MH ll.SEPT. 1974 dostojen zaključek proslav Ko je konec leta 1972 delavski svet naše tovarne imenoval pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice obstoja ,,Laboda" in ko je bil predložen program proslav, so hudomušneži dejali: „To ni program proslav, to je program delovnih akcij". Prav so imeli, kajti naših proslav ob tako pomembnem jubileju nismo videli v veselicah in samohvali, marveč smo proslavo vsebinsko in časovno opredelili na tri področja: ustvarjalne in delovne aktivnosti, s katerimi bomo dokazali naše dosedanje dosežke, jih izpopolnili in se tekmovalno pomerili z ostalimi konfekcio-naiji in gospodarskimi organizacijami, - analiza do sedaj prehojene poti in usmeritev za drugo polovico Labodovega stoletja, zaključne prireditve in proslave. Tak program proslav je narekoval, da smo ga časovno opredelili na leto 1973 in 1974. V njem smo predvideli 19 aktivnosti, kot 20. aktivnost pa smo vključili nalogo, da uspešno izvedemo sanacijo stanja v TOZD Delta Ptuj, ki se je v začetku leta 1973 vključila v našo tovarno. Naj navedem nekaj najpomembnejših akcij: v juniju 1973 smo pod vodstvom visoke konfekcijske šole iz Amsterdama na Otočcu organizirali simpozij o vplivu vzdrževanja strojev na kvaliteto proizvodov, vključili smo se v program leta kvalitete proizvodov v Jugoslaviji in prejeli visoki priznanji od Zveznega izvršnega sveta, Zvezne gospodarske zbornice Jugoslavije in Privrednega pregleda Beograd. Dobili smo tudi najvišja priznanja za kvaliteto na sejmih v Ljubljani in Sarajevu. — V stilu 50-letne tradicije smo organizirali modni reviji na Otočcu in v Beogradu, Veliko gostov je obiskalo naše razložili tehnologijo šivanja srajc tovarne ob proslavljanju 50-letnice. Vsaki skupini smo podrobno dogradili smo skladiščne prostore in upravni paviljon v Novem mestu, — zgradili smo športna igrišča in parkirne prostore; skupaj s Krko, Lekarno, Zdravstvenim domom in Krajevno skupnostjo smo začeli akcijo za izgradnjo zdravstvenega centra v Ločni in podpisali samoupravni sporazum o financiranju, — uspešno je bila izvedena sanacija TOZD Delta Ptuj, ki se že po enem letu priključitve enakovredno vključuje v vsestransko delovanje tovarne. Še več, uspelo nam je zorganizirati gradnjo nove tovarne s 3.500 m2 (do sedaj so imeli cca 2.00 m2 neprimernih prostorov) in od teh že 2.000 m2 izročiti svojemu namenu, ostali pa bodo dograjeni pred koncem leta. Produktivnost v Delti je z uvedbo Labodove tehnologije in z izpopolnitvijo potrebnih strojev povečana za 50% itd. Vsega tega pa ne bi dosegli, če tudi strokovno vodstvo Delte in zlwsti upravljalke same ne bi vložile vseh svojih moči in znanja. Pa tudi veliko dobre volje je bilo potrebno. Med ustvarjalne akcije štejemo ustanovitev folklornih skupin v TOZD Libna in Delta ter ženskega pevskega zbora v Krškem. Te skupine so zelo uspešno nastopile na prireditvah v Novem mestu, Krškem in v Ptuju. Dosedanje življenje kolektiva in dosežke v proizvodnji in na ostalih področjih smo prikazali v prospektu, v almanahu in v posebni številki tovarniškega glasila. Ob proslavah, ki so bile 24. in 25. maja 1974 v Novem mestu, 4. julija v Krškem in 10. avgusta v Ptuju, smo izvedli športne igre, ki so se jih udeležile ekipe iz vseh treh TOZD. v Novem mestu pa so