muzejskih upravnikov Beograd, 7. septembra, p. V Narodnem muzeju je bila danes konferenca upravnikov muzejev iz vse države, razen s Cetinja. Na konferenci so razpravljali o načrtu zakona o muzejih, s katerim naj bi se uredil položaj muzejskih nameščencev. Po konferenci je direktor beograjskega Narodnega muzeja dr. Vlada Petkovič izjavil, da je bil načrt zakona o muzejih predložen Narodni skupščini že meseca junija. Z njim se hoče unificirati dosedanje zakone o muzejih ter ponraviti krivice v pogledu razvrstitve muzejskih nameščencev. Muzejski uradniki na i bi dobili po tem zakonu enak značaj, kakor ga ima in vseučiliški nrofesorji in na-stavljenci. Udeleženci konference so odobrili nrer?lnženi na^rt in nričakuie?o. da ga bo Narodna skupščina čimprej sprejela. je sklenil na predlog mehikanskega poročevalca, da predloži spor med Bolivijo in Paraguajem zaradi Oran Chaca skupščini Društva narodov. Svet sam ne bo o tem razpravljal. Nato je svet na kratko rešil več političnih zadev, kakor poročila o delovanju opijskega odbora, rimskega zavoda za poučne filme Ln o prejetih ratifikaciiskih listinah. Rusija In DN Delegacije so se bavile za tem z najvažnejšim vprašanjem sedanjega zasedanja, namreč s sprejemom Rusije v Društvo narodov. Menijo, da se bodo pogajanja končala brez težkoč, tako da bo ruski zunanji komisar Litvinov mogel prispeti v Ženevo že prihodnjo sredo. Francoski zunanji minister Barthou je iml danes razgovor z voditeljema obeh n jih bo vsak državljan imel pravico prijeti jn izročiti oblastem, pri čemer bo imel vse pravice policijskih organov. Vaničo Mihajlova in Kinila Drangova išče policija kot rnspiratorja tudi mnogih umorov, ugrabljeni in drugih zločinov. Slave Hristov je osumljen tudi umora novinarja Todora Jukča. policista Koste Buškova in športnika Keza. Dimitrije Medarov je ubil publicista Vladiimiria Pundeva in ima na vesti še druge ziločine. Atanas Angirov je ubil Todora Toskara ln napadel Dimitra Tomalevskega ter ubil Sv. Vrača*. Mišo Karajordanov je bil ongandizator nasilne ugrabitve Simeona Kavrakirova in je ie-vnšil tudi drugo ziločine. Vladimir Cerno-zemski je ubil Natrma Tomalevskega in ima še druge utmore na vesti. Boris Igniatov ie ubil Borisa Trojeva in policista Kos to Buč-ikova te.r sodelovali kot šofer pri drugih umorih in ugrabi j en jih, Dimiče Štefanov je oMolžan mnogih terorističnih dejanj. pokojnika dr. Dragutin Pejič, v imenu udruženja sodnikov kraljevine Jugoslavije Miloš Jovičič, v imenu zunanjega ministrstva pa dr. Ivo Subotič. Zatem so krsto s posmrtnimi ostanki pokojnika prepeljali na železniško postajo, odtod pa z vlakom v Kragujevac, kjer so jo položili v rodbinsko grobnico. Nova imenovanja učiteljev Beograd, 7. septembra, v. Z rešen jem ministra prosvete so postavljeni za učitelje pripravnike in učiteljice pripravnice: Bi-žal Ljudmila v Št. Ožhaltu ob Dravi (srez murskosobotski), šašek Alojzij v Božako-vu (metliški), Hosnar Marija v Sv. Bolfen-ku na Kogu (ptujski), Horvat Antonija v Gornjem gradu (gornjegrajski), Sterniša Josipina v Podsredi (brežiški), Rebernik Karel v Vojniku (celjski), Pahner Leopold v Lepi njivi (gornjegradski), Serajnik Be-no v Št. Andražu (ptujski), Ouček Franjo v Tišini (murskosobotski), Modic Helena v Smuki (kočevski), Levičar Pavla v Kapelah (brežiški), Kulovec Franc v Kuzmi (murskosobotski), Droveniik Božidar v Belih vodah (slovenjegradski), Zidanik Ivan v Sv. Benediktu v Slovenskih goricah (Maribor levi breg), Jandl Milan v Lehnu (Maribor de9ni breg), Kastelic Rozalija v Sodražiei (kočevski), Bregar Ivan v Št. Ožbaltu ob Dravi (prevaljski), Vipavec Viktor v Sv. Lenartu (Maribor levi breg), Gruden Marija v Lipovcih (dolnjelendav-ski), Vaupot Viktor v Starem logu (kočevski), Štempihar Elza v Fokovcih (murskosobotski), Čebular Danica v Vitanju (konjiški), Celnar Marija v Sv. Marku (ptujski), Bajlec Ivan v Zgornji Sv. Kun-goti (Maribor levi breg), Blažič Andrej v Bakovcih (murskosoobtski), Lenščak Dušan v Zavrču (ptujski), Dolanc Ana v Sv. Andražu (ptujski), Kaus Frida v Sv. Barbari (ptujski), Žabica r Roza v Sv. Križu (krški), Mercma Zdenka v Rovte (logaški), Kobal Pavla v Sv. Duhu na Ostrem Vrhu (Maribor levi breg), Ravnikar Marija v Preloki (črnomeljski), Haber Alojzij v Novi cerkvi (celjski), Fister Franc v Sv. Trojici (logaški), šušteršič Stanislava v Piše-cah (brežiški), čremožnik Marija v Virr-bergu (ptujski). Napredna gorenjska občina Z Ovsiš nam pišejo: Pri ponovni ureditvi slovenskih občin bo O vsi še zopet postale samostojna občma in so bile zato potrebne nove občinske volitve. Izvršene so bile 17. junija. Kakor j« >Jutsro« že takrat poročalo, je pri volitvah lepo zmagala nacionalna lista, čeprav so združeni nasprotnika napeli vse moči, da bi si občino priborili oni. Pristaviti je še treba, da so bili v volilnem odboru skoro sami nasprotniki nacionalne liste in da je bilna vesel}« nasprotnikov tik pred volitvami zamenjan tudi predsednik volilnega odbora. Čeprav »torej o upravičenosti in pravičnosti nacionalne zmage ni moglo biti dvoma, so se nasprotniki kljub temu pritožili na upravno sodišče. Njihova nakana se jim je toliko posrečila, da so zavlekli prevzem občine po novem, nacionalnem odboru, čeprav bi se po določilih zakona moral prevzem izvršiti v dveh tednih. Pred upravnim sodiščem v Celju so nasprotniki temeljito pogoreli. Drugega tudi nihče ni mogel pričakovati, ker so se volitve izvršile v naravnost vzornem redu in pod strogo kontrolo nasprotnikov nacionalne liste. Upravno sodišče je svojo sodbo izdalo že pred dobrim tednom. Prebivalci ovsiške občine so z veseljem sprejeli na znanje to zadoščenje, ki so ga dobili z odklonilno razsodbo sodišča. Sedaj samo še žele, da bi novi občinski odbor, ki uživa zaupanje ogromne večine občanov, nemudoma prevzel občinske posle. Prosijo zato pristojne oblasti, da onemogočijo vsako nadaljnje izmikanje nasprotnikov in da odredijo vse potrebno, da bo občina čim prej prišla v roke onih mož, katerim so jo zaupali volilci. Prvi večer slovanskih plesov Snoči se je vršil na sokolskem telovadišču prvi večer slovanskih plesov. Vreme je bilo kakor nalašč za prireditev na prostem in telovadišče je napolnila ogromna množica občinstva. Prireditev se je pričela po 17. uri. Pred pričetkom je slovanske goste pozdravil predsednik Tujsko-prometnega sveta in podžupan prof. Jarc, ki je v svojem govoru izrazil obžalovanje, da zaradi ozkosrčnosti avstrijske vlade niso mogli prit® med nag ziljski Slovenci. Ob koncu govora se je zahvalil visoki pokroviteljici festivala Nj. Vel. kraljici in občinstvo je z vzklikanjem izkazalo vdanost kraljevskemu domu. Prireditev so otvorili Bolgari iz Sofije. Občinstvo jih je burno pozdravilo. Sledili so Belokranjci. za njimi Istrani, nato šu. madijci, potem plesalci z otoka Krka. zopet Bolgari, zatem Slovaki in nazadnje plesalci iz daljne Gjevgjelije. Zadnje tri točke so ob krasnem toplem večeru osvetljevali žarometi. Prireditev je imela popoln uspeh in ostane gledalcem v trajnem spominu. Podrobnejše poročilo objavimo v ponedeljskem »Jutru«. Avstrijci kršijo konvencijo o obmejnem fcimstovskem prometu Prijatelj našega lista, znan slovenski po-topisec, nam piše: S pravilno, od jugoslovenske policijske oblasti potrjeno legitimacijo SPD v Mariboru sem v avtu na cesti Prevalje-Pliberk hotel prekoračiti pred dnevi državno mejo. Avstrijska obmejna oblast me je zavrnila, češ da je mali obmejni promet že dva tedna ukinjen. Nato sem dal z jugosloven-skega postajališča Homec telefonično vprašati avstrijsko postajo Plilberk, če s pravilno opremljeno legitimacijo SPD lahko potujem z vlakom skozi Pliberk v želeano Kaplo in od tod ipeš na Obir. Odigovor se je glasil: »Da«. Ko pa sem ipotem na kolodvoru v Pliberku službujočemu uradniku •pokazal svojo legitimacijo, je osorno odvrnil: »S tem se ne smete peljati dalje! Takoj morate zapustiti avstrijski vagon, vstopiti v jugcslovenskega in se s prvim vlakom odpeljati naizaj v Jugoslavijo«. Opozoril sem uradnika na konvencijo o obmejnem fcuristovskem prometu, ki ni bila ukinjena. Odgovoril mi je, da je bila ukinjena že Pred petimi tedni. Na poti iz avstrijskega v juigoslovenslki vagon sem komaj za 10 sekund obstal. "Uradnik je stopil pred mene in mi robato zagrozil: »•če ne vstopite na mestu v vaš vagon, vas dam aretirati.* Uradniku, ki me je ustavil i avtom, sem skušal dopovedati, da »mali obmejni promet« oi identičen z »obmejnim turistov-skim prometom in da me mora torej pustiti čez mejo«. Tega ni mogel razumeti ter je ponovno izjavil: »Vi morate nazaj! Pa se pritožite!« Nemirna Avstrija Dunaj, 5. septembra, p. Ni še ponehala akcija varnostnih organov proti avstrijskim narodnim socialistom, ko eo sedaj nenadoma komunisti zelo zaposlili avstrijsko in zlasti dunajsko policijo. Na podlagi ovadb ©o policijski organi izrodili v Floridsdorfu večjo ekapino komunistov, organiziranih v ilegalni organVaciji, ki je pripravljala demonstracije in nerede. Tudi v predmestju Favoriten so izsledili večje skupine organiziranih komunistov. Bilo je aretiranih več ljudi. 50 komunistov so že odpravili v koncentracijsko taborišče v Wollersdorfu. Veliko vznemirjenje so v avstrijski javnosti povzročile tadi vesti o anonimnih grozilnih pismih, ki jih pošiljajo narodno - socialistični zarotniki na Spod. Avstrijskem eksponentom in predstavnikom sedanjega režima. Zarotniki so celo vrsto Članov avstrijske vlade in drugih zastopnikov sedanjega režima v Avstriji obsodili na smrt. Grozilna pisma, sestavljena v tem smislu, so doslej prejeli že minister Fev, državni pod-tajnik Karwinsky, polkovnik Adam in drugI Državne oblasti so odredfie strogo preiskavo zaradi teh pisem. Vladni komisar na Spod. Avstrijskem major Bar je dal celo aretirati nekaj uglednejših in imovitejših narodnih socialistov. Zaradi tega je sedaj tudi sam prejel slična grozilna pisma. VKMAT ZA LASTNO IZDELOVANJE ALICALICNE VODE ZA PREBAVO DOI1A »V Ii v I »V I ^: V i^ i r."< i 'V!r."" i »V (»V t VIVIV: V i ^ i V i »W ^ i i - . k. . L.. L . . . . k . k. k. . k. - k. - k - k. > k. - k ^ k ^ k. * kiAi k^l k. . k . k . ' 9 B 0 ip s s R s 63 m 53 adijske aparate »Radi-one«, »Eumig«, »Minerva« in >Orion«, auto aparate, ojačevalce, zvočni kino, orjaške zvočnike L t. d. razstavlja ob paviljonih in na velesejmu »Radio«, reg. z. z om. z. v Ljubljani, Miklošičeva 7 Važni sklepi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Novi predpisi za nalaganje imovine Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagreba je na seji dne 5- t. m. odobrilo računske zaključke za leto 1933. Istočasno je sklenilo naprositi ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da bi izposloval izplačilo dolga državnih ustanov in občin na prispevkih, kajti ta dolg znaša preko 30 milijonov Din. Zaradi po-boljšanja financ delavskega zavarovanja je ravnateljstvo sklenilo uvesti nadaljnjo slednjo na upravnih stroških do skrajnih meja. Krajevnim organom se nalaga dolžnost, da posvetijo vso pažnjo pravočasnemu pobiranju prispevkov. Glede na okolnost, da po-slodaialci še vedno dolgujejo znatne zneske na odtegnjenib prispevkih, je ravnateljstvo Osrednjega urada sklenilo naprositi ministra za socialno politiko, da bi se uzakonila določba, da ima oni del prispevka, ki ga po-slodajalec zadrži od plače ali mezde, značaj poslodajalcu zaupanega denarja. Delavske in nameščenske organizacije, kakor tudi delavske zbornice so podvzele akcijo, da se razširi na vso državo pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev, ki obstoji danes v draroki banovini in Dalmaciji. Ravnateljstvo Osrednjega 'arada je to akcijo podprlo in je sklenilo zaprositi ministra za socialno politiko, da v čim širšem obsegu izkoristi pooblastilo v finančnem za-konj glede razširjenja pokojninskega zavarovanja nameščencev. Ravnateljstvo je nadalje razpravljalo o načinu nalaganja imovine Osrednjega urada. Od te imovine je danes naloženo v denarnih zavodih okrog 70 milijonov Din, v vrednostnih papirjih za S milijonov Din tn v nepremičninah 208 milijoenov Din. Imovina nezgodnega zavarovanja more nositi najmanj 6% čistega dohodka. Denarni zavodi pa so anižali obrestno mero in po uredbi o maksimiranju obrestne mere ne smejo plačevati za vloge višjih obresti go 5.5%. Vrhu tega mora Osredmji urad od letošnjega februarja naprej plačati 6% redni davek od dohodkov obresti. Glede na to situacijo bo moral Osrednji urad znižati krajevnim organom obresti za dolžne prispevke od 6 na 5.0 ali 5%. To znižanje bo pomenilo dejansko za Osrednji urad izgubo od poldrugega, milijona Din letno. To izigubo pa bo treba čim prej nadoknaditi. Ravnateljstvo je nadalje sklenilo, da ee spremene določbe 4 odstavka § 244 statutov in da se v bodoče razpoložljiva gotovina glavničnega pokritja in sigumostnih rezerv nalaga takole: 1) največ 25% v pn-pilarnih vrednostnih papirjih, zlasti v obveznicah državnih in samoupravnih posojil; 2) največ 85% v dolgoročnih hipote-karnih posojilih občinam, mestom in banovinam za izvajanje splošno-koristnih javnih del in za zdravstvene ustanove (gradnja vodovodov, kanalizacij, elektrifikacij, bolnišnic, cenenih stanovanj, aa melioracije itd.); 3) največ 25% v privilegirane in komunalne denarne zavode, kakor so Državna hipotekama banka, Privilegirana agrarna banka, Obrtna banka kraljevine Jugoslavije, mestue hranilnice m slične ustanove; 4) ostanek v lastne premične in nepremične vrednote s trajno vrednostjo. Ta sklep, ki je važen za zboljšanje našib gospodarskih razmer, bo moral dobiti še odobrenje ministra za socialno politiko. S tem sklepom bo Osrednji urad uporabil rezerve in fonde za gradnjo socialnih in zdravstvenih ustanov ter za razvoj naših mest, občin in gospodarskih centrov. De-nama sredstva, ki se zbirajo pri delavskem zavarovanju, se bodo na ta način vračala gospodarstvu v obliki hipotekam I h amortizacijskih posojil, kar bo gospodarstvu gotovo v korist. Konec hajduka Ivana Babejiča Beograd, (J. septembra. V otaolici čuprije so že nekaj dni orožniki s pomočjo kmetov zasledovali razbojniško toljpo, ki je oropala v zadnjem času več samotnih posesti. Ker so domnevali, da je bil v tej tolpi tudi zloglasni hajduk Ivan Babejič, »o bila zasledovanja izvedena s posebno vnemo na velikem področju. Razbojniki in zasledovalci sicer niso nikjer trčili skupaj, streljalo pa se je dosti in v noči od torka na sredo »o zasledovalci pri vasi Paljanu ustrelili nekega razbojnika, o katerem domnevajo, da je Svan Babejič. Tovariš ustreljenega razbojnika pa je ranjen pobegnil in ga doslej še niso mogM zajeti. Ivan Babejič hajduku je že od leta 1919. in so že leta 1921. razpisali na njegovo živo ali mrtvo glavo 5000 Din. Ker je zagrešil mnoga razibojstva in tudi umore, so Jeta 19|27. povišali nagrado na 50.000 Ddn, pozneje pa celo na 100.000 Din. Hajduka Babejiča so zasledovali že močni orožni-šfki oddelki po velikem delu moravske in dunsvske banovine, a tudi mnogi kmetje, so jim. pomagali, da bi se rešili krvoločnega razbojnika in si prislužili nagrado. Vsi napori pa so bifi zaman in okrog in okrog hajduka Babejiča se je razpletel krog vsa-kovrstnih legend. Po vaseh se Je razširilo tudi prepričanje, da tega hajduka ne zadene nobena krogla. Povod takih govoric so bili primeri, v katerih se je hajduik izkazal z nenavadno zvitostjo in drznostjo Pred nekaj leti so ga n. pr. orožniki in kmetje obkolili v homolj^kem srezn v neki samotni kolibi. Oboroženih zasledovalcev je bilo toliko, da bi bili lahko s svojimi! streli popolnoma raznesli staro koliibo. Prebrisani hajduk .1« to vedel in odločil se je za naglo delo. Vlegel se Je na tla poleg najožje stene, pred katero je stal lahko samo en strelec. Mirno Je štel krogle, ki «0 prebijale deske, ln ko Jih Je ua&te! pet Je planil ven ter pobil na tla strelca, ki je ba§ — repettral. Podobnih predrznosti In zvijač Je vprteoril Se več in to Je bilo tw»vo<1 njeer>veeji legendarnega slovesa. Kmetje w» bili tu*H prepričani, je velik del svojega plena odnesel v Buka- rešto in da preživi tam vsako leto po nekaj mesecev kot posestnik lepe hiše. Razbojnik, ki so ga ustrelili pri Paljanu, odgovarja po starosti in postavi hajduku Babejiču, ni pa še prave gotovosti, da je res on. Preiskovalni organi so pozvali iz Laznice, od koder je Babejič doma, več vaščanov, da bi ugotovili identiteto. Te priče tudi ne bodo posebno zanesljive, kajti vsa preteklost hajduka Babejiča je v pravi razbojniški temi. Točno vedo o njem samo to, da je ibil takoj po vojni zaprt zaradi nekih zločinov in da je uteke! ie zapora naravnost v gozdove. Letalska tekma okoli Evrope Varšava, 7. septembra. AA. Letalska krožna tekma okoli Evrope, ki se je udeležuje 32 letal, se je začela davi ob 5. Posamezne skupine so startale vsakih 5 minut. Njihov red so izžrebali. Italijanski letalec Colombo je moral v poslednjem trenutku popravljati motor in je startal s 30 minutno zamudo šele ob 5.45. Pri startu je začelo deževati, pozneje je pa nastala še nevihta. Prva etapa je Varšava-Kopigsberg-druga pa Konigsberg-Berlin. Konigsberg, 7. septembra. AA. Zaradi neugodnega vremena je etapni odbor za evropski krožni polet v Konigsbergu ob 6.45 sklenil odgoditi start za drugo etapo (Konigsberg-Berlin). Ker se je vreme pozneje popravilo, so okoli 9.30 sklenili polet nadaljevati. Berlin, 7. septembra. AA. Na letališču Tempelhofu so pripravili vse za sprejem tekmovalcev na evropskem krožnem poletu. Na letališču sta bili pripravljeni dve četi narodno-socialistične letalske organizacije, da pomagata tekmovalcem, če bi bilo treba. Prve letalce krožnega poleta po Evropi so pričakovali iz Konigsberga ob 13., ker pa so bile vremenske razmere slabe, sta prva letalca pristala šele ob 17.11. Bila sta to nemška letalca Car! in Werner. Vsi, ki so pristali po 20. uri. dobe kazenske točke. Vremenska nanoved Dunajska vremenska napoved sa soboto: Večinoma jasno, toplo, možnost neviht. pmp"- v. '"*«iniin pp^i .—^^AUillllllllllllllUilJ [liin*^ • . ^"mumiji z,: ^ SARGOV KALODONT PROTI ZO B NE MU KAMNU Matije Benčana sokolski zlati jub3ej (1884 — 1934) Matija Renčan v Celju, prvi naš sokolski telovadec evropskega formata v najširšem smislu besede proslavlja 2. septembra pomemben jubilej. Tistega dne bo poteklo 50 let, odkar je kot telovadec Ljubljanskega Sokola prvič nastopil pri javni telovadbi v Postojni. Tedaj je bilo Benčanu 18 let Rodil se je v LjubljanT 2. marca 1866. Že kot dijak ljubljanske realke je imel silno rad telovadbo ter je bil med svojimi sošolci vedno najboljši telovadec. Ko je leta 1884. stopil v službo, je postal član Ljubljanske- ga Sokola. Bil je takoj predtelovadec. Na svojem prvem nastopu v Postojni je vzbudil veliko pozornost s svojimi veletoči in saltom. Leta 1890. je postal učitelj ali načelnik Ljubljanskega Sokola in je bil kot tak njega telovadni vodja. V Ljubljanskem Sokolu je bil vedno močan češki sokolski vpliv. Saj je imelo društvo daljšo dobo češke učitelje. Zlasti se je v Ljubljanskem Sokolu okrepil češki duh. ko je bil leta 1888. izvoljen za starosto Ivan Hribar, mož, ki je za svojega službovanja v Pragi do dobra spoznal miselnost in ustroj češkega Sokolstva. Baš pod Hribarjem je vodil Benčan v Ljubljanskem Sokolu telovadbo Že cd svojega početka se je ravnal po Čehih, črpajoč pobudo iz češke telovadne literature: posredovalec pri prevzemanju čeških telovadnih dobrin mu je bil inženjer Bolča Bloudek. Ali bil je Benčan še mlad, ko se mu je ponudila prilika, da na licu mesta spozna češko Sokolstvo. Leta 1891. se je na čelu deputacije, ki je štela 24 slovenskih Sokolov, udeležil ii. češkega vsesokolskega tz-jeta v Pragi. Slovenska deputacija je skupno s hrvatskimi Sokoli tvorila Jugoslovansko sokolsko deputacijo. Benčan je v Pragi nastopil in postal naš prvi slovanski telovadni zmagovalec: priboril si je prvenstvo v rokoborbi, 4. mesto v lahki atletiki in 8. mesto v telovadbi na orodju. Njegov uspeh je močno povečal navdušenje za Sokolstvo na Slovenskem. Pozneje se je Benčan še dvakrat, leta 1895. in 1902., udeležil vsesokolskega izleta v Pragi in je bil obakrat med nrvimi telovadci. Kar je Benčan videl v Pragi, je vse prenesel k nam. Že prvi mesec po svojem prvem povratku v Ljubljano je delal z Ljubljanskimi Sokoli proste vaje ob spremi j e-vanju godbe, pri čemer so svirali tambu-raši. Udomačil je pri nas lepe vaje Leta 1893. je Benčan zapustil Ljubljano. Nudila se mu je služba v Zagrebu, kamor ga je vabil starosta Zagrebškega Sokola dr. Amruš, ali šel je rajši v Celje, kamor je prišel baš o pravem času. Iz Celja je namreč odhajal dr. Treo, ki je bil dotlej duša telovadnemu delu v mladem društvu. Z Benčanovim prihodom se je tudi celjski Sokol tesneje vključil v skupni slovanski telovadni sistem Benčan je poleg skupine mlajših telovadcev ustanovil še posebno skupino starejših telovadcev, atletov, ki s% pri javnih nastopih vzbujali veliko pozornost. Tudi dijake in obrtne ter trgovske vajence je vežbal. da bi društvu vzgoji! potrebni naraščaj. Benčan sam je ob vsaki priliki pokazal, da je pravi telovadec, ni ga bilo orodja. k: ga ne bi bil obvladal. Bil je mojster v vseh panogah lahke atletike, v rokoborbi, plavanju, skakanju s trambo-iina, v vožnji na visokem in nizkem kolesu, v drsanju in streljanju. Njegova telovadna vsestranost nosi mnogo potez nekake romantične ljubezni do telovadbe in Z njo združenih športnih panog. Ni čudno, da je imel veliko veselje z javnimi nastopi. Ne samo, da se je sam na njih vedno sijajno izkazal, tudi druge je z veseljem in lepo pripravljal nanje. Zlasti duhovite so bile njegove sestave telovadnih skupin in alegorij, s katerimi je često naravnost zadivil gledalce. Benčan je bil brez dvoma najsilnejši telovadec svoje generacije in eden izmed največjih evropskih telovadcev sploh. Njegovi telovadni nastopi so pokazali svetu jugoslovansko sokolsko moč. Največ pa je oomenjal celjskemu Sokolu, ki ga je kot načelnik vodil 9 let zvest, skoro nenadomestljiv sotrudnik pa mu je bil ves čas. Benčan je še vedno čil in zdrav in močan Se letos se je udeležil velikega zleta v Zagrebu. Rad bi bil našel med Sokoli katerega izmed tistih, s katerimi je v Mozirju. kamor so poleg Slovencev prihiteli tudi Hrvati, o Malem Šmarnu leta 1884., skupaj nastopil, ali nikogar ni bilo več. Z mirnim zadovoljstvom lahko gleda na svoj jubilej in na svoje delo. Vsa naša so-kolska in narodna javnost mu iskreno čestita ter mu želi še dolgega zdravja in vedrega udejstvovanja. Stoletnica Frana Erjavca To nedeljo poteče sto let kar se je rodil v Ljubljani slovenski prirodopisec in pisatelj Fran Erjavec. Njegov pomen za našo kulturo je dovolj znan in ocenjen: Erjavec se je sredi 19. stoletja, v času bujnega pro-cvita in razmaha prirodnih ved, z lepim pripovedniškim darom lotil pomembne naloge, da med slovenskim ljudstvom širi zanimanje za živalstvo in sploh za pnrodo. Pri nas so bila raziskavanja prirode na dobrem glasu že ob koncu 18. stoletja, vendar domače literature nismo imeli. Bleiwei-sove »Novice« so prve pričele prinašati v slovenskem jeziku kratke, poljudne sestavke iz prirodoznanstva. Vse to so bili le skromni začetki domače prirodoznanske proze. Šele Erjavec je položil trdne temelje tej književno znanstveni panogi. Erjavec je spisal prvo slovensko učno knjigo za živalstvo in pozneje tudi za mineralogijo. Bil je prvi strokovnjak, ki je po slovensko pisal črtice iz prirode in se povzpel visoko nad občajno strokovnjaško suhoparnost. Našel je za to dokaj oseben način pripovedovanja in sočen literarni slog, kakor ga ni imel v njegovem času noben slovenski poučni prozaist. a pozneje tudi le redko kateri. Tako je Erjavec utemeljitelj naše poučne proze. Pridobil si je nevenljivih zaslug za popularizacijo prirodoznanstva, obenem pa je s svojo terminologijo olajšal delo nadaljnjim avtorjem s tega področja. Največji Erjavčev spis so »Domače in tuje živali v podobah«, ki ga je izdala Mohorjeva družba. Pridružil mu je v isti izdaji še »Naše škodljive živali«. Zaradi teh spisov in njegovih mikavnih prirodoznan-skih esejev (na pr. »Rastlinske svatbe«!, »Mravlja«, »Rak«) primerjajo Erjavca s slo-večim nemškim prirodoznanskim pisateljem Rrehmom. Erjavec je zlasti »Domače in tuje živali« pisal za preprosto ljudstvo, zato se je trudil, da bi opisal posamezne živali kar moči mikavno in po domače. Imel je obsežno znanje, poznal je živalstvo ne le iz knjig, marveč tudi iz žive prirode, saj je domače živali rad opazoval, čutil pa je tudi navdušenje za prirodne vede in nežno ljubezen do stvarnice. Vse to še ne bi dalo tako dobrega ljudskega pisatelja o prirodi, kakor je bil Erjavec, če ne bi natanko poznal našega človeka in cenil njegove vedo-željnosti in če z druge strani ne bi bil pri-povedniško nadarjen. Pri Erjavcu so se lepo ujemale vse naštete lastnosti, zato je spisal o prirodi knjige, ki jih je mlado in staro, uko in neuko čitalo kakor le redko-katere Mohorjeve. Zaradi tega je Erjavec cela desetletja slovel med našim ljudstvom. Neredko si videl pri kmetu v zakotni gorski vasi Erjavčeve »Domače in tuje živali« na polici poleg molitvenikov in evangelija. Erjavec se je uveljavljal tudi kot pripovednik. Pisal je povesti romantičnega značaja, med katerimi sta najbolj uspeli nekoč mnogo čitani »Huzarji na Polici« in »Ni vse zlato, kar se sveti«. Bil je za tiste čase odličen potopisec. Njegovo Zbrano delo je pričelo izhajati prav za stoletnico v redakciji dr. A. Slodnjaka. Fran Erjavec je študiral gimnazijo v Ljubljani. Njegova sošolca sta bila med dr. Stritar in Simon Jenko. Že kot dijak se je pod vplivom dveh ljubljanskih pri-rodoznancev Schmidta in Dežmana navdušil za prirodne vede. Po maturi je študiral na dunajski univerzi zoologijo, botaniko, mineralogijo in kemijo. Služboval je kot profesor dalje časa v Zagrebu, nato pa v Gorici, kjer je umrl 12. januarja 1887. Leta 1875. je bil imenovan za rednega profesorja vseučilišča v Zagrebu, vendar pa tega častnega mesta ni nastopil: rajši je ostal v solnčni Gorici, kjer je kot vneti rodoljub pridno sodeloval pri narodni prebuji našega ljudstva. S pesnikom Simonom Gregorčičem so ga družile prijateljske vezi in ob njegovi smrti mu je Gregorčič v svojih poezijah postavil spomenik, ki je trajnejši od nagrobnega kamna na goriškem pokopali- Fran Erjavec sodi med slovenske klasike 19. stoletja in bo zato trajno živel v duhovnem občestvu svojega naroda. Mogočen vhod na telovadišče pod Tivolijem Lansko jesen so pričeli graditi na so-kolskem telovadišču v Tivoliju po načrtih mojstra Plečnika lično ograjo in monumen-talni vhod. Ograja, dolga 285 m, je bila že pred dobrim mesecem dograjena, dočim je bil vhod, ki je umetnina zase, dograjen šele zdaj. pa nameščena razkošna železna vrata. Dolga je vsa zgradba 11 m, široka 6.50 m in visoka 12 m. Vhod sam stane 89.000 Din, dočim je cena ograje 825 Din na tekoči meter. Na telovadišču samem so tudi zgradili, na zapadni strani, dve betonski tribuni, ki imata 5 stopenj za dve vrsti sede- Šest stebrov, spodnjega prereza 60/60 cm in zgornjega prereza 50/50 nosi baldahin-sko izoblikovano streho z ločnimi betonskimi nosilci. Na teh nosilcih so pa položeni dragoceni hrastovi špirovci, ki nosijo streho, krito z bakreno pločevino. Stebri so zidani iz podpeškega apnenca, ki je na zunanji strani grobo oklesan, le tu pa tam so vzidani popolnoma gladki kamni, na katere pridejo predvidoma vklesani razni napisi in emblemi. Poleg vsakega stebra pa stoji še betonski svetilnik, ki ima na vrhu litoželezni nastavek. Ta se na vrhu cepi v rogijičke in ti potem nosijo jajcu podobno 60 cm visoko obločno luč. V sredini so žev. Vsako tribuno pa zaključuje na vrhu reprezentativna loža (dvorska in mestna). Toda te tribune so le v surovem gotove, ker pozneje pridejo še okoli obložene s 30 cm debelim klesancem. Tudi na notranji strani telovadišča bodo postavili pred vsako odprtino, ki je v ograji, male topole. Jutri v soboto in nedeljo, ob priliki festivala slovanskih narodnih noš, bodo plesale na tem prostoru razne skupine in so v ta namen postavili tudi ogromen plesni oder. Na rdečih drogovih so že zaplapola-le številne zastave. Mehka trava naokrog na telovadišču in v ozadju bohotno zelenje tivolskega parka daje sila prijazno lice. Vedno več dijakov, pa manj šolskih otrok Dočim je število dijaštva srednjih šol spet naraslo, pada število osnovnošolske dece L'jb!iana, 7. septembra Podatkom, ki smo jih včeraj objavili o rezultatu vpisovanja na srednje šole v Ljubljani, naj uodamo še nekaj številk, da bo slika o številu našega srednješolskega dijaštva popolna. V prvi Tazred III. drž. realne gimnazije se je vpisalo 153 dijakov, v celoti pa jih je na zavodu 844, tako da je III. državna realna gimnazija tudi po številu dijaštva na tretjem mestu. Zelo velik je bil naval na obe trgovski srednji šoli, na trgovsko akademijo in dvo-razredno trgovsko šolo. Na akademiji se je za prvi letnik priglasilo nič manj kakor 110 aspirantov. Doslej je bil zavod brez para-lelk. Zaradi velikega zanimanja javnosti pa je ministrstvo letos odobrilo paralelko. Na ta način je lahko bilo sprejetih 84 dijakov (lani samo 44). Vseh dijakov se je vpisalo 194. Na trgovsko šolo je bil velik naval predvsem od strani deklet. Fantov se je priglasilo za prvi letnik 34 in so bili vsi sprejeti, za ženski oddelek pa je bilo ravno 100 kandidatk več. Sprejetih je bilo samo 57. Med odklonjenimi je za cel razred takšnih iz trgovskih in obrtniških rodbin, ki bi rade študirale samo zato. da bi po abso-lutoriju delale v domačih obratih. Tudi ravnateljstvo trgovske šole je zaprosilo ministrstvo dovoljenja, da v prvem letniku otvori paralelko, za katero ima prostor in inventar ter bi bilo treba proračun obremeniti samo s stroškom za dve novi učni moči. Ali prošnja je bila vendarle odklonjena. Vseh dijakov je na zavodu 175 (67 fantov in 108 deklet). Tehnična srednja šola bo imela letos 620 učencev in učenk. Na prve letnike je bil zlasti na strojnem in elektrotehničnem oddelku precejšen naval. Na arhitektonsko-gradbenem oddelku se je v prvi letnik vpisalo 32 dijakov, na strojnem 34, na elektrotehničnem 26. Na delovodskih šolah: gradbeni 14, na strojni 22, na elektrotehnični 10, na mizarski 19. Ženska obrtna šola, prvi letnik: za šivanje perila 28, za izdelovanje obleke 36, za vezenje 4 učenke. Na kiparski šoli je 10, na keramični 15, na graverski 15, na banovinski šoli za glasbila pa 17 dijakov. Med tem ko število dijaštva na srednjih loiah stalno rase, se na ljubljanskih osnovnih šolah že nekaj let sem opaža padanje števila otrok. Število mladega rodu je po ljubljanskih šolskih statistikah doseglo svoj višek leta 1931. nato pa je krivulja v stalnem vpadanju. Od leta 1931. je število razredov na ljubljanskih šolah padlo za sedem in tako je tudi letos za en razred manj otrok. Na vseh osnovnih šolah v mestu se je letos vpisalo 3880 otrok (2100 dečkov, 1780 deklic), skupno 62 manj kakor lani. Vzrok nazadovanja bo pač lahko razumljiv: težke socialne razmere v dobi krize. Na Ledini je vpisanih 337, na Grabnu 326, na Vrtači 328, na Prulah 259. v Šiški 406 dečkov. Deklic je vpisanih pri Sv. Jakobu 423, v Šiški 285, na liceju 365, na Barju pa je 180 deklic in dečkov. Na vnanji uršu-linski dekliški šoli je 198 deklic, v Lichten-thurnu 351, v Marjanišču pa 213 dečkov. Na pomožni šoli za duševno nerazvito de-co, ki ima svoje prostore na Grabnu in v zavetišču Sv. Jožefa, je skupaj 114 otrok. Na nemški manjšinski šoli je v dveh razredih vpisanih 21 dečkov in 22 deklic. Ta šola je v stalnem vpadanju; medtem ko je predlanskim štela še 65 učencev, je lani padla na 54, letos pa na 43. V vseh prvih razredih mestnih narodnih' šol je letos 431 dečkov in 332 deklic. Vseh razredov je 117. Prihodnjo jesen bo otvorjena^ za pouk tudi nova bežigrajska šola, ki je v dveh tretjinah že dograjena do strehe. Tam bo 18 učnih sob sprejelo vase okrog 450 otrok, s čimer bo znatno razbremenjena predvsem šola v Šiški, pa tudi ledinska in licejska. Bežigrajska šola bo prav moderno oprem- V jubilejnem 25. letu XXII. Zagrebački zbor (Zagrebški velesejem) Mednarodni obči veliki sejem vzorcev L — 10. IX. 1934. za vse vrste blaga s specijalnimi priredbami Elektrotehnična razstava m radio. — Tekstilni in narodni izdelki — Naše rudarstvo in kamenje. — Živilska industrija. — Zelezninska, strojna in metalur-gična industrija. — Poljedelstvo. Kolektivna razstava kr. Italije. Na železnicah brezplačen povratek z železniško egitimacijo, ki jo ie treba pred odhodom nabaviti za 5"— Din pn postajnih blagajnan ali pn „Putrnku". Na ladranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega ob naprei nabavljeni legitimaciji Zbora. 6790 Ijena ter bo obsegala poleg narodne Soie tudi otroški vrtec, dnevno zavetišče s šolsko kuhinjo, udobno knjižnico in čitalnico. V bližnjem času bo nujno potrebno zgraditi še veliko moderno šolsko poslopje za vodmatski okoliš,.ki je doslej najbolj oddaljen šolam v središču. