Jm 111	A «1
m "■'i- 8 II	m I
t ./t M ■ ■ _ - -• _' i ■ ^^^	n _^ _ — . _ m __
H lifiVTAIAMMAlTll	■ m. w^nl ^^ViMI iv
■ ^^M m m ^^M ■ JM ■ ■ ■ B ^^ .	M m ■ ■ ■ V ■ HM 1
m I^ImI III ^Pl MM	Fl Iliri Ww mm
Vlv v villi 1UU1 lU	1 Illlvl 11 ml*
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
_. -	___'* *■—___;_ '• _u	..i. J!,___„_____________i_li_-L. - ' t k 1 . i,_____• . i iz <&L •-i:__'_
Official Orno af 85 Sin«*
^ - - * • . ^-----
nian Societies and Organi-cation«.
--—-■»■- „ - >,TT ,)
te: i*.	'	CLEVELAND, OHIO FRIDAY, JULY 6th, 1917.	LETO X.— VOL. X.
TA SŽSr wKalt
***^^	: •» 1 ■ iVi -('"'i t ' "ws-V--' )	■
f* 1 # # PI 1 #	1 •	1#
lehi in Slovaki v ruski armadi.
. 1	'	t >
I'A-Nad 3000 otrok lz 2&45IQ-
|§uke) varde ^PffSgW
(gmdeljek zvečer City Hall, v protest, ker mestna zbpiv rta še 4ii dovoltta potrebnega denarja za mestno kopališče v |X vardi. V pondeljdc popol-■ <Se in zvečer se* vrši posveto-; v|mje mestne zbornice (city lepincil) in treba jf dovoliti 4*)lOOO, da se začne z gradnjo pKega kopališča. Svet je kup-t ljln in od originalno dovoljene f epe preostaja še do $14 000 za stavbo, kat je seveda premalo, klr bo stavba peljala najmanj ;$».ooo. Otroci bodejo prepri-Ccfc mestne svetovalce, da je kjpališče nujno potirebno, in d|š' ne smejo več odlašati. Kot sizjavil ccMfeilman Dam-m-je sedaj' denar na razpola£o*za koptališče, toda zbornica ni še dovalsfe, da se začne z zidanjem i
— »f dolgih letih mučnega delajt^ dolgih mesecih dvo-
-mov i^ped ljubeznij6-db" žhlje^ nja i i^med ljubeznijo do slaviti« sr iti, med dvomi za svobo-|do if odlašanje, po izreku pjftesn &ega Prešerna: MSem dolgi »pal in se bal. . se je ^oglaM v Clevelandu Četa^oo Slov Se v in Hrvatov, Ici se je izjav la, da pojde 11a jugo^lo-
Irri 1 rt »vliAnu za. Imrnžla-
vio. Nič več ni besed, sedaj slldiijo dejafljft.. Kadnr dozori j vi posameznih članih nairoda i sije p, da se žrtvujejo za na-Irodno stvar do »mrti, tedaj je FtSa ttvar višjega poffi|f»/ te-I d« ni več fantazijja ideal, ajpak# dejstvo, s katerim je tr|ba celemu narodu rači^iati: Prešli smo it debit miprere-kaitij na polje žrtev. Prvi slovenski mladeniči in možje v Ameriki so se oglasili, da gre-d<J v boj za svobodo slovenskega in ravno tako vsega jugoslovanskega naroda. Dan odhoda je določen na 15. julija. V prihodnji številki prinesemo
I I a naših neustrašenih borki so prestaH močno bor-svojim srcem in odgovor-o ,ter se odločili, da gredo 'Kjer n^rod prosto yoli s^ ive!" Uiredništvo lista fovori o tem še v prihod-š,tevilkah. Cleveland je po-, s, da ima. v svoji sredini narodni borce z ideja-; , ne v jeziku ali besedah. ■ ielj se ^pravoČasiti priti krdelu, ki gre dansko bojišče, naj sjt ^>glasi ugoslovansW lisami, 1402 >th St. Cleveland, Ohio, in nemudoma^ ( Enogo tov aren in podjetij velandu je še, ki ne po-Slovencev ikot narod, arti-ih nazivljejo "Greiners'\ temu ostudnemu imenu ačeli boj ze pred 7. leti, o mnogo dosegli na tem da so Slovenci ^poznava-pravi Slovenci, ft od a kriv-□vencev satnih je, 'da jih jftjo "Oreiners". Zapo-enkrat za vselej, kadar &&o reče 4'Creiner", podu-a najprvo, da ste Slove-*Slovenian" ne pa "Grei-Pietr". To je ostudna spakedran-; ka, ki nam dela sramoto po-^^^Hproč z njo torej! Več ^g&laosti in spoštovanja bo med ivami, če se držite besede ,fSlo-
—Ogromni bazar, Iki se je Ivršil v naši naselbini od 30. ju-?nija d<o 4. julija je imel pOpolen uspeh v vseh ozirih. Talce množice naroda so bile navzoče ob vseh dnevih na bazarju, da smo se v resnici čudih^Nad
KO UgrUllUlU IJUU3AU Mvvuuur
>tjj|J. |Jaša siovenska ^štij W ena dru^m tekmovala, kdo bo več naredil za narod. Podrobneje nam danes hi moi-goče poročal^ pride na vrstil ob času. Ne moremo si pa kaji da se nie bi id mi sami zahvalili našim vrlirp slovenskim ž4 nam in dekretom, ki so prineA le na stoline domačih irocnill dd na Semenj, pokazale s tem svojo umetnost in požrtvovalnost t^r osra<ht>tile marsikaterega. Krasnih'* ročnih del našiih ISlovenk je toliko, da bo moral direktorij priredili posebno 'Vazprodajo" te umetnine. Nar ipirej, za Doml
—V našem uradu naj s^ zglasi Jos*p Laurich, svoje čase stanujoč na 6233 Glass ave. Imamo nekaj važnega o njegovem državljanstvu1.
-t-St. Clair (Merchants Association priredi dtie 8. avgasta v Willloughbeach parku vejik
centna vožnja v Cleve-landu bo najbrž trajala sam$ še do 1. januarija 1918. Poten|J)a se zna zgoditi, da bodemn" v Clevelandu plačevali po 5 tov :za vozijo. Precej je o<{;{s-no, kdo bo izvoljen župai|qjn l&Qs x jespii, ftifl, Ha^erodt se je izjavH* da Je najbo^e, če mesto kuni. žeJaaoica in tako garantira nadaljni obstoj 3 cen* trne vožnje. Haserodt se bo boril za to, če bo izvoljen županom. Kadar mesto votK kako javno podjetje, je vselej vse; ipoceni. Kljub ogromni draginji ijjv pomankanjuldelavcev ter povečanim plačam, dajemo? mestu še v^dflo enake svote za; v^dt) in ei«kh*iko kakor pred 10 leti. Ravno tako bi bila vožnja cenejša, če bi mesto vzelo to stvar v roke. Kompanije seveda neprestano dražijo vse stvari, toda če bi imelo mesto kontrolo nad vsem, ne bi bilo take draginje. Zato je treba pomagati ljudem, ki so za mestno lastovanje vseh javnih' naprav.
-—Petindvajset centov bo kmalu veljal en požirek žganja, če nastane prohibicija za žganje. Vlatfla bo namreč prepovedala izdelovati žganje. Izdelovalci žganja imajo sicer dovolj pijače v zalogi za štiri leta, .tod-a gostilničarjem prodajajo tako drago, da bo cena ikmalu $la hav^-or. Fabrikanti ¥ žganjem delajo ogrontne profite. ^ . #
• '	' Y ' ' ' '	,
—Pretečeni teden je odpotoval iz Clevelanda Mr. Ferdinand 2ele, nadepolni sin g. Jos Zeleta, slovenskega pogrebni-ka% Bil , je sprejet v zrakoplov-no službo Zjd. držav. Bil je poslan na zrakoplov no vežbališ-če v Pensacola, Fla. odkoder gr^v dveh mesecih na francosko fronto,'najbrž pred Verdun. Bilo je prismčrio slovo odi njega, rojenega * Amerikanca/ki ima toliko slovanske zavesti v sebi, da se je radOvoljno ponudil s svojim obširšim znanjem, da služi v boju za svobodo vseh narodov sveta---
Submarini ponehujejo.
- tLomlon, 5. julija«. Vsi nemški submarini so potopili pretekli :teden 20 zavezniških par-nikov, napram 31 prejšnega tedna in napram 412 pred tremi tedni. Nemški isubmarmi od tedna do tedna ponehujejo s svojim delom. Odkar so začeli submarini svoje delo niso imeli še tako malo žrtev kot ta teden. 297T partnikov je dospejo
Revolucijonarna armada.
iPetrograd, 5. julija. Rudka 1 armada prodira neovirano na- j prej. Avstro-nemške čete iz-praznujejo Brzezany od treh strani, štiri ruske armade delu- ! jejo v Galiciji na (fronti, ki se razteza nad 20 milj. Te štiri armaide se imenjejo "armade smrti"f Na svojih bajonetih imajo mrtvaške glave, na ro-kavnikih orne in rudeče črte. Nobena sila na svetu ni v sta? riu zadržati te armaže kadar napadajo.
Ameriški generali na fronti.
Petrograd, 5-julija. General iScott, načelnik ameriškega generalnega štaba, brzojavlja, da je bil osebno udeležen v bitki, ki je nastala med Rusi in Avstrijci pri Zloczowu v Galiciji.
'_,r$ '
Nemci hujskajs zamorce kuporu!