sodelovali tudi Mura iz Murske Sobote, Beti iz Metlike, Novoteks, in Lisca iz Sevnice. Na predvečer proslave v Novem mestu je bil taborni ogenj v čast rojstnega dne maršala Tita in tedna mladosti, ki se ga je udeležila mladina iz vse Dolenjske. - Pomembni del proslav je bila možnost občanov, da so si lahko ogledali proizvodni proces in razstavo razvoja tovarne in razvoja proizvodnje srajc. Obiskovalcem, med katerimi so bili poleg občanov, naših upokojencev, domačih in tujih poslovnih prijateljev tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij iz občin in republike, smo posredovali tudi naš pogled na bodoči razvoj. Ob tem jubileju smo se vsaj z minimalnimi finančnimi prispevki spomnili vseh upokojencev, tistih članov kolektiva, ki so v letih 1962 — 1970 veliko žrtvovali, da smo v Novem mestu in v Krškem zgradili sodobni tovarni srajc. Na račun minulega dela smo jim izplačali znesek do dveh mesečnih osebnih dohodkov. - Poleg srebrnih in zlatih odličij in spominskih plaket, ki so jih prejeli najbolj zaslužni delavci in člani kolektiva z daljšim delovnim stažem, je predsednik republike tov. Tito odlikoval tudi 43 delavcev iz TOZD Ločna in skupnih služb Labod, 29 delavcev iz TOZD Libna in 19 delavcev iz TOZD Delta Ptuj. Kolektiv naše tovarne pa je odlikoval za dosežene uspehe z najvišjim priznanjem za gospodarske organizacije z „Redom dela z rdečo zastavo". V letu praznovanja smo ustanovili TOZD, okrepili našo solidarnost in povezanost. To smo tudi izrazili s podpisom samoupravnega sporazuma dne 28. novembra 1973 pod geslom: „Združeni k novim uspehom". Za akcijo javnih tribun smo prejeli priznanje Republiškega sindikata ob dnevu samo upravljalcev 27. juniju, za uspehe na področju samoupravljanja in medsebojnih odnosov. Toda to ni bil namen tega članka, to je naloga kronistov, ki naj poskrbijo za svojo zapuščino iz tega časa. Članom pripravljalnega odbora, med katerimi je bil najbolj obremenjen tov. Milan Bratož, pokroviteljskemu odboru centralne proslave v Novem mestu, ki mu je načelovala v imenu SZDL Slovenije in konference za družbeno aktivnost žena Slovenije tov. Lidija Šent-jurc, pripravljalnemu odboru za proslavo v Krškem in Ptuju pod vodstvom občinske konference SZDL, kakor tudi vsem strokovnim in športnim ekipam in posameznikom, ki so sodelovali pri pripravi proslav 50-letnice Laboda, je lahko v posebno zadovoljstvo, da so bile vse akcije in prireditve nadvse uspešno izvršene. Zato se vsem iskreno zahvaljujem za pomoč in izrekam javno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni družbeno političnim organizacijam Novo mesto, Krško in Ptuj, kakor tudi radiu, tisku in drugim dejavnikom, ki so podprli naša prizadevanja in poskrbeli, da je bila tudi javnost o delu in ustvarjanju delavcev naše tovarne primerno obveščena. ZDRAVKO PETAN zelo uspešno prvo polletje V tem polletju smo imeli poleg nalog iz rednega poslovanja še nekatere izredne akcije. Med te štejemo predvsem zaključek proslav in akcij ob 50-letnici tovarne, ki smo jih uspešno in dostojno izvedli, naloge pri utrjevanju samostojnosti dela temeljnih organizacij združenega dela, tehnološka sanacija TOZD Delta Ptuj in izgradnja novih tovarniških prostorov, družbeno-^ politične naloge ob sprejemanju republiške in zvezne