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli a »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Spomenik prof. Franu Magdicu Hrvatsko stenografsko društvo bo, kakor je »Jutro« že poročalo, v ponedeljek 10. t m. v Logarovcih pri Ljutomeru odkrilo spominsko ploščo na hiši, kjer se je 21. novembra 1830 rodil ustanovitelj hrvatsko stenografije prof. Franjo Magdič. Naš rojak prof. Magdič je bil tudi ustanovitelj in dolgoletni urednik hrvatskega stenograf* skega glasila »Stenograf«, ki je začelo izhajati L 1891. »Stenograf« je doslej edini stenografski Ust v Jugoslaviji, ki prinaša tudi slovenske članke. V drugem letniku jo Magnič v njem začel priobčevati tudi svojo prireditev slovenske stenografije, ki je potem v posebni knjigi izšla L 1898. Pri svojem delu je Magdič gledal na to, da bi si bili obe stenografiji čimbolj enaki in le v različnih glasnikih različni. Poudarjal je torej ono, za čemer stremi tudi današnje delo jugoslovenskih stenografov pri ustvarjanju enotne jugoslovenske stenografije. Spominska slavnost se bo vršila ob priliki 701et-nice nastanka hrvatske stenografije (Magdič je izdal svoje prvo delo 1.1864.) ter v spomin 201etnice Magdičeve smrti. Magdič je umrl 25. julija 1914. Naj bi se slavnosti udeležilo tudi mnogo Magdičevih rojakov, v prvi vrsti pa seveda slovenskih stenografov. Regulacija na Gradu počiva Ljubljana, 7. septembra. Dela na Gradu počivajo. Velikopoteznih načrtov, ki eo jih napravili, ni mogooe uresničiti, ker ni za to sredstev iz rednega mestnega proračuna, drugič Pa delajo ovire lastniki senožeti, ki zahtevajo zanje znatne odškodnine. Vrtnarska dela eo že pred dobrim mesecem ustavili. Tudi zidarji in kamnoseki so nehali z delom. S podiranjem zidu na šan-cah so nastali razni načrti za njih preureditev, toda do končnega načrta še vedno ni prišlo. Dosedar so izpeljali okrog šanc precej široko pot, ki pa je oh RegaLlyjevem drevoredu še neurejena. Tu jih namreč ovira preureditev starega razpadajočega ridov-ja- Zidovje so zaenkrat tako restavrirali, da so odkrušili ves slabi material stike pa za-mažejo tako. da ne bi voda pronicala in o tem ponovno rušila starega sivega zidovja. Ob tem zidu mislijo nasaditi plezalke, ki naj bi prerasle razpadajoče zidovje. Na vrha pa bo zidovje zaključeno s hodnikom* ki je razširjen kot zidec ter toori majhno 6treho- Tlak je iz ©klesanih kamnitih plošč in bo menda- namenjen pešcem, da ee bodo po njem sprehajali. Na sliki je preurejeni drevored, ki vodi od Gradu proti šanearn. Majhen živalski paradiž Zoološka razstava v šelenburgovi ulici 6 v Ljubljani zbuja pri občinstvu veliko zanimanje. Zlasti za mestno mladino, ki pozna živali kvečjemu iz slik, je razstava poučna in privlačna. Posebno pri opicah je vedno polno gledalcev, ki se prisrčno smejejo raznovrstnim smešnim akrobacijam živalic. Mnogo občudovalcev imajo tudi ljubke srnice, dalje lisice, bobri nutri-ja in pa neštevilni mali eksotični ptički, kakor papdgice, škrjamčki, velike papige Ltd. Razstava, čeprav nI bogve kako velika, saj je to prva prireditev mladega zoološkega društva »Noe«, nudi obiskovalcu prav prijetno in poučno razvedrilo za prav malenkostno vstopnino. Razstava se dnevno izpopolnjuje z novimi živalmi, ki jih prinašajo vneti člani društva. Ogled pratf toplo priporočamo, NOVI ROMAN JUTRA. NAROČITE JUTRO! Marcelle Tinatjre pernica s TEM ROMANOM PODAJAMO BRALKAM IN BRALCEM MOJSTRSKO DELO SLAVNE FRANCOSKE PISATELJICE. — MARCELLE TINATRE JIM BO V »UPORNICI« PRIPOVEDOVALA USODO TEŽKO PRE-IZKUŠANE ŽENE DANAŠNJIH DNI, KI PO ZMOTAH, TRPLJENJU IN RAZOČARANJU NAZADNJE NAJDE PRAVO IN TRAJNO SREČO SVOJEGA ŽIVLJENJA. KAKOR VSA DELA TE PISATELJICE, SE TUDI »UPORNICA« ODLIKUJE Z VEŠČO UMETNOSTJO SLOGA, MOČNO ŽIVLJENJSKO RESNIČNOSTJO IN VELIKO NAPETOSTJO DEJANJA; PREPRIČANI SMO, DA POMENI ZA PRIJATELJICE IN PRIJATELJE >JUTRA« IZREDEN UŽITEK! ČITAJTE GA V JUTRU! ZAČETEK V TOREK U. SEPTEMBRA 1934! 'are ln nove Jesenice Zanimiv razvoj od majhnega trga v Industrijsko mesto { nalogah, ki čakajo mfladega Sovefca ▼ življenju in ga navajati oa pota zdTavih, življenjsko riodonosnih in plemenitih načel. Seveda v tesni zvezi z ljubeznijo do rodne grude, do kmetskega stanu, ki tvori jedro našega naroda. Tečai je svoj namen dosegel v vsakem pogled«, saj se je čas s.la lepo in praktično izrabil. Delalo se je od ranega jutra do trde noči ia to bodisi praJctičrao ali teoretično. Udeleženke tečaja so bfte razdeljene v tri skupine: gospodah jlsko, kuharsko in zunanjo, ki je proučila vsa mogoča dela na vrtu in hlevu. pa so se potem po tednih med seboj menjavale tako, da je oibdelaJa vsaka udeleženka vse panoge. Popoldne so bla običajno predavanja o kmetijstvu, perutninarstvu, živinoreji, o ureditvi stanovanj, o gospodinjstvu in sličnem Tečajnice so napravile tudi več koristnih izletov: v Rogaško Slatino, Ponikvo, Šmarje pri Jelšah, na dr. Svetinov vrt m ogledale so si do vseh podrobnosti posestvo banovnske šole. Ob zaključku tečaja so polagale rap?te, ki so znova dokazali, da se je vršil tečaj z vso resnostjo. Abstol-veniiikam tečaja želimo, da bi pridobljeno znanje in spretnosti čim usipešne jtše uveljavile na svojih službenih mestih. Beditostni fond in ljubljanski brezposelni Ljjbljaua, 7. septembra Mestni socialni urad je po vsej priliki tista institucija, v kateri se najbolj verno zrcali gibanje brezposelnosti in krize. Brezposelni delavci ne hodijo povpraševat za delo na borzo dela, ki je po navadi praznih rok. temveč hodijo čakat na hodnike pred uradom v Mestnem domu, kdaj bodo prišli na vrsto, da bodo dobili posla in kruha iz sredstev bednostnega fonda. Vobče je treba poudariti, da 90 odst. prosilcev prihaja samo po delo, medtem ko ena desetina prosi podpore. Mestni socialni urad pa seveda nima ne enega ne drugega. Za denar, ki ga je mesto dobilo iz bednostnega fonda in ki gre polagoma h koncu, je zaposlenih še 80 delavcev pri javnih delih. Poleti se že še kako prebije, s skrbjo pa gledajo brezposelni in na magistratu hladnim in mokrim jesenskim in zimskim dnevom nasproti. Na vsak način bo treba, da banska uprava v večji meri dotira občino iz bednostnega sklada. Medtem ko je bilo v mestu pobranih za ta fond okrog 2 milijona dinarjev, je mesto prejelo doslej samo nekaj nad 200.000 dinarjev nazaj. Vsekakor mora pri delitvi sredstev za socialne namene obveljati načelo, da mora Ljubljana dobiti vsaj toliko, kolikor da. Mesto je namreč stalno zatočišče tudi vsem bednim z dežele, tako da ne podpira le svojih potrebnih, temveč tudi veliko število onih, ki prihajajo od blizu in daleč. Zlasti na zimo se bo v Ljubljani in na hodnikih Mestnega doma nagnetlo brezposelnih in bednih, ki bodo dan na dan zahtevali dela in kruha. Nujno bo, da se sredstva bednostnega fonda smotrno in smiselno porazdele, kjer so najboij skeleče potrebna. Da bomo vsi na jasnem o vodovodu v Šmartnem Šmartno pri Litiji, ob koncu avgusta. Odkar so na čelu šmarske občine možje iz JNS s predsednikom občine g. Josipom Strmanom. kaže naš kraj pohvalen napredek. Komaj smo te dn' končali vodovod, že vihte pridne roke krampe za kanalizacijo Na^im nasprotnikom nanredek pri javnih delih ni všeč Ko ie stekla voda iz novega vodovoda, se je dopisnik »Slovenca« že obregnil ob vodovod. Vsakdo ve, da je prve ure tok vode skozi nove cevi zaradi ilovice in drugega, kar se je ob gradnj5 nabralo v ceveh, oviran. Ko pa potegne vodni curek iz cevi vse, kar je nepotrebnega v njih.- daje vodovod zadovoljivo mero vode. Tako je bilo tudi pri našem vodovodu. Ker se »Slovenčev« dopisnik ni mogel takoj na polna usta nalo-kati vode, je brž sedel za mizo in napisal o vodovodu zasmehljiv članek. Ljudstvo pa je kljub »Slovenčevemu« sitnarjenju zadovoljno z vodovodom in zna ceniti delo občinskega odbora. Doslej je z vodovodom izvršena še le prva etapa preskrbe z zdravo pitno vodo. Ljudstvu so na razpolago tri javne pipe, in sicer pred pošto, na Glavnem trgu pred šolo in na spodnjem koncu pred društvenim domom. Prihodnje leto pa bomo napeljali vodovod tudi v šolo. Stroški so namreč precejšnji m jih ne zmoremo v prvem zamahu. Za vodovod, ki je stal okrog 40.000 Din, je dala naša občina 13-500 Din in vse delovne moči, ostanek pa sta krili banska uprava in higienski zavod. Zajemališče vode leži v mični dolinici Brinjeku nad šmar-sko cerkvijo. Vodni curki se stekajo s hribov Grmače, Roje in Tičovnice. V Brinjeku je zidan reservoar s kristalno čisto vodo. Ima napis »Za zdravje naroda« in letnici 1823—1934. Prva letnica je zapisana v spomin na prvotni vodnjak, ki je bil zgrajen v Šmartnem že pred dobrimi sto leti. Letnico smo zapisali v spomin in v dokaz, da so naši pradedje že takrat posvečali veliko pažnjo zdravi pitni vodi. Cevi vodovoda so speljane 1.50 m pod zemljo in jim tudi najhujši mraz ne bo mogel do živega, v poletnem času pa bodo obdržale potrebno svežino. Pipe so sistema hidrantov. Neporabljena voda, ki do spe do usten v pipi, ne obstane v cevi, ampak pade na dno do glavne cevi; tako ostane vedno sveža in hladna. Pri kopanju rovov za vodovod so nale> teli kopači na staro pokopališče, ki je bilo za sedanjo cerkvijo. Tega so uporabljali stari Šmarčani do pred 130 leti. Takrat so starega opustili in zgradili novega na nekdanji Breznikarjevi njivi. Tam je pokopanih več odličnih šmarskih mož. Med njimi je tudi grob Ivana Bartla, nekdanjega šmarskega nadučitelja, ustanovitelja našega pevskega društva »Zvona« in znanega slovenskega glasbenika. Kosti in lobanje, ki so jih našli zdaj pri kopanju rovov, so pokopali na blagoslovljenem prostoru ob cerkvi. Po vseh okoliščinah sodeč je moralo biti Šmartno svoječasno zelo važna naselbinah Tu je zlasti cvetela usnjarska obrt. V Šmartnem je bilo tudi sodišče. Naša šola je starejša kakor sosedna litijska. Na prostoru, kjer stoji zdaj naša dekanijska cerkev, so ob zidavi cerkve tudi našli sledove pokopališča. Prav tako pod tremi hišami, ki so jih morali podreti ob času grad-be cerkve v letih 1898.—1901. Številne ostanke pokojnih Šmarčanov so takrat pokopali v skupni grobnici pod cerkvijo. Med njimi so bili gotovo tudi ostanki tistih Šmarčanov, ki so pomagali zgodovinarju Valvazorju s sosednjega Bogenšper-ka pri njegovi »Slavi vojvodine Kranjske«. Učeni Valvazor je imel v Šmartnem svoje bakroreznice in tu so rezali plošče za njegove slike. Lepo družabno počaščen je uglede narodne družine Litija, 7. septembra. Zapustil je naš trg v začetku septembra višji železniški kontrolor, postaje-načelnik g. Ivan Turk. v našem kraju je služboval skoraj dve desetletji, zdaj pa je odšel k ljubljanski železniški direkciji. Priljubil se je v vseh krogih, bil je tudi marljiv delavec v društvih, ki so mu skupno priredila prisrčno odhodnico v Sokolskem domu. Ob navzočnosti številnih Litijanov in Zasavcev od Zaloga do Zagorja je spregovoril uvodno besedo učitelj g. Jože Župančič, ki je očrtal zasluge g. Turka za Litijo in naša društva. Predvsem se je poslovil od Turkovih kot od vnete sokolske družine, saj je bil br. Turk član upravnega odbora našega Sokola. Izročil mu je v spomin povečano fotografijo Litije. V imenu železničarjev je očrtsu g. načelnika pro-govni nadzornik g. Ronko France, s poudarkom, da je bil g. Turk vedno socialen in pravičen predstojnik in marljiv član stanovske organizacije, železničarji so izročili odhajajočemu kolekcijo smodk. Sokolske članice pa so izročile gospe načel-mci in gospodični Magdi krasne šopke cvetja. Zatem so spregovorili še predstavniki ostalih društev: sreski načelnik gospod Podboj v imenu planincev in članov SPD in planinske zadruge Zasavska koča, saj je g. Turk vnet član planinske bratovščine in marljiv blagajnik, ki je pomagal graditi svetogorsko kočo. Za občinsko organizacijo in sresko organizacijo JNS se je poslovil od zvestega somišljenika gospod Tinko Kunstler, v imenu litijske občine je spregovoril podžupan g. Vojko šri-bar, ki je poudaril njegovo veliko usluž-nost nasproti vsem strankam in poslovnim krogom. Po poslovilnih besedah vseh zastopnikov (prireditev je organiziralo ducat naših društev) se je oglasil načelnik gospod Turk sam, ki se je zahvalil za vse dokaze prijateljske pozornosti. Razvil se je nato prisrčen večer, ki ga je podžgal neumorno svirajoči sokolsk' orkestrion. Dvorana je bila okrašena s cvetjem. Vsa prireditev je dokazala, kako znajo Litij ani ceniti svoje ljube prijatelje. Ob zaključku je še ponovno vsa dvorana poželela odhajajoči družini vso srečo v Ljubljani. 3Talokatero mesto v dravski banovini je imelo v zadnjih 40 ali 50 letih tako lep razvoj kakor mlado mesto Jesenice. Ko se je pred dobrimi 60 leti osredotočila skoraj vsa gorenjska železarska industrija na Jesenicah, je bil takrat naš trg še majhen, skoraj brezpomemben kraj, broječ kakih 90 hiš, ki so stale na vznožju in bregovih gore Mirce. Bilo je tudi nekaj hiš okoli Savske cerkve, v Kurji vasi, ob sedanji Kralja Petra cesti in ob Lukmanovem trgu. toda vse skupaj niso štele niti 40 številk. Razvoj železarske industrije, dograditev ljubljanske in bohinjske železnice in ogromnega kolodvora je ves kraj temeljL »o izpremenil. če bi se kdo od starih Jeseničanov po 40 letih vrnil iz tujine, bi skoraj svojega rodnega kraja ne prepoznal, ker je od starih Jesenic ostalo bore malo, le Murava je ostala skoraj kakor je bila jn nekaj hiš ob glavni cesti, vse drugo pa je novo, popravljeno, spremenjeno. Ampak stare Jesenice so bile za oko bolj prijetne kakor današnje, ko se med ptare hiše vrivajo nove in moderne palače. Male hišice, vse precej enake, so čepele ob vznožju in bregovih gore Mirce, ki so se skrivale v sencah sadnega drevja, predvsem pa cvetočih jablan, češenj in hrušk, so tvorile lep gorenjski trg, ki je imel nekaj enotnega in harmoničnega na sebi in je moral napraviti prijeten vtis na tujce, ki so prevažali blago od morja v notranjost monarhije. Dolino reže na dvoje po dolgem ljubljanska železniška proga. Na desni strani proge in med sedanjo Gosposvetsko cesto so p-:ale ob graditvi bohinjske železnice najlepše jeseniške domačije, ki so od takrat že precej menjale gospodarje. Te domačije r o imele v ozadju lepe sadne vrtove, ki so segali do železniške proge, vodeče proti Kranjski gori. Med železnico in reko Savo, pa je bilo takrat že prostrano polje in travniki, ki so segali od visokih Papeževih tcpolov do Plavža. Preko polja in travnikov so bile razpredene številne poljske stezice in pota. Prijetno je bilo sprehajati se po tem okolju, ko so oči sprehajalcev počivale na krasnih sadnih vrtovih, ki so ši lili prijeten vonj z onstran železniške proge. Jesenice so se pričenjale na zgornjem koncu pr: stari Smukovi hiši, na katere mestu stoji sedaj čufarjev gradič, in se končale pri nekdanji Klofutarjevi hiši, na katere mestu gradi sedaj moderno trgovsko hišo industrijec Janko Novak iz Radovljice Pri K'ofutarjevi hiši je državna cesta imela velik ovinek na desno in je pri železniški čuvajnici prečkala progo gorenjske železnice ter vodila mimo Papeževega dvorca m mitnice na Savo in Staro Favo. Od Klofutarjeve pa do Romavhove hiše, kjer je danes kolodvorski okraj z najlepšimi poslopji, takrat še ni bilo no. ©itlf@E@VeC Ob 30-Ietnici šaleške podružnice SPD Do dolinske brazde, ki sta jo v prijetni izmenjavi izorali, obkofpali in izoblikovali pohorski »reki« Mislimja in Paka od Drave do Savinje, segajo skalnato strme Karavanke v treh svojevrstnih skoro vzporednih panogah; ca koncu severne stoji ostrorobati Plešivec (1696 m), ki v svojem zunanjem licu, v svojih oblikah in potezah, pa tudi v svojem rastlinstvu in v živalstvu združuje še vse posebnosti in značilnosti znanih gor v Karavankah, kakor so Jepa, Golica, Stol, Begunj-ščita, Zelenica, Baba, Košuta, Obir ali Peca. V divje razdrapanih navpičnih čereh, stenah in pečeh pada proti severu ter nudi* v nedostopnih zelenicah varna ležišča in skrivališča divji kozi; proti jugu pa se niža po solčnojasnih, na široko izbočenih obronkih ter veže po razsež-n:h kmetijah, pašnikih, .poljih, travnikih in obrobnih gozdovih nad 300 let staro cerkev sv. Urše z dolino, z njenimi idilami in tišinami. Po pohorski pravljici je povodni mož Jezernik, ki sedaj samota-ri v globinah Ribniškega jezera (1530 m), prvotno s svojim jezerom bival vrh Ple-šivca. ko so tam koncem 16. stoletja zgradili znano romarsko cerkev, je aibežal pred hruščem in truščem pobožnih romarjev aa tedaj še mirno in zapuščeno gozdnato Pohorje; beg starih poganskih bogov naših prednikov pred svetlo zarjo in lučjo krščanskega bosa krščanskih svetnikov in svetnic, ki so poganstvo iz Podjune, z Gosposvetskega polja in iz Roža pregnali sprva na Plešivec, od tam pa v skoro aeprodirna ruševja iu v niih skrita jezera na visokem Pohorju. Plesati Plešivec in slovenski kmet Plešivčnik pod njim. pa še hranita staro, prvotno ime v borbi z novim nepotrebnim. Tudi južna panoga, po kateri stopajo sive bene hiše, pač pa samo polje, med katerim je vodil poljski .kolovoz. Od Romavhove hiše naprej pa do meje občine Koroške Bele je bil smrekov gozd pa tudi pusta gmajna, polna skal, grmovja in korenin. Na tem ozemlju stoji sedaj nebroj lepih hiš in vil, ki so jih zgradile pridne roke delavcev, nameščencev in obrtnikov, ki so si okrog hiš uredili tudi lepe cvetlične in ze-lenjadne vrtove na krajih, kjer je bilo po- Osrč je moderniziranega središča gorenjske železarske industrije, obenem naša važna obmejna postojanka. prej samo skalovje. Tudi na ozemlju, ležečem med glavno cesto in ljubljansko železniško progo je bila pred 40 leti skoraj sama gmajna, pa so začele naenkrat rasti hiše iz tal kakor gobe po dežju in so nastale velike delavske naselbine Nova vas in Groblje, ki so se pred 5 leti zlile v sedanje mesto Jesenice. Postajno poslopje je stalo v bližini čufarjeve, prej Ferjano-ve hiše, kamor je vodila dobra pot. Kolodvor je bil mnogo manjši kakor sedanji Na desnem bregu Save v Kurji vasi je bilo nekaj pol lesenih hiš, sedaj pa je tam in pod Možaki jo okoli 100 ličnih hdš, ki so ji!h večinoma zgradili tovarniški delavci. Na zapadnem koncu mesta, v smeri proti Plavžu, so zrastle nove hiše in vile in ne bo dolgo, ko bo vrzel med obema krajema zazidana. Razširjenje tovarne KID tn kolodvora, ki zavzemata ogromen obseg, pa je zunanje lice Jesenic popolnoma spremenilo. Zaradi kolodvora in bohinjske železnice se je morala preložiti glavna cesta, ki je poprej vodila mimo Savske cerkve, sedaj pa je speljana mimo postaje, kjer je danes najlepša avenija. Zaradi razširjenja tovarne pa se je morala preložiti glavna cesta, ki je vodila mimo nekdanje Ferčejeve in Markeševe hiše in bi danes tekla po sredi tovarne, da jo niso preložili v ravni smeri na levo proti bolnišnici bratovske skladni-ce na Javorniku. čeprav so cesto odmaknili precej daleč, je dosegla tovarna v zadnjih letilh cesto skoraj v vsej dolžini Velik razvoj železarske industrije, zgraditev bohinjske železnice in razširjenje Karavanke do temno počrnjene Pake in njenih razorov, znamenite Golti, bi skoro zgubile svoje značilno, nad vse utemeljeno ime, od kar so na njih Savinj-čani v južno odprti zarezi med Medve-djakom in Boskovcem (1591 m) v varstvu Goltskega Smrekovca, njihovega Ostroga in Kačjega vrha postavili liulb-ko »Mozirsko kočo«. Toda Golti in »Govč-ke« planine, dobro znane smučarjem im tudi poletnim turistom s svojo cerkvico sv. Radegunde, nekdanje eoclesiae s. Viti »sub Goutmi«, bodo zmagale prav tako gotovo, kakor gotovo imajo slovenski planinci zdravo razumevanje za lepoto starih, prvotnih imen za naše gore in .planine. Golti segajo od Tera, Konjšic in Medvedjaka do potoka Ljuibije, ki jih loči od Sv. Križa nad Belimi vodami, od nekdanje sedaj žal že pozabljene »Oslice«, tvorijo visoko, romantično razklano kraško planoto z mnogimi, neizmerjenimi lijaki, žreli in globelmi, kakršne najdeš edino še na Menini planini v njeni »Iste-ji«, v skalah stisnjeni stezi, podobni vrat-oem v domači peči. Tik nad šmihelom, lahlko vidiš pravilno izoblikovane, čiste kristale; da Ravni loki kraljuje Naraloč-nik, na Koncu pa Komečnik; v Bkriti, težko dostopni Konečkj jami ti Golti odkrivajo v majhnem, skromnem obsegu čuda in lepote Postonjske ali škocijanske jame; odprta Zijalka, ki ti reži nasproti iiz strme, skalnate rebri svetokrišlke Oslice, pa te sipominja na Potodko zijalko Sredi med Plešivcem in Goltmi se dviga Smrekovec (1575 m) kot podaljšek in konec Komna (1696 m) in travnatozelene-Sa, skono planega Travnika (1637 m), ki vsi trije v svoji sklenjeni celoti kot osrednji sklop onih treh vzhodnih karavanških razrastkov stoje tudi po svojih oblikah, po svojih značilnih potezah v svojih glavah in vrheh, po svojih gozdovih , in vi&okoplaninskih pašnikih sredi med Plešivcem in Goltmi. To so pravzaprav zapadmo pohorske kope, vrhovi iu kolodvora, pa je narekoval kraju nove gospodarske in kulturne potrebe, število hiš se je na Jesenicah početvorilo, v istem razmerju je naraščalo število prebivalcev, ki jih šteje občina okrog 7000. Pred 40 leti je vršil župan sam tajniške posle, danes je zaposlenih na občini 10 moči, ki imajo dela čez glavo. Prihajale so v industrijski kraj gruče delavcev, ki so lahko dobL le zaposlenje. Delavski otroci, ki so dopolnili 14. leto, so dobili kar avtomatično delo v tovarni. Prihajali so tujci od vseh vetrov, same sveže, borbene in izkušene moči ki so tvorile močan nemški otok v savski kotlini, prihajali so dan za dnem novi trgovci in obrtniki, ki so si tu ustvarili obstanek in si uredili domačije. Največji razmah so imele Jesenice po prevratu. Izginili so mnogi in se na mah jeli pojavljati drugi, iz južnih krajev. V kraju je začela poslovati carinarnica I. reda, oddelek glavne finančne kontrole, ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev, obmejna železniška policija ter razni drugi uradi in ustanove. Začela so se ustanavljati razna nacionalna gospodarska, kulturna društva in močne delavske, nameščenske, železničarske in obrtniške stanovske in strokovne organizacije, razvijati se je začel šport vseh vrst, začela se je ljuta borba za kruh in obstanek. Huda medsebojna konkurenca med trgovci in obrtniki, ki so jo stalno zaostrovali prišleci, je vplivala na kakovost doma izdelanega blaga in na cene, močnejši in spretnejši so uspevali, slabejši so propadali in- šli iskat kruha drugam. V mesto so pričeli prihajati za delavci in obrtniki tudi intelektualci, ki so danes oblikovalci jeseniškega javnega življenja. Od začetka stoletja se je zgradila v občini cela vrsta impozantnih javnih in privatnih poslopij. Dobili smo mogočno poslopje meščanske šole, osaovne šole, kolodvorsko poslopje, poštno poslopje, glavno pisarno KID, Kazino, Sokolski dom, Delavski dom, Krekov prosvetni dom. glavno carinarnico, carinsko prtljažnico, le karno, hotel »Triglav«, hotel Par, popravljena je mestna cerkev, uredile in kanali-zirale so se ceste, zgradil se je vodovod in železniški podvoz, lepo šetališče ob Prešernovi cesti in se uredilo več igrišč, telova-dišč in privatno kopališče, čaka pa občino še cela vrsta nalog, predvsem razširjenje poslopja meščanske šole, bolnišnice, sirotišnice. otroškega zavetišča in drugih na- prav, ki bodo stale občino še težke milijone. Podoba pa je, da so Jesenice dosegle višek svojega razvoja., da bo treba le to napraviti, kar je nujno potrebno, in izpolniti, kar že imamo. Treba je delati na tem, da bo izginila tista kričavost med starimi in novimi hišami, da se bodo odstranila poslopja, ki ovirajo promet in da bo mesto dobilo zaokroženo in strnjeno obliko. ——— Izobrazba učiteljic za pouk o kmetskem gospodinjstvu Sv. Jurij ob juž- žeL, 4. septembra. Oib prisotnosti načelnika kmetijskega oddelka dravske Ibanovine inž. Z Manjka, vsega profesorskega ztoo-ra bano vinske kmetijske šole pri Sv. Juriju ob jauž. žel. z ravnateljem Inž. Petkovškom na čelu in vseh udeleženk tečaja — 24 učiteljic i 4 - 4 1: ;' - ' -'V/'; % 'J s* m A s «-v \ -f % ■ v, s- : ..... ■ . • ■ • , « " v' • •.. Skupina najstarejših četnikov z vojvodo Kosto Pečancem v sredini Brezprimerni junaški upor prebivalstva in četnikov v topliškem okraju proti avstrijski, nemški in bolgarski okupaciji je imel voditelje, kakršne more roditi samo narod, ki z vso dušo ljubi svojo domovino in je pripravljen za njo žrtvovati vse. Zbor četniških voditeljev pa je istočasno tudi najboljši primer, kako so se v osvobodilni borbi najtesneje združile vse plasti naroda. Poleg mladega srbskega intelektualca Koste Vojnoviča so stali na čelu upora tudi naslednji možje: Vojvoda Kosta Pečanac njegovo rodbinsko ime je Milovanovič, je bil četniški vodja že od leta 1905. Rodil se je leta 1871. v Djurakovcu v Metohiji, njegovi starši pa so že leta 1882. zaradi turškega nasila pribeiali v Srbijo ter se naselili v vasi Raki v topliškem okraju. Ko je dovršil podčastniško šolo, je Kosta leta 1904. postal četnik in se je odlikoval z velikim junaštvom v borbah na Vuksanu in V Skopski Črni gori. Kot četniški vodja je imel prijateljske zveze s kosovskimi Ar-navti, zlasti pa s slavnim Isom Boljetin-cem, ki je bil nekaj let gospodar vse severne Albanije. V začetku svetovne vojne se je Pečanac boril v vrstah armade in je z njo prišel tudi na solunsko fronto. Iz Vertekopa pa se je 16. septembra 1916 s francoskim letalom odpravil v svoj domači topliški okraj. Srečno je pristal na visoki planini, fancoski pilot pa je odletel v Rumunijo. Kako se je Kosti Pečanku pridružil Kosti Vojnovič in kako je v glavnem potekel topliški upor. je »Jutro« že poročalo. Pod poveljstvom Vojnoviča in Pečanca je bilo okrog 15.000 organiziranih četnikov, pridružilo pa se jim je tudi okrog tisoč beguncev iz raznih avstrijskih posadk in ubeglih ruskih vojnih ujetnikov. Vojvoda Jovan Radovič Je bil mlad črnogorski profesoT, doma iz Morače v kolašinskem okraju. Študiral je tudi v inozemstvu in je bil eden od onih mladih svobodoumnih intelektualcev, ki niso bili všeč črnogorskemu režimu. Avstrijska okupacija ga je zatekla v domači vasi. V Kolašinu je ostal do spomladi 1916, dokler ga ni — vzela noč. Na vrhovih Koma je zbral skupino četnikov, večinoma Črnogorcev in polagoma se je preko vrhov prebil v pirotski okraj, kjer je nekaj časa samostojno četoval. Ko sta Vojnovič in Pečanac pripravljala topliški upor, se jima je Radovič že v prvih dneh pridružil z večjo četo. Kosta Pečanac navaja v svojih spominih, kako je Jovan Radovič vedno sanjal o svobodni zedinjeni Jugoslaviji. Ko so četniki taborili na Vidovači, je Jovan Radovič v svojem šotoru na veliki deski risal zemljevid osvobojene Jugoslavije. Ko je bil gotov, je pozval vse četovodje in četnike ter jim z velikim navdušenjem razlagal svoj privid bodoče Jugoslavije. — Bratje, je dejal, če ostanemo živi ali ne, je postranska stvar, Jugoslavija pa bo vendarle enkrat svobodna in združena! Na svojem zemljevidu je pogodil precej naših sedanjih državnih mej, na našo stran pa je zarisal seveda tudi Skader, ki -je bil žet od nekdaj želja in hrepenenje Črnogorcev. Bivši profesor, četniški vojvoda Jovan Radovič je imel to srečo, da je doživel prve dneve našega osvobojenja. S svojo četo je prispel v Sarajevo, tam pa je nenadoma umrl. Četovodja Nikola Bojanovtč je bil star skromen Črnogorec, ki bi mu na videz nihče ne prisodil, da je vodja nevarne vstaje in strašen nasprotnik v naj- hujših borbah. Doma je bil v Belopavličih nad Podgorico in se je že leta 1889. s svojim očetom izselil v Srbijo, kjer je bil sprejet v monopolsko službo. S]užil je v redni srbski vojski, pri umiku skozi Črno goro pa so mu predstojniki svetovali, naj gre v svojo domačijo, da njegova rodbina ne bo izgubila rednika. V prvih dneh, ko so avstrijske čete preplavile Črno goro, pa mož ni mogel več strpeti doma ter je sam preko gora prispel nazaj v Srbijo in se združil s prvimi četniki. Za njim je prišla tudi njegova žena in se je tudi ona borila v četniških vrstah. Žena je padla v prvih bojih, mož pa je vztrajal do kraja in je s Pečancem še leta 1918. četoval na trojni meji Srbije, Črne gore in Bosne. Po nesrečnem naključju je izgubil življenje nekaj dni pred osvobojenjem. Četovodja Dimitrije Begovič je bil tudi doma iz Črne gore, a je že od svoje mladosti živel v Metohiji. Udeležil se je balkanskih vojn, ob izbruhu svetovne vojne pa ni bil mobiliziran, ker je bil težko ranjen v bitkah pri Kumanovem. Vso svojo številno družino je leta 1915. spravil na Gajtan planino in tam dolgo časa nemoteno taboril. Ko so se v okolici pojavili prvi četniki, je neka avstrijska patrola slučajno naletela na Begovičevo taborišče ter ga obsula z ognjem. Begovič je pri tem izgubil ženo in štiri otroke, od katerih je bil najstarejši star komaj 10 let. Po tem strašnem dogodku je mož obhodil vse planine, da bi našel četnike-maščevalce ter postal njihov tovariš. Pred začetkom topliške vstaje je bil že v Pečančevem taborišču, padel pa je marca 1917 v bitki pri Vlasovskih vratih. Hrib, na katerem je izdihni!, boreč se proti velikanski premoči, imenujejo sedaj okoliški prebivalci »Begovičev grob«. Četovodja Cvetko Otaševič je bil doma iz Kuršumlije in se je kot četnik odlikoval z brezprimerno hrabrostjo že v balkanskih vojnah. V začetku top liške vstaje ni imel nobenih zvez s čet-niškimi odredi in je sam ustanovil četo. ki je delala okupatorjem silne preglavice. Njegova četa je zapirala vsa pota do Kuršumlije in tako je bil Otaševič s svojo samostojno četo važen činitelj pri zavzetju tega kraja. Ko so četniki vdrli v Kuršum-lijo se je močna okupacijka četa vtabori-la v stari turški trdnjavi. Otaševič se je s peščico svojih tovarišev ponoči priplazil na obzidje trdnjave ter z ročnimi bombami pognal v beg vso posadko. Tudi ta junak je padel še pred koncem vstaje. Ako občutite, da Vaše moči popuščajo, tedaj pijte redno znamenito Rogaško slatino »Tempel« vrelca. Pridite za časa jesenske sezone (september in oktober) v Rogaško Slatino! Popolna 20-dnevna oskrba 1.200 odnosno 1.000 Din. Domačija pod silnim plazom Podrobnosti o nenavadni nesreči v škocijanskih hribih Škocijan, 6. septembra. »Jutro« je že v nedeljo poročalo o nenavadnem dogodku v škocijanskih hribih, o ogromnem plazu, ki je raztrgal in popolnoma zasul hišo in mlin posestnika Martina Rerganta v Krsinjvrbu. Kaj sličnega ne pomnijo najstarejši ljudje v naših krajih, zato še besedo o uničujočem rušenju gore, ki se bo Ob prvem neurju spet nadaljevalo. Krsinjvrh je zelo hribovrta vas- na seve-razapadni strani škocijana. Najlažje je priti do tega precej obsežnega hriba od gostilne čintoole v Spodnjih Lakencah, če greš po cesti, ki vodi iz škooijana v Mokronog. Hrib Krsinjvrh je oddaljen od gostilne le kaka dva kilometra. Je le na nekaterih mestih kamen it, večinoma ipa prsten. Tudi na onem kraju, ki se je zdaj začel rušiti, ni kamenja, ampak le ilovica Na tem delu je nekaj gozda, ostalo pa vinogradi, last posestnika Jožeta Gorenca iz Zbur pri škocijanu. Kakor je pripovedoval posestnik Bergamt, se je nekako pred dvema letoma odtrgala od vrha hriba velika (plast, se valila po hribu navzdol in se približno sredi hriba ustavila ob Gorenčevem vinogradu. V teku dveh let se je ogromna plast že stooro popolnoma zrasla z zemljo vinograda, da nihče n.i nifelil na kako nesrečo. Ob viharjih in neurjih so hudourniki večkrat odnesli v dolino večje kupe prsti, fci pa niso povzročili kmetom nikakih skrbi. Zdaj pa nenadno ogromen plajz! (Ljudje so Zbegani. Ob času zadnji neurij se ni utrgala niti ped zemlje, zato sta presenečenje in strah tem večja. Le studenec, ki se na hribu združi s hudourniki. Ogromna množina prsti in dreves, ki je zasula hišo in mlin posestnika M. Berganta čolnom in kamero na Jadran Od Omiša do Trogira — Prevelika podjetnost In premajhna — Znameniti „jugo" in splitske lepotice Trogir je že nekoliko dni zaporedoma oglašal v Slovo od Otmiša mi ni bilo posebno težko. Ni se mi mogel prikupiti, čeprav je njegova lega na dnu temnega zaliva, pod navpičnimi pečinami Mosorja, ob izlivu romantične Četi,ne dovršeno lepa. Z mesti je kakor z ljudmi. Včasih sam ne veš, zakaj se ti ne morejo vsesti v srce. Toda tukaj je bila uganka lahka. V Omišu so hoteli postaviti menda šolski primer ta to, kako naj se slikovit kraj v imenu tehničnega napredka, gospodarskih potreb in tujsko prometne vabe popolnoma ordpa individualne poteze. Stari del mesta s svojimi tesnimi ulicami, srednjeveškimi zgradbami in razvalinami silnih gradov je zadnji odsev te individualnosti, ki je vsa v slogu s sivo, kljulbujočo divjino okolice. Stari so znali graditi v takšnem slogu. Treba je samo videti, v kakšnem elementarnem sozvočju rasejo še razpadajoče zi-dine omiških trdnjav iz skal, na katere so jih postavili. Moderna deba pa je narneta-la okrog tega učinkovitega jedra kup neokusnih ali pa samih zase lepih, toda z okolico neskladnih zgradib, hotelov, tovarn in barak. Uničila je vse. Mislila sva, da bova z južnikom, ki se dopoldanskih urah, odjadrala naravnost do Splita, ki se je v jutranjem soncu belil v daljavi. Toda jug je hotel danes pokazati vse, kar zna in je začel poditi čedalje višje valove nama v hrbet. Albert se je malo kujal, ko sem nazadnje jadro enostavno snel in zagrabil za veslo, ki so mi ga bili v Omišu popravili. Pa ni trajalo dolgo, da je storil po anojem zgledu. Morje okrog naju je vrelo kakor krop v hudičevem kotlu. Kakor hitro sva se usmerila naravnost proti Splitu, sva dobila valove ob stran in ž njimi nevarnost, da se prekucneva. Tako sva se dTŽala rajši tik obale, odločila sva se za Stcforeški zaliv in tam kjer se je ta obrnil skoraj sporedno z valovi, pri Stobreču samem, sva izstopila. Do Splita je bilo samo še 7 km. Toda tega prisilnega odmora ®i ni žal. Stobreč je poleg Cavtata in Trogira najstarejša naselbina v Dalmaciji in dasi šteje kakšnih 700 duš, kar je za dalmatinske razmere že mnogo, in čeprav je tako blizu velikega mesta, se je njegovo ljudstvece ohranilo skoraj nedotaknjeno v svoji prvotnosti. Z mor ja 'je pogled na kraj očarljiv. Ljudem pa je videti, da živijo navzlic ribištvu in razmeroma rodovitni zemlji v precejšnji bedi. Krivi so pa sami, ker nimajo nobene podjetnosti (kakor jo imajo Omišani preveč) Ln ne znajo izkoristiti prilik, ki se jim prožijo same od sebe. Za primer povem to, da bi bil njih kraj idealno pripraven za letoviščarje, ki niso preveč razvajeni, a se tudi ne zadovoljijo z vsako neudobnostjo. Torej za (nekakšen letoviščarski srednji sloj. Sonca je tu mnogo, svežega zraka z ■morja in hribovja nič manj, peščine «0 sijajne, voda v morju topla. Vrhu tega bi bile izletne prilike na vse strani, na Mo-sor (tam gori je danes planinska koča), na Brač, z avtobusom do Makarske, da niti ne govorim o Splitu, v kolikor bi ga potrebovali. Zveze s parniki in motorkami bi se dale z lahkoto dobiti. Letos je v neposredni bližini, v Splitu, okrog 1500 le-toviščarjev več nego kdaj prej in ta presežek se mora zadovoljiti z vsako luknjo in vsako ceno. A vendar niso Stobrečani do danes niti poskusili, da bi privabili tujce k sebi, čeprav dobro vedo, da bi jim bilo v korist, kakor sem posnel iz pogovorov ž njimi. Ne vedo, kako naj bi to napravili. V vasi je že sedem let prostorna in lepa hiša, ki bi se dala z malenkostnim trudom preurediti v dober pen z ion. Ta hiša je že sedem let prazna. V vasi je bila tudi gostilna (trgovine ni). Edina. Ko sva stopila opoldne tja, sva doživela »modri čudež«, kakor pravi Nemec. Ali si lahko mislite gostilno, tako rekoč na periferiji Ljuolja-ne, v kateri ne bi dobili niti toplega kosila, niti najpreprostejše mnzle jedi, niti koščka kruha in niti na zadnje — vina? Na periferiji Splita «1 takšno gostilno da- ki prihajajo od različna strani, Je prejftnjo soboto in nedeljo neobičajno močno beened in e strašnim divjanjem drvel ▼ dolino prav v bližino mlina in se iztekal v potok Zdravec, ki goni mlin. V ponedeljek pa se je vse pomirilo in posestnik Bergant je po nekaj dneh spet brezskrbno zaspal. V torek, ko se je začelo daniti, se je nič hudega sluteč prebudil. Naenkrat je zaslišal čudno vznemirjajoče prasketanje, ki je prihajalo s hriba. Vendar pa je mislil, da se mott, in da se je kaj potrlo v mlinu. Poklical je ženo, naj gre pogledat, če se je morda kaj zaplelo med mlinska kolesa. Sam namreč ni utegnil takoj iz hiše, ker je vojni invalid brez noge in si je moral prej urediti protezo. Ko je bil v nekaj trenutkih gobov, je že odhitel za ženo. Zunaj sta hitro ugotovila, da prihaja čudno pokanje dračja in manjšega drevja z gore. Takoj nato sta že zagledala, kako se po ozki stezi vali prst, med katero je bilo polno različnih rastlin, ki rasto v vinogradih, nadalje trte in manjše drevje. V kratkih trenutkih je postajala valeča se gmota večja in večja. Posestnik je na največjo greuo uvidel, da se plaz vali naravnost proti njegovi hiši in mlinu. In že je ukazal ženi, naj steče hitro v hišo po otroke. Mlinar pa je klical glasno sosede, naj pridejo na pomoč. Potem je takoj odhitel v mlin in skušal rešiti vsaj obleko, žena z otroki je medtem bila že na varnem. Ko je mlinar pograbil svoj suknjič, v katerem je imel nekaj denarja, je plaz že trčil ob hišo In podrl prvo polovico zidu. Mlinar je k sreči še pravočasno ušel v vežo in nato na prosto. Silni plaz je nato hitro vršil svoje uničujoče delo. Že se je zrušil drugi del zidu. Sunek ogromnega plazu je bil tako močan, da je porinil zid nekaj metrov daleč. Še bolj daleč pa je padla z veliko hitrostjo obsežna stara skrinja, ki so jo sosedje pograbili in odnesli na varno mesto. Medtem je plaz že zasul med strašnim pokanjem in lomljenjem vso hišo, mlin in strugo. Na mestu, kjer je pred četrt ure stala lepa domačija, je bil zdaj ogromen kup prsti; na prijetnem bivališču mlinarja se je naenkrat rodila majhna gora. Le gornji del hišnega zidu je ostal še pokoncu, ker se je plaz vsul malo bolj v dolino. Prst se je nato še vedno po malem valila na nesrečno domačijo, šele čez pol ure se je vse umirilo. Plaz je zasul 40 m na široko, 60 m na dolgo in 50 m globoko. Skratka: na zemljišče je padle okrog 120.000 kub. metrov prsti. Jarek, ki ga je plaz napravil po hribu je 4 m širok in 6 m globok. Zraven one zemlje, ki se je zdaj odtrgala, pa je približno prav tako velik kos zopet z veliko razpoko zaznamovan in se bo prav gotovo ob prvem večjem neurju odtrgal in zdrvel v dolino. Potem se bo to najbrže ponavljalo naprej, dokler se ne bo zrušil ves hrib. Zanimivo si je vse to ogledati in bo pričujoče »Jutrovo« poročilo iprav gotovo privabilo še mnogo ljudi; Okrog Bohinj, 1. septembra Razveselili smo se, ko smo brali v 198. številki »Jutra« mnogo obetajoči napis »Bodoče pridobitve Bohinja. Vodovod, sirarna, vzpenjača in še marsikaj.