.':.:! , ."'> ■ ■ ' ' ■ ,
E. 'St. Louis, 111. 5. julija — 'Ameriška vlada je začela v tem mestu pozvedovati po vzrokih zadnjih nemirov med zamorci in belimi. Na dan so prfšla sen-zacijonelna razkritja. Na dan je prišlo, da so nemški agentje (razdelili velike svote denarja med1 najslabše zamorce, da jih nahujskajo k uporu. Nemci so zanetili upor v E. St. Louisu, ker je središče municijs»kih ' to-yaren* jalko ^ važno železniško križišče in ogromen železniški most. Zamorec McDonald je .pod prisego izpovedal, da je prišlo zadnje tedne več tujcev ,k zamorcem, katerim so dali mnogo denarja z nasvetom naj kupijo orožje "za obrambo". .Nemški agentje so nameravali povzročiti vstajo, narediti splošno zmešnjavo in zaplesti Zjed. države v domače notranje nemire. Več ogleduhov je že pod ključem.	i
fGeneral Scott je videl, kako so ruske armade vzele Avstrijcem zaporedoma tri vrste strelnih jarkov, in opisuje, da Se je ruska armada borila * brezpri-Imernim junaštvom.
1 ,0.000 ujetnikov.
Petrograid, 5. julija. General Brusilov poroča, da je ruska armada tekom treh d|ii svoje ofenzive ujela 19.670 avstrijski^ in nemških vojakov ter nad 800 častnikov.. Zajedno je zaplenila ruska armada 21 ve-
[ikih topov, 59 strojnih pušk in leizniefne množine vojnega Vnaterijala. Avstrijci in Nemci so bili kar osupnjeni radi ruske ofenzive in ruski napad je bil tako silen, da se Nemci in Avstrijci sploh niso mogli brani'i.
Čehi itv Slovaki praznujejo / zmago.
Petrograd, 4. julija. General Brusilov, vrhovni poveljnik ruske revolucionarne armade pg-roča, da se je v bojih napram Avstrijcem odlikovala najbolj češko-slovaška brigada, ki je ^ajela 167 avstrijskih častnikov in 3150 navadnih vojakov, poleg 16 topov in 22 strojnih pušk. Ta češkorstovaška brigada obstoji iz onili čeških in slovaških vojakov,' ki so prej služili v avstrijski armadi, tc^-,da so pobegnili od avstrijske cesarske vlade in se pridružili fuski republikanski annadi. Čehi in Slovaki v ruski armadi so najbolj silni in delavni ter podijo avstrijsko armado, kjerkoli še prikaže. General g poseb-nim zadovoljstvom cmffflpITtRF so Čehi in Slgvaki najboljši boritelji v rusl^i armadi.
Rusko ljudstvo se veseli. .
Petrograd, 5. julija. Rusko ljudstvo je s-ilno vzradoščeno nad ogromno ofenzivo ruske armade, ki se sedaj vodi v Galiciji. Odbor delavcev in vojakov v Petrogradu je sklenil, da izda poziv na ves narod, da pomaga .ruski revolucijanni ar-maJdi, da s čim večjim uspe-
""* ..... '	111	11 je ......
hom nadaljuje ofenzivo. V Petrogradu so bile prirejene slovesne demonstracije v znak \ odobrovanja nove ofenzive 1 ruske armade. Načelnik ameriškega generalnega štaba, ki 1 je bil navzoč, ko so Rusi zače- 1 li z ofenzivo, je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem, ko < se je vrnil v Petrograd iz frote. ' Nemški vojaki zgubijo pogum.
London, 5. julija. Ogromna 1 udeležba ameriške armade na J evropskem bojišču, ogromno vojno posojilo ameriškega na- ' roda >a nadaljevanje vojne ! proti 'Nemcem in zadnje ruske ■ zmage so imele za posledico, ' da je začela morala nemških vojakov propadati. Nemški vojaki le s strahom gredo v bitko vendar imajo njih častniki še toliko oblasti nad njimi, da jih opogumijo. V vojaških krogih ! zaveznikov se tpa sodi, da Nem čija ne bo mogla več nadaljevati vojne kakor k večjem še 6 mesecev.
• Ultimatum za kajzerja. . ..
Buenos Ayres, 5. julija Argentinska republika je poslala ultimatum na kajzerja. V tem ultimatumu naznanja argentinska vlada, da če nemška vlada nemudoma ne plača vse škode, ki jo je pozzročila nemška vlada Argentini in če nemudoma ne obljubi, da bodejo nemški submarini v bodoče pustili argentinske ladje v miru, da prekine Argentina vsako razmerje z Nemčijo. Nemčija je že enkrat obljubila argentinski vladi, da bode s to-
pmm pMiniiil« .....■■g—iiadbft. ■
brodovje v zadoščenje za tor-pediranje, toda argentinska vlada hoče imeti resnično zadoščenje ali pa vojno z Nemčijo. f
Ameriški psi za Francijo. .
Pariz,'5, julija. Sem je dospelo ^6000 ameriških psov, ki so posebno dobro uporabni in izvežbanr za delovanje na voj- • nem polju. Ti psi iščejo ranjence in jih- pripeljejo na postajo za obvezovanje ran.
Številke za vojno dvignene drugi teden.
'Washington, 5. julija. Poro- I ča se, da so bile dvignjene pr- < v< številke onih v Ameriki b»- 1 vajocih oseb, bodisi državljan 1 bali nedržavljan, ki so s£ dali < [registrirati dn£ 5. jupija po j fevseh Zjed. državah. Da*l hi ni- j feeisar gotovega še v tem, ven- i ilar se splošno naznanja, da so 1 bile dvignjene številke za sluz- , ho v ameriški armadi.	. I
•s	, H m i i I
Kaj pomenijo dvignjene šte- j Vilke? Vsak Amerrkanec, ki se je dal registrirati dne 5. junija je dobil karto in na tej karti ' številko. tHignjene številke v , Wasihingtonu pomenjajo, da j so vsi oni, ki imajo na svojih registracijskih kartah omenje- j ne številke, bodejb poklicani na zdravniško izpraševanje in preiskavo. Toda kogarkoli zadene omenjena Številka, ne po- 1 meni to, da bo v resnici moral i služiti. Kajti vsak,,ki bo pokli- 1 can k vojakom, bo moral naj- < prvo prestati tri zdravniške 1 preiskave, nakar ima še vsak- 1 do posebej pravico povedati \ svoje vzroke, zakaj ne bi bil i sposoben za armado, in zakaj 1 naj ga Zjedinjene države ne ] vzamejo v armado. Pričakuje se sicer, da se bo vsakdo od- 1 zval svoji dolžnosti, ki ga kliče i v boj za svobodo m demokra- 1 cijo, in tudi uredništvo želi, da 1
bo sledil listu, bo gotovo zvedel vse, kar se njega tiče, da naredi kot za svojo dolžnost napram Zjed. državam. Vsak-(lo naj pogleda na svojo registracijsko karto, »ki jo je dobil
(f -junija pri registraciji in naj i zapomni svojo, številko na karti. Ce bo kaj spremenjenega v tem, naznanimo nemudo-ina, in tudi uredništvo daj£ vse fpoterebne informacije, kakor hitro se stvar za stalno ugotovi. Me>d>tem pa bodite pošteni Amerikanci, poslušajte postave, zaupajte v svobodo in pravico Zjed. držav. Veliki dogoda ki s bljžajo, in mi vam bodemo pomagali, da bodete pravočasno o vsem informirani.
Dan za vojaško službo.
Washington, 5. Julija. Vojni tajnik 'Baker in provost maršal general Crowder bodeta jutri odločila dan, ko bodejo dvignjene številke za vojaško službo. Vojni tajnik se je izjavil, da se bo potegnilo med 750.000 do 1,000.000 imen in ne 500.000 kakor prvotno določeno.
Kdaj bodejo dvignjene številke?
Glasom izjave, vojnega tajnika iBakerja bodejo dvignjene številke v sredini prihodnjega tedna. Dotione številke, katere imajo registrirane osebe sedaj na kartah, se ne bodejo upoštevale, ampak dobi vsalta oseba drugo itevilko. Imena in
**i!	11	•	ff' « j »
favno f a zobešena.
novica, da so številke onih, ki morajo v vojaško službo že dvignjene. Sledeče s številke ■so se naznanjale: 5, 11, 17^ 61, 62, 67, 100, 107, 109, lu, 114 115, 145, 146. Pozneje se je pa skazalo, da je hudobno izmišljena šala, in v Washingtonu so odločno zanikali lesničnošt teh številk.
, Meksikanci se pripravljajo na vojno.
EI Paso, 5. julija. Razmere v Meksiki so napete, in osebe, ki poznajo položaj naznanjajo, da bo Meksika tekom 40 dnij prelomila diplomatične razmere z Nemčijo. Meksika se bo postavila na stran zaveznikov. 'Mnogo Nemcev je že zaprtih-
Kajzer naj gre k vragu I
Znamenja, da -je javno mnenje v M(eksiki proti Nemcem, je sledeči dogodek': General Francisco Gonzales je dal zapreti nekega nemškega trgovca, ki mu je računal preveč za 'ključavnice. Prišel je nemški konzul v Chihuahua Jn zahteval "vimenu cesarske vlade in kajzerja, da se trgovca spusti iz zapora. "Povejte hemškemu konzulu," je odgovoril Gonzales, "naj njega, njegovo cesarsko vlado in kajzerja zraven vrag vzame". Nemški konzul je osramočen odšel.
—Avtomobil, ki je bil izžre-
Izdaja vojaških skrivnosti.
Vsi Nemci pod nadzorstvom.
Washington, 5. julija. Tran* športi, ki so prepeljali ameriške čete v Francijo, so bili spotoma dvakrat napadeni od nemških submarionv. Mornariški tajnik Daniels je prepričan, tda je neka oseba ali več oseb v Zjed. državah naznanila nemški vladi, da odpotuje ameriška armada v Francijo, in da so submarini čakali na transporte, vnadi, da jih potopijo. Ameriški transporti, iki so 4. julija dospeli v Francijo, in ki so nosili živež in denar za ameriške armade v Franciji, so bil napadeni 800 milj od francoskega obrežja od nemških submairinov. . Dva nemška sub marina sta bila uničena od amerišikih topov, dočim se je en submarin umaknil. Vsi Nemci so pod nadzorstvom
Washington, 5-julija. Vsak Nepiec v Zjed. državah se nahaja danes pod nadzorstvam vlaide, dasi sam ne ve tega« Nemški vohuni v Zjed. državah so naznanili nemški vladi kdaj in kako odplovejo ameriške ladje % atner/škimi vojaki v .Francijo, in nemški submarini so hoteli potopiti ameriške transporte. Ker nameravajo Zjed, države poslati v kratkem zopet večjo armado v Francijo sp ameriške oblasti na opreztt, da nemški špijoni ne zvedo natančnega dne in ure odhods ameriških ladij.