ustave, naloge ob kongresih ZKJ in ZKS itd. Naša ocena in ocena javnosti ter družbeno političnih dejavnikov je, da smo te naloge dobro opravili, čeprav smo nekatera drobna vprašanja morali odložiti za poznejši čas. V poslovnem pogledu je največji uspeh, da so vse TOZD samostojno pričele izvajati dogovorjeni plan in da je v TOZD Delta uspelo, da so se zelo približali učinkom Ločne in Lib-ne. Ob dobri in dokaj konstantni kvaliteti izdelkov so v enem letu povečali storilnost za skupaj 50 % in v I. polletju 1974 dosegli 99,44 % Labodovih norm. Poprečno je bilo 1159 zaposlenih ali 1,8 % več kot lani. Dosegli smo 48,373.000 proizvodnih minut in sešili 1,666.000 srajc. To je za 15,3 % več. Velik del povečane storilnosti odpade na TOZD Delta. Poprečno normo smo dosegli s 102,87 % in sicer: - krojilnica 112,78% - šivalnica 99,82 % - likalnica 116,63% Razlika med krojilnico, šivalnico in likalnico je značilna za vse TOZD. Ker vemo, da sta se stmktura proizvodov in zlasti velikost nalogov močno spremenili, in da te spremembe najbolj vplivajo na šivalnico, smo dali nalog pripravi dela, da ta pojav prouči in predlaga ustrezno skalo bonifikacij za male naloge in menjave v šivalnici. Vrednostno smo prodali za 11 in pol starih milijard izdelkov ali 15 % več od plana, in 49 % več kot v istem obdobju lani. Tudi izvoz je količinsko in vrednostno napredoval, znašal je 37,363.000 din bruto ali 2,197.823 USA dolarjev. Netto devizni efekt pa je znašal 692.129 USA dolarjev. Za osebne dohodke smo porabili 32,7 % več kot lani in dosegli poprečni OD 218.000 S din na mesec. V proizvodnji so bili OD povečani za 32,5 % in v režijskih službah za 26,6 %. Stroški so se v primerjavi z lanskim letom povečali takole: Materialni fiksni stroški (elektr. itd.) za 29,4% Proizvodne usluge za 11,2 % Pogodbene obveznosti za 12,7 % Zakonske obveznosti za 153,3 % Dnevnice za 10% Reklama za 13% Popravila strojev in vzdrževanja za 53,4% Funkcionalna amortizacija je bila povečana za 123 milijonov S din. Cene surovinam so se povečale kar za 38,2 %. Takim porastom cen surovin in stroškov smo poskušali prilagoditi tudi našo politiko cen. Ob dobro zastavljenih akcijah nam je uspelo, da smo ob polletju namenili 736 milijonov Sdin za sklade in 123 milijonov Sdin več za amortizacijo kot lani. Povečali smo tudi vkalkulirani riziko prodaje. Posebna značilnost stanja 30. 6. 1974 je v tem, da so zaloge surovin in nedovršene proizvodnje v porastu za 49 %, medtem ko je zaloga gotovih izdelkov za 2 % nižja kot lani. Kupcev je več za 51,5 %, kar je za 2 % več kot prodaja. Zaradi porasta cen in dolgov kupcev se posebno trudimo, da zadržimo položaj kassa plačnike naših obveznosti. Čeprav je doseženi uspeh poslovanja za I. poli. 1974 zelo ugoden, nas čaka v II. polletju nešteto nalog organizacijske in samoupravne narave, nestabilnost domačega trga, težave pri uvozu zaradi zadnjih omejitev, inflacija, zmanjšanje likvidnosti gospodarstva itd. To nam narekuje, da niti za trenutek ne zamudimo koraka pri povezovanju gospodarstva s trgovino, pri programiranju in iskanju novih možnosti izvoza in tržišč, ter drugih oblik poslovnih odnosov. Intenzivnost v tej smeri v L poli. 1974 (projekt Kenija, delovanje komisije za integracijo itd), mora čim-prej pripeljati do konkretnih