« Ko smo pa prebrali članek, smo pa na žalost spoznali, da se te lepe reči ne obetajo neposredni okolici Bohinjskega jezera, ki bi bila vsaj vodovoda tako neizrečeno potrebna in bi najbrže hvaležno sprejela tudi vzpenjačo, recimo na vrh Komarče ali v Dom skalašev na Voglu. Pa nič ne de. Tudi okolici Srednje vasi privoščimo popisane dobrote. Na nekaj bi pa ob tej priliki vendarle radi opozorili našo javnost, ker smatramo Bohinjsko jezero in njegovo okolico za zadevo, za katero bi se morala v mnogo večji meri zanimati naša javnost, pa bodisi že država ali banska uprava. Tega je komaj teden dni, ko je odličen planinec trdil, da v desetih letih Bohinja več ne bo. V mislih je imel seveda oni Bohinj, ki vabi s svojo nedosežno naravno krasoto v svoje obližje prijatelje narave iz vseh delov kulturne Evrope. Utemeljeval je pa svojo trditev s tem, da obala Bohinjskega jezera v nekaj letih tujcu sploh ne bo več dostopna, če se bo vršila tudi v naprej zazidava in zgrajevanje obale s sedanjo brzino. Tu naj bi zastopniki občine Srednje vasi v prvi vrsti zastaviil svoj vpliv in ugled, da bi ostale ceste in pešpota okrog jezera tujcem in domačinom tudi za naprej tako dostopne, kakor so bile doslej. Vzhodna obala pripada občini Srednji vasi. Od te strani je tudi najlepši razgled na jezero in na venec gora okrog jezera. Zato je tudi prav od te strani največji naval na parcele tik ob jezeru. Rajnki Gustav Pire, ki bo ostal Bohinjcem vedno v hvaležnem spominu, si je prvi postavil na tej obali krasno vilo. Ampak peš poti po kupljeni zemlji nikomur ni branil. Ponovno je izjavil svojim najboljšim prijateljem (imena na razpolago), da vrat ne zapira, ker noče, da bi mu kdo mogel očitati, da zapira pešpot okrog jezera. Med prvimi si je tudi ugledni ljubljanski zdravnik dr. Bretl zagotovil lastnino precejšnega zemljišča na vzhodni obali jezera. Pešpoti ni- nes lahko mislim. Ne glede na to, da ni jug proti vsemu pričakovanju nič popustil in je bila pot s čolnom naprej izključena, sva se morala že zaradi hrane odločiti, da obiščeva Split od suhe strani. Vročina je bila silna, prvi vtis ki ga je napravil Split na naju s svojimi vsakdanje modernimi perifernimi zgradbami, ni ibil nič kaj poseben; a potem, ko sva dospela do njegovega starega srelišča in do njegovih nabrežij, je nama ugajal čedalje bolj. Ves popoldan je bilo mesto od pripeke kakor izumrlo, redki pasanti, delavci in gostje javnih lokalov na prostem so delali tipično južnjaški vtis: nikomur se nikamor ne mudi, življenje teče lahko im ga uživaš najbolje v senci. Tako sva imela priliko, da pregledava mesto križem kražem nemoteno in nabereva za eno razstavo motivov. Podrobneje pa tega ne bom opisoval, ker bi bilo po tem, kar mora že vsakdo vedeti o Splitu, odveč, žal mi Je samo. da sva morala zvečer, baš ko Je mesto oživelo in začelo kazati svoje življenje od druge strani, v Stobreč nazaj Eno bi pa še pripomnil. Albert, ki je za takšne stvari še dovolj mlad, da jih opazi, je bil malo razočaran nad domačim nežnim spolom. Po slavi, ki ga uživa ta spol, je pričakoval več primerkov, ki hi bili očem paša in srčnemu utripu pospešilo. Potolažil sem ga. d« ho prihodnjič, ko obišče Split za nekaj ur več nego tokrat, gotovo še popravil svojo sodbo. Prenočila sva v Stobreču sama v tisti prostorni hiši, o kateri sem povedal, da je že od svoje zgraditve prašna. Ljudje so Nikoli odprti Pristen samo v modrem ovitku. saj že sedaj prihajajo od različnih strani* da 6i ogledajo nenavadno rušenje. Poleg domačije je mlinarju uničena vsa hišna oprava in posoda, skioro nov čevljarski stroj (mlinar je tudi čevljarski mojster, in vse čevljarsko orodje, usnje ki ne-kaj sto dinarjev, vsa obleka, okrog 25 mernikov različnega žita (nekaj žita je tudi od ljudi, ki so prinesli mlet) in tudi precej perutnine, škoda sega zelo visoko. Zavarovan je bil le za 500 Din. K sreči ima posestnik Bergant gospodarska poslopja: živinski hlev, svinjake, senik in koizolec kakih sto metrov oddaljene od mlina in je vsaj to ostalo nepoškodovano. Kot invalid z majhno podporo si je bil prijazno domačijo kmpil pred petimi leti. Denar si je izposodil. Takrat je bilo vso v najslabšem stanju, s pridnim in vztrajnim delom je pa počasi (popravljal: naj-iprej mlin, da je mogel mleti, potem je hišo popolnoma prenovil, betoniral jez. To ga je stalo mnogo težko priborjenega de. narja in napornega dela. Pred letom je bilo slednjič vse lepo urejeno in začel j® odplačevati. Zdaj pa naenkrat udarec uso. de! Trije majhni otroci — najstarejši j« star šele šest let — lačni prosijo nesrečne mater in očeta za kruh in streho. potreb Bohinja komur ni branil. Vsa čast tozadevno tudi njegovim dedičem. V zadnjem času so 99 pa našli možje, ki prav resno ogražajo pešpot ob vzhodni obali. Zganejo naj se tisti, ki se zavedajo, da je tujski promet v Bohinjskem kotu odvisen od naravne lepota Bohinjskega jezera. Nedavno je župan občine Srednje vasi trdil, da je Bohinjsko jezero last občin« Srednje vasi. Da je smatral to trditev za resno, sledi iz okolnosti, da je predpisal« občina Srednja vas davek na vse čolne, Id so na jezeru. Na to nepostavnost opozai> jamo še posebej upravo dravske banovino Bohinjsko jezero je vpisano v zemljiški knjig kot javna imovina. Lov in riboloi na jezeru ima gozdna uprava v Bohinjski Bistrici; slednja urejuje tudi promet s čol> ni na jezeru. Jezero je torej brez dvomi ali državna ali javna last, nikakor pa n« last občine. Pa bi tudi ne bilo prav, da W jezero prišlo kdaj v privatno last. Zgodo vina Bleda je v tem oziru preveč poučna. Pisec članka o bodočih pridobitvah Boh4> nja se nadalje zavzema za zvezo Uskovn* ce s Srednjo vasjo in poudarja, da bi bil« to krasna zveza Bleda z Bohinjem. Mi p* vemo še za mnogo lepšo zvezo, če bi s« gradila cesta od Uskovnice preko gore St«. dorja v Staro Fužino. Sicer se pa lahko zanesemo, da bodo strokovnjaki, ki bodo o tem odločali, upoštevali krajevne in splošne koristi. Pisec navedenega članka nadalje želi, da bi bili tudi letoviščarji, ki prebivajo na ozemlju občine Srednje vasi več kakor deset dni, deležni olajšave polovične vozne cene, kakor oni, ki prebivajo ob Bohinjskem jezeru in v Stari Fužini. Privoščimo to olajšavo vsakemu, ki pride v Bohinjski kot, mislimo pa, da bi bila zadevna kontrola. če se razširi ta olajšava na vse pastirske koče in senice obširne občine Srednje vasi, skoro nemogoča. Tudi je najbrž glavni namen te olajšave, da pospešuje tujski promet po planinskih kočah in planinskih hotelih. _H. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" navzlic nepodjetnosti prijazni ki postreS-ljivi, kar se da. Naslednji dan se Je vihar izbesnel šele proti 11. Ni kaizalo preveč dobro, pa sva vendar odveslala naprej. Tik pred Splitom se je zlilo malo dežja, a 6e nisva ustavila. Mislila sva, da bova trenutni hlad izkoristila za udobno nadaljevanje do Trogira. A še predno sva bila mimo preluknje-nega Marjana (v luknjah njegovih golih sten proti severni strani so v starih časih prebivali puščavniki), se je ujasnilo, morje je postalo kakor zrcalo gladko, sonce je začelo pripekati. Preko opojno lepega Ka-štelanskega zaliva (kvaril ga je samo dim iz solinskih cementarn), mirno redko poraslega Otoka Čiova sva prispela v »Dalmatinske Benetke«, Trogir. Že davno sva se na tej poti odvadila označevati ta ali oni kraj za najlepši, kar sva jih videla v Dalmaciji, kajti vsak ima svojo posebno lepoto in vsak ima tudi svoj posebni obraz. Gotovo pa je, da lepote in posebnega obraza Trogira nikoli ne pozabiš, če si ga kdaj videl. Plinij ga imenuje marmorno mesto, v neki dobi svojega procvita Je štel nič manj nego 32 cerkva., a danes vrzbuja vtis velikega muzeja sredi večno zelenega južnega parka in med dvema aznroma neba in morja. Vsak zid in vsak kamen govori tu o nekdanjem bogastvu in pomenu. To vse je mrtvo in človek si niti ne želi, da W šlo ž i vi jen ie še kdaj tukaj mimo s svojim močnim ritmom fn hrupom. Trogir Je lepši in najpomembnejši tako, kakor je. K. KocjanCM GLAVNI DOBITEK TOMBOLE V KRANJU 16. septembra Citroen-avto ▼ vrednosti Din 62.500.-~ Polovična vožnja na železnici dovoljena. Tablice v predprodaji & Din 4.—, na dan tombole & Din 5.—. 7827 19oiiiaee vesti ♦ Jugoslovenski gozdarji so se zbrali na kongresu svojega združenja v Sarajevu. Združenje jugoslovenskih gozdarjev deluje že 13. leto. Na našem državnem .področju bo bili najprej organizirani hrvatski gozdarji, in sicer pod okriljem gospodarskega društva, ki je bilo 1. 1841. ustanovljeno v Bagrebu. Samostojno hrvatsko-slavonslko gozdarsko društvo je bilo ustanovljeno 1. 187«. v Zagreibu. Srbski gozdovi so bili idolga leta včlanjeni v društvu poljedelcev, 1 1909. pa so si ustanovili samostojno stanovsko organizacijo. Prvo samostojno strokovno organizacijo so imeli slovenski gozdarji, kajti kranjsko-primorsko gozdarsko društvo je bilo ustanovljeno že 1. 1875. Gozdarji Bosne in Hercegovine so se organizirali takoj po prevratu.__ ' NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV HM OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima [. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. * Srečka gospodarska nizst%a v Konjicah. Danes in jutri bo v Konjicah velika eresfca gospodarska razstava. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban Marušič. Razstava obsega kmetijstvo (sadjarstvo, vinograd, ništvo in poljedelstvo), poljedelske stroje, gospodarstvo in lesno industrijo, planinstvo, lovstvo in tujski promet, obrt in industrijo, higieno, ženska ročna dela, veterinarstvo, perutninarstvo, zdravilna zelišča in gobe ter umetna gnojila. Na tej zanimivi in poučni razstavi so torej zastopane vse gospodarske panoge. 1= Podaljšajte si svoje življenje in zavarujte se pred prezgodnjim postaranjem! *JJ | Rogaška Slatina, zdravilišče želodca, jeter, ledvic, srca, črev, žolčnega kamna itd. Vam ustvari solidno podlago za novo pomlajeno življenje. Od 1. septembra do 31. oktobra velja popolna 20dnevna oskrba za državne uradnike od Din 1000 dalje; za ostale goste pa od Din 1200 dalje. Prospekti in cenik: Zdravilišče in »Putnik«. 6706 * Vsem CM podružnicam v vednost! Družbeno vodstvo je razposlalo za veliko skupščino, ki bo 16. t. m. na Vrhniki, »izkaznice« vsem upravičenim delegatom in pokroviteljem ter kamenarjem po podružnicah. Prosimo, da se upravičencem »iz-ikajznice« izroče. Vsak upravičenec, ki bi morebiti izkaznice zaradi pomanjkljivega naslova ne prejel, naj se zglasi z dopisnico pri CM družbi. Zglasnice morebiti umrlih naj podružnice vrnejo. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja. Oglejte si damske plašče najnovejših krojev za jesen iin zorno pri Fr. Lukič — Ljubljana Stritarjeva ulica. ♦ Andrej Pahor t- V Prvačinl pri Gorici je umrl dne 31. avgusta veleposestnik, trgovec in gostilničar g. Andrej Pahor, star 76 let. Pokojnik se je že v mladih letih posvetil trgovskemu stanu ln si je kasneje s pridnostjo in sposobnostjo ustvaril vzorno domačijo. S svojo skrbno družico je vzigojil 10 otrok, od katerih žive 3 v Jugoslaviji. Pred par meseci je zadostil še svoji zadnji želji, da vidi svojce v Jugoslaviji, sedaj pa je legel strt v domačo grudo. Nad 5000 ljudi je z dvema godbama ln pevskimi društvi iz Prvačine, Dornber-ga in Gradišča spremilo pokojnika na njegovi zadnji poti, pač najboljši dokaz, kako priljubljen je bil daleč naokrog. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljuibil, preostalim naše najiskrenejše soža-Ije.__ „HERMES" enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 MATERINO SRCE Pretresljiva drama materinega hero-izma, heroizma žene, ki je žrtvovala materinsko ljubezen za srečo otroka. Predstave: v soboto in nedeljo ob 3., 5., 7., in 9.; v ponedeljek ob 7. in 9. V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. V slučaju lepega vremena odpadeta predstavi v soboto ob 7. in 9. zvečer zaradi telovadne akademije Sokola Ljubljana—šiška. Pride: »V CARJEVI SLUŽBI«. ♦ Nočno delo v pekarnah. Tudi pekovski pomočnika v dravski banovini so stopili v borbo za odpravo nočnega dela v peuar-nah. Javnost je zapeljana od mnenja, da je nočno delo v pekarnah neobhodno potrebno. Argumenti, ki se navajajo za i«>č-no delo, pa nimajo prave podlage. Trdi se celo, da obstoja nočno delo že od začetka pekovske obrti, kar pa ni res. V resnici je bilo nočno delo v pekarnah uvedeno sele v prejšnjem stoletju. Tako n. pr. v Londouu 1850, v Belgiji pa šele 1882. Takrat so »e začele ustanavljati velilke pekovske zadruge, ki so na vse zgodaj pošiljale pecivo .OCMOTECHNA dio.* Ljubljana. na trg. Da bi vzdržali konkurenco, so manjši obrati uvedli nočno delo. Nočno delo je torej nastalo zaradi konkurence podjetij. Boslodajalci trdijo, da bi odprava nočnega dela zmanjšala produkcijo ln o a ne bi biLo mogoče kriti konzuma. Ta trditev je po mnenju pomočnikov brez vsake podlage, če bi se pričelo normalno delo v ■pekarnah ob 4. zjutraj, bi bilo do 7- dovolj kruha na trgu. Pred to uro pa itak ni .pomembnega povpraševanja po pecivu. Pač pa so poizkusi z dnevnim delom dali najboljše rezultate. Samo dnevno delo je že tri leta uvedeno v primorski banovini > splošno zadovoljstvo pekovskih uslužbencev, konzumentov in tudi poslodajaleev. Pekovski pomočniki bodo banski upravi predložili posebno spominico za odpravo nočnega dela v pekarnah dravske banovine. ♦ Zdravstvene razmere v Hrvatskem Zagorju. V zadnjih letih so postale nalezljive bolezni v Hrvatskem Zagorju, ki ima idealno klimo in zdravo vodo, zelo redke. Prej nekdaj je v teh krajih hiudo razsajala šikrlatica, letos pa ni bilo še niti enega primera te bolezni na ipodročju velikega zlatarskega okraja, ki ima preko 50.000 prebivalcev. Od vseh nevarnih bolezni je v Hrvatskem Zagorju ostala samo še jeti-ka. če ne bi bilo jetike, bi bile (zdravstvene raizanere Hrvatskega Zagorja v primeri z drugimi pokrajinami zelo dobre. Do tega je pripomoglo vneto in uspešno delovanje Higienskega zavoda, šole narodnega zdravja in vnete propagande in pouka o zdravstvu od strani posameznih zdravnikov, če Ibi se zfboljšale gospodarske razmere, bi bilo mogoče tudi najuspešnejše pobijanje tuberkuloze. ♦ Nova naselbina židovskih beguncev iz Nemčije. Na posestvu Paljevini blizu Mar-tinaca v Sreanu S6 J€ naselilo preko 20 židovskih beguncev iz Nemčije. Ti naseljenci se bodo ukvarjali s poljedelstvom, pozneje Pa bodo odipotovali v Palestino, da napravijo prostor drugim .beguncem. Lastnik posestva Paljevine je odvetnik dr. žiga Baum. ♦ Ureditev aerodroma v Vricu. V nedeljo je odletelo več potniških in vojaških letal iz Zemuna v južno-banatsko mesto Vršac, kjer so slavnostno posvetili novo urejeni aerodrom. Posvetitev je bila združena z zanimivo letalsko prireditvijo, pri kateri je sodelovalo več vojaških letal. Prireditev je odlično uspela. Aerodrom je bil urejen po zaslugi nedavno ustanovljenega aenokluiba v Vršcu. ♦ Ponesrečenec nad O^rešljem je rc« France Gašperlin. Iz Kamnika poročajo: Orožniška posta ja v Ličah je poslala v Kamnik natančen opis predmetov in obleke, ki so jih našli pri okostnjaku nad Okrešljem-Kamniški orožniki eo obiskali svojce in sorodnike pogrešanega Franca Gašperlina iz Prmiekovega, ki eo vsi izjavili, da opisi natančno soglašajo in da eo bili ti predmeti Francetova lastnina. S tem je zdaj končno-veljavno hitro pojasnjena skrivnost najdenega okostnjaka Kakor vse kaže, eo tudi domneve o skrivnostni poti posestnika Gašperlina čez Sedlo popolnoma pravilne. Zdaj oetane še nerešeno vprašanje, kam je izginil posestnik Jože Kreerar iz Stahovice, ki ga, kakor smo včeraj omenili, že 16 tednov pogrešajo- ♦ O umetninah Visokih Dečan, staroslav-nega samostana v Metohiji, bo izdala akademija 'znanosti v Beogradu veliko knjigo z mnogimi reprodukcijami starinskih slik in drugih umetnin dečanskega samostana. To starodavno svetišče se pripravlja, kakor znano, na proslavo 600 letnice svojega obstoja. Upravnik narodnega muzeja v Beogradu dr. Petkovič se je po nalogu akademije znanosti več kot dva meseca mudil v Dečanah ter zbiral material za ju-bilejno knjigo. Dr. Petkovič, ki se je sedaj vrnil v Beograd, je izjavil, da spada med najznačilnejše umetnine dečanskega samostana ciklus slik, ki predstavlja ustvaritev sveta. V tem ciklusu je 42 slik z velezanimivimi motivi te srbske srednjeveške umetnosti. Starinske slike Pa niso napravljene samo po svetopisemskih zgodbah, temveč upodabljajo tudi legende, ki so bile najbrž razširjene samo na našem jugu. O tem ciklroffu zanimivih Proti preobilni debelosti uporabljajte samo neškodljive Statinske tablete za hujSanje ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih ■loli in zeliščnih ekstraktov. Zahtevajte v Vasi lekarni samo prave neškodljive S I a t i n s k e tablete Bahovec. Mala doza (100 tablet) 46 Din, velika doza (200 tablet) 7 t Din. Roff hr. 383. 11. 1. 19S4 slik bo dr. Petkovič predaval tudi na bi-zantološkem kongresu v Sofiji. * Emancipacija muslimanskih žena v Južni Srbiji. V Skoplju je komaj okrog 50 muslimanskih rodbin, katerih članice hodijo brez feredže in drugih zagrinjal konzervativnega muslimanskega ženstva. Reforme, ki jih je v Turčiji izvedel Kemal paša, niso imele kaj prida odmeva med muslimanskim življem Južne Srbije in tudi zgledi modernizacije iz Bosne se še niso uveljavili v južnih krajih. Moderni musliman; srbskega juga pa so prepričani, da bo popolnoma drugače v kakih 10 letih in da bo do tedaj tudi izvedena ženska emancipacija. Ovire tega razvoja tvorijo sedaj še obz-iri do starejših ljudi, ki se krčevito oklepajo starih običajev. Mnoge muslimanske družine v Skoplju zaradi svo. jih starih sorodnikov izpolnjujejo vse stare običaje, kakor hitro pa se podajo v kak drug kraj, živijo tam z veseljem po običajih modernega sveta. ♦ Požar v Dolenjih Kamencah. V Dolenjih Kamencah je sredi dopoldneva začela goreti hiša pcsestnice Marije Potočarjeve. Na pomoč je prihitelo domače gasilno društvo, ki je z velikim trudom omejilo ogenj. Hiša je zgorela do zidu. Zahvala gre gasilcem, da so obvarovali bližnja poslopja. La Toja RAZIRNA KREMA m KREME ZA KOŽO Edinstvene na svetu, ker varujejo, hranijo, pomlajujejo in zdravijo kožo. Zahtevajte jih povsod! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo« »CHEMOTECHNA« d. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. ♦ Rrbiško-lovski vestnik, 9—10 snopič je izšel z velezanimivimi prispevki. V. Co-tič podaja temeljita navodila, katera vrsta riib je vsaki vodi najprikladnejša. Bolezni riib opisuje strokovnjak dr. Leon Kocjan, šulgaj nadaljuje zanimivo opisovanje pomena umetne muhe v ribji lovi. Nebroj podrobnih navodil spremlja revijo do konca, ki je zabel jen s pristno ribiškimi domislicami. ŠE JE ČAS! Kopališče S1 a t i na Radenci je odprto do 15. oktobra! Kopeli v Radenski vodi so izredne za bolezni srca, ledvic, živcev, za giht, ledvične in žolčne kamne ter za notranje žleze. Za starejše osebe in duševne delavce so R a-d e n c i najidealnejši kraj odmora. Samo v Radencih je spojeno kopanje v prirod-ni mineralni vodi in pitje prirodne mineralne vode na samih vrelcih. Dnevna oskrba stane Din 70.—. Vse vračunano (stanovanje, prehrana, navadna ali dietna, kopeli, zdravnik ter vse takse), posebej se ne plača ničesar! Najboljša zveza z brzi m vlakom do Maribora ter od tam takoj z avtobusom v Ra-dence. Ob nedeljah in praznikih avtobus ne vozi! ♦ Sokolsko društvo Preserje priredi danes ob 7- zvečer igro na prostem »Divji lovec«. Pridite, oglejte si Jo. ♦ Začetek šol. leta na I. drž. realni gimnaziji (Vegova ulica) v Ljubljani, bo v ponedeljek 10. t. m. ob 8. s šolsko mašo. ♦ Filatelistična razstava v Novem Sadu bo slavnostno otvorjena danes dopoldne. Otvoritvi bodo prisostvovali zastopniki vseh filatelističnih društev v naši državi. Zbirke znamk mnogoštevilnih razstav-ljalcev so razstavljene v treh dvoranah trgovskega doma. V trgovskem domu se bo vršil tudi kongres filatelistov in v njem bo ves čas razstave posloval tudi oddelek glavnega poštnega urada, ki bo s posebnimi žigi opremljal pošiljatve v spomin na veliko filateli&tieno prireditev. Najnovejši plašči za jesen in zimo so že gotovi pri A. PAULIN, LJUBLJANA Slaščičarna Pelicon, WoI-Sova ulica 14» podružnica Kongresni trg 19, nudi prvovrsten sladoled, najfinejše čajno pecivo, torte, de-serte in bonbone. ZVOČNI KINO MOSTE V soboto in nedeljo ob 3., 5. in 8., v ponedeljek pa ob 8. uri zvečer: DON JOSE MOICA v filmu orientalskega čara ALAHOV ZAKON in Magde Scbneider v opereti ljubezni in sreče V DVOJE JE LEPŠE Pri predstavah ob 5. in 8. oba filma Jan Kiepura tenorist Carusovega glasu Marta Eggerth nepozabna iz filma >Hrepenenje« in njegova mlada ženica »PESEM Z NEBA" Arije iz »Tosce« ter pesem »Moje srce kliče za te, Marita« in druge nepozabne pesmi, ki Vas bodo očarale! Za veselje in zabavo skrbe: Pavel Kemp, Pavel Horbiger ln Theo Lingen. Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—%13. ure! ELITNI KINO MATICA Predstave danes tn v nedeljo ob 5-, 1-Va , 9. % Telefon 2124 v veleopereti ♦ Obsodba nevarne razbojniške tolpe. Okrožno sodišče v Jagodini je dovršilo razpravo proti 9 članski razbojniški tolpi, ki je že več let strahovala ves okraj. Pri številnih tatvinah, vlomih požigih in razbojniških napadih pa vsa leta niso mogli niti ugotoviti, kdo je prav za prav v nevarni razbojniški organizaciji. Pač pa je bil v okolici Jagodine večkrat osumljen in tudi zaprt Randjel Milenkovič, ki se je neprestanega sumničenja tako naveličal, da je sklenil sam razkrinkati nevarne tolovaje. Svoj načrt je izvedel kaj spretno in tudi uspešno. Ko so ga pred nekaj meseci spet izpustili iz zapora, je izginil iz vasi in po okolici se je razširila vest, da je postal hajduk. Mož se je res potikal po okoliških planinah in gozdovih in ko je bil njegov hajduški sloves splošno razširjen, so se mu kaj kmalu zaupljivo razkrili tudi razbojniki, zaradi katerih je že marsikaj prestal. Ko je dobil potrebne podatke o., razbojniški organizaciji, se je spet vrnil v svojo vas ter sreskemu načelstvu takoj sporočil, kaj je dognal med svojim »hajdukovanjem«. Mož je dal tako točne podatke, da so lahko zajeli vso razbojniško dražbo, ki je imela za voditelja premožnega kmeta Milijo Radosavljeviča, ki je bil ves čas vzvišen nad vsakim sumom. Vodja razbojnikov Radosavljevič je bil obsojen na dosmrtno ječo, njegovi pajdaši pa tudi na dolgoletno ječo. Najnižja kazen je znašala 4 leta robi je. Vs'. obsojenci so za vedno izgulbili častne državljanske pravice. ♦ Narodne igre I., zbrali in opisali Ljubica in Danica S. Jankovičevi, profesorici Beograd 1934. Pod tem naslovom je izšla knjiga, v kateri so točno opisani koraki in kretnje stotih izvirnih narodnih iger (plesov) iz raznih krajev Jugoslavije. Zastopani so sloviti južnosrbsfci, črnogorski, bolejski, sremski, šumadijski, vranski plesi itd. Plesi so raznovrstnih tipov in oblik tako za deoo, kakor tudi za odrasle. Poleg mnogih kol otvorjenih ln zatvorjenih, (kombiniranih s solo partijami kolovodij, so zbrana tudi kola v parih, trojkah in vzporednih verigah. Opisi so sestavljeni iz analiz, navezanih na takt melodije in besedilo pesmi, obrazcev ter važnih pripomb. Analize služijo za učenje, obrazci pa za spomin. Poteg opisa vsebuje knjiga tudi izčrpen teoretičen UVOD, sestavljen iz osmih poglavij z navodilom za izvajanje narodnih plesov in podatkov za turiste. Knjiga, ki je prvi naš priročnik za učenje narodnih plesov, je okusno opremljena in se dobi za ceno 30 Din c poštnino vred 35 Dim. Denar in naročilnico je treba poslati preko Poštne hranilnice, ček. rač. štev. 56910. ♦ 2ena podpira tri ogle pri hiši. Od žene je odivisna domača sreča in zadovoljnoet Zato si pametna žena preskrbi dobrih nasvetov. Praktične nasvete pa prinaša revija »Žena in dom«, ki izda tudi vsako leto po pet praktičnih knjig. Letošnja prva knjiga »Naš dom«, ki jo ie spisal inž. arh. Rado Kregar, je priložena septembrski številki. V tej knjigi je nazorno popisano, kakšen na," bo slovenski dom; popisu pa je dodanih vse polno načrtov in slik, od modernih vil do cenenih lesenih hišic- Septembrska številka prinaša poleg praktičnega dela tudi različne leposlovne prispevke. 12 številk >2ene in doma« in 10 prilog za ročna dela in kroje etane 68 Din, 5 gospodinjskih knjig 37 Din; vee skupaj torej 105 Din. Naroča se pri upravi. Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. ♦ Zvesti tovarii naših fotoamaterjev, mesečnik »Fotoamater« nam prinaša za september inž. Novakov članek »Namesto Scheinerja — DIN«, Regallyjevo presenečenje o fotografiranju misli, potem pouk za fotoamaterje v septembru, štiri krasne motive mednarodnih mojstrov in spet kopico drobiža. ♦ »Borgia«. Naročniki revije »Prijatelj« dobe vsako leto aa 132 Din poleg revije še 11 knjig. Te dni so dobili s septembrsko številko zgodovinski Klabundov roman »Borgia«, ki ga je poslovenil pisatelj Vladimir Levstik. Ocena o tej knjigi izide v kulturnem delu našega lista. To je povest rodbine papeža Aleksandra V»I. očeta pro-slule Lukrecije in Cezarja Borgia. Vsebina je tako žgoča in jedka, da drži čitatelja do konca v nervozni napetosti. Deveta številka »-Prijatelja« pa prinaša nadaljevanje Ingoličeve povesti iz učiteljskih krogov, »Mlada leta«, Karla Capka »Tribunal«, A. P. čehova »Obrekovanje«, N. A Luhma-nove »ženine oči«, Jarmile Haškove »Saj ne bo nič hudega« in še več drugih zabavnih kozerij in člankov. V tej številki so tudi objavljena imena nagrajencev. »Prijateljevih« ugank. List in knjige se naročajo pri upravi, Ljuibljana, Dalmatinova ulica 10. ♦ V dolgih jesenskih večerih Je človekova najboljša prijateljica knjiga. Knjiga pa mora biti taka, da jo človek bere z užitkom. Tako delo je nedvomno roman Ri-charda Vossa »Dva človeka«, ki ga mora poanati vsak izobraženec. V nemškem jeziku je imel ta roman doslej 700.000 naklade. Tudi slovenski prevod bo kmalu pošel, ker njegova naklada ni velika. Pričakovati je, da se bodo naročili na ta roman vs4, ki hočejo imeti v svoji knjižnici to lepo knjigo. Elegantno vezana stane vzlic velikemu obsegu (368 strani) le 50 Din. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo »Domovine«, Ljuibljana« Knafljeva ulica 5-1. ♦ Veliko pozornost na velesejmu vabuja krasna razstava pohištva tvrdke Egidij In Kari Erjavec paviljon E To je 6palnica in jedilnica iz orehovih korenin, že sama sestava teh korenin je prava umetnost, ki vsakega obiskovalca očara, še posebno pa zato, ker je cena tako solidna, da Je resnemu kupcu v vsakem oziru priporočljiva. ♦ Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru traja še ta teden, in sicer od 10. do 11. v šolski pisarni, Maribor, Vrazova 4. Znatno znižana šolnina. ♦ Nova številka »Športa« je izšla včeraj z aktualno mnogostransko vsebino Z enostavnim šivanjem na šivalnem stroju lahko obnavljaš perilo brez aparata s pomočjo PST Patent Stopf Twist priprave. 4 ♦ Kra3te, izpuščaji, lišaji Itd. ki se če- sto tako upirajo vsakemu zdravljenju, odpravlja vendarle »Fitonin«, ki razkužuje in takoj odstranjuje tudi srbečico. Steklenica »Fitonina« stane 20 Din v lekarnah, po pošti pa se dobe dve steklenici proti povzetju od 50 Din. Poučno knjižico št. 14 pošilja -brezplačno »Fiton«, dr. s. o. j. Zagreb, S-78. CReg. pod št. 12&1, od 28. VIL ms). Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec Franz Josefove« grenčice. ♦ čitajte v interesu svojega zdravja današnji o-glas od radenske. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Praktična gospodinja rabi samo splošno znano LUSTROL parketno voščilo za brizganje, katerega nudimo vsled vedno večje uporabe po znatno znižani ceni. „LUSTRA" LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA S Iz Ljubljane u— Tabor kimetske mladine. 8. in 9. proslavi Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani desetletnico svojega obstoja. Proslava se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Slavnostni občni z'bor ob prisotnosti kraljevega poslanca bo v nedeljo bočno ob 9. dop. v dvorani O UZD. Zaradi tega in zaradi radio prenosa prosimo, da 'bodo vsi delegati Ln cenjeni vabljenci točno na mestu. Veselični prostor pa je Da travniku pod Cekinovim gradom, to je poleg velesejma nasproti pivovarne »Union«, kjer se začne velika kmetska veselica z raznimi tekmami in drugimi točkami ob 3. popoldne. Vabljeni ste vsi prijatelji naše vasi in njene mladine. u— Odbor krpjevne organizacije JNS na Barju naznanja članstvu, da bo v torek 11. t. m. članski sestanek pri češno-varju. Na dnevnem redu bo tudi raizgovor o občinskih volitvah v Ljubljani. Poročali bodo delegati sreske organizacije. TVRDKA PREPROG H. G. Aidinyan ki je ena najstarejših in zelo znana po svetu, vabi cenjeno občinstvo, da si ogleda na letošnjem vzorčnem velesejmu tokrat izredno lepe preproge v paviljonu F St. 1SS— 1*1« u— Oktet Ljubljanskega Zvona izvaja danes ob pol 12. v glasbeni dvoranici na velesejmu naslednje moške zibore: Bučar: »Tam, kjer pisana so polja«, Prelovec: »Sedem si rož«, Adamič: »Kmečka pesem« Jenko: »Vaibilo«, Tome: »Svatovske pesmi«, Dev: »Spet ptičke pojo« in »Vigred«, Prelovec: »Hišca pri cest stoji« dr. švaib: »Oj, dekle, kaj si tak žalostno«, Adamič: »Za njega vse pretrpim«, Dev: »Barčica«, Mol: »Nocoj je pa lep večer«, Marolt: »Sol-daški boben«, Dev: »Hladna jesen že prihaja« in »Dobro jutro«. Opozarjamo na točni začetek ob pol 12. uri, to je po sprevodu narodnih noš, ki se itak razideio na ljubljanskem velesejmu Tel. 22-88 ODVETNIK Tel. 22-88 DR. PRETNER MATEJ se je preselil s svojo odvetniško pisarno iz Trsta v Ljubljano, Tavčarjeva ul. 12. Modni atelje R. BAZANELLA se je preselil v Gajevo ulico 6/III (chdgalo) ter se priporoča cenjenim damam za obisk. 78ie PRISTNE PERZIJSKE PREPROGE stare in nove kakor tudi egiptovska mozaik igralna miza poceni naprodaj. Hotel Union, soba št. 41. Ogled danes v soboto od 9. do 12., popoldne od 1. do 6* jutri v nedeljo od 9. do 12. in od 1. do 3. pop. *™ Lepe moderne spomeni- ke ima razstavljene ln jih n nizki ceni odprodaja Kunovar Franjo kamnoseško kiparsko podjetje. Ljubljana, pokopališče Sv. Križ. Telefon št. 27-87. Q?osfiusna sfe/ilenica COLOGNE »SOIB DE PARIŠ« ~ je zavita eedaj v originalni škatlici PUDRA »som DE PARIŠ« Izkoristit« torej to edinstveno priliko ln kupite pri svojem parfumerju po normalni ceni ta odlični puder! Naša kompletna serija »Solr de Parlfi« se dobiva v vseli trgovinah te stroke. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS "== Depot t BELA VARY, ZAGREB. Smičiklosovo wl. 23 u— Parastos za pokojno gospo C^no dr. K°runovo, ki ga priredi pravoslavna cerkvena občina, bo to nedeljo 9. t. m. in ne 19., kakor je bilo pomotoma objavljeno. u— Ljubljanski Radio-orkester koncer-tira v nedeljo ob pol 18. v glasbeni dvorani na velesejmu pod vodstvom svojega dirigenta g. Danijela Gruma ter izvaja tri izvirna slovenska dela za orkester, in sicer Mihevc: »Planeti«, overtura, Adamič: 3 turkestanske ljubavne pesmi in šantel: Mala suita. GROFICA MONTE CHRISTO Brigita Helm Rudolf Forster v filmu senzacij in pustolovščin. Predstave danes in v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9.V4 Najnižja vstopnina Din 4.50, 6.50, 10.- ZVOČNI KINO IDEAL u— Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice zaključi v ponedeljek 10. t. m. vrsto slovenskih koncertov, ki so se vršili v sveži z glasbeno razstavo Glasbene Matice v dvoranici paviljona J na velesejmu. Pod vodstvom ravnatelja Poliča zapoje Matični izbor najprvo 2 Gallusova madrigalla: »Sredi življenja« in »Glejte, kako umira pravični«. Nato Foersterjev zibor »Naše 20re« Adamičevega ».Mladega junaka«, Lajovi- potrebuje donosnih predstav, ni smatrala za prireditev v okviru festivalskih dni. Pripominjam pa, da je komponist te madžarske operete, katere dejanje se vrši v Franciji, domačin iz Apatina v Jugoslaviji. Z odličnim spoštovanjem: za upravo Narodnega gledališča: Pavel Golia, 1. r. direktor Drame. u— Sprejemni izpiti na drž. konserva-toriju v Ljubljani se bodo vršili v naslednjem redu: ponedeljek, 10. od 4. do 6. &0J0-jpetje, torek 11. od 3. do 5. klavir, od 5. do 6. orkestralni instrumenti (čelo, flavta, klarinet itd.), sreda 12. od pol 3. do 4. pop. violina, od pol 5. do 5. orgle, od 6. do nol 7. kompozicija. Vsi sprejemni izpiti razen orgel, se bodo vršili v sobi ravnateljstva, za orgle pa v Alojzijevišču na Poljanski cesti. Vsi gojenci, ki so se priglasili za zgoraj navedene predmete, se pozivajo, da si prebero natančen poimenski razpored na razglasni deski v veži konservatorija. u— Vodstvo Akcije za dom visokošolk sporoča veselo vest, da se z zimskim semestrom študijskega leta 1934-35 odpre v hiši dr. Mundove zapuščine v Gradišču dom visokošolk. Da bo mogoče čimprej urediti vse stvari upravnega in tehničnega značaja, poziva vodstvo akcije vse vi-sokošolke, ki reflektirajo na stanovanje in hrano v domu, da najkasneje do 20. t. m. vlože prošnje na naslov: Akcija za dom visokošolk (Erna Lechleitner, cand. phil.) Ljubljana, Univerza. V dom se bodo sprejele le visokošolke z dobro kvalifikacijo in z resno voljo do študija in dela. V prošnji naj prosilke poleg običajnih formalnosti navedejo tudi vsoto, katero so pripravljene plačevati kot mesečno vzdrževalnino v domu. Vzdrževalnina se bo določila po njihovem oziroma njihovih staršev premoženjskem stanju. Prosilke, ki bodo sprejete, bodo o tem pravočasno obveščene. o— žeparjl na ljubljanskem trgu. Ta teden je bila osobito na sadnem trgu velikanska gneča, kar so izkoristili žeparji, ki na velesejmu niso prišli do plena šestim gospodinjam in prodajalkam so odnesli v dveh dneh 900 Din. Tudi včeraj je bila izvršena drzna žepna tatvina. Na spodnjem koncu sadnega trga je Blejčanka Ivanka Sokličeva prodajala brusnice pa je zdajci presenečena zapazila, da ji je iz predpasnikovega žepa izginila moška denarnica, v kateri je bilo 500 Din. Mlada Blejčanka se je tako prestrašila, da se je onezavestila in So jo morali močiti. Službujoči stražnik je prijel dva nepridiprava in ju preiskal, a ni pri njima našel niti pare. Nekdo je k žepnim tatvinam na trgu pripomnil: »Na sredo trga naj postavijo zvočnik, ki naj bi vse dopoldne tulil: Gospodinje in prodajalke, pozor pred žepar-jd!