Mlada dekleta za ogleduhinje,
Ameriška vlada je prepriča-
lago, ki vohunijo za nemško vlado. Ta dekleta so lepe zu* nanjosti in se znajo vtihotapiti s svojo priljudnostjo v najvišje kroge- Ta dekleta so najboljši nemški Špijoni. In sumi se, da so ravno to dekleta izdale Zjed države in lt sporočile Nemcem odhod ameriških transportov. Vsak Nemec in vsaka Nemka v Zjed. državah je danes nadzorovan ali nadzorovana.
Washington, 5. julija. Vlada Zjed. držav je aretirala danes v Scranton, Pa. Joseph Gra-berja, ki je organizator anarhistične organizacije Industrial Workers of the World. Gra-ber je obdolžen, da je skriven vohun za ^Nemčijo. Vlada je prepričana, na podlagi obte-
M.vm. uuMturi uu su dgciujc
I, W, W.po večini špijoni nemške vlade, ker so vsi Nemci in j so neprestano hujskali delavce f po premogovnikih, da začnejo s štrajkom. Graber, ki je obdolžen špijonsvta.v prid'Nem- J čije, je postavljen pod $100.000 j varščine, tako da ga nihče ne more vzeti na svobodo.
Anarhisti so nevarni
Vlada Zjed. držav svari pred člani I. IW. W. organizacije ravno tako kot so zavedni ru$-ki socijalisti svarili Ruse pred ruskimi anarhisti v Rusiji, ki so bili podkupljeni od nemške vlade. Skoro vsi člani I. W. W organizacije v Ameriki so veči-' noma Nemci, in le malo števi- : to jih je ameriških državljanov. Nadalje obstoji članstvo 1. W. W. iz nezavednih, nepod-učenih delavcev, ki so zapeljani do aktivnega nasilja ofl oseb, ki se v trenutku, ko je treba odgovarjati, posilcrijejo. ' Tako so delavci vedno zapelja+lgj fii. Vlada Zjed. drživ ima nt- > 'is ti mu več organizatorjev organizacije r. W. W., ki so vsi^ Nemci, in ki delavce skrivijo tiujskajo, da uprizorijo sedaj-| štrajke in na ta način koristijo 'Nemčiji. Dočim govorijo ti or-gahizatorji ^pred delavci, danili tnorajo boriti za delavske pravice, pa v resnici dobivajo de* ttot od nemške vlade, da povzročajo nemire v Ameriki.
I ■ Zaoečatena novdia '»
mo dvema osebama v Zjed. »državah, in sicer, mornariškemu \ tajniku Danielsu in admiralu; Bensonu, načelniku mornarllr^ kega štaba. Admiral Gleaves, ki je zapovedoval ameriškim transportom, sam ni vedel, kam mora iti, razven šele petjj| dnij potem^ ko se je nahajal na I morju in je odprl zapečatena pisma, katera je dobil v Wash* | ingtonu pred odhodom, Vesli transport se je vršil s tako skrivnostjo, da se tlada čudi,, kako je mogel sovražnik dobiti« informacije v rokah.
Sumi se,
da je na tisoče nemških ogle- I duhov v tej deželi, kiso--preob4^| lečeni za delavce, baakirje,' •profesorje, itd. v stanju, da po-zvedo to ^li ono skrivnost. |
Kitajske republike ni ved.
Peking, Kitajska, 4. julija, Kitajske republike ni več. Starodavna iKitajska se je včeraj zopet formalno spremenila v cesarstvo, in mladenič Hsu-an-Tung je zasedel prestol "nebeških sinov", kakor se imenujejo cesarji na Kitajskem. Dosedanji predsednik kitajske republike, • general Li-YHian-Hung, je izdal sledeči proglas na narod: Li-Yuan-Hung se odpoveduje predsed-ništvu kitajske republike, pov-darjajoč, da je bil prisiljen vzeti predsedništvo, ker so ga vojaške čete prisilile v to. Novi cesar kitajskega cesarstva je odgovoril bivšemu predsedniku republike: ^L|i-Ytian-Hung nas prosi, da ga kaznujemo, ker. je bil predsednik republike. Mi s tem pripoznamo njegove zmote, pa tudi cenimo njegove zasluge. In za njegove zasluge ga imenujemo za prvega vojvodo kitajskega cesarstva.
Novi cesar je izdal sledeče odredbe: Dežela se bo vladala, 1 kakor je določil zadnji kitajski cesar. Stroški za cesarski dvor naj bodejo enalci stroškom
l, nijski zakoni so odpravljeni, in, i cesarske sodne odredbe so v
-	polni moči. Vse dosedanje zve-a ze s tujimi silaftii so v veljavi.
-	Političnim zločincem je priza-
e Ljudstvo ni bilo prav nič I
-	razburjeno, ko je dobilo cesar-c ja, namesto predsednika. Ce-
-	sa/rske zastave vise povsod na-;i mesto repbulikanskih. Kaj bo-
-	dejo rekle Zjedinjene države k
-	tej izpremembi, še ni znano. i
Ofenziva v Rumuniji
e London, 5. julija. Rumunska armada je sedaj reorganizira-r na, in poroča še o hudih artile- i * rijskih bojih v Rumuniji med 'Nemci in Rumunci. Rusi po-
/ ' Sr
-	Smola za Nemce pri Verdunu. f
P	1" Of
. Nemcev okoli Verduna je zo-
, Nemci so bili pognani iz vseh i postojank, in niti enega same-
W S^V^ff A tf \ mJ^ A A K |*| ll ^^ JS
IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNINA.
IjSa Ameriko - f3JOO\*aCt*<rd.popoJttlM-tH>
£a Bxfropo' -	H+Vi!Kf* - ^
JPtMfiP JMZJSft /VdttAr	/■
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND PIUDAY.
Rni by 25.000 Sbfeaiiis ii Ike City of Ckvdml aid elsewhere. Mratiiigrik« wireqaert. Anerkai ■q^FsrapkliiyBSfe^
• EnUrad as »acond-cLus matttr January 5th 1909. at tha post offic* at CUwdamd, O* mdat tk$ Act 4 Monk 3rd. 1879.___
No. 78. Friday, July 6th 1917-
"Brez odškodnine"
Kolika dobrosrčnost in plemenitost odseva v teh besedah: Od iNemcev se ne bo zahtevalo nobene odškodnine. Za vse kar so ipovzrocili s svojo vojno, kar so požgali nalašč in brez vojaške potrebe, kar so nakradli denarja po Belgiji, Poljski, iSrfciji, Rumuniji in drugod, vse to bo 'Nemcem pu-ščeno, odpuščeno in celo obdržali bodejo lahko. Brez od-ikodnine, je danes fraza, ki je prišla originalno iz Berolina, s« razširila v Rusijo po ljudeh, kot so 'Lenine in čejdzije in drupi podkupljenci cesarskega nemškega prestola, ki se štejejo sicer socialistom, »toda m-direktno zagovarjajo gvs4o: brez odškodnine-
Kaj je ta vojna odškodnina, posebno v današnji vojni? Dejstvo je, da čt Nemčija zmaga, bo zahtevala ogromno odškodnino od vseh narodov, in plačali jo bo treba, kajti če Nemčija rmaga, bo toliko močna, da bo lahko s silo vzela to, kar bo zahtevala. Tedaj se ne bo nikogar vprašalo, aii ti za to alt ne, ampak plačaj, čt ne te uničimo., iCe pa Nemčija ne zpiaga, ampak bo poražena, ali bo men-da potem dobila nagrado z» silovito evropsko vojno, kate-fo j t začela? Ali bodejo ruska, Angleška, francoska, tjdgijska, srbska in ameriška ljudstva dovolila Nemčiji, da obdrži naro-pano blago, ali bo pozabljeno namah milijonsko gorje povzročeno od Nemcev. Ali bodejo pozabljeni tisočeri najbolj nagnjusni umori, maisakre nedolžnih otrok, živinsko onesnaženje žensk, srednjeveško mučenje starcev po Belgiji, Srbiji in Rummirji? Ali bo pozabljen umor pet milijonov malih otrok v Belgiji, Poljski in Srbiji? Ali se bo reklo Nem-' cem: Dobro ste delali, pojdite tedaj domo*, živite v miru In uživajte sadovdsioje^^eU". !z Belgije, Poljske, Srbije, Ruu munske in drugod, Bog vas blagoslovi in naj vam tekne-MK pa, siromaki, katere ste okradli in spravili na beraško ■ palico, bodemo pa zopet garali, da tekom stoletja dobimo onpnazaj, kar ste nam vzeli...