predlogov. Na vrata pa že trka leto 1975 in ne bo odveč, če že kar sedaj pričnemo misliti na plan za leto 1975 in na srednjeročni plan 1976-80, ki ga moramo čim-prej pripraviti. labod ni prelomil besede Ob proslavi 50-letnice Laboda v Ptuju je bilo o Delti izrečenih veliko besed. Ni čudno, saj je sanacija uspela. Še več, delavci so za praznik odprli svojo novo tovarno. To pot smo iz različnih časopisov strnili v ta sestavek povzetke iz objavljenih člankov. Takole so pisali: „Prva smrečica na Delti 10. avgusta 1974. Labodova TOZD v Ptuju je dobila 2.000 m2 nčvih prostorov, do leta 1978 bo zgrajeno še drugo . . . 50 let tovarne perila Labod Novo mesto, 53 let TOZD tovarne perila Delta Ptuj . . . Delta presega gospodarske in ekonomske učinke, ki so bili predvideni s sanacijskim programom . . . Labodova Delta pod streho - ob jubileju je 19 delavcev odlikoval predsednik Tito . . . Pred priključitvijo k Labodu je dosegla Delta le 58 odstotkov podjetniške produktivnosti Laboda in le okoli 63 odstotkov individualne storilnosti njegovih norm. Te so s 16 minutami proizvodnega dela za izdelavo Labodovih standardnih srajc za nekaj odstotkov nad evropskih poprečjem. Temeljito izvajanje dolgega seznama sanacijskih ukrepov kaže v letošnjem prvem polletju presenetljive rezultate. Deltina podjetniška produktivnost se je v primerjavi s prejšnjimi leti povečala za 57 odstotkov, dosega pa že stoodstotne Labodove ZDRAVKO PETAN Nova Labodova tovarna v Ptuju, ki je bila svečano odprta 10. avgusta. norme. Občutno se je povečal osebni dohodek. Leta 1972 je delavka pri Delti zaslužila poprečno 1.309 dinarjev, letos pa že 2.143 dinarjev. Dnevno izdelajo 5.000 moških srajc .. . Do jeseni bosta pod streho tudi drugi objekt s 1.500 m2 pomožnih prostorov in energetski center, v tretji etapi bodo zgradili še . . . Od združitve z Labodom je bilo vloženih v sanacijo Delte miljarda'550 milijonov starih dinarjev. To so sredstva iz občinskih in republiških rezerv, bančni krediti in lastni delež kolektiva. Sedanjo staro tovarniško zgradbo so že prodali Mercatorjevi TOZD Panoniji v Ptuju . . . Delta je dosegla kakovostne premike tudi pri krepitvi samoupravnih odnosov . . . Direktorica Delte najbolj razume trojno vlogo delavke, matere in gospodinje . . . Zdravko Petan, generalni direktor, je takole ocenil kolektiv: Glavno breme uspešne sanacije je bilo in je še vedno na neposrednih proizvajalkah in drugih službah. Delta je šolski primer, kako je mogoče iz nezavidljivega stanja z lastno odločnostjo in s pomočjo širše družbene skupnosti stopiti na pot, ki vodi k novim uspehom . . . In še iz kolektiva Delte: Nova tovarna pomembna pridobitev . . . Že leta in leta smo čakali na boljši jutrišnji dan, končno^mo dočakali trenutek, ki nas je vse, tudi tiste, ki so se morali že prej posloviti od podjetja, nepopisno razveselil in vzpodbudil, saj smo vstopili v novo zgrajene delovne prostore. Ta pridobitev ni bila le želja nas vseh, temveč nujna potreba. Zahteva trga in moderna tehnologija se v obstoječih tesnih prostorih ne bi mogla uveljavljati. Ta dogodek smo počastili s svečano proslavo, katere so se udeležili politični predstavniki, naši poslovni partnerji, predstavniki TOZD Libne, Ločne in skupnih služb našega podjetja iz Novega