« FOTOTEHNIKA Ljubljana, Prešernova 9, (poleg gL pošte) je specialna delavnica za strokovno razvijanje, kopiranje, povečavanje, retuširanje vseh amaterskih del. Velika zaloga vseh fotopotrebščin. Konkurenčne cene. Prepričajte se. Naročila po pošti izvršujemo obratno. u— Okradena trafika, V soboto 1. t. m. zvečer je neznan tat trafikantu invalidu žirovniku v Einspilerjevi ulici odnesel večjo zalogo monopolskega blaga ter povzročil revni družini veliko škodo. Blago je bilo naloženo na ročnem vozičku. Oškodovanec prosi vse pasante, ki bi bili v soboto od 8.15 do 9. ure zvečer v Einspilerjevi ulici opazili kako sumljivo osebo, da mu to sporoče. Državno prvenstvo kolesarjev Ljubljana - Zagreb v nedeljo 9. IX. od 9. do 12. in od 15. do 18. ure na dirkališču Hermesa Zadruga »Poštni dom« v Ljubljani je kupila za glavni dobitek svoje loterije krasno opremo spalnice pri tvrdki Lancoš, ki je razstavljena v paviljonu E na velesejmu.. Srečke se dobe istotam. Visoko odlikovanje generala Cukavca Divizijski general g. Vladimir Cuka-vac, komandant dravske divizije, je bil od predsednika francoske republike odlikovan z visokim francoskim redom častne legije m. stopnje. Odličnemu generalu, ki si je v razmeroma kratkem času svojega bivanja v Ljubljani pridobil veliko spoštovanje in priljubljenost v naši javnosti, k odlikovanju iskreno čestitamo. fe Maribora a— Vsem Mariborčanom! V nedeljo 9. t. m. vsi na izlet, ki ga priredi Jadranska straža, krajevni odbor železničarjev v Mariboru, na našo severno mejo v št. llj. Naši bratje na severu nas pričakujejo. Vabljena so vsa nacionalna društva. Kliče nas meja! Zato vsi v nedeljo v št. Hj. Predvideni spored: pozdrav na postaji, odhod z godbo na čelu do meje. od tam do izredno lepe točke k Vavpotiču, kjer bo prosta zabava brez vstopnine. Odhod v nedeljo z vlakom ob 13., povratek pa ob 21.30. — Odbor. a_ Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru ee začnejo prihodnji teden, domnevno že v torek. Začetno predavanje bo objavljeno iv časopisih dne 10. in 11. t. m- Intere- Za družbo: dobro obnašanje in 6 o k o I a d a prog« v režiji VI. Slkrbinška. Operetno sezono bodo otvorili z Leharjevo melodijoz-no opereto »Carjevič«. — Opozarjamo na razpis abonmana ter na objavo repertoar-nega načrta, ki bo te dni objavljen. a— Matura na klasični in realni gimnaziji. Na klasični gimnaziji so pred izpitno komisijo pod predsedstvom ravnatelja g. Mastm&ka napravili maturo: Josip Hočevar, Stanko Jordan, Herbert Klemenčič, Herta Košakova, Ema Makoterjeva, Ednina d Mom, Josip Sande, Beno Srebre, Er-nest Šerko, Bogoljub BoibLč, Miran Cizelj, Nada Holčeva in Žarko Pondeljak. Na realni gimnaziji pa so napravili maturo: pred izpitno komisijo pod predsedstvom ravnatelja g. dr. Herica naslednji kandidati: Metod Majdič, Stanko Lovše, Herbert Koller, France Kotnik, Marjan Gala, Ernest Dobovišek, Maks Durjava, Marija Zidarjeva, Berta Peničeva, Nastja Mirkova in Albert žnpanec. a— O konjskih dirkah na Teznu še ni bilo nikdar toliko razburjenja in ugibanja kakor to pot. Je pa to čisto umljivo, kajti nikdar še ni bilo za te dirke prijavljenih toliko konj, kakor danes in jutri. Poleg prijav iz naše banovine so tudi konji Ossi, Jon, Corragio i® dr. Walčh, inozemci s pomembnimi rekordi, pripravljeni za te dirke. Razen kasaških dirk bodo tudi ga-lopske, ki so zadnjič vzbudile med občinstvom toliko zanimanja. Zmagovalca je težko uganiti. V dirkah za triletne jugo-slovenske konje nima Slavičev Peter Pilot konkurenta, opasen zna biti Nadar in Dona. Posebna pozornost je osredotočena na izid v jugoslovenskem kasaškem derbyju, kjer nastopi rekordno število osem konjev, med temi pet iz naše kmečke ljutomerske konjereje, trije pa iz hleva g. Lippitta iz Ptuja. Za prvo mesto se bosta borili Otphe-lia in Dorita, ki jih vodita naša mojstra-vozača g. Filipič in g. Lippitt. Za tretje mesto se bo razvila borba med Zarjo, Kiki in Liliputom, ker Nandica in Velka nista PLESI Danes ob 15. druga predstava! Jutri v nedeljo ob 19. tretja predstava! Vsi na festival! Preskrf>fte si vstopnice v koj! pred Emono m pred predstavo pri blagajni! čevo: »Vodica čista se vila« Ln »Napitni-ca« ter Osterčev »Oče naš«. H. del Matičnega koncerta je posvečen narodni pesmi. Najprvo se zapoje koroška v Manoltovi obdelavi »Pojdem u rute«, nato Devova »Ma-jolka« Kogojeva priredba »Stoji, stoji mi polje« in dve Habadovi: »Je pa davi slan-ca pala« in »&kerjanček poje žvrgoli«. Na zaključni koncert še prav posebno opozarjamo. SENZACIJA ! Danes premiera športnega velefilma V tem filmu sodelujejo najboljši svetovni avto vozači. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes in jutri ob 3., 5., 7, 9. Cene 4.50 in 6.50 Din. a u— Uprava Hubadove župe JPS opozarja vsa ljubljanska včlanjena pevska društva, da bo zadnja pevska vaja danes ob 14. v telovadnici realke. Udeležba aa vse obvezna in točna. u— Namestu slovanskih oper italijansko »Traviato« in madjarski »Ples v Savoyu«. Prejeli smo: Z ozirom na notico, ki je izšla v petek dne 7. t. m. v Vašem cenjenem listu pod gornjim naslovom, Vas prosim, da priobčite naslednje pojasnilo: Predvsem ne zadene vodstva Opere zavoljo izipre-membe repertoarja nobena krivda. Za petek nameravana »Mala Floramye« ni bila izvedljiva, ker g. Dubajič iz Zagreba ni dobil dopusta za gostovanje v Ljubljani. Nato je bila za ta dan določena opera »Je-n-ufa«. Do njene izvedbe ni prišlo, ker je uprava, da omogoči dva slovanska koncerta ob priliki evharističnega' kongresa v Mariboru, dovolila gospe Golcbovi dopust. Ker pri dosedanjih slovanskih in čeških tednih, ki jih je prirejala naša Opera v prošlih sezonah, slovanske opere nis0 bile deležne zaželenega obiska s strani občinstva, se je uprava odločila za »Traviato«, ki je po svoji odlični zasedbi in prav tako odlični priredbi in obdelavi sposobna, da pred tujci, ki imajo ob istem času dovolj slovanskih prireditev na razpolago, dostojno reprezentirajo nivo naše Opere. »Plesa v Savoyu« uprava, ki v tem času resno ~ Ur. šavnlk zaradi študijskega potovanja v inozemstvo ne ordinira od 8. do 30. septembra. Šef-zdravnik sanatorija »Šlajmerjev dom« df. {fCratnaric ne ordinira od 7. septembra do 30. oktobra zaradi študijskega potovanja v inozemstvo. Nadomestuje ga primarij dr. G u z e 1 j. Dr. Drago Švajger ne ordinira do 20. septembra t. 1. Dr. Jože Jakša do 20. sept. ne ordinira. u— Poroka. V četrtek se Je poročil v Ljubljani intendantski .poročnik g. Silvij čevnja z gdč. Berto č-ebronovo, hčerko uglednega trgovca in posestnika iz Rihem-berka pri Gorici. Bilo srečno! u— Predavanje »Kako nastanejo pra-mofonsk« plošče« ponovi univ. prof. inž. Osana v ponedeljek 10. t. m. ob 16. v razstavni dvorani. u— Metode Vidmarjeve šola moderne plesne umetnosti. Za poklicne, za laike, za •dame, gospode in otroke. Vpisovanje vsak dan od 11. do 12. Gajeva ulica 9. visoko pritličje. u— Privatni tečaji v Delavski zbornici. Pouk nemščine: za odrasle zvečer, za deco in šolsko mladino dopoldne ali popoldne Začetniški, nadaljevalni in konver-zacijski tečaji. Vpisovanje in informacije vsak dan ob pol 19., glavni vhod, desno, ali pa ob 14., zadnja veža iz dopove ceste. u— Lepa razstava pohištva. Veliko pozornost vizibuja na velesejmu spalnica iz kavkaškega oreha, ki obstoja iz 12 komadov. Oglejte si to krasno moderno izdelano pohištvo v paviljonu E št. 53-55. Vsakemu kuipcu Jo lahko priporočamo tudi zaradi solidne cene. ,Jtu6ectu3° doM&t mik, da JUf* M& u— Ogromne množine sadja na ljubljanskem trgu. Ogromne množine presnega sadja iz domačih in drugih krajev so bile že letos uvožene na ljubljanski trg. Dovoz pa še vedno narašča. V avgustu, ko se je pričela prava sezona za presno sadje, je bilo uvoženo 457.943 kg raznega sadja, svežih gob pa 5200 kg. Dovoz v avgustu 'bi bil kmalu dosegel dovoz presnega sadja za I. polletje, ko je bilo uvoženo 497.892 kg Na včerajšnjem sadnem trgu je bilo, kakor cenijo, jabolk, hrušk, grozdja in breskev do 35.000 kg. Največ jabolk in hrušk pripeljejo na trg štajerski sadjarji zlasti iz okolice Ptuja. Jabolka so bila na debelo po 1.75 do 2 Din najfinejša, slabša pa tudi po 50 par. Na drobno so bila jabolka Po 1.50 do 3 Din. Mnogo je bilo dalmatinskega grozdja, ki je bilo ipo 4.50 do 5 Din na debelo, na drobno pa po 5 do 7 Din. Belokrajinskega grozdja na trgu ni. štajerske hruške so bile na drobno po 4 do 5 Din, na debelo 3.50 do 4 Din. u— Razstava ukradenih stvari. Ljubljanska policija je včeraj dopoldne pripeljala na sodišče ogromno množino raznih nakradenih stvari, kar cele cule in zavoje. Poleg dražjih predmetov je bilo v pisarni kazenskega ^ddelika razstavljeno tudi mnogo manjvrednih stvari. Za prevoz vsega nakradenega blaga so morali rabiti voziček. Vse stvari izvirajo iz tatvin, ki jih je ibila, kakor smo že poročali, izvršila v Ljubljani tatinska tolpa Huseina Loziča in tovarišev. Vsi člani tolpe so zdaj v preiskovalnih zaporih. n— Požar v torarni Štora. V četrtek zvečer :je v tovarni Štora pri Št. Vida izbruhnil požar, ki je napravil podjetju okrog 100 tisoč Din škode. Do ogna je po vsej verjetnosti prišlo na ta način, da je med obratom padla iskra iz stroja v kup tkanin, kjer je tiho tlela dalo'e, ali pa je kdo nepremišljeno odvrgel osorek cigarete, v tvornici zaves pa je razumljivo povsod dovolj hitro vnetljivih odpadkov. Na krai požara eo kmalu prispeli prostovoljni in deloma poklicni gasilci iz Ljubljane l>od vodstvom poveljnika poklicnih gasilcev g. Goetiše, nato pa še gasilci iz Spodnje, Zgornje Šiške in Draveli s svojimi bri^galnami, vendar pa so medtem že domačini udišili ogenj- Gorela sta dva stroja za izdelovanje blaga za pohištvo, zgorela je polovica pulta z velikim kupom tkanin in vreten. uničen je pa tudi dinamo. Vsa škoda .ie krita z zavarovalnino. Zaradi potrebne reparature in obnove je začasng ostalo dve tretjini delavstva brez dela, v torek pa bo podjettfe že spet delalo z normalnim obratom. n— Vse cenjene dame opozarjamo na današnji inserat novootvorienega salona za steznike — Salaj. Novootvorjena izdelovalnica glasbil Vam nudi najceneje vse glasbene instrumente, potrebščine in strune. Sprejemajo se vsa strokovnjaška popravila z garancijo. DORJATH JAKOB LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 15. ZOBOZDRAVNIK DR. SAVO PIRC NEBOTIČNIK, LJUBLJANA ZOPET REDNO ORDINIRA ZOBNA PRAKSA PAUL VRANKAR zopet redno ordinira od 8.—12., 2.—6.; na željo tudi izven navedenih ur. 7832 Slika izpred malega senata. Marička z žirovskih hribov, vdova s šestimi križi, je bila včeraj pred tremi sodniki. Zaradi tatvine in potepanja je bila že 40 kaznovana in ima za nedoločen čas prepovedan povratek v mesto. Dne 1. avgusta se je spet pojavila v mestu. Okoli 20. je hodila iza Bežigradom, pa je' videla, kakor sama pravi, odprto in razsvetljeno stanovanje. Smuknila je noter, pograbila moški suknjič, odbrzela na prosto, pa so jo prijeli. Predsednik: »Vse ukradete,- kar vidite!« Marička: »Nesrečna sem! Jezus in Marija!« Ko so ji prebrali kazenski list, je menila: »Kar zmerom sem v arestu. še umrla bom v njem«. Predsednik: »Dobili boste v zaporu domovinsko pravico!« Obsojena je bila na 8 mesecev strogega zapora. Marička je kazen sprejela in se branilcu zahvalila za njegov lep govor. u— Preiskava o krvavem dogodku na velesejmu. Policija je včeraj nadaljevala poizvedbe o krvavem dogodku na velesejmu. Pozvala je nad 20 prič in jih zaslišala. Štiri priče so izpovedale, da je bil edino aretirani Križaj napadalec, ki je z nožem zaklal Andolška Križaj je bil res po obleki krvav in so pri njem našli nož. Bolnišnica je obvestila državno tožiteljstvo. da Je bila rana smrtno nevarna. Andolšek je zdaj izven nevarnosti. u— Izvrstno zajtrkujete, kosite ali pa večerjate ob izbornih pijačah v restavraciji hotela »Slon«. eenti ee opozarjajo, da se je treba za udeležbo prijaviti brez odloga ustmeno ali pismeno pri obrtnozadrjžnem nadzorniku g. Založniku v Mariboru, sresko naieMvo. Prijavi jenci bodo o početku predavanj obveščeni tudi pismeno. Predavanja ee bodo vršila v večernih urah brezplačno. a— Novi direktorij Zveze emigrantskih združenj. Na popoldanskem zborovanju v mali dvorani Narodnega doma v nedeljo 2. t. m. so delegati emigrantskih društev izvolili v direktorij, ki stoji na čelu Zveze združenj naslednje gg.: predsednik dr. Ivan M. čok (Beograd), podpredsednika dr. Ivo Ražem (Zagreb), Ivan Stari (Zagreb), tajnik Anton Mladen (Beograd), blagajnik Josip Mohorič (Beograd), odborniki Gorkič (Ljubljana), dr. Berce (Ljubljana), Marino Kralj (Maribor-Nanos), Koršič (Ljubljana). Posamezni odseki pa so sestavljeni takole: Organiizacijsko-propagandni odselk: Višnjevec, Grbec, Figar, Podvršič; statistični odsek: Juričič, Prašelj, Burič; socialni odsek: Rakovšek, Reya, Rustja; ko-lonizacijski odsek: Vižintin, Baf, Zlatič; finančno-ekonomski odsek: dr. Kajin, dr. Goljevšček, Buič; publicistični odsek: dr. Čermelj, dr. Verčon, Gerbec, Rojnič. Nadzorni odbor: Edo Cvecič (Brod na Savi), Josip Cijan (Maribor), Andrej Tomažič (Ljubljana). Dva zastopnika društva »Nanos« v direktoriju Zveze sta najlepše priznanje tej agilni emigrantski eddnici v Mariboru, ki je tako odlično in z vso požrtvovalnostjo vseh svojih članov vodila priprave za kongres. a— Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru prične z rednimi pevskimi vajami v torek 11. t. m. Vaje bodo v društvenih prostorih Aleksandrova c. 5/III (Union) vsak torek za moški, sredo za ženski in petek za mešani zbor, z začetkom točno ob 20. uri. Izjemo tvori samo prvi torek 11. t. m., ko se bo vršila skupna pevska vaja. Vljudno vabimo k sodelovanju vse dosedanje in bivše člane našega zbora, kakor tudi vse one, ki imajo veselje do lepega petja. Pevci se sprejemajo do konca meseca septembra pri vsaki pevski vaji. a— Zevala, Društvo »Nanos« se najto-pleje zahvaljuje vsem. ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepo uspelega kongresa jugoslovenskih emigrantov. Najtoplejšo zabvalo pa izraža g. dr. Lipoldu, mestnemu županu, ki je s svojo navzočnostjo tako povzdignil zborovanje; enako se zahvaljuje podžupanu g. Golouhu, vsem zastopnikom organizacij, ki so pozdravili kongres, nadalje uredništvom vseh časopisov. Toplo zahvalo izraža župniku gosp. Sokliču iz Slovenjgradca ter župniji sv. Marije za odstopitev cerkve za sveto mašo. Zahvaljuje se šefu glavnega kolodvora g. Permetu, ki je šel odooru pri sprejemu zelo na roko. Nadalje železničarski godbi »Dravi«, »Jadranu« za petje pri maši in na kolodvoru, zlasti pa zborovodji g. Lahu. Prisrčno se zahvaljuje vsem onim, ki so se udeležili slavnostnega sprejema na kolodvoru, posebno za vsem cenjenim damam, ki so kljub neugodnemu vremenu prišle na kolodvor v narodnih nošah ter s tem še bolj povzdignile lepo manifestacijo. Iskrena zahvala tudi vsem ostalim udeležencem in gostom od blizu in daleč. Naj bi naše skupne manifestacije obrodile čimprej uspehe, ki si jih vsi želimo. a— Promenadni koncert. Jutri dopoldne bo v mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo vojaška sodba. a— Priprave za novo gledališko sezono so v polnem teku. Otvoritvena predstava bo znamenita Shakespearjeva klasična tragedija »Hamlet«. Nadalje pripravlja drama Oskar ,WUdeja igro »Idealen so- v potrebni kondiciji. Po vsem svetu so derby dirke najznamenitejše in pomenja naravnost svečanost za dotični kraj. V dirki mesta Ptuj utegne biti zmagovalec Uskica pa tudi Uskok H zna biti med prvimi na cilju, posebne šance pa ima tudi Tatjana g. Vošnjaka iz Šoštanja. Posebno napet bo boj v dvoprežni dirki, pri kateri bo najmanj 10 vpreg in se bo bil skrajno napet boj med vrpregami gg. Filipiča, Lippitta, Weitela, Hogenwarta in Slaviča. Tako vidimo, da se bo nudil obiskovalcem posebno zanimiv konjski šport, kakor da še ni bilo v Mariboru. Kakor prvi dan, tako so tudi drugi dan vse dirke popolnoma odprte in jim more slediti občinstvo z največjim interesom. želimo samo, da ne bi ibilo dežja, ki je pri prejšnjih dirkah napravil ogromno škodo in je zašlo društvo v najtežje gmotne prilike. Kasaškemu društvu, ki se ni strašilo vseh težkoč in neprilik, zvesto sledeč svoji tradiciji, moramo biti hvaležni za delo v prospeh domače reje. a— V zbor in balet mariborskega Narodnega gledališča se sprejemajo novi člani. Dame in gospodje, ki čutijo veselje do petja ali plesa, naj se javijo v gledališkem tajništvu. a— Na enoletnem tečaju drž. nižje gozdarske šole v Mariboru je še več praznih mest za učence. Oni kandidati, ki žele vstopiti v ta tečaj, naj vlože prošnje najkasneje do 15. septembra t. 1. pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. a— Naplavljeno truplo. Preteklo noč je Drava naplavila Ob pristanu truplo neznanega moškega. Truplo je ležalo že več dni v vodi. a— Ceneno meso. V ponedeljek 10. t. m. bodo prodajali na stojnici za oDorečeno meso pri mestni klavnici 250 kg govejega mesa po 4 Din. in sicer na osebo po 2 kg. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga, v%, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižje stanje. 6. septembra Ljubljana 7, 7C5.6, 14.8, 85, 0, 8, —, —; Ljubljana 13, 764.7, 24.4, 57, Wl, 3, —, —; Maribor 7, 764.5, 14.0, 80, 0, 10, —, —; Zagreb 7, 765.2, 15.0, 80, SE1, 5, —, —; Beograd 7, 764.6, I7.0, 80, SW1, 5, —, Sarajevo 7, 767.6, 11.0, 90, 0, 10, —. —; Skoplje 7, 766.2, 17.0, 70, 0, 3, —, —; Split 7, 765.4, 20.0, 70, NE2, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 26.0, 14.2; Maribor 20.8, 12.0; Zagreb 24.0, 13.0; Beograd 20.0, 14.0; Sarajevo 25.0, 8.0 Skoplje 27.0. 12.0; Sipiit 28.0, 18.0. Pregled vremena 6. t m.: Po vsej Ev-lopi izenačen pritisk, pre^'adu;"e vedro vreme. Temperatura je v južni Evropi porasla, ob morjih, v severni Evropi in Poljski nekoliko padla. — V Jugoslaviji prevladuj vedro vreme. V nekaterih vzhod-nh ceiih je deževalo Temperatura se bo polagoma še dvignila. 7. septembra Ljubljana 7, 766.7, 14.2, 94, 0, 10, —, —; Ljubljana 13, 765.3, 23.5, 56, 90, 0, 1, —, —" Maribor 7, 765.7, 15.0, 90, 0, 4, —, —; Zagreb 7, 766.0, 17, 90, 0, 5, —, —; Beograd 7, 765.6, 16.0, 80, 0, 4, —, —; Sarajevo 7, 768.5, 10.0, 90. 0, 10, —k —; Skoplje 7 765.8, 17.0, 70, 0, 3, —, —; Split 7, 765.1, 20.0, 70, NE2, 4, —, —. Temperatura: Ljubljana 25.6, 13.4; Maribor 22.2, 14.0; Zagreb 27.0, 16.0; Beo-grad 25.0, 14.0; Sarajevo 24.0, 9.0; Sfooplj« 28.0, 12.0; Sipiit 28.0, 19.0. Samo še S dni znižane cene za kvalitetna kolesa Vam nudi e^e OofCC d. z o. z. 7777 Upublpana, TSyršera c. i. Iz Celja e_ Knjige Vodnikove družbe za 1. 1934 go v tisku, zato potrebuje poverjeništvo v Celju (Tujsko-prometna pisarna) točno število članov naročnikov. Kdor torej želi prejeti letošnje družbene knjige, naj se zaradi vpisa in poravnave članarine takoj prijavi pri poverjeništvu, ki mora v krati kem času zaključiti nabiranje, članov. e_ o Nemčiji in njenih vojaških formacijah bo predaval akademik g. Aleksander Lenard na sestanku Društva jugosl. akademikov v Celju, ki bo v ponedeljek 10. t m ob 20.30 v Celjskem domu. e— Glasbeni besednjak. Gosp. Dušan Sancin, učitelj na Glasbeni Matici v Celju, je sestavil »Glasbeni besednjak«, ki bo dobrodošel glasbenim šolam, pevcem, glasbenim krogom in gojencem glasbenih zavodov. Besednjak vsebuje nebroj glasbenih izrazov, ki bi jih moral vedeti vsak elasber i in prijatelj glasbe. Izrazi so sestavljeni v abecednem redu z označbo njih izgovarjave. Slovarček je vzorno urejen. Vsi italijanski, francoski, nemški, španski, grški in drugi tuji izrazi so dobro prestavljeni v slovenščino. Knjižica se dobi v knjigarnah. Novo otvorjena damska konfekcija 9? CELJE, KOLENČEVA ULICA ŠT. 6 se priporoča vsem cenjenim damam. Blago prvovrstno! Elegantni modeli! Cene izredno nizke! 7850 e_ Danes Se poročita v Celju g. inž. jUbin Foglar iz Mostarja z gdč. Mileno 1. Rainhofen iz Celja. Novoporočencema obilo sreče! e— Nekaj časa prodaja Trgovski dom f'termecki v Celju dobro in trpežno flane. lo za perilo po 7 Din in za obleke po 9 Din. Primarij Os-, EMIL WATZKE ne ordinira do 18. septembra t. L e— Cene rta celjskem trgu. V sredo so ■pripeljaM na ceitjski trg 14 voz sadja in grozdja in tudi nekaj več zelenjave. Cene sadila so bile naslednje: iaboiilka, hruške, breskve in čeapliie 2 do 3 Din kg, grozdje 2.50 do 4 Din, Na stojnicah je bilo izbrano sadje pri kg 0.50 do 1 Din dražje- nego pri kmetih. — Na svinjski sejem so pripeljal: izredno mnoigo prašičev: 77 voz, skuipno 373 prašičev vseh v.nst in starosti. Kupčija ;e b la živahna, klniilb temu pa je bilo prodanih samo 82 prašičev, ker ni bido tujih kupcev. Cene prašioov so Me naslednje: f do 7 tedmio-v stari prašiči 65 do 75 Din, 2 do 3 mesece stari 100 do 200 Din, 3 do 4 mesece stari 230 do 300 Din, 4 do 5 mesecev star! 300 do 320 Din, 6 do 7 mesecev stari 380 do 400 Din, od 8 mesecev do 1 leta 500 do 650 Din. e— Zgodaj je začela. V četrtek popoldne je nekdo ukradel zasebnici Alojziji Zemljakovi iz njenega stanovanja v Gosposki ulici 19 staro ročno torbico, v kateri je bilo 860 Din gotovine, ključi in do. kumenti. Policija je kmalu prijela neko 12 letno deklico, pri kateri so našli še 164 dinarjev. Ukradeno torbico s 600 Din in ostalimi predmeti so okrog 18.30 našli na levem bregu Savinje pri Jurčičevi ulici. Deklica je dolgo tajila tatvino, slednjič pa ;;o je vendarle priznala. Značilno je, da so več ko četrtino letošnjih tatvin v Celju izvršili otroci. e— Nabavite sj nove Srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 zvočna opereta »Ena noč v Benetkah« in zvočna predigra, jutri ob 16.15, 18.30 in 20.45 in v ponedeljek ob 16.15 in 20.30 pa zvočni velefilm »čibi« in zvočni tednik. Iz Novega mesta n— Na meščansko šolo v N°vem mostu je bilo vpisanih 217 učencev in učenk. Prvi ia drugi razred imata paralelki, zdaj jo dobi še tretji razred. Iz Kranja r— Nagradna strelska tekma kranjske strelske družine, ki bi se bila morala vršiti v nedeljo 2. t m. je morala zaradi slabega vremena odpasti. Vršila se bo sedaj na praznik 8. L m., ako bi pa tudi ta dan vremenske razmere ne dopuščale, pa v nedeljo 9. t. m. — 40 lepih nagrad, za katere bodo strelci tekmovali, je razstavljenih v izložbenem oknu na magistratu. r— Absolventinja praškega konservato-rija in pedagoške šole, Ravnikova bo tudi letos poučevala po ugodni ceni klavir, gosli in citre. Moderna metoda, točen pouk, siguren uspeh. Z Jesenic s— Kino Radio otvarja danes in jutri ob 8. uri (ne več ob po' 9. uri) zvečer, v nedeljo tudi ob 3. popoldne v nanovo prečiščeni dvorani jesensko sezono z velefil-mom »Hčerka polka« z Anny Ondrovo v gl. vlogi. Dodatki običajni. Sledi »Pesem noči« z Janom Kiepuro v glavni vlogi. Iz Tržiča 5— Kino predvaja danes »Kraljico sužnjev«, jutri (v nedeljo) pa film »Princesa Nadja«. Predstave ob 16.. 18.30 in 20.30. Pri vseh predstavah izredno lep barvan film Silli Simphony »Sanje deteta«. Iz Kamnika ka— Kino Kamnik predvaja danes v soboto, nedeljo in ponedeljek veselo filmsko delo »Moški naprodaj«. Iz Zagorja z— 5letnica obstoja gasilnega društva na Lokah se bo praznovala v nedeljo 16. t. m. Agilno društvo si je v tem času nabavilo mnogo potrebnega materiala, a vendar še precej manjka. Obiščite prireditev, da 'podprete društveno blagajno. z— Vodstvo za zgradbo odseka Pustov mlin-Ljubež v tiru banovinske ceste Ljuibljana-Lrtija-Radeče je hotelo sprejeti v delo 40 brezposelnih iz občine Zagorje. Do ponedeljka se je priglasilo in odšlo na delo 25 delavcev. Nekateri kar ne morejo zapustiti svoje rodne vasi in čakajo na zaslužek v domačem kraju, časi so pa taki, da doma ne bo dela za vse in da bo treba zaslužka iskati drugje. z— Nastavitev živinordravnika za Zagorje in okoliš. Občinski odbor v Zagorju je na željo občanov in okoliškega kmečkega prebivalstva raapisal mesto živino-zdravnika. Na zadnji seji je bil imenovan na to mesto g. dr. Franc Rutar. Iz Hrastnika h— Jubileji zaslužnega moža. V petek je slabil svoj 75. rojstni dan posestnik in gostilničar g. Franc Eržen, upokojeni policijski nadstražnik trboveljske občine. G. Eržen ee je rodil v Gaberku v škofjeloški občini ter služboval po odsluženi vojaščini kot orožnik po raznih krajih Dolenjske, nazadnje T>a kot davčni uslužbenec v Šiški. Leta 1899. ga je sprejela trboveljska občinska uprava za hrastniškega policijskega stražnika. Policijsko službo je najvestnejše vršil, kar ni bilo lahko, ker so bile pred 35 leti v rudniških krajih kaj slabe varnostne razmere. Pri vsej svoji strosrosti v službi pa ie bil vedno tudi najboljši pomočnik vsem, ki so bili pomoči potrebni. Po 24 letih policijske službe je šel v zasluženi pokoj. V nekdanjem nemškutarskem Hrastniku je bil jubilant s svojo rodbino vedno vzor narodne zavednosti. Želimo mi še mnogo srečnih let. h— Najstarejša Hrastničanka. Marija Bar-tolo, rojena Laznikova bo danes dopolnila 87 let svojega trudapolnega življenja. Rodila se je v Trbovljah in je hodila v šolo k učitelju Kramerju, dedu ministra g. dT. Kra-merja- Ko je bila stara komaj 11 let, je že šla služit na Dol pri Hrastniku. Tudi tam je hodila v šolo k nekdanjemu »šolmaštru« Blažu Dragarju- Dol, ki ima sedaj eno od najlepših in najmodernejših vaških ljudskih sol v vsej državi, je imel tedaj svojo šolo v eni fobi nekdanje Podbritovškove, sedaj Hra-eteljeve hiše. Vsa oprema te »šole« je bila velika kmečka miza, za šolske klopi pa so služile okrog nie navadne deske na lesenih kobilah. Ko je dovršila dolsko šolo, je na-stopila službo v raznih hišah. Najprej je pri Camarju pasla ovce, potem je služila v Hof-bauerjeivi gostilni v Hrastniku, dalje kot hišna v Gosslethovi graščini, a tjdi pri raznih bogatejših rodbinah v Zagorju in Za- grebu. Leta 1870. se je poročila z Janezom Bartolom, sinom italijanske družine, ki je prišla v Hrastnik na delo. Janezov oče je kot zidar popravljal trboveljsko cerkev, Janez pa ie delal na rudniškem dnevnem kopu. Marija Bartolo, ki je že 29 let vdova, živi v Hrastniku že nad 70 let V visoki sta-losti je še vedno čila in tudi čita še lahko brez očal. Starko imajo vsi radi in ii žeJiio ee mnogo srečnih let. h— Steklarna je dobila v zadnjem času nekaj več naročil in so pričeli v četrtek obratovati še na eni kadni peči. Iz Hrastnika in Trbovelj, so sprejeli zaradi teaa okrog 50 mladoletnih delavcev. Živahnejše obratovanje pa bo, kakor pravijo, trajalo le kaka dva meseca. h— Hrastniško kroniko je v nemškem Je-zik.i spisal nekdanji hrcetniški nadučiteb', že pokojni 2. Valentinčič. Zadnji lastnik te, za ves Hrastnik važne listine, je bil učitelj g. Miloš Roš, ki pa je kroniko pred leti nekomu posodil in se ne spominja več komu. Mogoče ie tudi. da izposojevalec ne ve v»»5. kdo mu jo je dal. in bi bilo sedaj v interesu vsega kraja, če bi io vrnil spet učiteliu s. Milošu Rošu v Hrastniku. h— Kino Sokol predvaja v soboto in nedeljo film iz afriškega življenja »Kain« in zvočni tednik. Iz Ptuja j— Shodi narodnega poslanca g. Lovra Petovarja. Občinska organizacija pri Sv. Barbari priredi danes v soboto javen političen shod ob 8. zjutraj v Korenjakovi gostilni. Dne 9. t m. pa bo imela shod občinska organizacija v Koračicah takoj po rani službi božji. Na obeh shodih bo poročal poslanec a. Petovar. j— Muzejsko društvo v Ptuju je spričo agilnosti tajnika in bibliotekarja g. Smo-diča pripravilo v muzejski zgradbi nove obširnejše prostore za muzejsko biblioteko, ki razpolaga s 1600 zgodovinskimi knjigami. G. Smodič pripravlja tudi veliko informativno tablo z vsebino muzejskega materiala. Tabla bo nabita na peronu ptujske postaje. jj— Prorafun sreskega cestnega odbora v Ptuju za poslovno leto 1934/35. je finančno ministrstvo odobrilo v znesku 2,268.473 Din. Proračun je redaciran za 443.336 Din. Cestni odbor ima v tem letu v načrtu razna dela, ki pa se najbrž v celoti ne bodo mogla izvršiti zaradi pozne odobritve proračuna. j— šahovski brzi turnir v Ptuju je te dni priredil v društvenih prostorih S/K Ptuj pod vodstvom g. Haralda Schwaiba. Zmagovalec je bil svetnik g. Ulman s 17 in pol točkami. Možnih je bilo 18 točk. Drugi je dr. Scheibl s 15 točkami, tretje in četrto mesto sta si delila inž. Unar in g. šošterič. Turnirja se je udeležilo 10 tekmovalcev. j— Višji tečajni izpit so opravili na ptuljski državni gimnaziji v jesenskem terminu abiturienti: C:g'ar Martin, Dular Drago in Slavko, Kukovec Igor, Kumst Ema, Rusjan Vojim-ir in Zaigoršek Sta/ne.' j— Protituberkuloznega kongresa v Varšavi se udeleži tudi šef sanatorija na Vurbengu pri Ptuju g. dr. Okolokulak, ki je bil povaljen od poljske vlade. G. dr. Okolokulak je na kongres že odpotoval. J— Premiranje konj je bilo 28. avgusta v Ptuju in 29. avgusta v Ormožu. Premiranje je pokazalo, da vlada iza pravilno vzgojo konj na kmetih veliko zanimanje. Premiranja se je udeležil tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar. V Ptuju je biLo razdeljenih nagrad za 62-80 Din, v Ormožu iza 5300 Din. K nagradam sta prispevala banska uprava in sreski kmetijski odibor v Ptuju. j— Kravo jr- ukradel iz hleva, v noči na 24. avgusta je neznanec ukradel kravo iz hleva posestnika Kurbusa Franca v Doki, Občina št. Janž na Dravskem polju. < žival šteje 15 let in je belosivkaste barve, j Orožniki tatu zasledujejo. ]— Drzna tatica. V stanovanju zaseta*-ce St-eritagove Marije je neka ženska prosila m Joidarov. Gospa se je za trenutek odtetranila in pustila heračico na pragu pri odiprtih vrat3h. Neizinanka pa je ugodno priliko že izkoristita, se-giia ;po zimskem plašču in fzignila. Zdaj jo išče podlcija. Iz Ljutomera lj— V pojasnilo. V »Jutru« 30. avgusta je biLo opozorilo posestnikom goric, naj puste grozdje nedotaknjeno, članek je razlikoval tatove ipo goricah od drugih poset-nikov inaših goric, ki se s kakšno jagodo posladkajo ter se niti ne zavedajo, da to vinogradniku ne ugaja. Tudi ni bil naperjen proti kakemu določenemu izletniku ali določeni skupini izletnikov, najmanj pa proti tistim, ki so po g. Gregoriču lepo organizirani in pod vodstvom domačinov po-setili lanskega oktobra ljutomerske in ormoške gorice, članek je bil docela objektiven in splošen ter je dobrohotno opozoril na željo vinogradnikov, ki je enaka po vseh goricah, namreč, da imajo vinogradniki radi nedotaknjene gorice in da radi sami postrežejo svojim gostom z grozdjem, kar ee je na lanskem izletu tudi zgodilo, ker vedo, kje ga urežejo. Iz Gornje Radgone gr— Da se ne pozabi. Ob priliki velikega gasilskega slavja v Gornji Radgoni je stopil na govorniški oder med drugimi tudi posestnik tukajšnje gasilske čete Joža Hra-stelj. Iz napisanega njegovega govora so zvenele zahvalne besede raznim osebnostim in številnim gasilskim četam, le v zahvalo sodelujočim sokolskim društvom, ki so bila vabljena pismeno, ni bilo slišati besede. Sodbo, ali je bilo to namerno ali nenamerno, prepuščamo naši javnosti, ki razmere dobro pozna. Iz življenja na deželi BIiRCNA VAS. Malokdaj se oglašamo, a. zato tem izdatneje, saj pa je tudi naše prosvetno delovanje vredno omenribe in priznanja. Vse naše šolske proslave so po iizredm: skrbi naših učiteljic prav lepo uspe-le. Otroci so biii seibi v vesele in staršem v zadovoljstvo, nad vse ljubki v svojih dobro naučenih vlogah pravljične igre. Pa tudi tu obtoječe društvo fantov in deklet se je letos dobro odrezalo. Uprizorili so kar štiri iepe ljudske igre ki nekatere celo ponovili (Prisega o polnoči, Sladkosti zakonskega življenja, Revček Andreiiček in Gnmtarin). Igralke in igralci so nastopali zelo sigurno in bi lahko delali čast tudi večjemu odru. Le tako naprej! — Šolski upravitelj jih je vsestransko podpiral, a gospa jiim je rade volje pomagala tudi- pri režiji. Ali ker se zaradi' presta vrline zimske sode mora- umakniti stalni oder iz raereda, se tudi ona poslavlja od toli pr-iiliuiblnenega šolskega odra. — Želeti bj bilo torej, da si društvo omisli svoje lastne prostore, kjer bo utiralo pot sokol-skemu naraščaju. Z dobro voljo, sedanjo marljivostjo in podjetnostjo bi bili možni najlepši uspehi tudi v našem bolj zapuščenem okolišu, v korčist lastni omiki iin domačim potrebam, ki j h je, kakor povsod, tudri pri nas več ko dovolj. DORNOVA PRI PTUJU. V nedeljo 16. t. m. z začetkom ob 15. priredi naša mlada sokolska četa svoj prvi javni telovadni nastop s sodelovanjem ptujskega matičnega društva in okoliških čet. Nastop se bo vršil v romantičnem vrtu starodavne graščine g. Pongraca. Ker potrebuje četa za svoj razvoj denarnih sredstev, bo v svoji režiji prodajala izvrstna vina iz znane kleti g. Pongraca ter prvovrsten mošt; gostom pa bo tudi nudila slastne prleške gibanice. Po nastopu se bo vršila prostfl zabava: srečo-lov z 250 krasnimi dobitki in veslanje po idiličnem grajskem ribniku ob spremljeva-nju godbe na pihala. Prihitite, prijatelii sokolstva, 16. t. m. v polnem številu v lepo lutkarsko prestolnico! JEZICA PRI LJUBLJANI. V okviru letošnjega tedna Rdečega križa, ki bo od 16. do 22. t. m. po vsej državi, bo bral v nedeljo 16. t. m. ob 9. pri sv. Juriju v Sto-žicah mašo za padle borce za našo svobodo rezervni oficir profesor g. Moder Anton. Po službi božji bo duhovščina pred spmenikom na pokopališču opravila molitve za pokojne, pevski zbor zapoje nekaj primernih pesmi, bivši vojaški kurat g. Bonač bo imel spominski govor in zastopniki posameznih tukajšnjih organizacij bodo položili vence na spomenik. K sv. maši odidejo vse organizacije, odnosno zastopniki oblastev in ostalo občinstvo skupno v sprevodu, ki se bo formiral pred je. ženskim Gasilskim domom. Zvečer 16. t. m, ob 20. pa bo v društvenem domu akademija Rdečega križa, pri kateri bo govoril tudi podpredsednik banovinskega odbora RK prosvetni inšpektor g. Josip Wester. Pri. dite! LESKOVEC V HALOZAH. Predzadnjo nedeljo je bila pri nas velika gasilska slavnost. Pod agilnim načelnikom gasilske čete g. Vregom si je društvo nabavilo novo motorno brizgalno, ki je bila omenjeno nedeljo svečano blagoslovljena. Kumica je bila ga. Olga čerinova iz Maribora, blagoslovitev pa je opravil domači dekan g. škamler, ki je imel obenem tudi slavnostni nagovor. Gasilski četi je čestital tudi šolski upravitelj g. Vobič. Svečanosti so prisostvovali načelnik župne zveze g. Muzek in gasilski četi od Sv. Vida pri Ptuju in iz Ptuja. REč>ICA OB SAVINJI. Odvetnik g. dr. Zbrizaj se je s svojo odvetniško pisarno preselil v Mursko Soboto. Odličnega odvetnika in tzelo aktivnega narodnega delavca borno hudo pogrešali. Zlasti zgledno je vodil sresko organizaijo JNS in je z vso vnemo organiziral 12 občinskih organizacij JN-S. Udejstvoval se je tudi pri Sokolu in strelski družini, želimo imu na novem mestu mnogo zadovoljstva! SLATINA RADENCI. V imenu domačega in skozi Radence potujočega občinstva prosim, da prijavite sledeče: Ob južni strani ceste od Borkovega parka pred kolodvorom do skladišča trgovine Hrastelj je Peen: i volk in še kaj Čudovita zadeva tole s tem našim morskim volkom! Najprej ti zverina potrga za 20.000 Din ribiških mrež, trideset mož ga mukoma privleče na suho. Še mrtev ne da miru: avto se pohabi pod njegovo težo in za njegovo truplo grozi boj med belim Zagrebom in belo Ljubljano. Mrcina!, In vendar nam hite strokovnjaki zatrjevati, da je živalca vkljub svojim orjaškim dimenzijam in gromozanskim, 250 kg težkim jetrom (prijateljčki rajne kapljice — a??) popolnoma nedolžna. Ribiči poročajos da so našli v njegovem želodcu le par kilogramov majčkenih ribic, takih — prav, prav majčkenih — za akvarij. Profesor iz Zagreba pa javlja, da niti teh ne je in so ribice pomotoma zašle v njegov želodec. Po znanstvenih ugotovitvah se hrani namreč s planktonom in je kot tak samo neke sorte živi filter za umazano vodo. Vrag se spoznaj iz te kolobocije! Ali srver sploh zasluži ime »morski volk«? Če zaslišim »morski volk!