Tarej brez odškodnine. Kako milodoneča fraza je to za Nemce. Kako se veselijo, ker je svet tako blazen, da bo odpustil Nemcem vse, da bodejo lab ko imeli vse. Toda ne! če-iprav je fraza originalno prišla iz Nemčije, in so jo najbolj zagovarjali ruski socijalisti, toda gotovo je, da ne bo obveljala. Kajti če velja fraza: brez anek-sij in brez odškodnine, tedaj pomeni to tudi, da smo mi Slovenci obsojeni v nadaljni avstrijski jarem, pomeni da Nemci gospodarijo še nadalje Slovanom, pomeni, da bodejo Nemci obdržali ido 10,000,000.-000 dolarjev, katere so ukradli narodom, a oloradene narode naj čaka beraška palica. To frazo 4,brez odškodnine" so pronašli na nemškem cesarskem dvoru, in plačani ruski Lenini in čejdzije so jo pogoltnili in na lepem krožniku predložili iruskemu narodu- Na eni strani kričijo ti Lenini in Čejdzije: pravice in svoboda delavcem, smrt kapitalistom, na drugi strani pa dežujejc nemške marke v njih £epe in kriče: brez odškodnine, brea aneksi je l
Komu koristi fraza: Brez od' škodnine in brez aneksije? Nikomur druzemu kot Nemcem Nemci se boje, da če Rusi zač-
nejo z novo ofenzivo in jo nadaljujejo, da če zavezniki na zapadhi fronti vztrajajo in ko Amerika pošlje svojo ogromno armado nad nje, da bodejo Nemci potem popolnoma uničeni, torej premagani. In za, ta slučaj so prinesli v javnost frazo: (Brez odškodnine in brez aneksije. S to frazo so socijali-stom napolnili dušo in mišljenje, kajti ta fraza je obenem .precej po okusu mednarodnemu socijalizmu, toda v resnici pa je sad nemikega kajzerja, ki se hoče zavarovati pred po, razom! Stvar slabega okusa in kratke pameti je, da je celo naš slovenski socijalistični list po-vdarjal: "brez odškodninsko frazo". Ta fraza lepo doni, da zmeša pamet in razum onim, ki so kljub temu, da ne želijo Nemcem zmage, vseeno nekako obvladani nemškega silnega moloha in ne premislijo v prvem trenutku, da kar je ddbro ta nemikega kajzerja, ne more biti dobro za belgijskega, srbskega, poljskega, rumunskega delavca, ki je zgubil vse svoje premoženje, a nazadnje pridejo delavski voditelji <Lenine in Čejdzije ter pridigajo: Brez odškodnine !
Tod* francoski, ameriški, belgijski, rumunski srbski, angleški in drugi narodi stvar drugače srnama jo. Jn odfrkodjii-na bo, in sicer sijo&ta odškodnina, moralna < in ftgancijelna.. Nemški kapitalisti imajo že toliko denarja nagrabljenega, da se jim ga lahko vsega zapleni, kadair bo vojna končana s porazom nemškega kajzerja. da bo ta denar deloma zadostoval, da obriše vsaj desetinko solz in gorja povzročenega od nem-škejunkerske armade. Nemški •kapitalisti premorejo mnogo tisoč milijonov mark, in te mar ke te bodejo selile iz nemških gradov in vil v belgijska, srbska, poljska potla&fia, Sftfft-na mesta in vasi.
Dan maščevanja je blizu. Ne maščevanja iz škodoželjnosti, ampak dan maščevanja radi pravice rn svobode. ,.Ne bode nemška cesarska vlada prodrla s frazo "brez odškodnine", ampak zavezniški narodi bodejo gledali, da z odškodnino toliko pritisnejo nad Nemčijo, da ne bo nikdar več stegnila svojih »roparskih rok na druge narode. In kadar bo Nemčiji to preprečeno, tedaj bodemo lah<ko rekli, da narodi ne bodejo plačevali več odškodnine.
o	'
tSledeče misli so vzete iz "Slovenskega Juga" z dne 19. marca, kateri-list je tiskan od jugoslovanskih ujetnikov v Rusiji. Kdor ve, kakšna je bila prej tiskovna pravica v Rusiji in kakšna je danes, ta se bo čudil vznesenim besedam, katere bere v sledečih vrsticah. Članek je bil tiskan pet dnij potem, ko so v Rusiji prisilili
carja, da se je odpovedal. * * *
Kadar }© v duši naroda ogorčenja polna mera, ter sili nezadovoljstvo preko svojih mej, kot razburkano morje, kot reka o povodnji, kadar je krivica tako velilka in tako težka, da je najbolj močne in najbolj potrpežljive rame ne morejo več prenašati, ter se vgnezdi trma v najponižnejše možgane, ta-
.krat so zorane njive revolucije. • * s
Ona izbruhne nenadoma. Ona je kot vulkan. Nenadoma začne bljuvati, toda ognjena
our luckless kinsfolk found themselves, after war was proclaimed. By sentiment and conviction South Slavic nationalists, yet still perforce Austrian subjects, they were compelled, as Austrian soldiers, to fight their own racial' brothers in mortal combat, and what made tbe situation so much worse, — in the obvious interested of a relentless common enemy. Consequently, a great many of Austrian soldiers of South Slavic nationality and Austrian Slavic soldiers in general, surrendered voluntarily to the Serbians and Russians on every given occasion, and to-day they ae fighting in the Dobrogea, shoulder to shoulder with the enemies of their erstwhile government, against their former masters and slavedrivers,— the.Austrians and the Magyars. CROATIANS IN BONDAGE,
Prior to the war, the Serbian branch of the jSouth Slavs were considerably better situated then the Croatisns and the Slovenes, inasmuch as they could boast of two independent na- i tional kingdoms: the Serbian and that of iMbntenegro. The ] Croatians, after the loss of their national independence in the year 1102, and the'Slovenes in 1273, became more or less dependent of Austria, later on of Hungary, although, on paper, Croatia was supposed to retain a certain measure of autonomy ] in three branches of the government: the judicial, the administ- 1 rative and the educational. Yet ihe Magyars, having the power and the absolute control of the finances through the central parliament at Budapest, set out right from the start the so-cal- < led constitutional era in Croatia (.1686) to violate deliberately the precisions of the »Agreement -entered into -between Croatia and Hungary, interpreting the same onesided, entirely for their own benefit as distated by their own selfish ends.
THE GREATEST JUGOSLAV. '	<
Writing about the Jugoslavs I must not ojplt to pay hom- 1 mage to the greatest South Slav there «ver was, a man every 1 civilized country could justly be proud of, the father of the mo- j dem nationalist movement among the South Slavs, I meant the ; jGreat Croatian bishop .and politician Joseph George Stross-mayer of blessed' memory (1815—1905). His knowledge and his broadmindedness were astonishing and it si not exaggerat- j ed to consider him one of the truly great recorded in history.
He won worldwide fame by his energetic opposition to the dogma of infallibility at the Vatican council of 1870, and the 1 speech he made in connection with the same. His dislike for j the Jesuits earned for him their bitterest enmity and they even j charged him with promotion of orthodox propaganda among 1 Roman-Catholics. 1868 trhe late Emperor Francis Joseph rebuk- < ed Strossmayer publicly for his expressions of sympathy with 1 Russia, rendered on occasion of the thousandth anniversary of 1 the conserversion of'Russia to Christendom, in a telegram des- I
patched to Kieff.	'
JUGOSLAV'S DESIRIOUS OF LIBERTY.
In the great and deadly struggle which is going on in Europe and which at present has engulfed our United States, ' too, the South Slavs have sided with the enemies of the central empires who declared to be fighting for the freedom and the independence of the small and oppressed nstions. American sym- J pathies are invaluable to our cause, inasmuch as the South < Slavs, and all other oppressed European) nations as well, are 1 turning their eyes to America the mighty champion of Liberty ( in which Freedom means so much more then anywhere else in j the world.	1
' .All of us who found on American soil an asylum and a refuge when political persecution, across the Atlantic, made it impossible for us to remain any longer on our native soil, — appreciate the blessing of political and personal "freedom more, as it were, than any other member Of the family of nations flocking to these shores, where oppression aifd persecution do not reign supreme, as in the Hapsburg monarchy. The South Slavs can not dispense with the moral and material support of the people of this great republic where they found a new lease of happines and at least a fair chanoe to develop'into useful citiz- | ens. The downtrodden .South Slavs long for American sympath- j ies in the deadly struggle of their brothers in the old country j for their very existence which is endangered by foreign aggres- 1
sion and greed. *	__I
THE SOUTH SLAVS A UNIT.
That the S<*J*j$avs sympathize with each piper in therr present plight is onfy natural. Owing to fheir identical language, the same ethnographical conditions, the same history, the ties of blood closest relationship in life, — and last but not least — their common sufferings, inflicted by the same oppressors, the Croats, Serbs and Slovenes consider themselves, and are in fact, one nation, as yet divided, — under different rule and known under different name as stated previously. The majority of them being oppressed politicaly and economically under Austro-Hugarian rule, and exploited for the selfish purpose of the dual monarchy and its rulers, the Germans and Magyars, have a perfectly justified desire to unite with their un. til recently free brothers of Serbia in one strbng and independent national state.
DESERVING OF SYMPATHY.
If the world were fully acquainted with the pitiful state of subjection to whioh the Slavs of Austria-Hungary and the Jugoslavs in particular, have been submitted for centuries. I do not entertain the slightest doubt that the movement for the liberation and unification of the Jugoslavs would meet everywhere the fullest understanding and gain the support of every liberty-loving .people. Not to be forgotten that their wreohed condition has reached its climax since the commencement of the war, owing to the fact that even the remnants of constitutional guaranties in the lands inhabited by Slavs in Austria-Hungary have been suspended with the beginning of the war and their countries tre suffering under martial law which is being applied with iron hand and without scruples by their rulers who use their power to the limit. The Slavs in Austria and Hungary are entirely at the mercy of Unscrupulous and violent German and Magyar
Overlords.	...
A.N.W.
tvarina se je dolgo, dolgo zbirala, vrela in kipela, tako dolgo, dokler osrčje zemlje ni moglo več nosifi njene mrzlice in goreče volje, ter jo bljunilo na dan.
* * *
Revolucija je kot ploha po suši. Očisti okuženo ozračje ter okrepča žejno in izmožgano zemljo.