mesta, upokojenci Delte in še drugi, ki so se prav tako z zadovoljstvom odzvali in pozdravili te pomembne pridobitve". Vse to so zapisali o Labodu in Delti ob praznovanju 50-let-nice in otvoritvi novih prostorov v Ptuju. Vsem, ki so neposredno ali kakorkoli drugače prispevali k našim uspehom, iskrena hvala za ves trud. Iskrena hvala tudi vsem gostom, ki so se odzvali vabilu na proslavo, vsem za vzpodbudne besede in še vsem, ki so sodelovali v pripravah, izvedbi programa, ali kakorkoli prispevali k našemu nepozabnemu prazniku. Po geslom ZDRUŽENI Z NOVIM USPEHOM se je 25. maja pričela central'1« proslava 50-le-tnice obstoja •" dela naše tovarne. (zgoraj leve) Veliko športni1 tekmovanj je bilo posvečen h prazniku. To pot so gasilke irriele zares mokro vajo. Dež 'i mogel pokvariti veselja zmag^alk iz Krškega, (desno v sredi) Novo ustanovili ženski pevski zbor v Libni je Prav gotovo velika prireditev, Posebej še zato, ker je takega kulturnega udejstvovanja dela'c«v vse premalo, (desno zgoraj) Vedno se najde skupina, ki se želi ovekovečili. Tudi to pot smo ujeli v Krškem tole mešano družbico, (levov sredi) Sprejeti visoko odlikovanje ..Red dela z rdečo zastavo", s katerim nas ie odlikoval tov. Tito, ni kar *2ko. To je velik trenutek in pristna dolžnost za vsakogar. (zgor;li) Lep je pogled ''a novo tovarno v Ptuju. Kako Prijetno je delavki pri srcu, do^o vemo, saj je to doživelo ž* Precej Novome-ščanov in Krč^ov (levo) Upokojenci DeJle so delili veselje z ostalimi 'p vendar jim je bil ..prostor' v starj tovarni ..ljubši" za f°,09raf jranje (desno) Takole smo tekmovali 27. aprila 1974 dopoldne na tovarniškem dvorišču (Foto: Tone Gošnik) nagradno potovanje delavcev laboda Bližal se je čas letnega dopusta in s tem tudi že tradicionalen ogled nekaterih tovarn v sosednjih državah. Vsaka delavka, ki se te dni trudi za šivalnim strojem, goji tiho željo, da bi bila za svojo pridnost nagrajena tako, da bi bila izbrana v skupino, ki bo odšla na ekskurzijo v tujino. Med izbranci sem bila tudi jaz. Kar verjeti nisem mogla, da je to res, saj se zavedam, da sem še mlada delavka. V Labodu sem zaposlena komaj štiri leta. Pa ne samo po delovni dobi, tudi sicer sem še mlada in med izletniki sem bila najmlajša. Z novomeškim delavkami smo se hitro spoznali in do Ptuja, ko smo dobili še ostale izletnicc, smo bile že kot stari znanci. Kmalu smo bili, kot da že dolgo časa delamo in živimo skupaj, pravi dobri prijatelji. Pesem in smeh sta nas spremljala skozi vse potovanje. Prvič smo se za dalj časa ustavili na Dunaju. Z avtobusom smo si ogledali mesto in njegove znamenitosti. Naslednji dan pa smo že nadaljevali pot proti Češki, kjer smo se ustavili v Pragi. Ogledali smo si poznano zdravilišče KARLOVE VARY. Z nestrpnostjo sem čakala na ogled tovarne HAMAR. Velik in svetel prostor, kjer je delo udobno, vendar sem imela občutek, da delavke delajo počasneje kot sem navajena doma. Kvaliteta njihovih izdelkov pa je mnogo boljša. Naše potovanje je hitro minilo in vrniti se je bilo treba. Vožnja domov je bila naporna zaradi slabega vremena, saj nas je zajelo pravo neurje, ki sta ga spremljala toča in vihar. Prav zaradi tega bi se še enkrat zahvalila vozniku avtobusa tov. Jožetu, ki nas je varno in hitro pripeljal domov. Našemu vodiču, ki