«, se spomnim na grozne stvari iz Jaoka Londona in na lase ježečo dogodbo nekega japon-sikega potapljača, ki ga je napadla ta pošast. Mož se je branil z nožem in je živ priplaval na površje — toda brez leve noge! Nak, ta morski volk ne zasluži imena in najibolje bo, da ga prekrstimo, preden pride na velesejem! Če pa to ne, mu vsaj na njegovo latinsko ime obesimo priimek kakega znanega in uglednega mirotvorca! Selachus maximus Bri-andi na primer — bi zvenelo kar dobro! Škoda, bogme, da je dobričina mrtev! Če bi bal živ, bi ga za vsako ceno iztrgali Zagrebu. Mislim — zaradi Ljubljanice. Ker je po zatrdilu zagrebškega znanstvenika živ filter za umazano vodo, bi nam bil zares dobrodošel. Za tistih par vreč slabe soli, ki bi mu jih vsak teden nasuli pri zatvornicah v vodo, da ne bi poginil, bi marsikdo rad prisipeval dinar ali dva. Tako pa — ža-Ubog! Sedaj gre torej samo še za muzealno vrednost In še te nam Zagreb ne privošči! Vi — pravi — lepo skrbite »za vašu divnu alpsku faunu« — nam pa pustite zbirko morskih volkov in drugih rib v Jadranskem morju! Ta je pa dobra! Niti enega samega morskega volka, ki povrh vsesa sploh ni pravi morski volk — nam ne privo-. šči naš bratski Zagreb, čeprav smo se pogodili z lastniki za orav čedno vso-tico denarja! Nak — mi pa že nismo taki! Radi odstopimo Zagrebu nekoliko »divnih primeraka naše divne alpske faune« — za prav majhno odškodnino! Cosynsa jim seve nisimo mogli odstopiti, pri najboljši volji ne! Nismo tako slavni, da bi tebi nič meni nič odstopali slavne može, četudi niso naši in so nam »padli tako-rekoč z neba«! Cosynsa v zvezi z morskim volkom nisem pogruntal jaz, temveč moj priia-tej Sitosej Rešetar.. Dobro je pogruntal: Zagreb nam ne privošči atrakcij in senzacij! M Že ob nebotičniku je završalo: Kaj, Krajnci naj bodo prvaki nebotikanja za vzhodno Evropo? Nikada! In so nas za vsako ceno hoteli prenebotikati, magari za tuj denar! Dosedaj »nebodera« še nimajo, pač pa sem videl zadnjič dva »purgera«, ki sta ogledovala našega in modrovala. On: To nek ti bu neboder? Al su zgodni ovi Krajnci! Gleč ti samo, kakvi su to katovi! Ne bi ja tu nutra stan6-val, pa da mi ne znam kolik plati ju! Ona: Also — ja sam mislila, da je puno viši ... Pa sta le odkorakala proti vhodu. Malo pozneje, na terasi. Ona: Also — p6gled je zbilam divan' On: — Ona (malo pozneje): Joj — kak tu puše! On: Je, kaj češ? Oni ti to nežna ju spelat! Ja bi tu ajnfah metnul parava-ne--Kaj budu oni gradili nebode- re! Nek oni lepo jedu svoje pohovane piške — Ona: Ivica! Molim te!---* * Da, da, tako ali tako in še drugače; prvenstva v nebotifkanju ne moremo oddati. Je predraga ta stvar in pa ni na kolesih: sicer bi ga nemara oddali v najem, takole — za petdeset let, ak nam dobro platiju — seveda. Imamo sicer nekaj senzacij in atrakcij, kf bi jih nazadnje še nekako pogrešali — nu, za te ni pravega povpraševanja... N. pr. nogometna tablica! Prihajajo zadnje čase renomirani nogometniM iz bratske nam prestolice na »izletiče«, na naše »pašnjake« in evo, brate, senzacije: točke ostajajo v Ljubljani!... Nu, pa ne bodimo zlobni! To ni lepo in le zato smo zinili eno ali dve, ker nas včasi malo boli, da nas Zagreb le prerad zviška gledi' Toda — morskega volka hočemo na vsak način! Paviljon je pripravljen. Ogledali smo si domače ribe, ki so povečini roparice, videti hočemo Se miroljubnega orjaka z našega morja! Upajmo, da nam ga pošljejo po železnici, v solidnem vagonu. Prevoz od kolodvora do velesejma pa naj oskrbi soliden špediter s selil nim vozom, da ne bo kakih nepotrebnih zamud, kajti Ljubljana hoče — morskega volka in to — neuradno! globok jarek, maskiran z redkim grmovjem, Cesta je na tem mestu zelo ozka, ker je na nasprotni strani ob parku precej globoko odkrit jarek za. odtekanje vode. Posebno za tujca, ki ne pozna razmer, je to mesto zlasti v temi zelo nevarno, ker je avtomobilski in vozovni promet zelo živahen. Lahko bi se (in se bo) pripetilo, da človek, hoteč se izogniti nasproti prihajajočemu vozilu stopi nekoliko v stran in že mu zmanjka tal pod nogami, ker strmoglavi po strmem pobočju navzdol. Obležal bo z zlomljenimi udi. Nujiio potrebno bi bilo na tem kraju zavarovati cesto z leseno ograjo v obliki mestnih ograj, jarek ob parku naj bi se pa od vhoda v park do pfc>. slopj aHranilnice in posojilnice uredil s cementnimi odtočnimi cevmi ter zasul, s čimer bi se pridobil lep hodnik brez blata, ki ga je na cesti vedno dovolj, če količkaj dežuje. Pred nekaj tedni, ko so gnali s sejma, je padlo govedo v jarek in so žival z veliko težavo izvlekli. Cesta je na tem mestu 5 m široka. Reflektorji motorjev, kolesarji, vozniki in široki avtobus iz Maribora zavzemajo prav vso širino ceste. Stroške za ograjo in hodnik naj bi krila cestni odbor in občina iz prispevkov tujcev za postelje po en dinar dnevna a? ^i«-ša v sezoni nad deset tisoS Din. Potrebno bi pa tudi .bilo, da se omenjeni Borkov park vsaj v poletnem času vzdrži na oni višini, kakor je bil ob njegovi ustvaritvi pred dvema letoma. Očiščenje bi občino ne stalo več kakor sto do dve sto dinarjev, ki bi jih kak potrebnež zaslužil. Misliti bi bilo tudi na regulacijski načrt kopališkega okoliša. Zaradi izredne učinkovitosti radenske vode je pričakovati v dogledni bodočnosti, da bo Slatina Radenci zaslovela kot jugoslovenski Nauheim oz. Vichy. Treba bo mnogo zidati, ker sob že sedaj občutno primanjkuje, navzlic temu, da kopališka uprava leto za letom razširja obstoječa poslopja ali gradi na novo. Nove vile in hiše naj bi se gradile po vnaprej določenem načrtu, da ne bi nastala neurejena mešanica najrazličnejših sem-tertja razmetanih objektov, ki jih bi kasneje ne mogla nobena regulacija spraviti v sklad. Pozor torej, dokler je čas! F. K. SREDIŠČE OB DRAVI. Po 121etnem službovanju v Središču nas je zapustil .postajni načelnik g. Martin Križan in odšel ina svoje novo mesto kot postajni načelnik litijske postaje. Zaradi svoje uslužnosti in korektnosti je bil izelo priljubljen ne samo pri svojih podrejenih, temveč v vseh slojih Središča in okolice. Tako si je pridobil mnogo iskrenih prijateljev, ki vsi -obžalujejo njegovo premestitev, želimo mm na novem službenem mestu mnogo zadovoljstva. VTTANJE. To nedeljo ob 10. bo pred gasilskim domom v Vitanju svečana blagoslovitev novega reševalnega avtomobila gasilske čete. Otvoritev nove planinske koče na Dolenjskem Stična, 7. septembra. Podjetni Dolenjci se bodo letos postavili. Gradijo kar dva smučarska domova, enega pri Sv. Duhu nad Višnjo g">ro, drugega, manjšega, na Obolnem nad Stično. Obolno je slovenskemu turistu zelo malo znan vrh,-ki se ponižno skriva za Jančem. Ima pa v stiškem, odnosno litijskem hribovju posebno lego. Ker po svoji višini zelo nadkriljuje sosede, predvsem nekoliko bolj znani Ku-celj, ima izredno lep razgled po Sloveniji. Zavoljo golega temena in strme in položne okolice nudi smučarjem odličen smučarski teren. Kočo na obolnem so dogradili letos poleti mladi Stičanje, ki so ji nadeli ime Krjavljeva koča. Grajena je iz borovega in smrekovega leja in ima dve sobi s pritikli-nami, klet in teraso. Okna so široka in dajejo sobam mnogo svetlobe in zraka. Stene so dvojne in izolirane ter bodo zaradi tega prostori pozimi izredno topli in suhi. V koči bo nameščenih lahko 11 postelj, na skupnem ležišču pa bo prostora za 20 ljudi. V nedeljo 9. t. m. bo ob 10. zjutraj otvoritev koče na Obolnem. Po otvoritvi bo velika planinska veselica. Turisti, ki se pripeljejo z jutranjimi vlaki, imajo iz Stične in Višnje gore 2 uri hoda do O bolnega, iz Litije pa 2 uri in pol. Pri vseh jutranjih vlakih bodo na postajah vodniki. Smrt ▼ plamenih Na neki turi v Grauibiindenskih Alpah je doletela 42 letno turistko Fortičevo nepričakovana smrt. Dosegla je z dvema svojima mlajšima sestrama gorski prelaz, kmalu potem pa so vse tri turistke zašle v meglo. Da bi se mogle vrniti, so vse tri šle nazaj, toda med tem je nastopila noč in začelo je tudi deževati ter snežiti. Vse tri sestre so blodile vso noč okrog, ob zori se je napotila najmlajša proti Parpanu, da bi našla pomoč za ostali dve sestri, ki sta obnemogli, toda ko je prišla po nji reševalna ekspedicija, je bila starejša sestra mrtva od izčrpanosti in so mogli rešiti samo drugro. . SO slonov zastrupljenih Iz Amsterdama poročajo, da so v Goe-noeng Soegiju v Holandski Indiji domačini zastrupili 50 slonov. Vrgli so jim cian-kalija v bananah. Sloni so dalj časa vznemirjali prebivalstvo. Mrhovina poginulih slonov razširja strašen smrad. Pristopajte k »Vodnikovi družbi fio§podarstTo Poslovanje našega delavskega zavarovanja Ugodnejši zaključek od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je imelo 4. ia 5. t. m. pod vodstvom predsednika g. Vilima Haramine svojo redno sejo, na kateri so bili odobreni računski zaključki ea preteklo leto. Uprava Osrednjega urada je predložila tej seji obširno tiskano poročilo o poslovanju, ki obsega preko 100 stran,! velikega formata, Iz tega poročila posnemamo naslednje podatke: Bilanca Osrednjega urada Izkazuj« za preteklo leto v panogi zavarovanja zoper bolezni suficit 17.3 milijona Din, panogi zavarovanja zoper nesreč0 pa še primanjkljaj v višini 1.1 milijona Din. če primerjamo ta rezultat i rezultati zadnjih dveh let, dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din; + označuje suficit, — označuje deficit); bolezensko zav. — 3.S3 —31.16 + €.95 4-17.3.2 nezgodno zav. —11.83 — 5.46 — 5.28 — 1.06 1930 1931. 1932. 1933. Kakor vidimo, je rezultat poslovanja preteklega leta tako v bolniškem kakor nezgodnem zavarovanju boljši nego je bil lani, zlasti pa prejšnja leta, ko smo beležili prav znatne deficite. Seveda Pa je ugodnejši razvoj bolezenskega zavarovanja pripisati predvsem okolnosti, da je 1. Januarja pret. leta stopil v veljavo povišan •bolezenski prispevek v višini 42% enodnevne zavarovane mezde za vse krajevne organe, razen privatno društvenih blagajn Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani in Beograjske tr-govačke omladine v Beogradu; ugodnejši rezultat nezgodnega zavarovanja pa je prav tako pripisati povišanj-u nezigodnega prispevka od 6 na 7 Din za vsakih 100 Din zavarovane mezde in za 100% nevarnosti, ki je prav tako stopilo v veljavo v začetku lanskega leta. Poslovni višek je zabeležilo lani 15 krajevnih organov, med njimi okrožni uradi v Beogradu (višek 5.2 milijona Din), v Ljubljani (višek 4.1 milijona Din), v Zagrebu (višek 1.8), v Osijeku (1.7), v Novem Sadu (1.3), na Sušaku (0.9), v Nišu (0.9), itd. Presežek izkazujeta tudi zagrebški »Mer-kur« v višini 2.8 milijona Din in Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani v višini 0.26 milijona Din. Deficit pa izkazujejo še nadalje okrožni uradi v Splitu, Dubrovniku, Sarajevu in Skoplju ter bolniška blagajma trgovaCke omladine v Beogradu. Skupni višek vseh aktivnih krajev, organov znaša 20.6 milijonov Din, primanjkljaj pasivnih krajevnih organov pa 3.3 milijona Dim. Seja trgovskega odseka Zbornice za TOI Včeraj se je vršila seja trgovskega odseka ZTOI pod predsedstvom g. K. Els-bacherja iz Laškega. Po predsedstvenih naznanilih je poročal tajnik g. dr. Pless o gospodarskem položaju in naštel v zvezi s tem vse važnejše akcije, ki jih je izvršila zbornica v zaščito trgovskih interesov. Razvila se je živahna debata zaradi izvoza lesa in jabolk, v katero so posegli predsednik Je-lačin, svetniki Ceh, Milko Senčar, Pinter in drugi. Za poglobitev delovanja trgovskih združenj je stavil inicijativne predloge zvezni predsednik g. Jos. J. Kavčič. Sprejeto je bilo nato poročilo glede predlogo-v J: načrtu ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic in k načrtu zakona o družbah z omejeno zavezo. K poročilu g. Žagarja o davčnih vprašanjih so se oglasili svetniki Stermecki, Lavtižar, Lenarčič, Senčar, Stergar. Bahovec in drugi. Odsek je nato sklepal o raznih vlogah za podelitev novih sejmskih pravic, za pripustitev inozemcev k izvrševanju obratov in glede sporov o nelojalni konkurenci. Storili so ge tudi sklepi glede omejitve otvarjanja podružnic in pomožnih lokalov. Gospodarske vesti — Drugi vSedrža-vni Sadjarski kongre« 5; razstavo sadja v Sarajevu. Srpsko poljo-privredno društvo v Beogradu je že dokončalo priprave za prireditev drugega vsedržavnega sadjarskega kongresa z razstavo sadja in je določilo tudi že termin prireditve od 29. septembra do 3. oktobra v Sarajevu. Nj. Vel. kralj je prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo. Pri prireditvi kongresa sodelujejo poleg kmetijskega ministrstva tudi kmetijski oddelki vseh banovin. Svečana otvoritev razstave sadja bo 29. septembra, otvoritev kongresa pa 30. septembra. Kongres bo z ekskurzijami vred trajal tri dni, razstava pa bo trajala 5 dni. Vsa podrobnejša pojas-rila dajejo Srpsko polj opri vredno društvo v Beogradu, prireditveni odbor v Saraje-%-u, kmetijski oddelki banskih uprav in sreski kmetijski referenti. = Začetek letošnje vinske trgatve. Po ČL 8. zakona o vinu in čl. 20. pravilnika k temu zakonu, je dovoljeno, da se sme grozdje za zobanje trgati kadar je kaka sorta dozorela. Obča trgatev grozdja za pripravljanje vina se ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo za vsako občino občinska ob-lastva sporazumno s sreskim kmetijskim referentom. Občinske uprave pa lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih sort tudi pred rokom za splošno trgatev, prav tako pobiranje bolnega grozdja poznih sort, in sicer sporazumno z vinogradniki. Neupoštevanje določenih rokov, to je vsaka predčasna trgatev se kaznuje po par. 30. zakona o vinu z zaporom 1 do 14 dni, ali v denarju od Din 25 do 1000, in sicer potom sreskega načelstva. Letos se obeta kvalitativno dobra letina, če se bo trgatev vršila tedaj, ko bo grozdje popolnoma dozorelo. Občinske uprave naj določijo čim po-saiejši rok za pričetek trgatve v njihovem okoiiju, ki naj ne bo za trgatev ranih grozdnih sort pred 10. septembrom, za občo trgatev pa ne pred 24. septembro. = Elektrifikacija železnic. >Saobra čajni pregled« objavlja zanimivo statistiko o elektrifikaciji železnic v posameznih državah. V največjem obee- va nekoliko višje, in sicer 8.15 _ 8.25 (v Zagrebu promet po 8.15), angleški funti pa 225-20 — 226.80 (v Zagrebu 224). Španske pezete so bile na zagrebški borzi v privatnem kliringj zaključene po 5.95, v grških bonih pa je bil promet po 30.50. Na zagrebškem efektnem tržišču ee tečaj Vojne škode ni bistveno spremenil in je prišlo do prometa za kaso po 348 in za december po 353. Nadalje je bil še promet v 7% Blairovem posojilu po 56.25 in v 6% begluških obveznicah po 59 V tekočem tednu je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 3-19 milijona Din nasproti 4.66. 2.12, 3.81 in 2.17 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Device Ljublfana. Amsterdam 2300-13 — "2311.49, Berlin 1331.80 — 1342.60. Bruselj 796.91 — 800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 167.08 — 168.68. New York 3319.39 — 3345.65, Pariz 223.93-225-05, Praga 141.29-142.15, Trst 29Q-85 - 293.25, (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringj 8.05 — 8.15. Zagreb. Amsterdam 2300.13 — 2311-49, Berlin 1339-03 — 1349.83, Bruselj 796.35 do 800.19, London 167.30—168.90. Milan 290.90 do 293.30, Newyork kabel 3348.33—3376.59, ček 3326.33 — 3354-59. Pariz 223.93—225.05, Curih. Pariz 20.2050. London 15.1250, New-york 302.50, Bruselj 71.8750, Milan 26.29, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.5250, Berlin 121.50, Dunaj 57.30, Stockholm 78, Oslo 76, Kobenhavn 67.50, Praga 12.7550, Varšava 57-90, Atene 2.93, Bukarešta 3-05. Dunaj. (Tečaji v priv. klinngu.) Beograd 12.55, London 26.62, Milan 46.17, Newvork 531.12, Pariz 35-56, Praga 21.79, Curih 175.66, 100 S v zlat j 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 345.50 — 348, za december 348 — 352, 7% investicijsko 71 — 72, 4% agrarne obveznice 41 bi., 7% Blair 56 — 56.75, 7% Drž. hipotekama banka 67 den., 6% begluške 58.50 do 60; delnice: Priv. agrarna banka 204 den., Šečerana Osijek 120—130, Trbovlje 75 do 85. Beograd. Vojna Skoda 347 _ 348.50 (347-50, 347), za december 351 _ 353.50 (351.50, 351), 7% investicijsko 72—73, 6Vo begluške 60 — 60.75, za december 61.25 do 61.75 (61.50), 7% Blair 57.50 bi. ((57), 7% Drž. hipotekama banka 70 bi., Priv. aerar-banka 210 — 211 (211). Dunajj Dunav-Sava-Jadran 11.10, Ruše 7, Trboveljska 11.75, Alpine-Montan. 10.40, Kranjska industrijska 4. Šečerana 16. Blagovna tržišča HMELJ. + Žalec, 7. septembra. Živahnejše nakupovanje po 35 — 40 Din za kg. Opaža ee, da hmeljarji tiščijo naprei slabše blago, do-čim boljše blago le neradi prodajajo po gornjih cenah. ŽITO. + Chicago. 7. septembra. Začetni tečaii: Pšenica: za september 106, za december 107, za maš 107-25; koruza: za december 80-50. + Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 157.50-160: baška, 80 kg po 160—162.50: koruasa (po navadni tarifi): popolnoma sj-ha e kakovostno garancijo za september 150 do 152.50; moka: baška >0« po 255 — 260: banatska >0« po 260 — 266 4- Novosadska blagovna borza (7. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet srednii. Pšenica: baška. okol. Novi Sad, srednieba-ška, gornjebaška 107.50 — 110; baška okol. Som bor. sremska in gomjebanatska 105 do 107.50; baška ladja Tisa 117.50—120: ladja Betrej 116—118: slavonska 106—108; iužno-banateka 102.50-105 (vse 79 kg in 2%). Oves: baški, sremski. slavonski 62.50 do 65; banatekj 60—62.50. Rž: baška 85—87.50. Ječmen: baški, sremski 65-66 kg 104—106; baški jari. 67-68 kg 120l-122-50. Koruza: baška 89—91; okol. Sombor 91—92; banatska 85—87; sremska, pariteta Indjija 89 do 91; baška ladja Sava 92—94; ladja Dunav, Tisa 94 — 96. _ Mo^a: baška in banatska >0g« in >0gg« 185—205; >2« 165 do 185; *o«145—165; >6« 120—140; »7< 105 do 110: »8< 105—107 50: sremska. slavonska >00gg« 185—195; »2< 165—175; >5« 145-155; »6« 120—130; >7« 105-110; >8< 105 — 107.50 Otrobi: baški. sremski 74 do 76 banateki 72 — 74; baški ladja 91 — 93 Fižol: baški, sremski beli 140 — 142.50; baški ladia 145 - 147.50 + Badimpeštanska terminska borza (7. t. m.) Tendenca stalna, promet srednji. Pšenica: za oktober 16.07 — 16-08, za marc 17.12 — 17-13; konnar za mai 10.98—10.99 BOMBAŽ. + Liverpool. 6. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za oktober 6 98 (prejšnji dan 6.90). za december 6.94 (6-86). + Newyork 6. septembra. Začetni tečaji* loko 13.35 (13.35), za december 13.32-13.33 (13.28 - 1&80). Pred zaključkom velesejma čim bolj se velesejmski dnevi približujejo zaključku, tem bolj narašča zanimanje za to prireditev, ki se kaže v naraščajočem dotoku izvenljubljanskih poset-nikov Pričetek festivala slovanskih plesov je dal velesejmu še posebno živahnost in pestrost. Glede na lepo vreme je za soboto in nedeljo pričakovati rekorden po-set. Našemu letošnjemu velesejmu je že danes v polni meri zagotovljen uspeh. K temu uspehu pa so brez dvoma največ pripomogle številne nad vse zanimive razstave gospodarskega in kulturnega značaja, ki so tako po vzornem aranžmanu kakor tudi po obilici zanimivega razstavnega gradiva v čast prirediteljem kakor tudi velesejmski upravi, ki si je s to razstavo le še dvignila svoj sloves. Tudi jesenski velesejem je pokazal, da razstavljalec nikjer drugje ne more doseči takega uspeha kakor na velesejmskih prireditvah. Dobro bi bilo, da bi o tem malo razmišljali oni. ki mislijo, da lahko s prirejanjem malih, lokalnih razstav nadomestijo razstavljanje na velesejmu. Včeraj dopoldne so si ogledali naS velesejem številni zunanji gostje, ki so prišli na festivalne prireditve. Od odličnih po-setnikov je omeniti zlasti ministrskega svetnika in ravnatelja Slovanskega instituta v Pragi dr. Alojza štanglerja, ki je vsem prijateljem bratskega češkoslovaškega naroda znan ne samQ kot gospodarski strokovnjak, temveč tudi kot neumoren delavec za kulturno in gospodarsko zbližan je med čehoslovaki in Ju- goslovenl. V četrtek popoldne je naš znani strokovnjak vse učil iš ki profesor dr. Marij Osana predaval na velesejmu o izdelovanju gramofonskin plošč. Za predavanje je pokazala naša javnost prav veliko zanimanje, zato se bo ponovilo v ponedeljek ob 4. popoldne v glasbeni dvorani paviljona I. Med predavanjem je predavatelj demonstriral, kako se snema na gramofonske plošče, ki jih je takoj nato reproduci-ral. Opozarjamo najše občinstvo, da ima na velesejmu priliko posnetkov na take plošče iz želatine, in sicer v razstavnem od. delku ljubljanskega radia v paviljonu F. Posnetek na ploščo z 12 cm premera z govorilnim časom 1 in H minute stane samo 20 Din. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli iz Zagreba, so odposlanci Zveze ribarskih društev dravske banovine že v teku včerajšnjega dopoldneva ukrenili vse potrebno za prevoz ogromnega morskega volka iz Zagreba v Ljubljano. Dogovorili so se tako z ribiči kakor z oblastmi. Proti večeru pa je zagrebški mestni fizika t prevoz nenadoma prepovedal. Odposlanci se nadalje trudijo za prevoz morskega soma v Ljubljano. Posetnike velesejma opozarjamo na tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki se prične danes ob 9. dopoldne na velesejmu. Prapori glasbenih društev na glasbeni razstav! v paviljonu J. V ozadju kipi, ki predstavljajo naše odlične skladatelje Umetnostna razstava Umetnostna razstava na velesejmu naj bi imela namen pokazati širši javnosti, kako gleda slovenski umetnik svojo domovino. To se je le deloma posrečilo, ker se naši dobri slikarji-krajinarji niso vsi odzvali vabilu velesejma. Pogrešamo zlasti mlajših smeri. Samo v vzajemni falangi bi človek lahko dobil celoten vtis nivoja naše umetnosti in lepote naše slovenske pokrajine. Zastopane so na letošnji umetniški razstavi pretežno usmerjene smeri. Ker ni bilo žirije, razstavljalec vsak odgovarja za »vaja dela. Na laike bo seveda taka razstava zelo dobro vplivala, ker so tudi njegove zahteve majhne. Ce laik vidi, da se slika sklada z njegovimi nazori, pravi, da je slika dobra in s tem so krite njegove zahteve. Umetnost je včasih postranska stvar. Torej, koliko je na letošnji umetniški razstavi prave umetnosti, to je vprašanje, ki ga bodo drugi rešili. Brez dvoma je bilo stremljenje prirediteljev zelo idealno, mora na pri tako malem odzivu od strani slovenskih umetnikov imeti kaj težko stališče. Tudi svetloba paviljona »N« ni taka, da bi se razstavljena dela pokazala v najboljši obliki. To so pač stvari, s katerimi se mora računati na takih razstavah. Idealno bi bilo torej, da se zgradi v te svrhe primeren paviljon, ki bi ustrezal vsem zahtevam upodabljajočih umetnikov. Potem bi se lah-fto tudi naši umetniki v dostojni obliki predstavili javnosti. Zaenkrat se pa še nahajamo v našem paviljonu »N«. Razstava je vstopnine prosta. Pri blagajni ob vhodu dobiš glasovnico, na katero zapišeš številko slike, ki ti najbolj ugaja. Glasovnica ima še tekočo številko, ki je obenem neke vrste srečka, kajti če se številka glasovnice izvleče pri žrbanju, ki bo na koncu razstave, dobiš lepo sliko — za dinar. Poleg tega bo dobil še denarno nagrado slikar, ki bo prejel največ glasov. Razstave so se udeležili sledeči slikarji in kiparji: A. G. Kos, Niko Pirnat, O. Glo-bočnik, F. Gorše, B. Jakac, S. Šantel, I. Zaje, F. Košir, A. Zupanec-Sodnikova, I. Vavpotič, Sirk, J. Mežan, J. Jirak, I. Kos (oba Maribor), Germ, Sušteršič; grafika in akvarel: A. Lapajne, Maleš, Robič, R. šu-bic, A Šantel, E. Justin. Priporočamo vsakemu obiskovalcu velesejma, da si ogleda to razstavo in s prostovoljnim glasovanjem doprinese nekaj dinarjev v mošnjiček naših malarjev in z nakupom slik pokaže, da ima tudi smisla za umetnost in s tem malo ublaži dvojno krizo, ki razsaja med našimi umetniki. Bilančni analizator in budžetni kontrolni aparat Na zelo poučni razstavi Zveze jugoslo-venskih hranilnic se nahaja tudi aktualen in zanimiv aparat, izum našega rojaka g. ravnatelja Križniča. V inozemstvu je zbudil ta aparat med priznanimi praktiki in prvorazrednimi teoretiki njvečjo pozornost. Posebno pohvalno se je izrazil o njem rektor dunajske visoke šole za svetovno trgovino g. prof. Julius Zegler. Aparat je zaščiten v tu in inozemstvu s patenti. Zlasti danes v času gospodarske krize, ko se naglo prehitevajo dogodki v podjetjih, so potrebna gospodarstvenikom praktična pomagala, ki naj jim omogočijo nagel in jasen pregled o stanju podjetja. Dosedanja grafična in druga nazorna sredstva že davno ne zadoščajo več, ker ne zahtevajo samo temeljitega strokovnega obvladanja računovodstva, ampak je njihova uporaba združena tudi s trudapolnim primerjanjem in zamotanim preračunavanjem meglenih postavk dnevne bilance. Naš aparat pa omogoča plastično vsakomur zelo lahko umljivo prikazovanje stanja podjetja in omogoča sproti z enim samim pogledom na aparat nagel in jasen pregled gospodarskega stanja podjetja. Posebna ureditev omogoča izvedbo cele vrste analiz v najkrajšem času. Aparat je ustvarjen kakor nalašč za uporabo pri sejah upravnih odborov in številnih drugih činiteljev, ki morajo cesto v kratkem času odločati o potrebnih ukrepih. Manipulacija z aparatom je enostavna in ne zahteva nikakih sprememb v dosedanjem sistemu računovodstva, niti namestitev novih moči. Ob zelo malem trudu osvetli ta aparat vsakokratno stanje podjetja, pokaže njegovo likvidnost in sigurnost naložb. Do skrajnosti se prilagodi individualnim potrebam poedinih podjetij in omogoča ob vsakem času toliko potrebno primerjanje trenotnega stanja z ustrezajočim stanjem v prejšnjih letih. Aparat je urejen tudi za lahko, toda zelo uspešno obavljanje dosedaj v praksi žal zanemarjene budžetne kontrole in je zategadelj ne samo primeren za ona industrijska podjetja, ki tudi pri nas to kontrolo uvajajo, ampak tudi za občinske uprave, katerim bo v navedeno svrho najboljši pripomoček pri njihovem gospodarstvu. Dobrodošel bo tudi ta aparat sreskim nafiel-6tvom za vodstvo statistike po občinah in za uspešno kontrolo poslovanja s posameznimi občinskimi uradi. Naj ne bo gospodarstvenika, ki bi si ne ogledal tega aparata in naj ne bo zavoda, uprave ali podjetja, ki bi si tega aparata ne nabavilo. Nabavni trošek je z ozirom na korist, ki jo aparat v resnici nudi, minimalen. Spored velesejmskih prireditev Sobota, 8. septembra: Ob 9.: Pričetek tekmovanja jugosloven-skih harmonikarjev na velesejmu. Ob pol 11.: Sprevod narodnih noš — ra®-hod na velesejmu. Ob pol 12.: Koncertna dvorana v paviljonu ,Jc: Koncert okteta Ljubljanskega ZVObai5.: Slovanski plesi na sokolskem te-lovadišču poleg velesejma: Bolgarska kola (Sofija); Ples iz okolice Trsta; Baranjsko kolo (Beli Manastir); Bunjevačko kolo (8u-botica); Kajkavsko kolo (Lupoglav); More-ška (Korčula). Ob pol 16.: Varijete predstava pred paviljonom »K«. Ob pol 18.: Koncert fugoslovenakih prvakov na harmoniki. Ob 20.: Premiera operete >Sveti Anton« 0pCT3 Ob 20.: Varijete predstava pred pavilkv nom »K«. Ob 22.: Kabaretne predstave in zabavišče. Nedelja, 9. septembra: Ob 11.: Reproducirana glasba v paviljonu »J«. , Ob 15.: »Prodana nevesta« s sodelovanjem Narodopisne epolečnoeti iz Plzna, v opernem gledališču. Ob pol 16.: Varijete predstava pred paviljonom »K«. Ob pol 18.: Koncertna dvorana pav. »J«: koncert Radio - orkestra. Ob 19: Slovanski plaši na eokolskera telo-vadišču poleg velesejma: Adlešičko kolo; Poljski plesi (Zakopane): Kolo iz skopske Črne gore (Skoplge); Slavonsko kolo (An-dri[evci); Braničevsko - šumadijsko kolo (Požarevac); Kumpanija (Blato na Korčuli). Ob pol 20.: Rajdelitev nagrad umetni-kom-razetavljalcem na umetnostni razstavi. Ob 20.: Varijete predstava pred pav. >K«. Ob 22.: Kabaretne predstave in zabavišče. Ponedeljek, 10. septembra. Ob pol 16.: Varijete predstava pred pa-vil;onom »K«. Ob pol 18-: Koncertna dvorana v paviljo-iu >Jc: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. PRAVE| ASPIRIN tablete imajo z ene strani vtisnjen „Bayer> Jev križ (D " a z druge strani Ime »Aspirin 0.5". ASPIRIN Mala tableta z velikim ufilnkonrv V. «. .Jugef«. k, d.. ZatfreH. OglM h rtg. pod i Br. 12.314 od 25. VT. Ob 20.: Varijete predstava pred paviljonom >Kc Ob 22.: Kabaretne predstaivetn zatoaviSSe. Festivalske prireditve Danes bo ob 10-30 sprevod narodnih noš, ki se bo pomikal s telovadišča v Tivoliju po naslednjih ulicah in trgih: Bleiweisova — Gosposvetska, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg. Magistrat — pozdrav. Mestni trg, Pod Tranoo, Čevljarski most, Dvorsko nabrežje. Dvorski trg, Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrova, Bleiweieova do velesejma, razhod mu velesejmu. Zbirališče vseh skupin narodnih noš ob pol 10. v Tivoliju. Popoldne ob 15. bo na eokolskem telova-dišču poleg velesejma druga predetajva festivala slovanskih narodnih plesov. To bodo otvorili Poljaki — slavna skupina Goralov iz Zakopan, ki je odnesla na mednarodnem tekmovanji na Dunaju prvo nagrado v izvajanju narodnih plesov. Nato bodo nastopili naši vrli »Sočani«, ki bodo zaplesali bu-zetsko narodno kolo- Za njim ee bodo vrstili iz Belega Manastirja (baranjsko kolo), iz Subotice (bunjevačko kolo), iz Lupoglava fkajkavsko kolo), in iz Blata na otoku Korčuli s kjmpanjijo. Ta plesna skupina bo morda najbolj zanimiva, ker bodo naetomli t meči in bodo predvajali plesno igro, oziroma boj med domačini — Dahnatinci in gusarji. Med odmori bo monstre koncert Hu-badove pevske župe (300 pevcev in pevk). Jutri bo ob 10.30 promenadni koncert v Zvezdi in zbor narodnih nos. Ob 15- bo predstava »Prodane neveste« s sodelovanjem Narodopisne společnosti v Plznji, ob 19. pa predstava ob svitj žarometov. .Nastopile bodo skupine iz Adlešičev (adlešičko kolo), iz Zakopan (poljski plesi), iz Skop-)ja (kolo iz Skopske Črne gore), iz And rije vcev pri Slavonskem Brodu (6lav>oneko kolo), iz PožaTevea (braničevsko - šumadijsko kolo) in še nekatere skupine, ki bodo občinstvu najbolj ugajale. Med njimi slovita skupina moreske s Korčule, ki bo izvajate: plese z meči. Vstopniee za festival se prodajajo v paviljonu pred kavarno Emono dnevno od 8. do f2. in od 14- do 19. po naslednjih cenah: sedeži 25, 20, 15 in 12 Din, stojišča po 6 Din. Vstopnice se bodo prodajale tudi še v blagajnah na eokolskem telovadišču vsakokrat eno uro pred začetkom predstave. Vstopnice za stojišča ee morajo vidno nositi. Ce bo slaibo vreme, se bodo izvajali plesi V unionski dvorani. Repertoar Opera. Začetek ob 20. ari Sobota, 8.