* * *
Ona preveljavi vse veljave, ruši. trone, snima krone, krši
jostave, tirja mnogo krvi, nnogo smrti, toda on^ prinaša lovo življenje in blagostanje :er nas pripelje vsesplošni pravici za en korak bližje. , * * *
O revoluciji ne moremo govoriti, kot o jafbolkih, cigare-ah, ali vinu; dobro je, slabo je; ona je potrebna, kot opera-:ija bolniku, ki brez nje pogi-le in nezadržljiva, kot elemen-tarne sile. Jfc^ .;!
no vam povem, narod, katere- || mu najpotrebnejše ni več po- I
trebno, stoji na pragu smrti.
Najuspešnejše orožje revo- "I lucije je organizacija; ona je ^
jačja od mitraljez in topov. * * *
(Jaz sem čul nekoga vzklikniti : "Revolucija ? to je vendar nepostavno.".
Govori, hlapec 11 Kaj je sve-tejše od volje naroda? Ali so narodi zavoljo postav tu, aH
postave zavoljo narodov? ♦ * *
Sijajna zarja revolucije odseva daleč, daleč, kot solnce o poldne. Petrogradski dogodki
se zrcolijo v zlatu in biserih vserfn imperatorskih kron kot zlovešče sence, nič dobrega obetajoč.
* * *
In zopet tebe vprašam, o suženj: Kako dolgo boš še nosil jarem na svojih ramah, kako dolgo boš še pokorno nastavljal hrbet biču svojega gospodarja ?!Kaj res misliš, da je njegova kri bolj rudeča, kot tvo-j.?
* ♦ •
Nič ni nemogoče in vsaka { stvar ima svoj čas.
Ne govori: "Če je bilo do sedaj tako, naj bo pa še vnaprej". Navada je pogibelj. Ko je nekoč staremu jetn&u napočila ura, ter so prišli, da ga osvobode, se je spustil na kolena ter ječe prosil: "Za Božjo voljo, pustite me! Kam naj grem, ko sem se tu tako privadil" ,
* * *
Ko bo Sla poslednja krona v
muzej, Ae bo več revolucij. ♦ ♦ ♦
Nemčija s strahom gleda na — statistiko, ki naznanja, da je ( čimdalje manj rojstev v Nemčiji. Mi absolutno ne moremo dolžiti otrok, da nečejo biti rojeni v očigled žalostne bodočnosti, ki Čaka' Nemčijo.
Avstrija želi kos Rumunije, ko se bo mir sklepal. Najbrž bi se Avstrija ne branila, Če bi
ji ponudili celo Rumunijo. * * ♦
__
"Clevelandska Amerika" ne prodaja vere in slednje ne meša v politiko. Časopis je tiskan za izobrazbo Slovencev, ne pa v sebične namene posameznikov.	'_
Ožen^ tel
MlltoM BM DOLAR, ta m§ naiibtj p»H]w MMlwl lwHit.i>l*llr».h|.y»-pIm«. SLIKAMI, taot la mM mm—tk MiUt Im mkmt U IHt]*Mw|.Hi». mUm, VI Hm Ukk* rfiraktMpflUU. i« MkMib»«MIL MI — MIII||IW.II1>IM
I*r4k*.	«•*
jiMii witS» t irto,
^RELIANCE CLUB
im 171	u ari*im, c*l.
MMfMMMa
Dr. L L SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BUKL 746 EUCLID AYE.
bllmK.*th3t.
KRONIČNE IN KRVNE. BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORl-J1H V EVROPI
Ur»da« ur«!
9.	do 4. pop.
7. rro£. do S. mi.
10.	do 12 dop. ob n«d*Uok.
.j ■' ■ ■	■ 1	■""
Ig	Him M'l^m * v Jvvj*Ta"jK^y
jI	uflr xOfa IKV pMlllRf pt,	ju
' ^fc^^lB^^	lil
ell vMhblhpitp«||«wMdia.	S220 ST. CtAIR AVENUE HI
■	_ _ _ _ _ _ __ _ "" ' JL
I McNutt & McCall Co.
m
I	Veliki ltti, wakt em n
C	Bliss Rd. & St. Clair nasrf-
I	^^ bini. Jaki šir#ke ceste. Tltk
I	po cestah. Elektrižia luč,
I	▼odoToj ha drevesa. Blizu
f	OGLASITE SE PRI
J LOUIS RECHER, j DAN GARAPIČ, ^
mxnxdlBhmmn
j	Nt riskirajte prihrankov.	j
I Vwk da« allftoto *ll bmtt kako j« Ml akradradvaar, katerega ao § J daaia abrivaM. Vlaaai«r«ta tlaklratl dMaijoaota aa«a. N« 2
aiortt* rtaklraU, daacaMt« 4 adat. kaai. kitni doMt« prt Ck-I vclaad Traat Co. Satelta dao«a, Jatrl dtaar la lakko agtaa. Va* I a na Je ▼ tcai arada la w»m aoat abiaatt xpmUao.
J Wx ClmUn^ Zxmt (tompane |
40.000.000 J
za udobnost
/
e	»	.;. !
Illlllllllllllll
iMiiiiiiimiii
Jako jriproito je prižgati plino-vo peč za en ali d?« trenutka, potem pa ugasniti.
Priprosta stvar prižgati plin v
peči na deževni dan9 da zgine . ' mokrota iz hiie.
Lahko je kuhati perile ▼ peril* niči na vroi dan, in k|jub temu imeti perilnico mrzlo v poltev pride le nekaj žeplenk za plin,
Vte je take priprosto in lahko -plin je vedno pripravljen za službo, prenehate ga rabiti, kadar hočete.
Toda da pripeljemo plin iz West Virginije, se zahteva delo ' 3000 mož, kateri vsak dela itevjlno raznih del, vsi delajo
. ZA VAS.
• .i • »■ ■
In orodje, s katerim delajo - po* djetje, ki vam dela* plin pri-prost, velja - $40.000.000.
-	*	mSB
I	ttmmtmm
THE EAST OHIO GAS COMPANY.
H	......-..-A... ........v., . ~ fl*
■h> x\ui«ri#uiirar ■
Duma je naredila svoje delo in sicer dobro delo. (Skozi sužnjost temne dneve, trpljenje in mize-rijo je Duma vodila rusko ljudstvo po težavni poti do koneč-
Ptva Duma je bila seveda brez upliva. Dumo so ustvarili leta 1905 ruski aristokratje, ki so se morali udati zahtevam ljudstva, ki je zahtevalo pravi-% co, da se po svojih zastopnikih vdelezuje vladnih poslov. Poslanci prve Dume so bili izvoljeni indirektnim potom, na ta niacin, da radikalci ne bi prišli v Dumo ali pa da ostanejo v manjšini. Sklepi Dume so bili ibrez veljave, če niso bili potrjeni od carskega sveta m od carja samega. Slaba Duma je bila to, slaba ljudska zbornica, in sam car je dtjal, da se mu od' *Dume ni treba ničesar bati.
V iprvi zbornici Dume so imeli starokopitneži in reakci-jonarji glavno moč. Toda večina je bila skoro vselej za ljudske pravice. V Dumi so bili na-vaxfai,meščani, učitelji in profesorji.
Duma, ki je sedaj prenehala z delom, je bila četrta v ruski zgodovini parlamentarnega življenja. Poslanci te Dume so bili izvoljeni 1912. Članstvo te Dume je bilo bogato na mišljenju in svobodoljubno. Toda delavci niso bili zastopani pri tej Dumi. V njej so bili zastopniki srednjega stanu, ki je bil seveda istotako brez pravic kot proletariat.	1
Pričela *e je vojna. Poslanci v Dumi so s strahom gledali na napake, katere deta carska vlada glede načina, kako vodi vojno. Videli so strašen graft, izdajstvo in podkupljivost, ki je vladala v najvišjih krogih. Im Duma se je pričela vmešavati v take vladne posle, o katerih prej nI obravnavala. Duma je konečno postala tako bojevita in patrijotična, da je car sklenil, da zruši ruski državni zbor in da zopet vlada na svojo pest. Prišlo je povelje od carja, da morajo poslanci Dume domov. Toda kakor nekdaj frarteoski poslanci leta 1789 v Versailles, tako tudi ruski poslanci niso ubogali več carja, ampak so ostali na svojih mestih. In namesto Dume je moral iti car.
Kakor hitro se je car odpovedal, je Duma izvolila začasno vlado, obstoječo iz članov Dume. Miljukov je bil začasni vodja te vlade, toda se je moral na pritisk radikalcev umak-. niti, in stvorila se je današnja koalicijska vlada, kjer sede za-jtopniki delavci^^ojakov in srednjih stanov.
Začasna vlada v Rusiji ima izvrševalno, postavodajalno in sodnijsko moč. In dokler se ne spiše nova ustava za rusko republiko, vodi začasna vlada vse posle. Ta vlada je tudi odgovorna za dober ali slab konec ruskega bojevanja z Nemci.
•Ko se je razšla ruska Duma, so poslanci sami sprevideli, da ni za nje nič več prilike, da bi se udeleževali . vlade. Kajti kljub patrijotizmu in lojalnosti Dume, pa v Dumi niso bili vsi ruski stanovi zastopani. Treba je izvoliti nov ruski dr-, žavni zbor, v -katerem se bo labko reklo, da so v njem zastopani vsi stanovi, predvsem seveda srednji stan irt delavski
Karkoli reče kdo o * Dum i, njena dela ne bodejo pozabljer I na. Kajti Duma je odogovorna za rusko revolucijo, ona je pri-pravljala pot k -svobodi naroda, in zato ostane v častnem spoli minu v ruski zgodovini.