je ves čas potovanja skrbel za dobro razpoloženje in s svojim znanjem in razlaganjem dosegel, da smo kulturne in druge zanimivosti po tujih mestih resnično doživeli, prav lepa hvala. SKOCAJ MARINA Pripis uredništva: Veseli nas, tov. Marina, da je nagradno potovanje tako lepo uspelo. Sc posebej pa smo veseli, da ste svoje počutje opisali. Še kdaj se oglasite! upokojenci libne Proslave 50-letnicc Laboda TOZD Libna Krško, se je udeležilo tudi štirinajst naših upokojencev. Generalni direktor tovarne tov. Zdravko Petan jim je v imenu samoupravnih in družbeno političnih organizacij izrekel dobrodošlico. Tudi tokrat je osvetlil njihovo pot, ki je bila največkrat polna trdega dela, načrtnega samoodpovedovanja za hitrejši razvoj svoje tovarne. Srečni smo bili, ker so bili med nami, skupaj z nami so se veselili ustvarjenih rezultatov, ki so plod tudi njihovega dela. Topla beseda in skromno darilo sta lahko le zunanji videz naše hvaležnosti, nakakor pa ne moreta izkazati tistega, kar čutimo. Še na mnoga snidenja, dragi upokojenci! IVAN ŽOHER »škatlarji« se zahvaljujemo Drage delavke in delavci v Labodu, spoštovano vodstvo LABODA! S tem pismom, ki ga pošiljamo vašemu tovarniškemu glasilu, bi se vam radi novomeški taborniki prisrčno zahvalili, ker ste nam letos spomladi omogočili, da smo si s prostovoljnim delom naših članov v vaši tovarni zaslužili nekaj denarja za taborniške kroje in za taborjenje. Začelo se je takole: na pobudo članov odredove uprave smo 30. marca pismeno zaprosili več novomeških podjetij, če bi nam lahko nudila priložnost za ročno delo naših članov, starih od 14 do 18 let. V pismu smo med drugim tudi zapisali, da bi si poleg simbolične podpore, kakršne je bil odred deležen zadnja leta od občinske skupščine, radi sami zaslužili nekaj denarja z delom. Prosili smo torej za delovno akcijo v okviru podjetja, najprej pa je prišel odgovor prav iz Laboda. Zelo radovedni, predvsem pa dobre volje, smo se v soboto, 6. aprila zjutraj, prvikrat zbrali malo pred sedmo uro pred vhodom v tovarno. Novomeškega LABODA večina med nami od znotraj še ni videla, zato smo bili toliko bolj radovedni, kako boste sprejeli skupino 15 „no-vih delavcev ", ki so prišli prosit za delo. Prvo srečanje s tovarniško proizvodnjo pa je bilo skoraj za vse nas tudi sicer svojevrstno prijetno presenečenje. V skladišču, kjer smo videli visoke „gore“ že izgotovljenih papirantih škatel, nas je prijazno pozdravil vaš tovariš Mirko Rupnik, eden prvih novomeških tabornikov. Razložil nam je, kako bomo sestavljali škatle za srajce, potem pa nas je izročil „v varstvo“ tovarišu Milanu Gutmanu, ki je to soboto in pozneje skrbel s svojimi sodelavci, da smo imeli vedno pri roki dovolj „surovin“ - lepenke z naznačenimi robovi škatel. Začeli smo, čeprav je vsak začetek težak. To so občutila naša dekleta že prvi dan na prstih: ostri robovi kartona so nam utrudili roke in že po nekaj urah smo prav po taborniško potuhtali tudi uspešno prvo pomoč zoper to nadlogo. Z obliži ali pa kar z papirnatimi lepilnimi trakovi smo si polepili prste, ki so najbolj trpeli. Že čez nekaj minut, ko smo spoznali, kako je treba škatlo sestaviti, smo si delo razdelili, sestavili nekak ,,tekoči trak“ in začelo se je! To smo hiteli, zvijali, zlagali, prenašali gotove škatle na kupčke ob steni in spet vpili: „Materiala! Se več materiala!" Tudi šal ni zmanjkalo (saj smo vendar taborniki, ne pa mile jerej: celo „pesem o škat-larjih" je zabrundal naš starešina. Skupaj s prof. Marjanom Dobovškom in načelnikom Tomažem Dobovškom nam je pomagal to in druge sobote pri delu. In uspehi? 