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Opereta. Premiera. Izven. Nedelja, 9. ob 15.: Prodana nevesta s sodelovanjem Narodopiene společnosti iz Plzna. Izven. Znižane cene. Pred^ava bo v operi. Premiera češke operete >Svefi Antoo, vseh zaljubljenih patron« bo d revi ob 20. Dejanje je razvrščeno v 16. slikah, ki slede hitro draga za drugo. Je izredno pestro in slikovito. Pred nami je prava slovaška pokrajina, katero oživljajo prelepe slovaške narodne noše in prikupne narodne in drugo popevke ter naiodni plesi. Lahko dejanje, vesela glasba, ki je zgrajena predvsem na narodnih motivih, to je opereta >Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Posameznih vlog je veliko število. Glavnih prav za prav 7, in sicer: vaškega župana, izredno karakteristično in interesantno pojavo slovaške vasi, igra naš izvrstni in priljubljeni g. Drago Zapan. Njegovo nečakinjo, ki mu vodi vse uradne posle in je prav za prav županski faktotum. predstavlja ga. Poličeva. Ona razpleta celo dejanje ter ga privede do srečnega zaključka. Nastopa operni tenor, katerega predstavlja g- Marčec, v njega pa je zaljubljena ter ga povsod zasleduje bogata Američanka v osebi ge. Španove. G. Janko je letalski poročnik, g. Peček pa reporter praških listov, ki študira razmere in življenje v slovaški vasi ter poroča potem o svojih vtisih praškim listom- Ga. Ribičeva je hčerpa vaškega župana, naivno a zdravo slovaško dekle- Opozoriti moramo tudi na tri tenorje, ki pojo skozi vsa opereto narodne pesmi, in sicer gg. Dermo-ta, Franzl in Kristjančič. Režijo ima ga. Vera Balatkova, dirigira kapelnik Neffat. Ta opereta je na Češkoslovaškem, predvsem pa v Brnu, izredno popularna. Dosegla ,ie tudi veliko število repriz, ki so vselej izvrstno obiskane. Opozoriti moramo tudi na celo vrsto karakterističnih plesov, ki jih izvaja naš baletni zbor. Naštudirala pa s!a jih ga. Moharjeva in g. Golovin. Veljajo običajne operne cene. »Prodana nevesta«. Zaradi nestalnega vremena se mora peti v nedeljo ob 15. najslavnejša češka opera »Prodana nevesta« v opernem gledališču- Zasedba naslednja: Marinka ga. Gjungjenac, Janko g. Gostič, Kecal g. Betetto. oba roditeljska para pojo ga. Kofjoieva in g. Janko ter ga. Golobova in g. Marjan Rus. Vašek je g. Joško Rus, vodja glumačev g. Peček, Eemaralda ga. Ramšakova. Indijanec g. Sekula* Dirigira kapelnik Neffat. Pri predstavi sodeluje i« ljubeznive naklonjenosti tudi Narodopisna společnost iz Plzna. Tako bomo imeli v nedeljo »Prodano nevesto« v najboljši izvedbi. Prvovrstna zasedba in odlični gostje plesalci Veljaj* znižane operne cene. držanega g. Mrdjena se delegira za soboto ob 8.30 na Primorju g. Koračin, a v nedeljo ob 9.30 na Mladiki g. Koračin. SK Ilirija : SK Celje. V nedeljo 9. t. m. bo gostovala ljubljanska Ilirija v Celju in odigrala prijateljsko tekmo s SK Celjem. Tekma se bo pričela ob 16.30 na Glaziji. Srečanje teh dveh klubov bo gotovo ze lo zanimivo in napeto. Tekmo bo sodil s. s. g. Ochs. Plavalna tekma Jadran (Split) : Ilirija ki bi se morala vršiti v nedeljo, je odpovedana. že danes opozarjamo na plavalno tekmo s Celovčani, ki bo v nedeljo 15. t. m. Lahkoatlet«ki tromatch Beograd : Zagreb: Ljubljana v Ljubljani Kakor nam poročajo, ie bilo za d rušo polovico meseca septembra sklenjeno srečanje med labkoatletekimi reprezentancami Beosrrada, Ljubljane in Zagreba. Tromatch se bo vršil v Ljubljani. Pričakujemo, da naši lahkoatleti niso še pospravili svojih tekmovalnih čevljev, temveč ee bodo vestno pripravili, da na tro-matchu branik) prvenstvo in dru^ro mesto, ki so ga priborili obema ljubljanskima kluboma, Iliriji in Primorju. na letošnjem državnem prvenstvu za moštva. Juniorskj pokal. Danes in jutri se nadaljuje juniorsko pokalno tekmovanje. Nič manj kot dvanajst parov nastopi oba dni v medsebojni borbi za točke. Eni se bodo borili za pokaL, drugi pa za tolažilno darilo. Z veliko pridnostjo trenirajo ta moštva po dvakrat tedensko, hoteč dokazati, da so pač vredna našega zaupanja. Resno se pripravljajo na borbo. Publika pa tudi posveča tem tekmam vso pozornost, tako da lahko trdimo, da so že danes dosegle svoj namen. Program je: sobota ob 8. na Stadionu: Istra I. : Reka 5. in ob 10. Mladika : Ilirija. Na Primorju ob S.30: Svoboda : Slavija, ob 10. Primorje : Mars in Ob 14. uri Istra £L : Reka IL Na Pano-niji v Zg. šiški ob 10. Panonija : Ljubljana. V nedeljo: Na Stadionu ob 8. Slavija : Ma£rs, ob 10. ilirija : Svoboda, na Primorju ob 9. Panonija : Istra L, Ob 10.15 Istra H. : Ljubljana, na Mladiki: Primorje : Mladika, db 9.30 na Reki: Reka n. : Reka L Torej obilen in izredmo zanimiv spored, katerega naj si vsakdo ogleda, saj so tekme brez vstopnine ASK Primorje (kolesarska sekcija). Za državno dirkališčno prvenstvo se določa naslednje vozače, ki se morajo javiti točno ob S. načelniku sekcije: Grabeč, Gre-gorlč, Oblak, štira, Zerjal (glavna skupina), Golob, Arčon, Jeras, Rozman, Mravlje, Dovjak (juniorji). Klubske drese prinesite s seboj. — (Nogometna sekcija.) Zaradi pokalne tekme z Marsom naj pridejo juniorji danes ob 9.30 na naše igrišče. Danes točno ob 15. morajo biti v gostilni Krušič (Ljubljanska cesta): Stare, Hasfl, Bertoncelj Zemljak, SSamič, Bon-celj, šlamberger, Makovec, Pepček, Jež, Zemljič. Igralci, ki potujejo v Trbovlje, se morajo javiti načelniku danes od 10. do IL na igrišču in dvigniti opremo. — (LaJhkoatletska sekcija.) Zaradi izvedbe Internacionalnega lahkoatletskega mitinga v sredo in četrtek, 12. in 13. t_ m., na katerem start a jo najboljši bolgarski, grški, romunski in jugoslovenski lahkoatleti, sklicujemo važen in Obvezen sestanek vseh sekcijslrih funkcionarjev in aktivnih lahkoatletov v soboto 8. t. m. ob 20.30 v tajništvu kltiba, nebotičnik. Istočasno dogovor zaradi treninga za tromatch Beograd : Zagreb : Ljubljana v Ljubljani 22. in 23. t. m. SK Ilirija (lankoatletsfca sekcija). V nedeljo ob 8.30 v Stadionu trening za we dolgoprogaše. Na trening se pozivajo zlasti Pirš, O ste rman, Senčar L Tavčar ki Megušar. — Hazenska sekcija ima popoldne ofb 17. ofoveizen trening za vse hazena-šice. fera se na dva gola, zato naj pridejo vse. Važno za Suhadotnik, Rožencvet in Pretnar. — (Nogot,letna sekcija). Moštvo, ki potuje v Celje, dobi točna navodila v članski knjigi Juniorji igrajo v soboto ob 10. proti Mladiki. Postava: Kroirpa, Srtašek. Muller, Cvim, Gogala, Eiselt, Pere, Oskar, Scagnetti, Eržen, Drago. Kap. Gogala. V nedeljo igra isto moštvo ob 10. proti Svobodi, le da igra levo zvezo Al jam-čič, Eržen pa je rezerva. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Vsi igrači L skupine, ti so določeni za današnjo in jutrišnjo tekmo na proslavi Slovana (postavo glej v članski knjigi pri Kočarju) imajo strogo obvezni sestanek danes ob 9. na igrišču. Kcšenina gotovo. <5e-bohin naj ipride po možnosti v nedeljo. Od ponedeljka dalje se vrše zopet redni treningi (po običajnem vrstnem redu. Treningi so strogo obvezni za igrače vseh skupin. V ponedeljek se vabi na trening g. Zupane. TSK Slovan. Danes ob 8.30 naj se vijo na našem igTišču: Vodišefc, Vasilje-rič, Franetič, Deftnan, GaHe, Sinkule, Ko-larič, Martinčič, Smrekar, Batič, Por, Je-rančič, Sinček H. Pesnik, Ključec, Rozman H. Makovec in Bricelj. Stranski sodnik, Sinček L Ob 14. uri Moša L Vasilj«-vič, Marchiotti I in II. KobaL Grm, Polšak, Uhan. Thuima, Jamkovič, Gerjol, Keravec, in Stojanovlč. Stranski sodnik Ferkov. Pri dopoldanskih tekmah vrše roditeljsko službo člani i. moštva, pri popoldanskih člani rezerve. Službo je nastopiti eno uro pred pričetkom tekmovanja. SK Svoboda — Ljubljana. Danes in jutri sodeluje L moštvo pri proslavi 20 letnice in pri pokalnem turnirju SK Slovana ob otvoritvi novega igrišča. Tekme se pričnejo točno ob 8.30 dopoldne. Zato morajo biti vsi igralci točno ob 8. na igrišču pri Kolinski tovarni. Udovič, Zupet, Kam-nikar, Habiht L in H., Zemljak, Povh, Bab-nik, Petrič, Vinšek L in IL, Samar, Jakše šušteršič. Ribič, Skapin in Drapek. Rezerva in vsi oni, ki niso v postavi, a imajo dele opreme doma, skrbijo, da bo oprema pravočasno na igrišču. Juniorji, ki tekmujejo na igrišču Primorja, in sicer prvi dan proti Slaviji, drugi dan pa proti iliriji, se javijo v naši garderobi najkasneje do 8. Postavljeni so: Brajer, Dežman, Sušnik, Legiša, Žagar, Cotič, Ciglar, Selan, Tone, čuk, Kotnik, Pečnik in Stante. Javiti se morata tudi Vegi in Okorn. SK Ljubljana. Za pokalno tekmo s Pa-nonijo naj bodo v soboto ob 8. na Stadionu kjer dobe opremo: Magister, (Lavrenčič,) Vodnik, Žargi, Glušič, Marinko, Kroup a II, Boris, Derganc, Ovin, Volk, Dežman. Rez.: Zupane. Isto moštvo igra z isto opremo nato drugi dan ob 10.15 na Primorju s SK Istro. Kapetan Marinko naj skrbi, da bodo igralci oba dni pravočasno na mestu. TKD Aten a. Ker je bilo predvideno tekmovanje odpovedano, se vrši danes na našem igrišču od 16. dalje redni trening. Slalom klub 34 (Tehnični odsek) V nedeljo ob 6.30 zbirališče za pešizlet pri železniškem prelazu na Tyrševi cesti. Ostalo članstvo kluba vabljeno, za tekmovalce obvezno. Cilj izleta je Rašica. Povra-tek clb 13. Trbovlje v znamenju športa Sporrtni miting, ki ga prireja SK Amater v Trbovljah, se prične danes ob 10. s tekmovanjem vseh športnih klubov iz rudarskih revirjev. Tekme ee bodo vršile po Cup eistemu in bodo traiale po dvakrat 15 minut Dopoldne bodo nastopili Amater : Trbovlje, Dobrna : Retje, nato pa zmagovalca iz obeh prvih dveh iger. Ob 14. se tekma nadaljuje z nastopom Zagorje : Rudar, Sloga : Triglav, nato pa prav tako oba zmagovalca. Okrog 14. sledi nastop zmagovalcev dopoldanske in popoldanske skupine. Finalist pcjde v finale za nedeljo. Važen del prireditve je manifestacija, ki ee bo vršila v nedeljo dopoldne ob 9. pred rudniško restavracijo, četrt 'ire nato pa zbo rovanje v dvorani Delavskega, doma. Zborovanje, ki . Iz LNP. (Službeno). Za športni dan SK Amaterja v Trbovljah v nedeljo 9. t. m. odrejam naslednjo postavo: Logar, š-iuko-vic, Bizjak, Petrič, Zavrl, Pišek II., Svetic, Tavčar, Repotočnik, Caleari, Petelin, žigom (vsi ASK Primorje). Omenjeni igralci naj pridejo na glavni kolodvor v nedeljo točno ob 7. zjutraj. Športno opremo dvignite v garderobi Primorja. čamernik, pod-savezni kapetan. Službeno iz O. o. LNP, Trbovlje. prošajo se vsi klubi trboveljskega okrožja, da pošljejo svojo delegacijo na mani-festacijsko zborovanje, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 9. v Delavskem domu v Trbovljah. Seja O. o. bo v ponedeljek 10. t, m. ob 18. v običajnem lokalu. Na sejo se poziva Viljem Ramšak, član Rudarja, v svr. ho zaslišanja. Komisarijat JS2S God save the Queen! rad. Prehud je bij teror, rdeči tenor dasi so tudi sokolske košrfjSce rdeče... Pogosto se je pojavil bud nasprotnik še od druge strani; ta je hodil skrivaj od hiše do hiše. Rajši bi videl a-fr ške zamorčke, nego slovenske Sokoliče. (>g'a :lestre iz vseh krajev naše lepe domovine ter omogočit v obmejnem. od prometnih središč oddaljenem Guštanju, naravnost veličastne sokolske in od Sokolov organizirane nacionalne prireditve. Tudi vsi trije glavni nasprotniki Sokolstva so včasih res zakopali svojo bojno sekiro ter so prišli obs.kat guštanj-ske Sokole pri njihovem delovanju. Tako je bilo zlasti na dan otvoritve Sokolskega doma l 1931. Takrat se je zdelo, da je res vse bratsko, sokolsko, juigoslovensko. Tudi 1. 1933. je prihod koroških slovenskih pevcev iz Podijune združil vse zavedne Slovence ob naši meji, — ali pa i, 1932., ko je imel minister Mohorič svoj veličasten sfhod JtRlDD v Sokolskem domu! O, da bi tako bilo še in še in prav pogosto in vedno pod okriljem toplega sokolskega slovanskega srca! Ce pa se še najdejo za-krknjenci tu in tam, naj jim velja rek, zapisan na starem liiibeliškem gradu: »Naj nas nevoščljivec zavida, sovrag nas črta še tako, kar nam sam Bog je podaril, tega nam ne vzatme nikdo!« — Pa to velja le za najhujše zakrkneže. Vse drugo blago in dobro pa se bo spet združilo v pravo sokolsko bratsko sla vije dne 16. septembra popoldne, ko bo Sokolsko društvo v Guštanju proslavilo svojo f eUlajstletatiico. Prednjaški zbor Ljubljanskega S°kola sporoča, da bo od 10. t. m. dalje redna telovadba vseh oddelkov v telovadnici v Narodnem domu. Telovadili bodo: moška deca vsak torek in petek od 17.—18., ženska deca vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18., moški naraščaj vsak torek in petek od 18.30 do 19.30, ženski naraščaj ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30, obrtni naraščaj ob sredah in sobotah od 19.30 do 20.30, članice ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.30, člani ob torkih m petkih od 20.15 do 21.45, starejši bratje ob sredah in sobotah od 18.30 do 19.30. Vpisovanje novodošlih se vrši pred telovadbo pri vodnikih oddelkov. Ob lepem vremenu bo telovadba moškega naraščaja in članov na letnem telovadišču ob času kakor doslej. Sokolska župa Ljubljana — prosvetni odbor obvešča vse brate okrožne prosvetarje 1 j j bi lanskega, kamniškega, dolenjskega, obmejnega in gerovsko - čabranskega, da bo v soboto 8. L m. ob 9. v župni pisarni na Taboru seja zbora okrožnih proevetarjev, ki je za vse brate strogo odvezna. Ker se bo na seji določil točen program za bodočo zimsko sezono, je udeležba nujno potrebna. Na sejo so povabljeni tudi vsi člani župnega prosvetnega odbora. — Predsednik 2PO. — Zdravo! Sokol na Viču. 10. t m. se prične spet redna telovadba v telovadnici Sokolskega doma po naslednjem sporedu: Slani v sredo in petek od pol 21. do 22., moški naraščaj v sredo in petek od pol 20. do pol 21., članice v torek m četrtek od 20. do pol 22., ženski naraščai v torek in četrtek od 19. do 20. Deca bo obveščena z okrožnico v šolah. Uprava poziva članstvo in naraščaj, da se v nedeljo polnoštevilno v krojih udeležita jaivnega nastopa v Kozarjah. Zbor ob 14. pred Sokolskim domom. Sokolski nastop v Kozarjah. Ker je v nedeljo deževno vieme preprečilo javni telovadni nastop sokolske čete v Kozarjah, 6« bo isti vršil v nedeljo, 9. t m. ob 15. na letnem telovadišču pri br. Ku&trju (pri Dolgem mostu). Nastopa se udeleži matično društvo viški Sokol polnoštevilno z vsemi svojimi oddelki, udeležbo pa eo obljibila tudi bližnja bratska društva in čete. Pridite! Sokolsko društvo Sevnica priredi Jutri svoj letni javni nastop. Javna telovadba se prične popoldne ob pol 4., nato pa bo prosta zabava na prostem in v dvorani. Po vzoru večjih nastopov bo tudi v Sevnici godba za javni nastop prenašana potom ojačevalca in dveh zvočnikov na prosto in zvečer v dvorano. Montažo ojačevalca oskrbi tvrdka Julio Hercl iz Zagreba. Brat 5if-rer, ki je oskrbel dobavo ojačevalca in zvočnikov, je prihranil 8 tem društvu izda- tek za godbo. Bratje in sestre, na svidenje jutri na javnem nastopu v Sevnici. Sokolsko društvo Št. Peter v Savinjski dolini je nameravalo prirediti v nedeljo 2. t m. svoj javni nastop, ki se žal zaradi slabega vremena ni mogel vršiti. Zaradi tega javljamo vsem okoliškim društvom, da bo ta nastop v nedeljo 9. septembra. Igra priznana sokolska godba iz Trbovelj. — Pridite polnoštevilnol »Gospodje okrog JNS v Brežicah« Brežice, 5. septembra. Pod tem naslovom je izšel v 33. številki bojevniškega službenega glasila članek, v katerem je Veliki Novinar iz Brežic čutu potrebo, da zopet enkrat svoj nečisti pljunek vrže na naju — na poslanca Ureka m mene. Prijatelj Urek je na žalost težko bolan in za enkrat ne more odgovoriti; prav nič pa ne dvomim, da bo dobil Veliki Novinar od njega, čim ozdravi, pnmeren in učinkovit odgovor v tej ali oni obliki. Naj le za sebe kratko odgovorim na navedeni članek, o čigar duševnem očetu si ne morem priti prav na jasno: ali je samo bedast ali pa tudi hudoben Najprej mi očita člankar. da je tiilcaj-šnia JNS ščitila člana JNS, »ki je javno molil svoj nacionalni čredo z besedami: Heil Hitler!-* Jaz ne vem. kako je ta stvar bila, ker nisem bil zraven. Vem le topo drugih osebah —, da je ta klic baje padel v pozni nočni uri v gostilni, v pijanosti in da so ga prisotni smatrali za ponesrečeno šalo. Kajti ako to ni bilo tako, zakaj ni ta »javnost« — v kateri se je menda nahaial tudi čknkar — tega vzklika na mestu kaznovala? Cemu apelira sedaj ta korajžni in zavedni nacionalist na mene. E, v pijasnosti se pač mnogo neresnega m čudnega govori, kriči in počenja, tudi pn nas v Brežicah in to celo med nekatero visoko gospodo, ki ni v JNS. Kam bi prišli, če bi se hoteli spuščati v take zadeve! Sai je zadnjič na našem mostu neka družba. Jci ni velaniena v JNS. na hitlerjevski način pozdravljala avtomobiliste, pa se nismo prav nič razburjali. »Kaj sta pa že ukrenila za zboli same našega splošnega položaja? — sprašuje člankar g. Ureka in mene. »Dosti dolgo sta že na krmilu — prvi (Urek) dobiva krasno mesečno plačo kot poslanec, drugi (dr. Drnovšek) si je v tem času sezidal hišo — a kaj sta izposlovala narodu? Gospodarstvo hira na celi črti, beda med ljudstvom še ni bila nikoli tako neznosna, uradništvo dobiva vedno manjše plače in te šele okoli srede meseca itd. Hic Rhoduc. hic salta!« , , , . _ Strašna krivda mi je po teh besedah legla na mojo dušo. Vedno sem skrivaj upal, da gospodje »gospodarstveniki« ne bodo pogruntali, da sem jaz kriv, da hira gospodarstvo na celi črti in da vlada med ljud-svom tako neznosna beda. Nadejal sem se tudi, da državno uradništvo ne bo prišlo na to, da sem jaz, skromni brežiški župan dr. Drnovšek, ki sem že od 1. novembra 1933 »na krmilu« 1229 stanovalcev broječe brežiške občine, kriv. da dobiva vedno manjše plače in še te često z zakasnitvijo za 14 dni. Pa so me le našli in »Veliki Novinar« v Brežicah je odkril moj greh. V tem položaju mi ne preostane drugega, kakor da prosim p. t gospodarstvenike, državne uradnike in upokojence, da me prizanesljivo sodijo; v kolikor je to od mene odvisno, jim obljubljam zvišanje in pravočasno nakazovanje plač in pokojnin ter takojšnjo odpravo gospodarske krize. Toda kaj me vse to briga, glavno je, da sem si »v tem času sezidal hišo«. Bojevniški člankar, ki se bori zoper korupcijo, laž in obrekovanje, ve prav tako točno, kakor vsa brežiška javnost, da ne prejemam kot župan niti dinarja plače, ker sem vsako plačo izrecno odklonil; ve tudi prav dobro, da sem si sezidal le skromno pritlično stanovanjsko hišico, na kateri pa imam žal še precej dolga, dasi že 14 let od jutra do večera pridno delam in varčujera: ve tudi dobro, da imajo različni gospodje v Brežicah, ki niso člani JNS, ampak člani »Boja«, še vse drugačne hiše kakor jaz in nezadolžene, pa jim tega seveda nihče ne očita in zavida, najmanj jaz — pa spravi gornjo trditev povsem lahko v sklad s svojo vestjo, pri čemer seveda namigava, da sem si to hišico sezidal z javnim denarjem. — Gospod prelomar, Vi ste v svojem članku napisali marsikatero burkasto in smešno; to, kar ste pa v znamenju svoje borbe za poštenost in pravičnost napisali glede moje hiše, se pa tudi v našem jeziku imenuje le — lumparija. Člankar me sprašuje nadalje, kaj sem že storil na gospodarskem polju. To vprašanje naslavlja na mene kljub temu, da mu je dobro znano, da sem v času od 15. oktobra 1933 dalje, ko sem sprejel županstvo, dal iniciativo in vodil vsa dela, ko se je popolnoma prenovila osnovna šola, katero sem prevzel v desolatnem stanju; da se temeljito popravlja občinska zgradba, v kateri bodo dosedanji nezdravi in premajhni pisarniški lokali premeščeni v večje in zračnejše ter novo opremljene sobe; da so se popravile vse občinske ceste; da se je na novo napravila občinska cesta v Vrbino; da so vsled moje iniciative odrejena dela in načrti za napravo dveh javnih stranišč; da se je vsled moje iniciative zaprosilo in doseglo posojilo 100.000 Din za nova investicijska dela in konverzijo dolgov pri Zanatski banki; da so pri vseh gori navedenih delih naši občani — obrtniki ipak prišli do vsaj skromnega zaslužka in da sem končno dal tudi pobudo in pripravil potreben denar za temeljito regulacijo banovinske ceste skozi mesto, katera izvedba pa mi je bila onemogočena vsled neumljivega nasprotovanja nekaterih — sicer prav maloštevilnih — staro-kopitnežev. Mislim, da ne prekoračim meja dostojnosti, ako povem, da se sam predsednik tukajšnjega »Boja« g. Poljanšek, ki je moj namestnik v občinskem odboru in ki me v mojih gospodarskih prizadevanjili tudi vedno složno podpira, ob vsaki priliki nad vse pohvalno izraža o moji iniciativnosti in delavnosti na gospodarskem polju in da se je celo izrazil, da je škoda, da niso Brežičani izvolili dr. Drnovška že leta 1924 za župana, ker bi v tem slučaju imeli že marsikakšno gospodarsko pridobitev. Ne dvomim v resnicoljubnost gospo-ga Poljanska in vem, da bo to priznal. Tudi ne omenjam tega zato, da bi skušal hvaliti svoje delo. ampak le zato, da se pokaže vsa konfuznost v našem »Boju«. Kar sam predsednik »Boja« lojalno odobrava in hvali, to anonimni člankar graja. ker ono, kar napravi njemu toliko osovražena JNS, ne velja nič, četudi je dobro. Vedno sem odklanjal tak način političnega boja, kakor ga je začel oznanjevati »Veliki Novinar« iz Brežic, zato se tudi na vse gornje burke smejim. Navedeni članek pa vsebuje poleg burk tudi nekatere hudobije, namreč klevete. Na te pa jaz »Velikemu Novinarju« ne bom odgovarjal tukaj, ampak mu bom pri sodišču nudil možnost, da svoje besedičenje dokaže in, ker tega ne bo mogel, da prejme zasluženo kazen. Dr. Drnovšek Janko. Vtiski slovenskega podjetnika s potovanja po Nemčiji Od uglednega slovenskega podjetnika, ki je nedavno potoval po Nemčiji, smo prejeli opise nekaterih velikih nemških tovarniških obratov, ki so se v zadnjem času močno razširili in dvignili. Tako n. pr. je velika tvornica koles Andreas Jopp, Zella - Meh-lich v enem letu podvojila število svojih delavcev. Lani je bilo v tej tovarni zaposlenih okrog 700 delavcev, letos pa jih je že 1600. Velika tovarna, ki izdeluje torpede za kolesa in motorje, Sichtel in Sax A. G. v Schweinfurtu je tudi za 50 odstotkov zvišala stalež svojih uslužbencev. V teh in drugih tovarnah je najživahnejše delo, ki uspeva zlasti zaradi dobro in točno urejenih delovnih pogojev. Ves naraščaj tovarniškega delavstva prihaja iz čet Arbeits-diensta, ki so za izvrševanje javnih del organizirane po vsej Nemčiji. Prvi pogoj za sprejem v tovarniški obrat je naimanj enoletno delovanje v četah Arbeitsdiensta. Te čete se vozijo iz pokrajine v pokrajino, kjer se izkaže potreba izvedbe kakega splošno važnega dela. Taborišča čet so urejena s strogo disciplino, poleg tega pa tudi po hvalevrednih vzgojnih metodah, ki navdušujejo mladino za delo ter za vzajemnost in dobro tovarištvo. Posebno pozornost posvečajo v zadnjem času v Nemčiji motorizaciji in tako tudi tovarnam, ki izdelujejo avtomobile. Da bi se ta produkcija dvignila, so novi avtomobili za nekaj časa oproščeni vseh davkov. Večja podjetja si nabavljajo številne nove avtomobile, stara vozila pa po nizkih cenah prepuščajo manjšim podjetnikom in začetnikom. Slovenski podjetnik se je v Nemčiji seveda tudi močno zanimal za davke in v vseh podjetjih, ki jih je obiskal, so mu zatrjevali, da so davčna bremena sicer občutna, a vendarle znosljiva, ker se točno odmerjajo po pridobitveni moči posameznih podjetij in ima vsak podjetnik v svojem davčnem uradu vedno na razpolago tudi točne izkaze o odmerjenem in plačanem davku. Vsaka izprememba podjetnikovih dohodkov je upoštevana pri davčnih odmerah. RADIO Sobota, 8. septembra. LJUBLJANA 7.30: Plošče. — 7.45: Telovadba. — 8.15: Poročila. — 8.25: Spominska ura bazoviških žrtev. — 9.30: Orgelski koncert (g. Sterbenc). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Oktet »Ljubljanskega Zvona« (prenos z velesejma). — 12.05: Predavanje TOI: propagandni obrtni teden. — 12.15: Čas, plošče. — 16: Moški zbor »Sloge«, vmes plošče. — 17: Dr. Miletič in narodni značaj gledališč. — 17.30: Tekme harmonikarjev (z velesejma). — 20: Prenos operete >Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«^ iz opernega gledališča. — 22: Cas, poročila, prenos z velesejma. BEOGRAD 18.30: Narodna glasba. — 20.30: Narodne pesnii z orkestrom. — 22.15: Ksilofon. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20-15: Operetni večer. — 21.45: Plošče. — 22: Ples. — PRAGA 19.10: Godba na pihala. — 20.35: Jazz. — 22.15: Plošče. — 22 30: Prenoe iz Brna. — BRNO 19: Tamburaški zbor. — 20.35: Čelo. — 22.30: Šramel kvartet. — VARŠAVA 20.15: Lahka glasba. _ 21.45: Orkester. _ 23: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.25: Citre. — 17.25: Orkester. — 19.35: Klavir. — 20.15: »Rokoko«. — 21.45: Orkester. — 23.30: Ples. - BERLIN 20.15: Mešan program. — K5NIGSBERG 21.10: Program kakor v Berlinu. — MtJHLACKER 20.15: Mešan glasbeni program. — 21-15: Spevoigra. — 22: Ples. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 20: Pester program. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.30: Jaza. — 23.10: Ciganska kapela. — RIM 17-10: Orkestralen m pevski koncert. — 20.45: Glasbeni albjm. — 21.30: Simfoničen koncert _ . Nedelja, 9. Septembra. LJUBLJANA 7.30: Plošče. — 7.45: Telovadba (Pustišek). — 8.15: Poročila. — 8.25 Orgle na ploščah. — 9: Prenos iz dvorane OUZD: Proslava 10 letnice obstoja Zveze kmečkih fantov in deklet — 10: Prenos športnega zborovanja iz Trbovelj. — 11.10: Reportaža izpred palače banske uprave. 12.30: Prenos govorov Zveze kmečkih fantov in deklet s Kongresnega trga. — 16: Pomen in potrebe knjigovodstva (Al. jamnik). — 16.30: Erika šrameL — 17.30: Radio orkester (z velesejma). — 20: Pre-. nos iz Beograda: Južna Srbija. — 20.30: Violinski koncert ge. Fanike Brandlove. 21.30: Prenos z velesejma. — 22: Cas, poročila, plesna glasba na ploščah. BEOGRAD 17: Narodna glasba. — 18: Orkester. — 19.30: Violina. — 20.30: Narodne pesmi. — 21.10: Lahka glasba. — ZAGREB 20.15: Koncertni večer. — 20.45 I^ra. — 21: Pesmi. — 22.15: Ples. — PRAGA 20 r Godba na pihala. — 21: Orkester. 22.20: Plošče. — 22.30: Jazz. — BRNO 20: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Gluckove in Wagnerjeve skladbe. — 22.30 Ples. — DUNAJ 11.45: Orkester. — 15.55: Komorna glasba. — 17.30: Godba na piha. Ia._19.30: Barska muzika. — 20.05: Arije in pesmi. — 20.45: Strauss-Lanner. — 22.20: Ples. — 24. Ciganska godba. — BERLIN 21: Simfoničen koncert. — 22.50 Lahka in plesna glasba. — KONIGSBERG 21- Program kakor v Berlinu. — 22.40: Ples. — MtTHLACKEIR 21: Program kakor v Berlinu. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Operetna glasba. — 20.20: Violinski koncert. — 22.10: Ciganska kapela. — RIM 17: Lahka glasba. — 20.45: Mešan program. — 22.15: Ples. Ponedeljek, 10. Septembra, LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 17.30: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice (z velesejma). — 18.30: Radio orkester. — 19.10: Peter Kočič. — 19.30: Nastanek apnencev (Peterlin AL)'. — 19.50: Cas, Jedilni list. — 20: Prenos iz Zagreba, v odmoru napoved časa in poročila, _ 25 let po maturi Te dni so obhajali 251etnico mature nekdanji dijaki IL drž. gimnazije v Ljubljani, ki so zapustili osmi razred zavoda leta 1909. Bilo jih je takrat 38; danes je živih še 30, dočim jih je 8 že umrlo, trije med njimi v vojni. Čudna igra usode je hotela, da enako število mrtvih beleži tudi zbor 24 profesorjev, ki so učili dotični razred v teku osmih gimnazijskih let. Tudi nekatere druge številke, ki so jih »jubilanti« ugotovili ob svojem sestanku četrt stoletja po maturi, so prav zanimive. L. 1901., ko so se vpisali v srednjo šolo, je imela IL drž. gimnazija, ki je bila takrat še v Beethovnovi ulici, v dveh prvih razredih 85 učencev. Od teh jih je prišlo do mature le 20; vsi drugi so deloma zaostali ali se preselili, po večini pa sploh odpadli. Ostalih 18, ki so skupno s temi dvajsetimi dovršli osmi razred, so se priselili z drugih zavodov ali pa prirastli kot repetenti. Ti podatki so dokaz, da je bilo »čiščenje« na naših srednjih šolah že pred vojno zelo radikalno, morda še bolj kakor danes. Med še živečimi maturanti iz 1. 1909. je danes devet duhovnikov; eden je že dekan, dva še kaplana, dva sta kateheta, štirje pa župniki. Državnih uradnikov je osem, eden med njimi že upokojen. Po dva sta oficirja, notarja, odvetnika in voditelja denarnih zavodov. Ostali so v raznih drugih poklicih. Zanimivo je, da niti eden ni profesor. Razen enega, ki je župnik v Julijski Krajini, živijo vsi v Jugoslaviji, tu pa so razpršeni po vsej državi, čeprav jih je večina v dravski banovini. Ob četrtstoletnem jubileiu se je zbralo 22 nekdanjih sošolcev. Od profesorjev, ki so jih učili v osmem razredu, so mogli priti v njihovo družbo le trije: direktor dr. Pi-penbacher, inšpektor \Vester in katehet dr. Pečjak. Po maši, ki jo je opravil g. dr. Pečiak v Križankah, so se udeleženci odpeljali v Beričevo, kjer so v znani Gradovi gostilni pri skupnem obedu obnovili prijateljstvo iz šolskih klopi in osvežili mnoge lepe spomine. Zadržani profesorii in tovariši so vsi poslali topla pozdravna pisma, posebno prisrčno pa višji šol. nadzornik dr. Janko Bezjak, ki je bil pred 25 leti očetovsko skrben direktor takratnih maturantov, a sta ga bolezen in visoka starost zadržala, da bi mogel sedaj zopet priti med nje; poslali so mu zato iskreno pozdravno in zahvalno brzojavko. Pismeno so pozdravili tudi vse druge svoje nekdanje profesorje. Prav posebno prijeten spomin je profesorjem in sošolcem izročil uradnik generalne direkcije naših železnic g. Jošt v obliki albuma s posrečenimi karikaturami, ki jih je kot osmošolec narisal o takratnih razrednih profesorjih. Proti večeru so si zunanji udeleženci — bili so med njimi tudi iz Beograda, Sarajeva in Dubrovnika — v družbi ljubljanskih tovarišev ogledali še velesejem. BEOGRAD 18.30: Klavir. — 19.10: Plo. šče. — 20: Prenos iz Zagreba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Puccinijeva opera »La Boheme«. — 22.30: Ples. — PRAGA 19.55: Indijanske in zamorske pesmi. ■—■ 20.20: Veseloigra. — 20.55: Plošče. —. 21.25: Godalni kvartet. — 22.15: Plošče. BRNO 19.55: Iz Prage. — 20.55: Flavta. 21.25: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Pesmi — 20.30: Iz zvočnih filmov. — 21: Orkester. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.40: Koncert solistov. — 16.40: Plošče. — 19.35: Kmečka glasba. 21.20: Mešan program. — 21.55: Brahm-sova glasba. — 22.50: Jazz. — 0.15: Plošče. — BERLIN 20.15: Simfoničen koncert. — 22: Plošče. — 22.50: Komorna glasba. — KONIGSBERG 20.10: Kabaret. 21: Nemške pesmi — 22.30: Ples. — MtJHLACKER 20.10:. Program iz Berlina. 21: Inozemski komponisti — 23: Ples. —> T°rek, IL Septembra, LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: O volji (Pero Horn). — 18.20: Plošče za otroke. 19: Otroška ura (Mirko Kunčič). — 19.30 Plošče. — 19.50: Cas, jedilni list. — 20: Primeri humanosti in junaštva. — 20.20: Radio orkester, vmes klarinet solo. — 21.40: Kuplete poje g. Reš. — 22.10: Cas, poročila- — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 18.30: Koncert solistov. —. 19.30: Flavta. — 20.30: Narodne pesmi — 21: Orkester. — 21,30: Igra. — 22.15: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.15: Pevski kvartet. — 21.15: Zabaven večer. — 21.45: Plošče. — 22.15: Ples. —. PRAGA 19.30: Prenos opere iz gledališča, BRNO 19.30: Opera iz Prage. — 22.15: šramel kvartet. — VARŠAVA 19.30: Ko. morni koncert — 21: Glasbena reportaža. 22.15: Ples. — DUNAJ 11.30: Narodni plesi. — 12: Orkester. — 16.15: Mladinski koncert. — 16.40: Violina in čelo. — 17.50 Plošče. — 19.45: Melodija od Verdija do Puccinija. — 21.30: Dunajski večer. — 22.50: Komorni orkester. — 24: šramel kvartet. — BERLIN 20.15: Zborovsko petje. — 21.40: Dvofakova I. simfonija. — 22.50: Kabaret. — KONIGSBERG 20.10: Humor. — 20.40: Orkester. — 22.45: Linckejeva glasba. — MtJHLACKER 20.10 Spevoigra in opereta. — 21.40: Baleti. — Pisateljica in njena materinščina Na ženski trgovski šoli v Marosvasar-helyju je nastavljena tudi Marije Berde, v Rum/uniji in na Madžarskem "zelo znana pisateljica novel in člankov. Dama piše rmmmski in madžarski. Pred časom je izšel v Runnmiji zakon, ki predpisuje za vse javne nastavnike državni izpit iz rumunščine. Tudi pisateljica Berdejeva je bila med tistimi, ki so bili pozvani k skušnji. Toda ko je stopila pred komisijo, je imela smolo. Komisija je proglasila njeno znanje rumunščine za nezadostno. Za to oceno je izvedel tudi bivši mini. strski predsednik Nikola Jorga, ki je takoj po proglasitvi rezultatov izpitne komisije pisal Berdejevi ter jo prosil, naj mu pošlje kakšen rokopis za njegov list. Toda pisateljica mu je odgovorila, da ne more vstreči njegovi želji ker je še vsa razburjena od skušnje, ki je ni prestala. Sploh pa, je pristavila pisateljica, je izpitna komisija ugotovila, da ne obvlada jezika, v katerem piše... Jorga je pismo vložil v novo zalepko in ga poslal s svojim komentarjem prosvetnemu ministru Angel escu, ki je takoj obvestil izpraševalno komisijo, da razveljavlja njeno oceno, ker se je iz pisma Berdejeve prepričal, da Marija Berde odlično obvlada rumunščino. Njeno pismo je imenoval »literarno mojstrovino«, zaradi katere velja takoj popraviti krivično oceno, ! , ■-,--------------- CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davita za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12*—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« 9 m odgovor, priložite 3* v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi seseda i Um. davea i Um M Slfro ali dajanje aa (lova 5 Oin. Najmanjši enesek 17 Din. i Vzgojiteljico B znanjem nemškega ki francoskega jezika, muzi-taiLioao, iščem 6 3- ok>to-bnom za 2 dečka od 6 do 8 let. Ponudbe na naslov: I«-. Kobiijak, Vršac, Ba-nat 2-2999-1 Upravitelja g-čemo za vodstvo večjega pijnzijonata na Gornjem Jadranu. — Penzijonat je oevorjien vse leto in je zaposlitev stalna. Prvem-si.-veno reflektiramo no osebe, ki 60 bile že zaposlene v hotelskih obratih to ki imajo po možnosti osebno pravico. Vpoštevali bojno predvsem prosilce, ki s<> oženjem i® iimajo največ enefra otroka. Ponudbe e sliko, opiswn dosedanjih zaposlitev, spričevali, navedbo pogojev za zaposlitev itd. naj ee vipo-61 jejo pod značko »Upra-viteli« na o^lasnd oddelek »Jotra«. 23758-1 Otroško negovalko z znanjem nemščine, iščem k triletni deklici in do-jeraSku. Naslov v oglas. ©ddeSkiu »Jutra«. 22826-1 Več 'zurjenih pletilj v stalno delo sprejme takoj Fr. Kos, Židovska al. is. 5. 22972-1 Briv. pomočnika PAmo dobrega delavca v moški postrežbi im bubi strižemijiu sprejmem takoj. &Uon Ernješ, Sušak. 23116-1 Starejši zakonski par v^č- kmetijstva, toda brez orok, poštena in vestna človeka, sprejmem na večje kmetijsko 'posestvo. — Oglasiti se je v ponedeljek aH pa v torek dopoldne od 9. do Iti. ure. Kje, povedo vse poslovalnice »Jutra*. 23107-1 Šlihtarski mojster fte sprejme. Ponudbe pod »Tovarna 100« na oglasni oddelek »Jutra«. 23030-1 Ciospodično k otrokom bttv&iio srbohrvaščine im n«niišč.irie, ee mogoče tod i fromoose-rae, iS&ern. To-iradbe e fotografijo na: Krni Sad, poštaitujki preti-Bnc a>. aeois-i Učiteljskega abitsrfjenta sprejmem k o-trofcn osnov-n e šole. H na na i® stanovanje v hi S- Ponudbe na Ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dom ači učitelje. 32061-d. Izurjeno pletiljo Bprejmem v Ljubi .farni — Rimska cesta št. 21/a. 231654 G. Th. Rotman: Trg. pomočnika dobro moč sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno mesto«. 228754 Pipničar milajEi, trezen, e 5000 Ko gotovine, dobi takoj stalno mesto. Gobec Dragotin, Kragujevac, Mihajlova 32. 23093-1 Vrtnarja veščega zelenjadnega, sadnega in cvetličnega vrta, ki b: opravlja' tudi dn«i gospodarska dela, išče Nada Oveniel, Sv. Pavel pri Preboldu. 28092-1 Modistinjo samostojno, sprejmem t stalno službo. Ponudbe z navedbo plače Zofiji Pin-terič, Maribor, Aleksandrova 13. 130S4-1 2 mizar, pomočnika sposobna za furnirano pohištvo, sprejme takoj Glo-govšek, Vojaški trg 2 — Maribor. 23088-1 Prodajalko za mešano trgovino na deželi, dobro vereirano v mamufatkrturi, sprejmem s 20. septembrom. — Joško Kramar, Vodice nad Ljuib-lja.no. 2809CM1 Postrežnico pridno in pošteno, veščo nekoliko kuhanja, rabim takoj. Naeiov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 231ili94 Trg. korespondent mlad, s petletno prakso, popolnoma vešč slovenske in italijanske korespondence, govori tudi nemško, želi službe, bodisi kot potnik ali korespondent. Ponudbe pod »Nastop« na ogl. odd. »Jutra«. 23161 Graver. pomočnik mlajši, spreten delavec, mešane stroke, zlasti za »Flachstich«, dobi stalno mesto. Vdova E. Fuchs, Novi Sad, Donavska ulica 20. 23279-1 Čevljar, pomočnika za šivana dela sprejme takoj v sta'no službo Zamik Alfonz, Gajeva ulica št- 9 23238-1 Lrkarica-perica popolnoma samostojna, zanesljiva moč, zmožna škrobljenega perila, kakor čiščenja oblek »e išče. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23258-1 Sobarico pošteno, zanesljivo, sprejme v stalno službo manjši hotel v Ljubljani. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zmožna nemščine«. 23198-1 Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta »Podoba je, da sva zašla v tatinski brlog!« je nadaljeval, ko je Janko sPet prilezel z lestve, »če naju zasačijo tukaj, nama je odbila zadnja ura! Kar hitro se spraviva iz mlina!« Komaj je to izrekel, so spodaj zaškripala vrata... Smrtnobleda sta se spogledala. Nato je Peter previdno pogledal skozi loputnico ... »Da, prišli so!« je zašepetal. Na srečo oblek nI dolgo trajal. Tatinska sodrga se je bila prišla samo najest; čez pol ure so ie odrinili. Zdaj sta se naša svetovna potnika urno spustila po lestvi In se pokrepčala z ostanki pojedine, med katerimi je bila celo škatla sardin. »Vidiš«, takole se niti doma nisva gostila!« je rekel Peter. Ko sta si utolažila lakoto, sta skozi okno zlezla Iz mRna in krenila dalje. Pletiljo in učenko za pletenj« sprejmem. Na slov pove og.asmi oddeiek »J uitra«. Kot pomoč gospodinji Ž3010-1 kot natakarica iščem službe. Marija Reberšek, Sklendiovec 20, Zagorje ob Savi. 2344-2 Kuharico popolnoma samostojno, nule pTTze* sn£ na« na cgl. odd. »Jutra« LSt^ 23203- Frizerko dobro ondulerko sprejme takoj Ivan Merlak, frizer, Dol. Logatec. 23331-1 Boljše dekle išče majhna d nižina — graščina Mokronog. — —- ---= - — - - , 23330-1 tudi k orožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Ju- Izurjeno pletiljo sprejme Ma.žgon, Ka.nska cesta 169. 23350-1 Modistinja prvovrstna — z 2000 Din kavcije, dobi 6 talno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno 88«. 233&4-1 Modistinjo dobro izurjeno eprejunem takoj. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna«. . 23365-1 Natakarico starejšo in pridno, zmožno samostojnega vodstva gostilne, ki poseduje primerno kavcijo, sprejme pošten samski gostilničar pri Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Eksistenca«. 23308-1 Službo dobi takoj zanesljiva oseba — zmožna do 5000 Din kavcije v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »V Ljubljani«. 23371-1 Dve mladenki solidni, skromni ln lepi sprejmem kot učenke v svojo damsko kapelo. — Starost 15 do 17 let in volja učiti se glasbe. — Dobijo stanovanje, hrano in 200 Din mesečno. Ponudbe s sliko na Marija Mužek, kapelnica, restaurant »Mikolaci«, Burna, Srem. 23317-1 Kuharica srednje starosti, poštena, zdrava, snažna in pridna, ki zna zares kuhati boljšo meščansko hrano in ki opravlja tudi vsa druga hišna dela. se sprejme 1. oktobra k družini od dveh oseb. Celje, Strossmayerjeva 1. I. nadstr., levo. 23337-1 Zobnega praktikanta s 4 razredi gimnazije, pridnega, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23349-1 Beseda .1 Din davek 2 Din sa šifro al) dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Staršem vajencev! Pošljite svoje sinove v skrbno vzgojo in dobro prehrano za 350 Din mesečno v Obrtniški vajenski dom, Lipieeva ulica št. 2. 194-41 Učenka išče mesto v večji trgovini z mešaniim blagom. Naslon na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridma in .poštena 22« 23029-44 Mesto učenke Želi k šiviljii tatkoj 171 etm« dekle. Ima že enoletno učiw> dobo. Naslov v ogl. oddelku »Jnitra«. 28004-44 Modist. vajenko taikoj sprejmemo v Gosposki! ulici št. 5. 23051-44 Slutbe išče ieseda 90 para davek Din za iilro &11 da anje naslova 3 Din. Naj nanW rnette* i? otn * Plačilni natakar z najboljšimi referencami, ki govori več jezikom, išče nameščen je. Ponudbe Da podružnico »Ju-tra« v Mariboru pod »iPiačiini«. 230TO-2 Gre Budi na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izurjena«. Kuharica z gosp. šolo, vsestransko pošteno dekle išče mesto k starejšemu gospodu. — Bodisi v Ljuibljani, Zagrebu ali Beogradu. Šla bi tra«. 23000-2 Mesto gospodinje želi dekle z dežele, vaj-ena vsega gospodinjstva in tudd meščanske kuhe, in zna šivati na šivalni stroj. — Ponudbe pod: »Varčna to poštena« na oglasni oddelek »Jutra«. 22910-2 Čevljarji k.i bi prevzeli v izdelovanje nove vrst« čevljem, p:>šljnite naslov t zmarnko za odgovor na podružnico »Jutra < v Mariboru pod »Nepremočljiiva obutev«. 29100-3 Boljša šivilja se priporoča za izdelovanje oblek im periila. Priporoča se tudi za na dom. Emtlonje meter 75 pat. — Sofclič, Karlovška 26. 23081-2 Trg. pomočnik 30 let star. samostojna mioč v vseh strokah podeželske trgovine popolnoma verz'ira«n. ta čas samostojen vodna trgovine z mešanim b'agom z lastno obrtno koncesijo. 5eli menjati mesto. Reflektira. samo na trajno odgovarjajoče mesto v kakršnikoli stroki. Event. kavcija po dogovoru. Cenj. dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Pre-zenttalbel«. 23095-2 Elektromonter z nad desetletno prakso, zanesljiv, vsestransko sposoben. prosi kakršnokoli zaposlitev. Cenj. pomiidibe na oglasni oddelek »Jutra« pod 3-Sam'Ostojen 22«. 331(20-2 Gospodična mirnega značaja in popolnoma z-auipljiiiva, absolven-tinja meščanske in gospodinjske šole. zmožna splošnega gospodinjstva, varčna. želi samostojno gospodinjiti pri mirni boljši družini. odnosno starejšemu gospodu v mestu ali na deželi. Nastop o 1.—"115. oktobrom. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Tsikrena in delavna«. Kroj. pomočnik vajen vseh del, išče elnSbo na deželi ali večjem kna-jiu- Boštole Karel, Blagovica, pošta Luikovica. 23107-2 Pisarniška začetnica zmožna flov. 5li 16. okito.broim. Po^mndbe n« podr. »Jurt.ra« v Novem mestu pod šifro »Vzame tnsdd na račun«. 231lli4-5 Prodaiafka mešane stroke, v dobrl- T_ ...Imi/^ mi spričevali, žeU služ- irg. vajenec _ be kjerkoli. Pomagala bi x dveletno učno dobo že- tu(n pri gospodinjstvu, li radi nadaljnjega učenja Nastopi lahko takoj. — mesto v trg. meš. bla.ga. Na3lov: Marija Valen- Naslov: Drago Sioheri, Za- Oplotnica-Konjice. log 10. 23106-44 23196-2 Rarvna-telj- poslovodja vsestranski, inteligenten znan in resen organizator, želi spremeniti mesto. Ponudbe pod šl-bro »Trgovsko-industriJ-sko« na oglasni oddelek »Jutra«. 23175-2 Mlajša zobotehnica Trgovski uradnik A f perfeKtna v kavčuku, prvovrsten, poznavalec « nemščino poučuje dipl. zlatu ln delu inštru- vseh notranjih poslov, učiteljica F. Kom, Sv. mentarke želi namešče- knjigovodja, korespon- Petra nja. Dopise na oglasni dent, samostojen pro- od 2. oddelek »Jutra« pod dajalec, najboljša opora Šefu, 15 letna prak sa, sprejme nameščenje. Ponudbe pod »Uradnik« na ogl. odd. »Jutra«. 23280-21 šifro »Za november«. 23144- Zaslužek Ločena žena mlajša, dobra kuharica ln gospodinja, želi službe k starejšemu zakonskemu paru, vdovcu -- ali ločencu. Ponudbe beseda I Din (lavek 2 Din pod »Preprosta 34« na 6Uro ali dajanje na oglasni oddelek »Jutra«. r>,~ "" " 23162-2 slova , Din. Najmanjši znesek 11 Din Kdo se udeleži __________ __________ z 900.000 Din go-tovme no- srednje starosti, vešča ke kupčije? Dotični zaslu- Bolniška strežnica nemščine, elektrlziranJa ln masiranja išče zapo-slenja. Gre kamorkoli. Cenj. ponudbe na oelasni oddelek »Jutra« pod Vestna in zelo potrpežljiva«. 23149-S Kuharica z večletnim lzprlčeva-lom poštena in varčna, išče službe pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl .odd. »Jutra« pod »255«. 23158-2 Službo išče dekle srednjih let, pridna, poštena, snažna in zanesljiva, zmožna kuhe ter vseh ostalih hišnih del, v boljši hiši, najraje k rodbini brez otrok. Le resne in stalne ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Stalna služba«. 23143-2 Mlad trg. pomočnik lzučen v trgovini mešane in špecerijske stroke. želi kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe pod »Spreten« na ogl. odd. »Jutra«. 23160-2 Službo trg. sluge a;ld irokasanta sprejme vojni invalid 6 kavcijo. Ponudbe na og'asmi oddelek •Jutra« pod »Din 5000«. 33065-2 Spretna modistinja želi premeniti službo. — Cenjene ponudlbe na oefl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uma«. 233114-2 Fotografinja in retušerka z dobrim ln dolgim spričevalom, želim premestitve. — Oglasite se Marija Moden, Rožna ulica 13. 23228-2 Orodni ključavničar štancar ln (Schnitt-schlosser) išče stalne službe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen«. 23222-2 301efcnfi šofer s civilnim ln vojaškim Izpitom, obenem ključavničar ln avtomonter z večletno prakso, želi zaposlitve. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trezen«. 23221-2 >lačflna natakarica kavcije zmožna. Išče službe ali vzame točilnico na račun. Ponudbe pod »Zmožna 22« na ogl. odd. »Jutra«. 23206-2 Natakarica stara 26 let, kii govora slovensko im nemško, ter položi kavcijo, išče nameščanje. Ponudbe na podr. »Jutea« v Mariboru pod šifro »Takoj«. 23071-2 Perfektna kuharica zmožna nemščine, z daljšimi spričevaii, išče službo kjerkoli pri majhni družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20068-2 Kuharica gospodinjsko hotelska. Išče službo v hotelu aili privatni hiši. Nastopi takoj. Naslov pove podružnic« »Jutra«, Maribor. 22902-2 Gospodična instnrira. Perfektna v francoščini, vešča francoske stenografije to daktiiogra-fije. z diplomskih izpitom zdravniške pomočnice. — Even.tnolno 6pre?m e mesto vzgojiteljice aflfi kakšno drugo primemo »luSbo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Energija«. 23104-2 Šivilja dobra moč, išče službo. Gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 23105-2 Služkinja v§£e službo. Gre tudi 8a postrežnico. P. L., Nove Jarše 58/1, desno, Ljubljana. 23180-? Otroška negovalka z zmanjem nemščine, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23182-2 Mlad trg. pomočnik vešč mešane stroke — že'i kjerkoli službo v trgovini ali skladišču. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv«. 291/83-2 Gospodična lepe zunanjosti, simpatična. Išče mesto blagaj-nlčarke ali kaj sllčnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bla-gajničarka«. 23159-2 Posredovalnica v Selenburgovl ulici 7, I. nadstropje, se priporoča gospodinjskim pomočnicam ln gospodi-nlam za obisk. Brezposelna dekleta dobe prenočišča. Naroča se list »Gospodinjska pomofnl-i ca«. 23200-2 Vegov alka- vzgojiteKica diplomirana, išče službo. Ponudlbe na ogaeoi oddelek »Jutra* pod »Dobro iiveflbana«. 23290-2 Šivftja za domske obleke, išče mesto pomočnice — na.jra-j-e v mestu. Naslov v vseh Doslovnicai »Jutra«. 23878-2 Naslov: J. Cerkvenik, — Zidani most 53. 23255-2 Dekle pridna, poštena. Išče službo v LJubljani v gostilno ali privatno. — Zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »čista«. " Francoščino i- Petra ceeta 27. Sprejema " * popoldne. 2.T.0S-4 fi v 6 mesecih 30.000 Din Za denar j« podana prvovrstna varnost. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 22984-3 Velik zashižek brea lastnega kapitala nu diimo ve« komur, posebno d« (HeJii! Dopise t znamko za odgovor na: Peresom. Ljub Ijana, poštni predal 807 166-3 Potniki Beseda 1 Din davek 2 Din ea šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnike r vseh krajih dravske banovine sprejm-e pod ugodnimi pogoji večja zavarovalnica. Ponudbe pod »Zastopnik« na oglasni odd-e-lek »Jutra«. 22260-5 Tj seseda 1 Din. davek 2 Din m šifro ali dajanje na dova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din AJS—500—OHV nov« gum«, pnnovestmo ohramjon, ugodno naprodaj, nudi ne knjižice. — Ogleda se v delavnici Harlev-Davideom, Miklošičeva 1/7. 23099 JO Prikolico z nihalno osjo kupim. — Ponudlbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »St. 105«. 23079-10 Ford-avto Šport Oabriolet, 2-sodežni, in dva nadomestna sedeža, v najboljšem stan.ju, naprodaj. Registriran d>o konca 1004. Vprašati: Suče-vič, Maribor, Slovenska ulica 8. 23083-10 Moško kolo to voziček (dira) poceni naiprodaj v Šiški, Kavško-va št. 5, levo. 23381-10 Motorno kolo s prikolico, znamke Har-lev Davidson ali Indoe.n. dobro ohranjeno, vzamem xa m«sec september to oktober v najem, event. kupim. — Ponudbe na po-d iižnioo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Nujno«. 23348-10 n Tj seseda 1 Din. davek 2 Din da šifro ali dajanje na slova o Din. Najmanjši znesek lt Din. Jedilnico karka&u oieb, nov«, najmodernejšo ter klavir, ia-rediDO ugodno prodam. — Trgovine Nifergai, Maribor, Koroška 1. 23330-12 Kuhinjsko opremo novo, moderno, 7 komadov, prodam za 950 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23O04J2 Pohištvo dobr« ohranjeno naprodaj na Ve&ui poti štev. 9_ — Podrodnik. "" ....... Žandarmeriiska Kompletne spalnice kuharica ^ oTehovlne do 8500 di Trgovsko društvo »Mer marljiva m zanesljiva. 48 narjev in 2 po 2000 Din kur« v LJubljani priredi let stara, išče službe na proda mizarstvo Josip ---------— žandarmerijskl stanicl. Gollar, Gosposvetska 13 —,— t — 23324-12 n Sedlar, in tapet pomočnik vojaščine prost, želi dobiti službo v mestu aH na deželi. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Zanesljiv«. 23339-2 uran i uiti ja»cb C aa Slfro ali dajanje na iova d Olo Najmanj znesek n Din. Dlja« 19 Din _______ Christoiov trg. tečaj 23275-3 LJubljana, znani, naj-starejš, najbolje obisko- Srbohrvaščino tostruiram niiješolce z garantirani m uspehom. Honorar po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23&13-4 Mesto inštruktorja pri boljši družini išče akademik. — Dobra učna moč. Nudi stalno pomoč tz vseh g ima. predmetov. Za uspeh jamči, cena zmerna. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Inteligenten«. 23139-4 Nemščina v Delavski sb^rmci. Za deoo to šolsko m'adino dopoldne ali popoldne, za odrasle zvečer. Začetniški in višji tečaji. Vpisovanje ob pol 18. (p"ovini vb"d. desno), aili ob 14. (zadnja veža iz Čopove ulice). 2313M Nemščino poučuje ga. Hildn Badiura Rimska ceeta 7/TII desno. 23148-4 Nemško kcmverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po 8 Din od ure. Gledališka ul. 16, pritličje, pri Rebek. 23163-4 Visokošolka z enoletno prakso kot domača učiteljica. inštruira za hrano, stanovanj« ali plačilo. Ponudbe na og'86. oddoVk »Jutra« pod šifro »Oktober 232«. 22TiUi5-4 Instruiram klavir ali gosti za stanovanje (1 Sfrtrlca). Ponudlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slušatelj konsici A. Preske«, Sv Petra cesta 14. 133 Modele cementnih cevi za TF-e idoč« proWe, doi-žina 100 cm, v prav dobrem stanju, ra-radi smrtnega primera po zmerni ceni prodam. Fabriket VVittmor - Karlsruhe. Dalj« m.odele za izdelavo cementnih strešnikov (dvojni utori, doppe-lt gefalzt). — Cenj. potiudibe prosim na Simon. Mu'rs/33. drve mizi, 30 špul in navijalo! stmoj poceni prodiam. — Naslov v og'aanem oddeJ-ku »Juitra^. 2:»4^6 Opremo za trgovino z mešanim blagom, popolnoma novo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22861-6 Otroški voziček zelo dobro obranjen. g4«>-bok. ter rjav športni vo>z. prodam. — Ogleda se lahko od 2. do 4. popoldne. Celovška cesta 38, I. nadstropje, levo. 22970-6 Železen štedilnik lep, ve'on j d be na oglasni oddelek JutTa pod šifro »Valvasor«. 23066-8 Antikvarne knjige stovenske, srbohrvet.. nemške francoske, angleške m italijanska kupuje to naj-t>olje piačuj« »Uran i j a« tnjižara i a-ntikvarijat — iagroo. Ilice B6. — Ponudbe prosimo priložiti točen popis. 22245-8 Knjige siovemske in nemške to revije podarimo kaki knjižnici. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 23050-8 Slovenske knjige kupim: Jan Maria Ploj-har, Otroci papeža in spise Rado Murnika: Ja-rl junaki, Znanci in Navihane!. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Jene«. 23152-8 Veliko blagajno 1.30 X L16, kupimo. Ponudbe na ogla«ii oddelek »Jutra« pod »Blaga ;na«. 2S7S7-7 Blagajno rahfjeoo, maa;šo, kis i • '".rv. Ponudbe ne oglas, oddelek »Juora« pod šifno »Wert- heim 1000«. 229o6-7 Lutzovo peč mačbno, dobro ohranjeno, kujpim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23108-7 Tračno žago rabljeno, še dobro ohranjeno, kup:m. Dopčse na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Zaga«. 23630-7 Prešo za seno na motorni pogon kupim. Anton Vindiš, Breg pri Ptuju. 22810-7 Ročni voz na dveh aH štirih kolegi, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23305-7 Ovalni okvir ztet, okrog 1i00'50 cm Telit, dobro oh-anjen. kur« Zore, ffledaliSka ulica ti 23265-7 Omaro za obleko belo .dobro ohranjeno ki>-pi Zore, Gledališka tri. 18 2*¥?6fi-7 Smuči 40—50 pa rov jesonovflh pim. Pon'udlHe na podtufi. »Jutra« v Celju pod šifro »Prvovrstne«. " 2 344-7 Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din Dobro m poceni boste prenočevali v ho-term »Soča«, Sv. Petra cesta 3-Priporoča s« K. Potočnik-227S9J8 Gasilska četa v Rudniku priredi na praznik, 8. t. m. v gostilni Zehaj v rtroo veselico 6 plesom. Vtoop-nime od, za-to pridite vsi! -i^TC^lS Halo, vsi po vino v restavracijo k Ivanu Rahnetu v Mostah, kjer dobite pristno štajersko kapljico in fin prigrizek ter gorka in mrzlA jedila po nizkih cenah. Prporočam se za obilen obisk. 23187-18 Halo vsi po vino in dellkate-se, kjer dobite najfinejše res pristno štajersko kapljico in Jedila, po najnižjih cenah, v vinotoč-bufet na mitnici, Tržaška 28. Priporoča se Šmon Marica. 23186-18 Zidne opeke oca 15-ODO komadov, ga-šeno apno to strešno opeko prodajm. Pojasnila da-ie Kovačič, Dunajska 82. 23336-6 Otroški vozički globoki in športni, najmodernejše oblike, 6e po zelo nizkih cenah dobe pri tvrdki M. TOMSIC, Sv. Petra cesta 52. 21603-6 Trboveljski portiandcement betonsko železo, strešno lepenko, lzolacjsko smolo, katran, štorje, žico. žičnike, vijake, žage, sekire, lopate, krampe, ključavnice, ključe ln razno okovje priporoča poceni žeieznlnar Kout-ny. LJubljana—Šiška, — Medvedova 28. 23205-6 Skobelnik malo rabljen, se proda ali zamenja za moško kolo. Polzve se Mala čolnarska ul. št. 9, Trnovo. 23250-6 jeseaa i Uin. daven i uiu ia Slfro au dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek H n>ln Prodaja lesa urv). ruupiaaaa upiava ra^-ouje punoviio pismeuo jierao ucitacijo lesa u. <>vojui gozciov: A. Kočevje približno 7uuu m- tesan in tiamov in približno 1200 nw izdej.amn niodov za 22.. septembra 1834; B. btraza pri Novem mestu približno 1500 kuoičnih metrov tesa-nih tramov za 22. septembra 1934. C. Rogatec približno 700 nu poraDnega mehkega, približno 480 ma porabnega bukovega lesa in približno 7700 prm bukovih drv — vse na panju, dne 18. septembra 1934. Natančni pogoji, razpisi in formuiarjl ponudb so na razpolago pri upravi, Ljubljana, Stari trg 34/n. ln Sum. up. razlašč. gozd. v Kočevju odnosno Straži odnosno Logu - Zetalah pri Rogatcu. Licitacije pod A. ln B. se vršijo v LJubljani, pod C. pri občini Rogatec. Zač. državna uprava razlaščenih velep. gozdov v Ljubljani. 23230-15 Danes domače krvavice in pečenice ter dobro štajersko in dolenjsko vino se dobi v gostilni Kobal pri Ma-ricki v Mostah, pot na Fužine. 23229 -18 Vsi k Lasanu v Sp. Šiško gostilna »Daunacija«. Vsako nedeljo in praznik veselica s plesom, izbrana prima dalmatinska vina, gorka ln mrzla jediia, pečeni janjcl na ražnju. Priporoča se Lasan Ivan. — Tvrdka brača Lasan se priporoča svojim rojakom iz Dal-ma i je, da pokusljo naša dalmatinska vina na veseličnem prostoru nasproti pivovarne Union, da se lahko prepričajo o kakovosti vina iz naših šibeniških goric. Pozdravljajoč vse kon-sumente našh vin tvrdka brača Lasan. 23272-18 Kočije napol krite, lahke, emo-vpreine. po niiki ceni prodaja Wisjau. Ljub' :«>-na, Kolodvorska ulica 25. 23354-6 Seaeda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na »lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Prešo za senc za na roko aH na pogon kupim. J<». Kirbiš. Celje. 22994-7 Beseda 1 Din davefc 2 Din. za Slfro aH dajanje na =iova i Dir.. Najmanjši znespfr i" ntn Posojila na hranilne knjižic« daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 jn Aleksandrova ceste, štev. 4TL 23054-jfi Bančno kom. komerc. zavod Maribor Aleksandrova c. 40 prodaja in kupuje hranilne knjižice to ostale vrednostne papirja po najugodnejših cenah. Za odgovor 3 Din v znamkah. 7797-16 Vlogo originalno Mestne hranilnice ljubljanske. 66.000 Dim prodam proti gotovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mestne« 22917-16 Hranilne vloge vseh bank kupujemo in prodajam" najpoWljneje in tofcno. Poslovni zavod d. 4., Zagreb Praška ai. 6/II TeL tat. 38-38. Za odgovor priložiti znamk«. 208-16 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kupuj«, turndaja «vrnba-rdi-ra St- Praznik. Zagreb, Varšavska, 6, telefon 28-33. 22028-16 Udeležil bi se pri žb jiieiAjj t&om trgovskem podij©t-j-u 6 primernim kapitalom. Poouato« ua oddelek »Jutra« poa »jamstvo«. Vložne knjižice Kmotake posoja-uuce zamenjam sa knjižice Ljudske poMojilaice, a.a jih prodam proti »»tovimi. Ponudba aa og'«s. oddei. »Jutra« pod »K-moiaka«. 23062-.L6 Knjižice Ljudske pctojlnlce v Ljubljani 100.000 ln Kmetske posojilnice za 50.000 prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez posredovanja 100». 23169-16 Prodam knjižice Mestna hranilnica ljubljanska 30.000, Kmetika posojilnica 100.000, Ljudska posojilnica 20.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »LJubljana«. 23172-16 Knjižice ljubljanskih tn podeželskih zavodov kupim. Sporočite zavod, znesek ln ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 23173-16 Do 30.000 Din vložim v stalno solidno eaposlenje. Znamka za odsrovor. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurnost 30«. 83139-1« Ureditev dolgov •odne ln tihe poravnave, konkurzne zadeve, kmečko zaščito, nabavo kreditev aesiiavo bilanc, kalkulacij ln načrtov, rentabilno ln varno naložitev kapitala. hranilnih knjižic ln drugih vrednot, ureditev vseh trgovsko-obrt-lllh zadev poverite za-u;ano koncesijonlra.nl komercijalnl pisarni Lojze Zaje, Gledališka ulica. 7, LJubljana. (Sodni zadružni revizor in Baoriseženl knjigovodski Izvedenec.) 23216-16 Trgovino na dežeu, yn>metiio « stanovanjem oddtun v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod zinač ko: »Redka »Lučaji«. 22060-17 Mlekarno ali iokai na prometnem kraju vnamenu v najem-Ponudbe aa oglasni odd-e-iek »Jutra« pod »Mlekar aa*. 23051- Gostilno e kegljiščem oddam poceni v najem v ljubljanski okolici zaradi odpotovanja takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23151-H Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju vzame-m v jem. — Cenjene dopise podružnico »Jutra« v i'u pod znamko »Dobra 23388-1(7 na-na Ce- Tovarno s parno pečjo za slaščičarja ali peka, na zelo dobrem prostoru, prodam ali oddam va najem zaradi bolezni. Resne ponudbe pod »5000« na ogl. odd. »Jutra«. 23302-17 Lokali rfeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na -lova 5 Din Najmanlš enesek 17 Din Tvorniške prostore za lahko imdustrijo, £ plinom in elektriko, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »J utira« pod »Hitro-«. 23012-19 Bufet prvovrsten, brezkonku renčen stočl letno 500 hI vina, mesečni promet do 70.000 Din, oddam z vsem inventarjem. Potreben kapital 145.000 Din. Za pojasnila pošljite znamko za 5 Din na naslov Realltet-na pisarna Grašek. Ljubljana, Gledališka 4. 23168-19 Posredujem denar na hranilne knjižice Velikih dena.rn.ii) ta vodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. 2)3276-16 Iščem udeležbo pri plodom oar.em podjetju. Ponudbe na ojratmi oddelek »J-ntra.« pod značko *50--i 00.000«. 23339-16 Knjižico Knw«t«kega hranilnega _ posojilo ega "ioima Ljubi jana, 25.0i)0 Din, prodam proti gotovimi. Pišite pod šifro »Hranilni dom« na. oglasni oddjlek »Jutra«. 232tf7-i6 40.000 Din posojila potrebujem nujno. Varnost, na vknjižbi. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe na »Varno posojilo« na ogl. odd. »Jutra«. 23268-16 Trgovec sredhjlh let Išče dru-žabnlcc z nekaj kapitala 2» povečanje trgovine in nakuo tovnmeea avtomobila. — Zenltev možna O=talo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dru-Žabnica«. 23247-16 Družabnico SPein »a zelo dobička/nosno podjetje. P:«n ene poti ndibe na oglasni oddelek »Jat vi t pod »Drnižalinica« 23358-16 Zagrabite! 33 'Šivalnih strojev, malo rabljenih: pogreiljivi, navadni, več krojaških, ci-lindetrioo, flahšteparico, levo in deeno ročni, entel, epeča.1 zik-zak, feston, knopf! ah za perilo, konfekcijo, pletenine in nanje, »troje za rokavice, jute in plahte, sedla reke močiie, za Šivanje gumbov, (perila), specialni za čevljarsko obrt, pletilme en-tei, 16 pl etilnih strojev vseh številk, dalj« danska in noska kolesa, motorje ta avtomobile raslične, otročke TOzičke, pianine, klavirje, ha.nm-0-n ike. gita-r*. violin«, berdo, oboe, gramofone, radio in foto aparate, pisalne in račun-eke stroje, blagajn«, plinske in navadne Štedilnike, peči, Kkalmike, lestence, dalje epaln:ce; jedilnice, kuhinje, spre j enim ice, trgovske in pisarniške opreme, omare, poete! je, oto-bsm, mtee. ogledala itd., preprogre, umetniške »like ta druge vsakovrtne predmete samo pri PROMET, komieijMta trgovina im posredovalnica ta nak-mp i® prodji:o dobro ohranjenih predmetov, Ljubljana. Napoleonov trg 7. — Tudii knirjjeaM in zamenjujemo! 23300-16 V^najeni l^ese-13 1 Din. davek 3 Din n šllro ali dajanje na ttofti 5 Din. Najmanjši znesek -t nin. Trgovina l meiioun biagoim, X veeo inventar jem ee odda v oajean pod ugodnima pogoji; potretflri kaprtai 10 tieož iujarjov. facotam te eiprejme na brano in »ta-Dovanje aienka dijakinj*. Vprašati pri J. Sorko. gneDiina, Breg pri Ptnju-21964-17 Trgovino s Butajran blagom, dobro npel.jaiDo, ooeoojefeo že preko 30 l«t. z dobro »or-taracao zalogo, takoj oddam ▼ Da. j em pod zelo ngotkrlm« paeiloimi pogoji. Ponudite je poelata na oglaiKH oddelek »Jutra« pod »Slcvenjgradee«. 22066-17 Mesarski pomočnik ki M prevzel mesarijo z mesrodsm. Ivao Krarožair — BMeoe 31 Trgovska hiša » pol orala aeamlje, aa zeLo prometni »eeti v Bu-korcih, 8 km od Ptuja, »e takoj proda. Ponudbe na Urbao Fraao, mesar in prekajeval-ee v PtmJIln. lep vrt. jjocenl prHTdara. — Dotrise t>od ■^TTsrodn" 10« n® rvvjniž-nlco »Jutra« MnHVvvr. 23069 20 MSa •tHsnfcnipritllftna. novo •""•»'»■na se nroda za ooo TMn. PotTve «e v pr-rt^lril ^TTgp+nar Jwr- 'e. Sv. Križ. 23204-20 FVi>Sen vfitvvrr^ v T-^Hci ?*»•■'■ rrri meot^j. na^flrSn . leg« * rf pfldl/nnV •IV« bfrn.r rfl* V. r "-rr ihti.. Vr>r!iH«M»Vi n* »Jutra« pod »V^n. gradc. 83980-60 Trgovsko palačo krasno, novo vogalno, irinadstropno v centru Ljubljane, prodam. Letni dono« 14S.OOO, cena 1 milijon 50.000 Din, hipoteka 300.000 Dta se lahko pre vzame, ostanek v gotovini. Istotem novozgrajena enonadstrofma dvostano-va-njska komfortna via. Najieipša točka Ljubljane \rH., cena 170.000 Din, pol v gotovim 06tanek po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Jesen«. 33372-20 Vilo eno odnosno dvodružln-sko, stanovanje za hišnika, s prekrasnim sadnim in zelenjadnim vrtom, elitni vilnl četrti Ljubljane, prodam za 100 tisoč Din pod pravo vrednost. Cena 320.000 dinarjev. Polovico gotovine. ostalo prevzem hipoteke Ljudske posojilnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«. 23379-20 Petstanovanj. hišo novo, krasno, parketirano, elektrika, vodovod, balkoni, primeren vrt, bližnje periferija Ljubljane, lepi donos, zdatno pod pravo vredino6t. i epi d onos. Cena 260.000 Din. Polovic« gotovine. delno dobre hranilne knjižice, ostanek proti vknjižbi pet let, 6 odst. obresti. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Naključje«. F 23390-30 Realitetna pisarna ADAMIČ ALB5N Ljubljana, Vošnjakova 4 proda: HISO, petstanovanjsko, 2 lokala novozldana, enonadstropna, 240.000 dinarjev. KodeljeVo. HISO,' petstanovanjsko. novozidano, enonad-stropno. 300.000 Din. Sp. Šiška. HISO, Stilistanovanjsko, novozidano, enonad-strapno, 140.000 Din. Zgornja Šiška. HISO, dvostanovanjsko, novozidano, 75.000 dinarjev, Zgornja Slška. VILO, dvostanovanjsko, enonadstropno, kom-fort, novozidano. 200 tisoč Din. Tyrševa ce- Ugodni plačilni pogoji, prevzem hipotek, tudi za knjižice. 23213-20 Vila tik kolodvora v Savinjski dolini, s krasnim vrtom, se ugodno proda zaradi družinskih razmer. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Komfortna«. 1 23340-20 Ugoden nakup! V industrijskem mestu Slovenije za prometno cesto nova hiša s 4 stanovanjskimi prostori, pripravna za vsako obrt pod ugodnimi pogoji, in sicer polovico v gotovini, polovico s hranilnimi knjižicami dobrih zavodov zaradi bolezni naprodaj. Berger, Celje, Kapucinska 1. 23340-20 Kdo žeti naložiti 1 do 2 milijona dinarjev v stavbene parcele ob glavni .cesti v LJubljani? Nudi se lepa prilika plodonosne Investicije. Nudim lepe obsežne parcele po nizki ceni. Ponudbe pod šifro plodonosno št. 999 na ogl. odd. »Jutra«. 23199-20 Posesfro | 4 oral« zemlje, aa Po- i breiju pri Majnboro, Zr-kovska cesta 22, prodan takoj. P,roda«n tudi bito * vrtom proti gotovini. 2333MO Novo vilo s 8 stanovanji, m teritoriju mestne občine eeljeke takoj prodam. Naslov v vseh poslormrjcah »Jutra«. Stanovanje feseda 1 Din. davek 2 Din sa šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje podprMiitoo, t kopalnico ta vrtom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23027-31 Dve stanovanji lepo trisobno ta štirisobn* i vrtom oddam. Ponudbena oglasni oddelek »Jutra« pod »Banska uprava«. 22537-21 Stanovanje 5—6sobno. v strogem een trn mest® takoj oddam — Ponudbe aa oglasmi odd« •ek »Jutra« pod »Cen trum« 22538-21 Trisob. stanovanje komfortno, oddam v lepi vili. Kralj. Cesta v Rožno dolino 26/L 23101-31 Enosob. stanovanje oddam takoj na Kodelje-vem. za Mladinskim domom. št. iai, Krmelj, šivilja. 23105-21 Enosob. stanovanje se odda na Glincah, cesta IX., št. 14 a. 229^9-31 Hiša naprodaj ▼ Zig. Si«ci št. 256 — pri šoli. — Pogoji ugodni. 23361-90 Vogalno hišo komfortno — dvodružinsfco, parket, pita ta vrt, prodam za knjižice. Naslov: Moete-Li-ubljana, Cig'«-r;ev« »lica 15. 23332-20 12 % obresti Imate od 5 stanovanjske vile, 10 minut od tramvaja. nekaj hipoteke ln knllžlce — prodam za 145.C00 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23270-20 Trgovska hiša v Zagrebu, novo zgrajena. krasno ln masivno zidana, ima 2 lokala. 5 stanovanj, moderno klet. 100 sežnlev. podstrešje. vodovod, kann-llzacHo. elektriko, renta meSp*ri<-i 400n TTn. t>» ceno proda. 430.000. Brez-r»i**'n«» lnforrnacHe: — **«iljkovič, Zvonl-^-1'rovn 36. 23241-20 v Trnovem t. velikim vrtom tafcoi pro-Poisve ee f- tvnd.be Ar Mnjaikn. Velika soba. Strogo nadzorstvo. A. Stari trg 38/1. 23Mii-ee Dijaka sprejmem v veo oskota k pridnemu drugožolcu v lepo s--'-,-« ta na dobro hra no. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra «. 231(10-2? Telefon 29-3-30 Dijaka sprejmem na stanovanj« proitn taštrukcijd višjega razreda ia U. državne. — Dolenc, Barvarska eteza. 6 2S0U8-22 Dijaka sprejmem na stanovanj« proti tastrukcdjS h višjih srednjih šol. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23009-22 Dijaku (inji) oddam stanovanje v centru Ljubljano za pouk hčerki tretješolki realne gimnazije. Dijakinja, ki bi poučevala tudi kiavir, dobi še zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23052-22 Dijakinjo sprejmem na staaovaoj« v centru ta dobro hrano k hčerki tretješolki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23001-32 2 dijaka (inji) boljših staršev, sprejmem t vso oskrbo v snažno ta zračno sobo. Parket, elektrika, kopalnica. dobro madizorefcvo, vrt za učenj«, blizu trgovek« šole. liceja ta obrtne Soie. Cena nizka. Levčeva lil, pred Rožno dohmo. 23090-22 Dijakinjo sprejmem poceni kot sostanovalko z vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23133-32 Dijakinjo sprejmem v t©o oskrbo poleg gimnazije na Poljanah. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. 23127-22 2 dijaka On ji) sprejmem na stanovanje, eventuelno tudi na hrano. Cankarjevo nabrežje 1/TV. 29138-32 Dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Gradišče št. 14. pritličje. 23U18-22 Dijakinjo vlSJefiolko sprejmem na stanovanje z vso oskrbo po nizki ceni v bližini vseh srednjih šol. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23181-23 Dijak stair 91 let, s srednješolsko foobraabo, govoreč štiri jezik«, želi zaposliitve v kaki pisarni do meseca maja. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Točnost«. 33150-22 3 dijake sprejmem na stanovanje eventuelno tudi na hrano. Oskrba prav dobra. Prisojna ulica 3-II. 23180-22 Dva dijaka (inji) sprejmem po niefci ceni na stanovanje, budi s hrano. Tavčarjeva ulica štev. 4, dvorišče levo. 23192-22 Profesor sprejme v oskrbo nižješolca. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 23170-22 Dva dijaka (inji) sprejme v popolno oskrbo profesorska družina. Sončna soba, kopalnica, vestno nadzorstvo, na željo brezplačna pomoč pri učenju. Informacije pri gospe Koširjevi, Gradišče 13. 23141-23 Dijaka boljše rodbine prevzame v Izvrstno oskrbo ugledna rodbina. Strogo nadzorstvo, nemška kon-verzacija, klavir. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23145-22 Dva dijaka (inji) sprejmem v veo oskrbo. — Lep vrt, eolmono stanovanje, klavir, pomoč pri učenju ta strogo nadizor&bvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33034-22 Dijaka (sostanovalca) blian obrtme šole sprejmem za 4o0 Din. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 23235-32 Dijakinjo srednje šole sprejmem. Pomaga se v francoščini ln nemščini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23211-22 Dva diiaka lz boljše obiteljl, sprejmem v prvovrstno oskrbo in vestno nadzorstvo. Kopalnica ln vrt na razpolago. Nemška kon-verzaclja. — Mirie. Ver-■rtovškova ulica številka 27/L 13231-22 Dijakinjo sprejmem t tw> oskrbo. — Sotaitao staoovai\je, klavir, kopataiica ta Badaor-stvo. Poljanska c. 13III. 23028-32 Dijaka ▼ dobro oskrbo sprejmem na Goeposvetaki eesti 10/1 fceiz dvorišče. 23382-22 2 dijakinjama oddam sobo s posebnim vbodom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23363-22 3 dijake sprejmem na stanovanje na Sv. Petra ©osti št. 46. 23357-22 Lepo sobo prostorno, oddam dvema ali trem starejšim dijakom, popolnoma sami zase. Ljubljana, Pretnar, Tržaška c. 24. 23376-22 2 mlajša dijaka(inji) sprejmem v sredini mesta na vso dobro oskrbo. — Gosposka ulica štev. 10/1. 23237-22 Dijakinjo v vso oskrbo poleg Mceja sprejmem k d^omači bčorki tretješolki. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 232Wffi Dijakinjo sprejmem v v®o oskrbo e strogim nadzorstvom, sa 450 Dta mesečno. Florijaa-ska tlica 29, pritličje. 23294-22 Dijakinjo gospodično sprejmem v vso oskrbo. Naeiov v vseh poslovalnicah Jutra 23193^22 Dijaka sprejmem po nizki cent kot sostanovalca k dijaku — lahko tudi s hrano. — Naslov v vseh poslovalnicah »Juitra«. 23ii®T22 Dva dijaka (inji) sprejmem na stanovanje (Trnovo) Staretova 17. 23262-22 Dijaka peto- ali Sestošolca sprejmem v vso oskrbo k domačemu sinu. Zračna soba, velik balkon ln vrt na razpolago. Costo-va ulica 9. Bežigrad. 