Država New York je odrer dila vojaški cpnzus vsega moškega prebivalstva v letih med \ 16 in 50. Prebivalstvo se je čudovito drage volje odzvalo | registraciji. 2,926.170 oseb se |'je dalo popisati v vojaške listine. Država New York je za-I titevala vpjaški cenzus za skrajno potrebo, pa tudr za domačo 1 obrambo v prvi sili, v slučaju, da bi sovražnik nenadoma sku-
že rabljen fes se proda po niz-
1 Slaba navida v poletju. J
I iMrcoiro Hudi ie danes prele-l
'	'. « « . t •
navada postaia se slafrsa t po-
i	letju. Navada, da skačejo na
.	kare ali $e vozijo v avtomobi-
1	lih, jih oropa potrebnega zdrav
t	ja, fizična in duševna sila oela-
-	bi, in neprebavnost in želodč-
-	ne neptrilike nastopijo. Trmer-
-	jevo ameriško grenko vino je pravo zdravilo za to; To zdra-
1	vilo odpravi zaprtje* pomaga
i	prebavi, apetitu in pozdravi
i	ves sistem. Jemljite ga za
1	zdravje, to je zdravilo, ne pija-
-	ča. Cena $100. Po lekarnah.— 1	Trinerjev liniment je tudi zdra
-	vilo te sezone. Je» izvrstno za
-	razpokline, ponesrečenja, ote-1	kline, poškodbe. Drgnite lini-i	ment na mišice in utrujeno r	truplo in začudeni bodete nad i	prijetnim vspehom. Cena «5 In
-	50c v lekarnah, 35 in 6oc po 1	pošti. Jos. Triner, izdelovalec, s	1333-39 So- Ashland ave. Chi-,	cago, 111.
1' 11 '
NAZNANILO.
> Tem potom se naznanja čla-
-	nom in članicam dr. Bled, št.
-	20. SDZ, da se vrši seja 22. ju-
-	lija, ob j. uri pop. namesto v
-	nedeljo 15. julija. Na tej seji se
-	bo izžrebala tudi ura. Bratski pozdrav '
1	Anton Erjavec, tajnik.
'	NAZNANILO«
j Članice dr. Danica, št II. SDZ se opozarjajo, da se pol-noštevilno udeleže prihodnje 1 mesečne seje dne 10. julija. Za
*	rešiti je več važnih točk.
Prances Hudoverqilc, tajnica.
I	. ROJAKI V RUSIJI
t	so prošeni, da zvedo za moja4
1	dva brata France m Josip Be-
i	nedicič, (doma iz Pšivo pri Kra-
»	nju. Nafhajata se a^daj v ru-
-	skem ujetništvu. Istotako bi
-	tudi rad zvedel za brate Vin-
-	cenc, Janez in Lovrenc, ki so e	b?li na laškem bojišču- Kdor
*	izmed rojakov ve za njih naslo-i	ve, je prošen, da naznani. Rud.
II	Benedicič, 1044 Adisson Rd. C	Cleveland, O. U. S. A. (80)
! RUSKI UJETNIK
r je Filip Kosec, ki je bil ujet pred dvema letoma v Karpatih-1 Doma je »s Ljatoljane. Cul sew, [ da se nahaja nekje v Samaro-
I	vu v Rusiji. Kdor rojakov v Rusiji ve za njegov naslov, je
0 prošen, da naznani na Fr. Ko-o sec, 6119 St. Clair ave. Cleve-
-	land, Ohio. U. S. A. (82)
POZOR ROJAKI V RUSIJI!
H Iščem svojega brata Alberta 0 Uršič, doma v Slapu pri Ipavi, ' ki se nahaja že dve leti ujet.
II	Slišal sem, da je nekje v Ta-škentu, toda gotovo ne vem. Kdor ve za njegov naslov, je
a prošen, da ga naznani Josip L" Uršič, 5801 Prosser ave. Cle-" veland, Ohio. iT- S. A. (83)
a Soba se oda v najem za enega o fanta, voda in elektrika. 5436 e Stannard ave.	(80)
0	Naprodaj je fino motorno kolo,
*	po jako nizki ceni. Kdor hoče ^	kupiti, naj se takoj oglasu ^	5436 Stannard ave.
"T	VABILO t
lt - Slavno občinstvo kakor -tudi » člani dr. Z. M. R. so vabljeni na veliki izlet, ki se priTedi v nedeljo, 8. julija na g? Lov. Petkovška farmah. Društvo I1 upa na veliko udeležbo od strani naših prijateljev, osobi-r" to, ker je to prvi izkt dr. Z. M. 0 B. za leto 1917. Z ozirom na tiste, ki še niso bili na g. Pet-kovškovih jarmah, se omeni, c* naj vzamejo karo na 55. cesti, . potem izstopijo na Euclid ave. !* nakar se vzame Gates Mili ka-
*	ra, kjer izstopite na stop 12, '.a kjer čakajo avtomobili, ki vas r dovedejo na določeno mesto.
Člani društva pa se zberemo ~ ob 9. uri zjutraj na 55. cesti in
-	St. Olair ave. kjer bodejo ča-erj kali že v to najeti avtomobili. 3-1 Zabava najlepše vrste vas ,ca-jd -ka. Pečen krompir, koštrun in je vse drugo, česar nečemo zapi-lo sati, vse to nas pričakuje. Zaje torej prijatelji člani skupaj.
Ii-	Dr. Z.M
Soba se odda v najem za 1 fan-■o' ta 1Q43 £> ^ >S<t- (8l) a, Naprodaj je lepa hiša v do ii- brem stanju, ki se proda pc nizki ceni. Vprašate pri lastni
-	ku na 6836 Bayltss ave. (81]
It Čedna soba se odda. 1180 E )u6r4t St.	' 1
I
I ViDTT A V HOTTiTVn 1 <
S ■ ■•> -V AJO IJLA^ *"'V*	V® A V ^tr w' ■
»	~ r	J
a	no društvo Bresv. Srca Jezu- I
>-	saM je na svoji redni mi dne
ta	13- maja 1917 sklenilo, da za
i-	prihodnje tri mesece, t. j. junij,
v	julij »n avgust odpravi vse 1-	vstopninske stroške za kandi-b	date med 16 in 35. lefom. Ce-r-	njenim rojakom, ki niso *e v ie	nobenem društvu, ali ki žele 1-	vstopiti še v eno društvo, se ;a	torej nudi lepa prilika, da z
vi	majhnimi stroški lahko vstopi-:a	jo v naSe društvo.
a-	Dr. Srca Jezusa, tatanovlje-
—	no 19. avgusta 1899, je danes »a	največje samostojno društvo v ca	Clevelandu. Šteje nad 300 čla-e-	nov an ima blizu $8000 gotovi-i-	ne, in slasti v zadnjih dveh leto	tih je jako. napredovalo.
id Clan plača $1.00 mesečno in in je zavarovan za $300 in v ski-k> ičaju bolezni dobi $6.oq na te-c, den bolniike podpore. Oiženje-i- ni člani pa lahko zavarujejo |
tudi svoje žene za $150 usmrt-~ nine, afco plačajo še 25c na mesec zraven svojega asesmenta. a- Seje se vrše vsako drugo ne- , t. deljo popoldne v Knausovi a- dvorani. Natančneje podatke v lahko vsak dobi pri predsednice ku: John Levstku, lisi E. 66th ki St. ali pa pri I. tajniku: Frank Zupančič, 1362 E. 36th St. ter k. pri vsakem društvenem članu.
—	Rojaki, ne odlašajte, sedaj je prilika. Zglasite se tri dni pred
** sejo pri društvenem zdravniku , dr. J. M. Seliškarju, da vas !c preišče. (Wed. Aug. 25) a	Odbor.
a* ■
t ^f^k^
a* NAZNANILO IN j*"	ZAHVALA
Naznanjamo žalostno vest o < a" nesreči, ki nas je zadela dne 24 10 junija, 1917 ob uri zvečer na ar križišču New York Central že- -leznice, ko je brzoylak zadel v i avtomobil in ga razdrobil na | • več kosov in tako ugrabil nit | ^ nadepoktega življenja mojemu j
soprogu in bratu et LUDVIK HUCH. h. v starosti 36 let. Doma it Tre- ' ut bnjega, Dolenjsko, vas Prodov, o- V Ameriki je bival 12 let, poro- j v cen 4 mesece. Ranjki Ludvik 1 je je bil blagega srca, v dokaz je | o- bila množica, ki je prišla kropit e- njegove zadnje zemske ostan- i
2)	ke ter žalostno veličastni po-
—	greb, katerega s'o se udeležili H znanci in prijatelji brez razli-
ke narodnosti v silnem številu. vi» Udeležila so •se tudi štiri dru-štva, katerih zvesti član je bil a* ranjki, in sicer; društvo Mir, št. 142. SNPJ, društvo Sokol je Ja<tran, dr. sv. Alojzija, dr. »P Woodmen of the World. Ranj-le" kije bil tudi 4elničar Slovenske
3)	Zadružne ZVfeze^ in je; s^idat gi tujli k veselem, prijateljskem ^ društvu '^Slama".
0) Vsi zgoraj omenjeni so ga
—	obdarovali s številnimi venci ter ga spremili k večnemu po-čitku, in sicer na pokopališče sv.« 'Pavla v iNottinghamu. Spremljalo ga je 55 avtomobilov, in še precejšna množica je
.. korakala, ki ga je spremila do
Naša žalostna srca niso smo» v žna vsakomur posamezniku iz-)V> rekati tako velike zahvale, ka-** koršnjo ste zaslužili sa vaše sožalje in aa vaše veliko delo. Zatorej izrekamo na tem Jj mestu vsem skupaj našo naj-na bolj iskreno zahvalo, tebi dra-e. gi Ludvik, ki si -storil tako ne-n!' srečno smrt raidi napredka slo-itl[ venskih društev, pa kličemo: vc* Spavaj v miru! Bog ti daj več-ca" ni mir in pokoj in nas viden je I2' nad zvezdami 1 as žalujoči ostali: D' Margareta Huch, soproga
John Huch, brat, }n Frank Stepič, polubrat, :a." ' Alojzija Huch, omožena J"'' Omahen v stari Idlomovini.
CoUinwood, O. 27. junija, 1917
m ----------f?..... .....7'"" *
IHhbhbbhbbhbh
ra.	. ' ■■ -
Dve čedni sobi za štiri fante se w oddajo v najem. 1453 E. 53rd Z! Street.	t	(79)
&	Slovenski fant se išče za mle-^	karski voz. Plača po dogovo-do-	ru. Oglasi naj se takoj pri Jos. po	Ferlin, 730 E. 155th St. Čolni-	lin wood.	"	(78) h)	Front<tobQ,seodda Ytia^m za SBC	i jfc- eAnA rithht* nvA '
i ^ft , Kaavoj m inuaijs ^b , Ivaiega dojenčka I
I fe odrtno najrefi od hrane, ki II •
■	Jo mu dajat«. Ako ga ne mo- ■ \
■	pete dojiti, dajte mu	■ ;
I 4cul73o>dm I:
I I i
■	CONDENSED ■ !
(MILK
m THS o m »OINAL ■ <
K Be lahko priredi
Je lahko ■ t M prebavljivo. Dojene! ljubijo to. ■
■	mM.	■ ;
I	R
(ry.) c.*, ii ;
sr« -*/ H ;
^^^^^ I / I ^jlHI itaMMagMiiayi^paM^e^T 1 ...... i
"ČAS"
Je edina aloveneka revija v , Ameriki. "CAS" prlnaia lepe poveetl, koristne geepodarake In goepedlnek« naavete, znan- j etvene xanlmlveetl, podučne In narodu potrebne razprava, y mnogo mlSnlh eloveneklh pee-nlo In poleg tega pa prlnaia lepe In umetnllke alike.	^
Llet shaja meaeAno na 32 i straneh In atane parno |24K> f na l4to, za pel leta $1.00. Na- t rofla ae pri "CAŠ", «711 «o. r Millard ave. Chlea«o, III. v i Clevelandu In okellel pa ne •OSS at Clalr ave. (F)
KADAR SE »LITE, 1
tedaj pokličite vaiega starega 1 znanca Josip Kotnika, ki vam bo urno in pošteno postregel. Za selitev imamo dobre (prostorne vozove, prevažamo pa tudi vsakovrstno blago in izvr- 1 šujenno vsa naročila, ki se tiče- 1 jo ekapresa. Se pripbročam
JOS. KOTNIK,	!
1057 B. 0itt St	]
Tel. Princ. 1376 W.! (Fri.)
---(	1 ii^
Dve sobi se oddajo v najem,
jako snažne. 6701 Bonna (78) Soba se odda v najem za dva '
fanta, vsak >svojo postelj. 1158 , E. 6istSt. zgorej.	(79)
ROJAKI V RUSIJI " ,
»	J
prosim vas, da fni pomagate poiskati mojega brata Josip Plesničar, za katerega gotovo-vem, da je ujet in še več bratov. Kdor ve za njega, mi bo j storil veliko uslugo, it naznani na Anton 1 Plesničar, 5377 Stannard ave. Cleveland, Ohio
1
U.S. A.	(79)
! ROJAKI V RUSIjt 1
1	1
Kje se nahaja Kdst Troha,
doma iz Velike Žabi je, blizu I Ajdovščine na Primorskem. . Bil 'je ujet prvo leto ko se je , vojna začela od Rusov. Za njegov naslov lepo prosim rojake ! v iRuaijj, da mi naznanijo, če , dobijo te vrstice v roke. Leo-| pold Troha, 720 E. 157th St. Cleveland, Ohio, U. A. (79)
*	% ROJAKI V RUSIJI I
v .
iKje je moj bratranec Jos. i Kisovec, ki je ze dalj časa ujet v Rusiji. Prosim rojake na Ru-1 skem, da pozvedo za njega, za . kar jim bom jako hvaležen.
*	Kr. Kolenc, 1207 E. 61st St. - Cleveland, O. U. S. A._
KJE JE
■ moj brat Anton Kovač, doma i iz Begunj na Kranjskem, že dve leti in pol nisem nič slišal o njem. Kdor rojakov v Rusiji 1 ve za njegov naslov je prošen, da mi ga naznani. Josip Kovač c-o "Clevelandska Amerika/'
*	6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. U.S. A.	(80)
I frji POZOR SLOVENCI-------
I v Clevelandu in okolici
Kdor si želi farme kupiti, mu ni treba, dalelc hoditi, ker so blizu Clevelanda dobre farme po " nizkih cenah. Zemlja je fina, j kar pridelate lahko drago pro-; daste doma ali pa peljete v ^ mesto. Tukaj se lahko kupi ali pa zamenja za his®. Kdor ieli
. /-n * •	.	a	Jt " .
..................I H
i	jpMnfikc? z S
:	I
Devet evropakih j I
liwy	1 > I
ZC119C«	i i
Nobena bolefttna ae provaro- ! > 1
•	ve« altnoatl kol boMtaa v ; ; I ; ialodcu. Kamen, rak ta »eherjl , , 1
>	v teloden, neprebavsonL aaprt-	< ► t '	Je. d lep« pela, aguba apetUa prt-	; | )• haja od tata. Devet evropenk	, , i .	aellU zdravilno upliva na telo*	• J
•	dec. te boiettae aflnejo. Oe	: ; i [	Imate alabo aapo v aetlh, alab	,, I
•	apettt, ate lean, all vam pro-	< > I
►	varote attaoetl neprebavljena ) | I ) hrana, rabite	< > i
J DCVKT EVROPSKIH ZILIS6. \\ I
•	Tlaote Jih Je rabilo te so bili J; J ! adravl, to Je naravno sdrartio, .. i
•	ki Ono upliva na lelodeo, kri te " 1 ; jetra. Cena adravllu je $1.00. 11 j
Naprodaj prt	- ]
• Gusnther ; Slovenska Lekarn«
! Addleon MAM. Clalr avs. ;
FRANK WAHffiJ
Ol-----1— til,^, Tmamm S
I ONTCBSU Ivi MU i i|VvlH g
74S E. 1SM STREET
COLUNWOOD. OHIO |
SOLA ZA GODBO. " j
Sedaj je čas, da pošljete svo- ' je otrdke v našo Solo, da se na- . učijo godbe. iNaSa je ena najboljših šol za godbo v mestu. 4x18 St Clairave. <79)
V najem se da velika in čedna soba za 1 ali dva fanta, pripravna tudi za pečlarja, plin. elektrika in blizu na vse strani. 14517 Saranac Rd. Coll-inwood.	(80)
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—1 a in 1—5 ure. Pondeljck, četrtek in soboto zvečer od 6—A. ure. DR. P. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dre t je zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5403 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio.	(x49>
KDAJ? KJE? KAM? ZAKAJ?
Kdaj? 8. julija. Kje? na Si Clair je tista kara, ki Ji pravijo "ta rodeča". Kam? V Euclid. Ohio, k Kasteiicu. Zakaj? Zato ker imajo "Slovenske Soko-lice" it 6a. SDPZ vrtno veselico z jako finim prpgramom. Kdor si prijatelj kraane narave, bo pohitel 8. Julija ven na plan. Nudilo ae ti bo dovolj zabave kot n> pr. zbijanje Ion-čenega piskra. Ta dan se tudi lahko skale, kdo je najmočnejši. Isti dobi krasen dobitek, vreden
$5.00. Tudi za lenskcl isto darilo> katera najhitreje te-Čc, karole tudi ne bo zmanjkalo. Godba pod vodstvom harmonike "Mozolj". Za čaio mrzle pijače ter sladoled kakor tudi «a okusni prigrizek bo skrbel za tQ vodeči	(78) Odbor Sokolic.
^T
National Drug Storit
Sloveneka lekarna.
t . t. •' vogal St. Clair ave. in 61. cest«
S posebno skrbnostjo izdehije
lilo zdravniške predpise. V ss
. logi imamo vse, kar j« treb*
I v najboljši lekarni. , <45)
>	POZOR 1
1
Kupite 4iišo od poštenega
r	moža. Hiše. zidane in lesene,
i	Loti in farme, sploh vse, kar
i	hočete. -Ce hočete kupiti ali
1	prodati, oglasite se pri nas, bo-
-	dete pošteno postreženi. 1065
...........................................^........m
■	%-m **	' J^^^LA I
OlufCBSKl	"jrWf.
▼	I	H
; l', J	H
Vojaka je tn. In sedaj, ko je vsa teko draco, ti moramo m- 41 ml anaU pomagati, da al vaaj aekaj prihranimo. Zato prtporo- g ten, da al kupi vaaka goepodlnja in dnkle Šivalni atroj. V aalogl S imam vaakorratne Šivalne »troje od $6.00 naprej, toda najbolje 8 priporočam, katera kote imeti dober itroj "BINGBRJEV SIVAir NI STROJ". Zadovoljni bodete In ne te trote dajau danarja m K vadba popravila.
(Pridite k nam In govorite elovenako, ker to je edina alovan-aka trgovina s Šivalnimi atrojl. 0e nimate danarja, da takoj pbu IP C a te, vam sanpamo, da plačujete na meeeoe, in plačano bo, da •ami ne bodete vedeli kdaj. Se priporočam vam dobro ananl
RUDOLF PERDAN,
•024 ST. CLAIR AVL
Kdor kupi etroj, ml vaa naučlme bmplačno II-vanje na at roju, če ne znat«. Prevzamemo v po. i S	pravile pokvarjene etreje.	(F)
iiiMiMiiuihi»iiiiiiiiiiiiiiiuiw:MiiiniiiiiiiiuiiiiiiMiMiiiiitmwwmwmwaa«Mam
J ■ ; ^fc
"--'■" 1	11 1 1	11 ■■■■■■■	. ■ rnmmmmmK^
I JOS. ŽOKALJ I
"	6408 ST. CLAIR AVE.	J
■ ' ■ 1
II PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN	1
POSIT MOJE TRGOVINE.