23256-22 Dijakinjo nižjega razreda sprejmem v dobro pooolno oskrbo. Klavir. Blelwei-sova 3/L, levo. 23249-22 Dva diiaka (raji) sprejme boljša družina v vso oskrbo pri operi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23243-22 Dva dijaka sprejmem v separlraao sobo. Na željo nemščina. Enega nižješolca sprejmem k prav dobremu sinu drugošolcu. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23252-22 Dve dijakinji Sprejmem v vso oskrbo. — Nemška bonvenzacija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33018-23 'JjhmiT' r* rr< ■eseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanj« naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din S 1. oktobrom oddam samo boljši ta stalni osebi, par sto korakov od Zvezde, udobno opremljeno, veliko, mirno ta sto sobo s posebnim vbodom ta elektriko. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23336-33 Kabinet ▼ cen. ti u mesta, s sepati-rannm vbodom s stopata oddam s 13. septembrom. Ogledati v Knafljevi uilicJ št. 1S/IL 22990-23 Opremljeno sobo veliko ta lepo, oddam etapnemu ta solidnemu gospodu. ResUjeva cesta št. 5, pritličje, levo. 23100-33 1 ali 2 sobi poceni oddam. Naaileir r oglasnem oddelku »Jutra« 23007-28 Vdova vizame upokojenca m stanovanje z vso oskrbo, tudb na dosmrtno stanovanj«. Ponudbe na oglasni odd. •Jutra« pod značko« Dobra oskrba«. 3SS 65-38 Prazno sobo veliko, eolnčno, oddam aa Coizovi cesti 9/II. 2SU3549 Opremljeno sobo • posebnim vbodom, ▼ viii oddam. Naslov v poslovalnicah »Jutra«. Opremljeno sobo oddam študentoma as Starem trgu at. S/I. 25310-®! Sobo lepo opremljeno — oddan bizu Tabora — FOgnerjera uL štev. 13, vraita 16. 2314M8 Dijaka t ppreTro« solidna dTnčfima tla dobro hrano ta etano-vaai« • rtrosrim nndzor-stvottt. Inštruktor visoko-Wec istotam n* razpolago. Naslov ▼ oglasnem ndd»! ko »Jutra«. 2S01d-e t aH 2 dijakih sprejmem ▼ dobro oskrb" nanprotJ glavne poŠte. — StTgjW. Selemburgova St trm. 23097-32 Dva diiaka «prejo««B n« stanovan'« r Rronovi nlici štev. 1«VT. Moško perilo oksford srajca platnena srajca s cefir prsi flanel srajca skavt-flanel srajca pike srajca touring srajca spodnje hlače, dolge spodnje hlače, kratke spalne srajce zimska triko srajca zimske triko spodnje hlače. A ftermeeki Celje St 20 Veliki novi ilustrirani cenik zastonj. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Din 21.— Din 24.— Din 26.— Din 27.— Din 38.— Din 45.— Din 17.— Din 20.— Din 65.— Din 26.— Din 23.— Sobe Opremljene ln prazne dijaška stanovanja e postrežbo od 100 Din dalje, v največji izbiri, odda Realltetna pisarna G-rašek, Gledališka ulica 4. 23170-23 Sobo pr»3io ali opremljeno oddam t Janševi ulici št. 14 I 23-J91-23 Prazno sobo v bližini Mirja iščem za shrambo poidŠova. Ponudbe na oglasni odid-elefc »Jutra* pod »Morje« 33019-23« Prazno sobo s kopalnico, iščem. — Po- I tiče J, nvibe na oglasni o1n davpfe 2D1r. za šifro ali dajanje ca « 1. I 7 1 I PiSafci Str°' Separirano sobo Znanja isceta dobro ohranjen, po zelo !<>ro, v centru mesta od- I meobraženi, premožni go- ugodni ceni_ proda J. Ma-dam enemu eJ-i dvema — spodiom z višjiima držav- telič. Ljubljana, Gradišče todi dijakoma. Naslov v mlima uradmiikoma. Dopise posIovaJinicaih Jmfcra. I na oglasni oddeieik »Juitra« 23S85-23 pod »Nada in Heda«. 3304i6-25 Opremtieno «obo v»o Of.fr r^vo odidam «veivt. tmdi st. sb/ni. 232)1-29 Mlad trgovec d rafal (-mji). I in večji posestnik zemiji- — Istotam sprejmem tudi Š6a, diveh enonad&trofojh ce6ta .73" „ . , I hiš na deželi, absolvent ' " " se nekaj abonentov trgo-vske akademije, želi 2 ženska stroja in krojaški z dolgim čolničikom, za 650, 550, ozir. 4o0 Din naprodaj na Gl-iuca-h, Trža-2S3M-29 dobro domačo hrano. 6-P0®^ gospodično z ne-— — ootti 1— _ kaj gotovime. Diskrecija! Stari trs 28/111 lev-o _ I KaJ gotovine. i>is£rectja! 1 StTUŽniCO Zvoodfti divakrat 23233-21 Ponudbe na oglas, oddelek (DreJibank) do 1.5 m dol- I »Jutra« pod šifro »Resna ™ varilni aparat ianitev«. 33233-25 tnP> Turk Jurij, Zagrad pri Celju. 23341-29 Sobo B posebnim vhodom in ko- Gospodična palnioo, v centru oddam s premoženjem 50.000 Več Šival StTOl&V 2 gospodoma. - Naslov v dinarjev prijetne zuna- ^ rebI,;e. T^eh posiovatoica-h JTut.ra. nlosti. Inteligentna, se ^ ^ Peru^; 23T2&0-33 | zeli poročiti z učiteljem Celo^ka cesta štev. 96. ali zel. uradnikom v '3331---9 . starosti od 50 do 55 let. SObO Slika zažellena. Dooisi pr»Bno ali opremijemo — I na ogl. odd. »Jutra« pri:ajz.iw> i.n solnčno, v vili I Dod šifro »Diskretno , „ . , „ oddam. Naslov v vseh po-| *-03«. 23215-25 | davek 2 Din elovelnicah »Juitra«. 23333-331 Obrtnik c , star 28 let, z dobro ldo- oOOO So obrtjo, se želi poro- pra-sno ali opremi jemo, se- čitl z gospodično od 18 parra.no, krasno, oddam e do 24 let staro s prlmer- 3. oktobrom na koncu Mi- nim premoženjem, čl- za šllro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sodna dražba premičnin 6e>vIjeiv, stno,jeoe'ova!nicaih Jutra., šiviljo Slika zaželjena et<;" 8,6 VT®1' v P^^d.elj&k ^^ I na ogl.' | ^ mf^PgP^- Sobo prostorno — e posebnim •vhodom, elektriko, parketom. in razgledom na- gla.v- odd. »Jutra« pod značko »Srečna bodočnost«. «300-25 _______o_______Katera gospa &o uli-co, oddam eni aili goepodična. vdov« ali ne-dvema -osebama, na Ta- dolžno ločena v starosti | bon št. 5.X 23356-23 | 36—48 let si želi trezne- ga, iskrenega gospodarja, Sobo • kopalnico, poleg nebotič- v Ljubljani, Kolizej-ska ulica 20. z ca daj.jeva-njem na Goeposvetski cesti 10 in Sv. Peitra ces znesek 17 nin Belega špica j-f«waa 1 Um davek 2 Din za šifro ali dalante na I slova 5 Din. Najmanjši ^nw»« it nin. Jabolka 4 mesece starega, čisto- S ' mo-t "-1™'2™-krvnega, prodam'. Gradišče fiftve, 73 z?anjeku'ho, St. 14. pritličje. gonske -m ma-njse ko-Hči.ne ogjg/ .-^ naba-vnite najceneje pri trg. 1 Franjo Soper, Hrastmiik. — Točna postrežba. 23091-04 Sostanovalko sprejmem po nizki ceni. — I Keber M, prM-ičie. 23S5&53 | Bivša učiteljica sprejme 2 dijakinji. Klavir I Vrednote iJeseds SO para. davek 11 Din ea šifro »U da lan je naslova 3 Din Na) ■naniv »nMPV 19 mn Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naanamjam, da sem pri-^ čel -ravirše-vaiti krojaško _ _ M razptrfago*."—"*Polj^nsk^ I ^ z« gospode in dame v I cesta štev . 18.01 — levo. ° ,-'??Cl ^ trgu in srepru 33350-32 T ffo^P^da Krevanje. kupuje ra-fin-enja diragib " Izdeloval bom vsa v to kovin v Ljubljani. [I irska • , 1 stroko spadaj-oča dela ved- ulica štev. 36 — vhod t* LepO SODO I no po najnovejših modmi-h Vidovdanske ceste (pri gr» v strogem centru mesta I žurnalih a-Ii poljuiben-em na- | stilih M oži no). 70 oddam boljšemu gosipodu. I roč-ilu. — Se za Vaša Seseda 1 Din. davek 2 Din ia šifro ali dajanle naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone Solnčno sobo Nasl-ov v vseh poslovalni- I cenjena na-rcčiila vljiudno ca h »Jutra«. 33369-33 | priporočam in beležim z odi!, spošfiovainj-eni Franc | kupuj« po najvišjih eenati Kebe, damsko in moško _______ - , ,, ,1 krojaštvo v Cerknici pri / in Rakeku. 22450-30 z vhno-om s etopnnsca — 1 oddam boljši stramki ne Bleiweiso>vi cesti 9/II levo 23327-i3 Vsakovrstno zla »o CERNE — juvelir Ljubljana, Wo!?ova olica 3 2 gospodični sprejmem poceni v centru mesta kot sostanovalki. Poizve se v trafiki fafornjMcijč \ beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmaniš znesek 17 Din Preklic na križišču Rimske, Tr- Podpisana sem dne 18. 8. žaške in Bleiweisove ce- 1934 dopoldne na Vodn-i-ete. 23296-23 | kovem trgu v Ljubljani Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata — Maribor. Orožnova ulica 8. 230-35 m^MSM So&pedinje l Ne trudite se z Vašimi parketi. Poskusite samo enkrat parketno pašto »Orion«, ki Vam odstrani vse madeže s parketa. Dobi se v vseh trgovinah. — Glavna zaloga: R. HAFNER LJUBLJANA VH., CELOVŠKA CESTA 6L Pozor! Ribiči! Na velesejmn v paviljonu »H« štev. 295. Vse ribiške potrebščine si nabavite od priznane tvrdke Otto Kuntze prej Fritz Zie-genspeck, Berlin. Zaloga ANT. BEBIČ, ZAGREB Hrvojeva S. 7836 GraSolog v Ljubljani Jbiske sprejema v hotelu »Soča«. Odgovarja na došlo' korespondenco. V Ljubljani ostane do 10. septembra. IEL5it«H O!. Matic* ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 1 (vogal Beethovnove ulice). no prodam«. 23185-33 Kislo zebe movo, r>rv«vrs>fno diobavlja v TF.ikii m-nožinf pr> k"n-ktyenični ceni MnrHm Rm-tn.r, željama, Ježka, tele-foo 3. 22091-33 OBISKOVALCI VELESEJMA! Oglejte si krasno razstavo pohištva v paviljonu E št. 6—10. Spalnica iz orehove korenine, moderno in precizno izdelana od domače tvrdke ROK BERLIČ tovarna pohištva ZAPUŽE ŠT. 22, ŠT. VID NAD LJUBLJANO. 7823 Gostilna »Pri panju" Ljubljana, Vegova ulica 10 toči prvovrstni dolenjski cviček in izborna štajerska sortirana vina. Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano. Vsak čas na razpolago topla in mrzla jedila. Danes in v nedeljo prvovrstne domače pečenice, na katere ste najvljudneje vabljeni. 7763 iaman t pletilni stroji in kolesa so razstavljeni na letošnjem vzorčnem velesejmu. Najnovejši modelL Vsakemu interesentu se splača, da si to razstavo ogleda V PAVILJONU ,JI" ŠT. 321-327 ELITE-DIAMANTWERKE A. G., SIEGMAR IN SACHSEN. na najprometnejši točki z velikim krogom odjemalcev v večjem mesta Slovenije na prodaj. Ponudbe pod »Feine Branche" na podr. Jutra Maribor. 6S44 Iščemo zastopnika za kosmetiko in parfumerifo za mesti Maribor in Celje. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Nova kos&etika«. ŠIMENC ANTON izdelovalnica ščetk in čopičev je preselil svojo trgovino z Resljeve ceste 2 v Gosposko ulico štev. 10. Starši ki žele stanovanja za svoje mlajše sinove pod vestnim nadzorstvom, izven mestnih skušnjav, z vso oskrbo 550.— Din mesečno, z lastno posteljo n perilom 450.—, vračunano pranje, razsvetljava, kurjava in brezplačen tramvaj. Vila, parketirane zračne sobe, miren položaj, krasen razgled, ograjen vrt. Prijave in informacije daje tvrdka: PRILIKA Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča. Čitajte tedensko revi!® ŽIVLJENJE IN SVET BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH! In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste je skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-32 Prej Sedaj PRAVA UTEHA ZA ŽIVČNO BOLNE! Tako nenadno izpremembo v prav kratkem času — že po nekoliko tednih povzroči naše preizkušeno hranilno sredstvo Brezplačno in poštnino prosto pošljemo vsem, ki se obrnejo do nas, obširno razpravo o tem hranilnem sredstvu. število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svojih bolečin, je izredno veliko. Pišite še danes na nižje navedeni naslov: Poštno zbiralno mesto. Ernest Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt. 87. Premiranje muropoljskih konj Ljutomer, 6. septembra. Dne 5. t. m. je Koojerejsko društvo ea dravsko banovino premiralo tukaj konje iz našega sreza. Komisijo, ki ji je "predsedoval poslanec g. Pefcovar, so sestavljali gg. Turfe, dr. Veble, Warreu-Lippit, ško* in Žnidarič, kot tajnik pa je fumgiral g. Grivec. Prignanih je bilo 120 konj, odmo®-no žrebet. V svoj«m nagovoru po končanem pregledu je predsednik omenil, da je bila komisija z dogonom in materialom prilično zadovoljna in da znaša vsota n grad 7000 Din (4000 Din iz državnih im ba^ novinskih sredstev 3000 Din od sreskega kmetijskega odbora). Povedal je nadalje, da je konjerejsko društvo pričelo po vsej ibanovini plemensko izbiro in da je v ljutomerskem srezu našlo v tem pogled® že precej storjenega dela. Komisija pa je tn-di opazila, da &o pričeli konjerejci preveč križati. Zato jim priporoča, naj se odločijo ali za rejo ameriških kasačev ali za druge toplokrvne pa-sme. P remi ranih je bilo tudi nekaj konj mrzlokrv-»e pasme iz sodnega okraja Gornje Radgone, kjer letos zaradi nedostatka sredstev ni bilo posebnega premiranja in iz občine štrigove. Izmed nagrajenih konjerejcev navajamo iz vsake skupine nekaj prvih. V 1. skupini (kobile z žrebeti, 13 nagrad) so bili nagrajena: Fr. žitek, Bučecovci (priznanica ta 300 DLn); Sla vič Alojz Banovci (priiznanica in 200 Din); Skuhala Franc Križevci <250 Din); Slavič Jožef, Bunčani (150 Din); Kardinar Franc, Golava (150 Din); G»-lemder Franc, Veržej (150 Din); v Z. skupini (3 do 4 let stari konji; 1.5 nagrad-): Skuhala Mihael, Ujaševci (priznanica in 300 Din); Brumen Franc, Krapje (priizna-nica in 200 Din); Slavič Alojz, Banovci (200 Din); Vavpotič Jožko, Ln-kavci (160 Din); v 3. skupini (2 letne žrefbice; 7 nagrad): Košinik Franc, Pristava (prizmasiiea ■i,n 2i50 Din); Babnjar Franc, Stročja vas (priznanica in 150 Din); Slavič Laidovik, G rabe (200 Din); Vavpotičeva Frančiška, Noršiinci (150 Din); v 4. skupini (1 letne žrebice; 6 nagrad): Magdičeva Marija, Ključarevci (priznanica in 200 Din); Mar koterjeva Marija, Krapje (priznanica in 150 Din); Vavpotič Matjaž, Lukavči (150 Din); v 5. skupini (mrzlokrvni konji; 7 grad): šoštarič Matija (200 Din); Stromič Karel, Filipičeva Marija, Cigut Štefan fa Jurkovič Janez (po 100 Din). Boj za mrliče Skopski trgovec Branko Stojkovič je policiji vložil prošnjo, da bi ga policija rovala pogrebnih podjetij, ki mu s svojo brezobzirno vsiljivostjo delajo silno neprijetno in celo človeškemu življenju nevarno nadlego. ZboleLa je trgovčeva mati. K stari ženi so nemudoma poklicali zdravnika, čigar pomoč je odvrnila že najhujše. Razumljivo je, da je vsa družina prebde-la ob bolničini postelji. Kar se ob 4. zjt^ traj pojavi v stanovanju zastopnik pogrebnega podjetja z mrtvaško opremo, da bi opremil mrliško sobo. Trgovec ga je še pravočasno opazil in ga, kar je pač razumljivo, ne preveč ljubeznivo odpravil. Govoril je celo tudi »z roko«. Toda se je družina komaj nekoliko pomirila po razburjenju, ki ga je povzročila ta brezobzirna vsiljivost, pa se je okoli 6. zjutraj zopet pojavil isti zastopnik pogrebnega podjetja in sicer kar naravnost v bolničini sobi in vprašal, ali je žena že umrla. Kako je ta nesramnost delovala na vse ljudi v hiši, zlasti pa na bolnico samo, si je lahko misliti in kdo bo zameril gospodarju, da je vrgel nesramneža iz stanovanja in pospeševal njegov odhod z zaušnicami vse do hišnih vrat. Zahvaliti se je le izredno krepki bolničini telesni konstituciji, da ji to razburjenje v resnici ni zadalo smrtnega udarca. Trgovec Stojkovič je vse to točno opisal v svoji vlogi na policijsko upravo in jo zaprosil varstva proti nadaljnjim vsiljivostim med seboj tekmujočih pogrebnih podjetij. Kakor se čuje, se bo policijska oblast resno poba vila s to konkurenčno gonjo pogrebnih podjetij, ki presega že vse meje obzirnosti in dostojnosti. Znano je, da zastopniki pogrebnih podjetij po ure in ure stražijo pred hišami, kjer »vohajo« smrt, in se je celo tudi dogodilo, da so se stepli ob mrliču, da se je mrlič jemal iz krste in predeval v drugo. Bilo je celo tudi že policijskih kazni zaradi ^retepov med zastopnik konkurenčnih pogrebnih podjetij. DELEŽNIKA tihega ali sodelujočega iščem za reali-tetni strokovni list. Ni saniranje, nego ta-krativno podjetje. Podrobni dopisi resnih interesentov samih, če mogoče z lastno pisarno in avtom pod šifro »Kapitalnachvreis 47.562« na Osterr. Anz. Ges. A. G. Wien Brandstatte 8. 7802 NOVOST! Obnavljamo vsa oblačila za dame in gospode z ameriškim parobrzolikalnim strojem. Obnovljene obleke, likane s tem strojem in čiščene po našem sistemu, so kot nove, ker osveži barvo in ne poškoduje blaga. Oblačila pošivamo in obračamo in prekrojimo v moderno fazono. Priporočamo svoj prvovrstni modni atelje za izdelavo oblek po meri. Cene najnižje ob brezkonkurenčnem delu. — Parolikalnica in modni atelje JOSIP BOC LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 6. 7819 ■in lili 'iliiiHliiviil Kdor primerja kvaliteto in ceno kupi edinole Gratzor 34 W Super radio aparat Valovi 18—2000 m. Absolutna selektivi-teta. Avtomatična regulacija fadinga 1:500. Polnodynamični zvočnik Skale z imeni postaj v barvah. Elegantna izvedba kot kras vsakega stanovanja. Dobi se edinole pri elektrotvrdki A. VERBA3S, Gosposvetska cesta 10 (poles Slamiča) lil I t.W6lH: m Oarragfan Roman Izvila se je in z veselim posmehom dejala: »Najlepša hvala, dragi Henikstein. Za prvo silo bo kar dovoij.< »Nadaljevanje ie pride, gospodična Nikolina !< je vzkliknil, raz-vnet od bližine tega dekleta, ki mu je bilo prav za prav že od nekdaj po godu. Avtomobil je obstal. Ker je bilo treba čez nekaj minut zapreti hotelski restoran, je miroljubni natakar priporočil gospodu in gospodični, naj sedeta v bar, kjer lahko ostaneta, kolikor časa hočeta. Natakar v baru je potrdil besede svojega tovariša in samo dodal, da bodo tudi tu zaprli obrat. Vendar je pa v prijetnem položaju, da še lahko naroči, kar cenjena gosta želita. »Kakšne sitnosti ima človek v Berlinu, če se mu ob eni še ne more v p^eteljo,« je rekel Henikstein, ko sta vendar že sedela v kotičku malega, zdaj le še skopo razsvetljenega bara. »Pripovedujte, Henikstein,« ga je nestrpno opomnila Nikolina. Henikstein je male jecljavo in negotovo opisal svoje srečanje z Garraganom kot najnedolžnejši razgovor, ki se je končal v lepi skladnosti in v obojestransko zadovoljnost. »I to naj vam verjamem, predragi? Za zelo neumno me imate. Razumete ?< »Verjemite mi, gospodična Nikolina, da je bilo tako.« Mladi grof iz zelene Štajerske seveda ni bil kos potsdamski gospodični. Preden je minilo četrt ure, je Nikolina vedela vse, kar je hotela vedeti. Preprosto in odločno je rekla: »To, da bi se dvo-bojevali z Garraganom, je seveda izključeno, dragi Henikstein. Že zaradi mene je nemogoče. Ljudje bi rekli, da morate braniti čast svoje neveste.« Henikstein se je prizanesljivo nasmehnil. »Ali se norčujete iz mene, gospodična Nikolina, ali pa res mislite, da je moči na željo mlade dame, pa naj bo še tako mična, odpovedati dvoboj?« Nežno ji je poljubil roko. »Da, tako mislim, dragi Henikstein. Dvoboj z Garraganom lahko odpoveste in ga tudi morate odpovedati.« Zasmejal se je kakor razposajen deček. »Zaradi zaroke se dvoboj ne bo vršil.« »Garragan ima v življenju tako smolo, da vas bo zadel v srce, Če bi hotel ustreliti v zrak. Bokofzer čisto pametno pravi: ,Kdor ima smolo, tistemu se nikar ne približaj.' Sicer me pa nič ne miče, da bi hodila po svetu kot Heniksteinova vdova.« »Na vaše zdravje, gospodična Nikolina,« je veselo vzkliknil Henikstein, ki vseh teh poizkusov, da bi preprečila dvoboj, ni imel za resne. X NH-ofina n! nehala navajati noviE*Tn novih razlogov, toliko časa, da je bil Henikstein že razdražen in je hotel končati pogovor o tem predmetu. Podoba je bila, da se bo upa polni večer končal s slabo voljo in prepirom. Mlada človeka sta molčala in nasajena sedela drug zraven drugega. A zdajci se je Nikolina zasmejala. Rešilna misel jo je bila obšla. Smejala se je tako od srca, da je Henikstein nejevoljno vprašal: »Ali smem vprašati, kaj vas navdaja s tolikšo veselostjo?« »Smete. Smejem se najini neverjetni, brezprimerni neumnosti. Menda ste opazili, da pravim: najini neumnosti. Dve uri se namreč že prepirava zaradi dvoboja, ki je po vseh častnih kodeksih tega sveta nemogoč.« »Ne razumem vas, gospodična Nikolina.« »Pozabila sva namreč, in v čast nama je, da sva pozabila, da je sedel dobri baron Garragan deset let v ječi in da prav toliko časa ni več baron. Viteških navad avstrijskih plemičev sicer ne poznam, a v naši družbi so "bivši kaznjenci nezmožni dati zadoščenje. Za to častno zadevo na Nemškem ne boste našli zastopnikov.« Henikstein je naslonil glavo v dlan. Njegov obraz je bil odkritosrčno žalosten. Nato je tiho dejal: »Ubogi Garragan! Zelo se mi smili. Tega udarca ne bo prebolel, Nikolina.« Zagledala se je v daljavo: mesečina je oblivala lepo trato v parku, prečudne zvezde so sijale, morje je šumelo, in ona je stala na terasi in čutila koprneči poljub moža, ki mu njena ljubezen ni bila prinesla drugega kakor gorje. »Ne verjamem,« je odvrnila, in srce v prsih jo je zaskelelo kakor rana. »Garragan je obsojen v to, da bo živel.« 44. Trije svetli dnevi so bili namenjeni Garraganu. Nosil je glavo pokoncu in bil tako vesel, da je postajal stari Eweding kar nezaupen. Zdaj je bil cilj dosežen in izhod najden: viteška smrt, ki bo izbrisala vso krivdo. Garragan je poklical notarja in uredil svoje zadeve. Vse, kar je imel, naj podeduje Ana pl. Queissova. Ta naj ukrepa z dediščino po svojem presodku. Morda bo izpremenila Alt-Dolgelin v zavetišče za stare ljudi ali uboge, zapuščene otroke. Vse je bilo enako izvrstno. Tudi za Ewedinga je poskrbel do konca njegovih dni. Notar je prevejano vprašal: »Kaj pa, če bi se gospodična Ana pl. Queissova branila sprejeti dediščino, gospod baron? Kaj določite za ta slučaj?« »Gospodična Ana pl. Queissova se ne bo branila, gospod notar.« »In če bi gospodična Ana pl. Queissova prej umrla kakor vi, gospod baron?« »To skoraj ni verjetno.« Pravnik je užaljen pripomnil: »Moja dolžnost je, da vas opozarjam na take možnosti, gospod baron.« »Za to sem vam tudi hvaležen, gospod notar, a dajte, da vam nekaj povem: kolikor akrtmejSi izkuša biti človek", toliko bolj gre potem vse narobe.« »To je fatalistično gledanje, ki ee pravniška vest ne more sprijazniti z njim, gospod baron.« >Nu, nikar si ne belite glave, gospod notar. S samimi paragrafi tudi ni moči odrešiti sveta. Mar popijva v proslavo današnjega dne steklenico burgundca.« Notar je vkljub temu še majal z glavo. Četrti dan zjutraj je poslal Garragan avtomobil na postajo, po goste, ki jih je pričakoval. Eweding, ki je poznal grofa Henik-steina, se je moral peljati s šoferjem. V vrtni dvorani je bil pripravljen lovski zajtrk za gospode. Garragan je v radostni napetosti hodil pred hišo sem ter tja, kakor da bi čakal ljubljene žene. Avtomobil se je vrnil prazen. Garraganu ni šlo v glavo, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi. Potolažil se je z mislijo, da pridejo gospodje najbrže šele opoldne. Ko gostov tudi z drugim vlakom ni bilo, je poslal Crarragaa Ewedinga k sosedoma prosit za pojasnilo. Oba gospoda sta v dveh skoraj eaakih pismih zelo hladno in napeto odgovorila, da se je nasprotna stranka hvaležno odrekla nadaljnjih razgovorov o tej zadevi in da sta spričo tega na žalost tudi sama prisiljena odložiti zastopstvo gospoda Jožefa Garragana. Ko je Garragan prebral pismi, je uganil-, s kaznjencem se človek ne dvobojuje. Garragan se je zagrohotal tako, da je stari Ewedlng rztrepetal. Noč je vstala, in Garragan se ni več smejal. Bila je huda noč z viharjem in dežjem. Okna so žvenketala, kosi opeke so leteli po zraku, drevesa so kričala, vse žice električne napeljave so se trgale. Garragan je sedel v temni dvorani, angeli teme so z iskrečimi se meči stali okoli njega, srce mu je trudno utripalo, vse njegovo mišljenje je bilo upehano. Nobenega izhoda ni bilo iz kletke njegovega življenja. Proti jutru, ko je vihar ponehal, je Garragan zapustil hiso m krenil proti morju. Tih in samoten je bil svet kakor prvi dan stvaritve. Garragan je sedel na peščini, pred njim ee je širilo sivo morje, mrzlo in neusmiljeno, nad njim belo nebo, daljno in brezčutno, pod njim pesek, reven in negotov. V tej uri resnice je doživel Garragan poslednje spoznanje: Zmaga ali poraz, slava ali pozaba, pravica ali krivica, življenje ali smrt —_mar ni vse to enako? Mar ni vse enako brezpomembno in nevažno? In Garragan je ponižno sedel v pesku kakor prvi in poslednji človek, sam, zapuščen, na milost in nemilost izročen usodi, in zrl na morje, ki je globoko dihalo, metalo svoje valove ob breg in jih v jezni ljubezni iznova pritezalo k sebL Konec. ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) JJ Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki F B A N O J E S E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke J čitajte „Jutrove" male oglase, ki imajo vedno uspeh! RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev In brez teka, priporočamo »Energln« za iače-nje krvi. živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-Utrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. br. 4787-32. V novo šolsko leto v novih * % ČEVLJU H - Okusen in trpežen otroški čeveljček iz črnega in rujavega usnja ŠL 18—27 Din 35'— iz laka št. 18-22 Din 50"— Priljubljen dekliški čevelj iz črnega in rujavega boksa v okusnih kombinacijah. Iz laka štev. 28 —30 Din 75—. Iz laka št 31—35 Din 85"— Higijeničen, močan športni čevelj za deklice in dečke iz rujavega boksa s prvovrstnimi podplati. Št 26—27 Din 65—. Št 28-30 Din 85'—. St 3L—35 Din 95'—. Št 36—39 Din 125 — Proti prehladu: visok dekliški in fantovski čevelj za slabo vreme, črn ali rjav boks. Št 25—30 Din 75*—. Št 31 -35 Din 95 — Št 36—39 Din 125 — Trpežni in udobni čevlji, predpisani za telovadbo. . St 28—30 Din 28- Št 31—35 Din 32—. Št 36—41 Din 38—• Kdor želi svojemu otroku zdravje, kupuje zdravo, usnjeno obutev! PEKO čevlji so izdelani izključno iz prvovrstnega usnja. Direktna prodaja konsumentom naravnost iz tvornice v lastnih tvorniških skladiščih v vseh večjih krajih države. Rmoe u r & d n e preiskav« potrjujeijo, da Pe more e popolno ?<>t'Oimetjo uporabiti »rrKMUNc pri T(H-h ranah, poškodbah, opeklinah, hrastah, izpuščajih, črnih lišajih, turih, ranah od ležanja, starih zanemarjenih ranah na nogah, ltooft)lozi»ilh ranab, odprtih hemoroidih. FITONIN preprečuje infekcijo, netev-lja krvavi* sv, ne dovoljuje rani, da se nemrdi in jlo zelo hitro celi. Stekleni«*, sten« 30 Dta v lekarnah. S poŠto ee moreta poeJaiti eauno 2 steklenici po povaefcjn ai 50 Dim. — JVnJtao knjigo St "M poSEtja »aetiooj »FS*o«x d. z o. z., Zagreb 1-78. — Re«. Sip. br. 1B8H, od 28. VEL 1033. 10 liiitij za 2 dinarja DoeJeij ste se tefflto brili, ker v«5a britvic* ni trite za vašo občutljivo brado. Poekmeite še demee novo prerezano briitmico RivoH 6t. 200, ki je narejen« iz specialaega soiimgenskegia jekla ( najfinejšo ostrino za trdo in najbolj otoSutijftvo brado. Ena briifcv«<» Ršviort št. 200 brije ieeedcrait, stan« pa eomo 2 Dim, in boste našli v njej tisto, kaT že dolgo B&ete. — Nadalje priporočamo za maivad.na brado britvice Ri-voli v severnem oviekiu po 1 Ko. Ta trdo brado v zelenem orisku po 2 Din. Nažč odjejnatoi trdijo, da britvice Rivoii nadomeščajo najdražje cnamte. Nešteta pri/zrn a«.ja i® fotografije, ki so vsakemu n« ogled, so najboljši d*>ka0 odo 1 D__Jttro ___ M NAJPOPOLNEJŠA inemziŠa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPO&LJALNA TVRDKA F. SCHMEIDER IZDELOVANJE GLASBIL IM &LASBENIH RRITEKUN ZflGREB.HikoliecvauMO/d Havajske kitare. krjmatične harmon.Ke.trub^ saksofoni intd najceneje. * CeNKI Violine.*- od Din ^Irnaszgcp Kitare.___• -Mr * Mandoline..- - 98.- -Harmonike •• ?5.- - BREZPJLAČr ' LiC Ni eoi POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJE Obiščite paviljon „H" na velesejmu Tvrdka B. MAREVKOV Iz F roške gore, Sremsfcl Karlove!, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fraške gore Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlov ci, Fruška gora. 207 GRD NOS, zakaj hi Vam grenil življenje? — Z aparatom »Orthodor« zanesljivo popravite zakrivljen, debel, širok, dolg, sedlast, top, gomoljast nos itd. in daste obrazu tako lep in plemenit izraz. >Or-thodor« se da precizno prilagoditi vsaki obliki in velikosti nosu dame, gospoda in otrok. Din 90.—. Rdečico nosu in obraza odpravite danes tako enostavno in zanesljivo s specialno kremo za pobledenje »A« Din 50.—. Originale Schroder-Schenke razpošilja »Omnia«, oddelek J/6, Zagreb, Gunduličeva ulica 8/1. Poštnina pri plačilu v naprej Din 7.—, po povzetju Din 14.—. Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik: JAGODE HINDENBURG NAJVEČJE NA SVETU 100 kom. sadik 30 Din. Erfurtski orjak 100 kom. 30 Din. Mamut 100 kom. 25 Din. Ananas 100 kom. 20 Din. — Opis vrste in cenovnlk svoje veledreves-nice sadja in trt pošljem brezplačno. 7817 HIRŠL LADISLAV, diplomirani viši baštovan, Subotica, Ciril i Metoda trg 7. S LOVENIATRAN S PO RT žeL - car. špedicijsko in transportno podjetje LJUBLJANA Miklošičeva cesta Telefon štev. 27-18 Zelo važno postavko tvorijo v prodajni ln Industrijski blagovni kalkulaciji transportni in carinski stroški če želite, da bodo Vaše kalkulacije pravilne in nabavni stroški nizki, obrnite se pri naročilih blaga vedno prej na naš TARIFNI ODDELEK kjer dobite takoj vse potrebne tu- in inozemske tovorninske, carinske in druge proračune ter vsa navodila zaradi pravilne in najcenejše odpreme robe. Informacije so brezplačne. Obavljamo vsa v transportno stroko spadajoča dela. 7831 »Karitas" ZAHVALA. št mi je po materini smrti, ki se je smrtno ponesrečila, takoj izplačala dvojno zavarovano vsoto. Zavarovanje je bilo vezano na enoletni starostni čakalni rok in je bilo komaj tri mesece v veljavi. Smatram za svojo dolžnost, da se zavarovanju »KARI-TAS« javno zahvalim in ga vsakomur ko' pošteno ln popolnoma varno zavarovn -toplo priporočam. Dobrič, dne 5. septembra 1934. Vodovnik Valentin L r Ples je pričel • • • Njej vsi se divijo, njo vse zavidajo. [Tajna njenega velikega uspeha je stalna uporaba 99D( ORSAY", PARIŠ preparatov: puder, krema, ruž in kolonj-ska voda. Zaloga za Ljubljano: FotoparSumerija „VENUS" nasproti glavne pošte. Zastopstvo za Jugoslavijo; Ml LOVA B EOGRAD KNEZ MIH AJLOVA 3 9 Večje založništvo ISČe iiiai ki obvlada knjigarni-ško stroko in more dokazati uspehe, za Tamorazpečavo dobro opremljene tujskopro-metne knjige v slovenskem jeziku ob neomejeni možnosti zaslužka. Ponudbe pod »D. R. 19041« na ogl. odd. »Jutra«. 7721 VATO v tablah In za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce ln cenik! ARBEITER Maribor 29 »TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška .Najnižje cene! cesta 4. Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne. žPrepričajte se in atadeveljni hcste t Kakor nova bo Vaša stara obleka ali plašč za malo denarja. To Vam nudi naša sprejemnica za barvanje in snaženje v krojačnici Prezelj, Vošnjakova ul. 4 (prejšnja cesta na Gor. kol.), ki prevzema za tovarno Wagner iz Radovljice. Vsa oblačila se Vam elegantno zlikajo in skrbno pošijejo. — Cene zmerne! 6852 KLAVIRJI in pianini, prvovrstnih svetovnih tvrdk, novi kakor tudi preigrani, po zelo zmernih cenah stalno v zalogi I Oddajam tudi na ugodna mesečna odplačila. Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško. M. ROPAŠ, CELJE. Kamila je za dame, 6688 Kadila je za gospode, Kamila je za Otroke Kamila Ohranja in dela kožo zdravo, svežo in gladka Kamila Zdravi lišaje, mozolje, ma-ščobni ali pusti lesk, vnetja, žulje, ture, opekline, rane itd., itd. škatlica 10.— Din. Dobi se povsod! Razpošilja: LEKARNA J. OBLAK Vid nad LJubljano Glavna zaloga za Ljubljano: »VENUS« ( pred pošto) P H M S£ Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Zoper izpadanje las in prhljaj, ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo. Petrole H a li n Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MAYER IN DRUG, Zagreb. 154 Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 12S NOVOST! NOVOST! Patentirana lestva z likalno pripravo — Zelo poceni — Cenik franko TRIBUNA F. B. L. Ljubljana Karlovška cesta 4 » Vrsta 45301-03 Lahka in poceni platnena obutev za šolo po lepem vremenu. St. 27-34 Din. 19.-, 35-42 25- Vrsta 3222-02 Pol-čevelj z gumijastim podplatom, skozi leta priznan kot zelo dober in praktičen za otroke. St. 34-38 Din. 69.- Vrsta 5651-28 Pol-čevefioek za otroke do 4 leta, črne iz laka rujave iz boksa. St. 27-33 Din. 69.- Vrsta 3962-22 Visok čeveljček z rujavega boksa za fante in deklice, pripraven za slabo vreme. St. 34-38 Din. 69.- © Vrsta 6622-09 Močan čevelj z usnjenim podplatom najbolj pripraven za šolarčke. Isti za dijake od št. 34-38 Din. 89.- Vrsta 4624-60 Dekliški pol-čevelj za vezat in močnega boksa ali laka pripraven za slabo vreme in izlete. Vrsta 5460-00 Za Vaše otročičke udoben in lahek čeveljček v katerih se im bode nogica pravilno razvijala St. 24-26 Din. 49.- Vrsta 45612-27 Zelo pripravna obutev za nemirne otroke iz močnega platna in gumijastim podplatom. Št. 35-38 Din. 29.-, moške Din. 39.- Vrsta 3162-00 Močan čevelj z kravjeg usnja z trpežnim gumijastim podplatom, zelo pripraven za šo-larče St. 34-38 Din. 59.- N O G A VI C E ZA ŠOLO! Dolge nogavice iz sukanca zelo močne, v črni, rujavi in drap barvi po Din. 8.-, 10.- in 12.- Drobnarija k čevljam; krpa 2.-, žlica za obuvat 3.-, kukica 1.-, krema v vseh barvah 4.-, kopita moška in ženska 5lufa vloški otroški 3.-, ter ženski in n.oški 5.-dinarjev. Delavska pekarna, Ljubljana Zakupnik CVRTILA MIRKO Priporoča: MLEČNO PECIVO, SLAŠČICE, VINSKE PRESTE, DOMAČI KRUH, POLBELI DOMAČI KRUH. špecial rženi kruh! BELI 6807 Telefon 2059 Premog ^Tj^ Karbopakete drva ln koks & ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 ŠOLSKI ZVEZKI! Vse vrste Šolskih zvezkov iz najfinejšega papirja Vam Se vedno dobavi najceneje ter vsako poljubno količino A. JANEŽIČ papirna industrija LJUBLJANA, Florjanska ulica 14. Telefon 33-20 Dalje izdelujemo in imamo vedno v zalogi vsakovrstne trgovske knjige, odj. knjižice, kopirne bloke, foto-albume, spominske knjige, mape, risalnike itd. Istotam trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo. Knpnjte najboljše in najcenejše peči „Soko" in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! Dobiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: VOJVODJANSKA TTVNICA, d. d.. Novi Sad Preden se odločite za nakup parketnih deščic oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki J0S. R. PUH LJUBLJANA Gradaška al. St. 22. Telefon St. 25-13. Zahtevajte cenik! 6715 OPOZORILO! Ne zahtevajte »gume« temveč izrecno „0 L L Au TROPIC da ne boste razočarani! Originalna samo v belem »OLLA« KARTONU Triletna trpežnost. t DELO ŽLEZ REGULIRA ekstrakt (»Kalefluid«) iz življenjetvorne žleze zdrave in močne živali. »Kalefluid« jači ves organizem in uravnovešuje živčni sistem tako, da človek ponovno postane močan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za obstanek. Vsem onim, ki se interesirajo za lečenje s »Kalefluidom«, pošljemo brezplačno podrobno literaturo. Pišite na: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja po lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 10537/33 Kakšne blesteče, bele zobe Imate! V prav kratkem času boste videli, da daje KOLYNOS zobem tak blesk, kakršnega nikdar ne morete doseči z običajnimi pastami za zobe. •KOLYNOS se peni v vsaki razpokli-ni, ugonablja rumenkaste madeže in lise in nikdar ne kvari zobne sklennie. Uporabite KOLTNOS takoj — 1 centimeter na suhi Sčetkici, dvakrat na dan in na-mah boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Kupite tubo KOLTNOSA Se danes! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttokarnarja Franc Jezer&ek. Za inseratnj del le odgovoren AloJ* 3hvak. Vsi j LjabllanL