I Velika zalogi finih moških klebikor, kip, hltč, iti
11 n -.......—n—1 rm-r-i——1----rr-----1	1 ■■■■!—LI.hjl 1
■ TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE, »p I
L9K	TsdaJ si pmakrbHn fotografski
IHIlHr aparat,skntnrim lahke dnlat«nnjU-■[■■ ii 11 pis aliko narnve. Pn tudf alik« vnšik llU prust.U.v ia iniocav.
flljl>t^l^lp»nti doUta pri	i
Silil ST«	MP ^
%	~ v ~,^
^i^TJ^k Kadar kupujete ura, diamante ali ;1
m V^VV xCl	alatnino, pojdite k
^^^Af^^y 6428 St. Clair A ve, blizv Addison £
^ ,	Wr	Road
@ Wne la paltaao postrežb«. Tu prikraalt« tlsanr ia Vsn- S j @ Uj kupita connje, £• kupita pri ans. Pomnite imd:
•	64k8^. Clmir Art. blisu Addison Road	*
® Mi popravimo viiio uro sa $1.00. bres vprsianja v S S? kakinem stanju Vse delo gnrartitsi o.
MmK.	Or-
I	1.4- PRIPRAVNOt-V MINUTI.
K	T» Jc n«*tn H*w l'erf«ctloi». M< ticha, r«ft»<r o«an,l — e«*komer«* topi »ta. B
I	•irntH »» kuhacjf. Ntw Pnftciion p«č a* petrolej dujc >talau tw^loto - ka- I
I	ha toltro Mil poa^M kot ho(«U.
■	re i tll kuhajo braao aa 3.-100.000 druUa.
|	Za najboljši uspeh ralnt* Rayolight patrottj.
*	CENE:
TRUE PLAMENI ST. »3	STOJE PLAMENI ST. 14	I
■	pu	ais.ao	tiv^a ■
■	r*; • k.kinaiota	$10.00	• k*Ua«Vai	»33.00 ■ l ■ P»t • lubiaatom la pokifvaknn $31.73 . P^f • k.kteMaaa la pMnlai 120.7*
■	THE STANDARD OIL COMPANY
II	_<A,0hl»C^..ll.a» _I
. ■	v m	■ ...........,. i
a^ra&M i Mpfiy PFDHFFPTVIN I alSSUil
I	- Olb OOCSPTOVE ' ^Tr I ■

«	1 :	** .	,!. (' I tfltl ''	i IH , „ f ilK „ .	' : ..jl^ BI t « .	«-"	• •	• 'F ■ i..... ......
V	'	Jil t	ifL	■ V «	..o, A.fl4»«rv. M	N •	I
k J II	I	XI m ■ I	II I ^ II I ■ I I ■
i^^^H ^^H	^H hH	flH	j^^^^H	^^H j
TlViy	l^^j I^h	I I	■■ I^b
K^pi I I L I III II	mmMm w^R ^^^P I I I1 I II I II
I ■ I III I I	F| 111' M ■ I lil lili lil ■ I I I
J ■ ■ I ■ ■ ■ J	mM	...........■ ■ V^H ■ ■ ■	. ■	I ■ ■ g -1	■ IT^H
M	H	VI H H M H Hfl H	H	H ^^H	I	I H	H
> ^^jyj^y^^^wiyg^	' \ . ( f	< . • • jjTj" < W-M- ».«•»***	-jj ,;fj '; h f': ; .t.'Vrtv' a» jj.lj -J ' (>.Vfr l«> ? '/.IV- \fi''>"'j.ut<V»v-< • !'' > ■ ! -f 4 i f .* 'f
' 1 = KATERA SE PRIČNE _ "' , '	> ■ . ' g^g
v soboto 7. Julija do lfeMja 1917.
3 r vu o: UsAVi
Saša razpsodaj^ vam nudi sedaj res dobro in trpežno blago po
r/uii a ilsMisv	AMib ž i i •	•	•JI #j_
skrajno zmzamh cenah, ki vas primorajo da kupite.
i-' .,.■ :	f ,!£Ttj* Jji 3' ' V'.	Š	^
--'-1-—* ----------------------- -------------------------------------------- --L—....................................................................................................................................................................iiiiiiiiiHiiiiiUHiiiliiliiiiatiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiitniiiiiiiHiiiiiiliiiliiiiillIllilliillllillllllll
...... ■ * M............... ' M .........
jr	i.B •; ■fl^^MK.vil i
V|	•	» ^. i pi i^KI A M. V t f,
n&Oc moskfi frajce -	• -N!!* K A
sedaj samo	. vUll
f'-g".1,^™'1 -1 11 . - ........-.il
75c moške srajce, sedaj............................
.$i,oo moške srajce, sedaj........f. ..... 79<
1.25 moš':,e srajce, sedaj...........................
1.50 moške srajce, sedaj........' : V V......... 1— $1.85*
i.75 moške srajce, sedrfj.............A............ 1,59
i.cto Vriowke srajce, sedaj........................ i.
1.7»
2.50 moške srajce, sedaj...... ........ .j. .... 2.19
3.bo rfioške srajce, sedaj.....•	.. 2.«9
3.§Q moške srajče, sedaj...........~............... 3.15
4.00 molške srajce, sedaj................'... 3.60
4.50 mošlke srajce, sedaj................... 4.05
5.00 moške srajce, sedaj............................. 4.49
Velika izbera moških	ftflrf^
delavnih srajc	Oliv
•<'■» ■t'ti. -n'/i '	' . ■ •■	i->>	,
Črne satenasrajce........V> •................ ...... OBf
Črne jft^e^cefT.... *7..V ............ ...... 85*
1 ' --7-----rrrv
Moška spodnja obleka......................... ......
25*
nioska spodnja obleka........................v...
55*
B. V. D. spodnja obleka..................... .0<l
Union Suits...............................:....... 55*
Union Suits------------------------------------— .... $1.15
Union Suits........ .................................
1.39
'• 1 1 —"i^i "f*' Freelan(L^p^ . . /5c
Headlight union made overalls $1.50
o	T
■■ < 1 ■ ..... .......... ■ ' 1 ■ 1 1
25c ti\<m kravate........................... 19*
50c moške 'kravate.................................
75c moslce kravate................................ 68*
$1.00 moške kravat$-----./.'.................... 89*
1.50 moške kravfl^MpC.JB?. A p....... ....... $1.35
r^rco moške hla/ce..........................----... $1.35
* moške hlače...................... ^.......... 1.79
jjai^ ju . ^liiM. , '! ^jl, •" m 'V'i i i ^ ♦ 5 ■ *V ^ l "A
2.50 moske hlace..............................1.... a if
2.75 moške falače.........A ...».......................2.48
3.00 moške hlače.........................................2.69
3,25 .moške llace............................................2.98 1
3.50 moike hlače........"3.15
3.75 moške hlalče,..................................3.48
4.00 Aitaške hlače..-...........................3.59
4.25 moške hlače, t,......... .............<--------3.79
4.50 moške hlače...........? '........... • ...................4.05
5.00 moške hlače.....................................4.49
Velika zaloga kap	9C|a
sedaj po	Cvv
,
5<xl moške kape...........................*...... 39*
$1.00 moške kape,..............................!• v - 89*
1.50 moške kape................................ ... $1 «29
-—---_ -—"
i' 25c usneni pasovi............................j..... 19*
50c usnerti pasovi................................. 44*
6oc usneni .pasovi............................53*
75c usneni pasoyi.............. • • .........w.i....69*
$i.oo usneni pasovi..................................89*
J	1 * •
! 30c moške naramnice
.(Suipiettd'ei's)...........;....	26*
50 moška naramnice (Suspenders).............. i..	44*
25c gumbi za srajce..........................................19*
50c gumbi za srajce......................*; . --------44*
25c igle za kravate.............................................19*
50c igle za kravate..............................•	44*
75c igle. za ikravate...........................j— -	<r:69*
Garters .........................................22*
,— 1 'h' r' TO^ 11111 .."I1" 'VliSfttf^^iljff?!' Velika izbera moških slamnikov
trdih iopnehkih	QStf*
samo po ... wCrw
' I I l" l' I I ' ^ilV	, ,	' \ I , !.'f 1 ' .;;•
$i'.5o moški slamniki.........1................... < • $1.29
1.75 moški slamniki............................... 1.59
2.00 moški slamniki......................... —----- 1 79
• '9*	1	<
—	>	1	• | ■ W i f 1	T	• 1	-
|h	2.50 mdški slamniki..............................., 2.23
t	3.00 Panama slamniki.......................... 2.69
1	3 50 Panama slamnrki........N................... 3.15
I	4.O0 Panama slamniki.......................... 3.59"
4.50 Panama Slamniki........................i---- 3.98
»	5.0a Panama ^lamniki.....•........... ...........*-4.49
1	5^0 Panama slamniki.... i........^........ ^ 4.98
Moške nogavice..............................................1Q*
1 Moške nogaviccv \ v.................v,..............15*
M'oš(ce nogavice..!..............'...............*....	25*
Moške nogavice............................................................35*
\ Moške nogavice.... .............. <......................50*
Velika izbera moških trdih klobukov
; $2.00 in $3.00	1 C
sedaj po	t y li I v
J $2.00 moški klobuki............... ................ $1.79
2.50 moški kjobuki................................ 2.23
J 3.00 moški klobuki.......v........................ 2.69
' Velika izbera moških	7Ra
mehkih klobukov	. I UU
s. —i—;-m	', <1
Rokavice za delo..v.......)..............T......... 9*
• Rokavice delo..................................... 13*
% fbkbvk* za ^elo.............................. ..... 35*.
k ^
Rokavice za delo .	. 9c
Rokavice za delo ... 13c I Rokavice ža delo . . . 35c
.....'',/j..,:.-..,''■:.4,;'■ ''iti*^ .ir . ' .• ■ 1! ■ .'JI f 1 i' '_} _'
Izdelujemo obleke po meri.
BEL/t J & MOČNIK,
6205 ST. CLAIR AVENUE -
mf.k;t	♦	.	. .	■ '	,.	-	,	.