6. aprila smo zložili 3.000 škatel, 13. aprila 4.500, rekord pa smo dosegli 20. aprila, ko smo naredili 5.150 škatel. Na praznik OF smo s tekmovanjem počastili slovenski taborniški dan: takrat smo sestavili 4.362 škatel, po- tem pa smo delali še dvakrat. 10. maja smo naredili 3.170 škatel in 1. junija še 2.080 škatel. Sodelovali smo - vsaj posredno - tudi pri vašem velikem jubileju: pred osrednjo proslavo smo zložili velik pagodni taborniški ogenj, med 45 delovnimi urami pa so tudi tiste, ko so nekateri izmed nas pomagali v skladišču pri prelaganju škatel za srajce. Enkrat smo si ogledali tudi proizvodnjo srajc, pri čemer nam je tov. Lojzka Potrč razložila delovni potek v tovarni. Tako smo v šestih delovnih akcijah sestavili 23.262 škatel za srajce in opravili še posebej 45 delovnih ur. Nagrada: zaslužili smo 8.343,85 din in jih porabili za nakup taborniških krojev (pomoč članom organizacije) in za taborjenje, ko smo bili avgusta v Zahodni Nemčiji. Ponosni smo bili, da smo lahko prispevali skromen delež k velikim naporom in uspehom, ki jih dosegate ve, drage delavke v Labodu. Zato se iskreno zahvaljujemo vam in vašemu vodstvu, da ste nam omogočili letošnjo pomladansko delovno akcijo v vaši tovarni. Veseli smo, da ste nam dali priložnost tudi za zaslužek, saj znamo zdaj še bolj ceniti vaš trud in delo. Največje veselje pa bo za nas, če bomo smeli to jesen in pozimi še delati pri vas. Znova smo spoznali, da delo plemeniti in veseli človeka, če se ga loti z zavestjo, da je koristno. Za vse, kar ste nam omogočili tokrat, pa prisrčna hvala in lepe taborniške pozdrave! S. HRAST labod * 11.sept.1974 stran 6 športno srečanje v ptuju Ob proslavi 50-letnice je TOZD Delta organizirala športno srečanje, na katerem je sodelovalo 70 športnikov. Pomerili so se v streljanju, gasilstvu in šahu. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu, doseženi pa so bili dobri rezultati. V skupnem plasmanu je 1. mesto dosegla TOZD Delta Ptuj s 1151 točkami in prejela prehodni pokal, 2. mesto je dosegla TOZD Ločna Novo mesto z 986 točkami, 3. mesto pa je dosegla TOZD Libna Krško z 969 točkami. V posameznih disciplinah so bili rezultati sledeči: V streljanju je dosegla 1. mesto ekipa iz TOZD Delta z 2968 točkami, 2. mesto TOZD Ločna s 767 točkami in 3. mesto TOZD Libna s 744 točkami. Med posamezniki so bili najuspešnejši: V moški konkurenci: 1. mesto Skok Miran — 154 točk TOZD Delta, 2. mesto Golc Stane — 143 točk TOZD Delta, 3. mesto Strgar Milan - 126 točk — TOZD Delta. V ženski konkurenci: 1. mesto Skok Zdenka — 153 točk TOZD Delta, 2. mesto Lesjak Anica - 103 točke - TOZD Delta, 3. mesto Gubelič Mojca — 98 točk — TOZD Libna. V strelski reviji pri streljanju na balone v 20 sekundah je bila najuspešnejša ekipa TOZD Ločna, ki je dosegla 35 točk, druga je bila TOZD Delta - 30 točk in tretja TOZD Libna. V gasilskih veščinah tro-delnem napadu - je bila najuspešnejša desetina iz TOZD Ločna (189 točk), druga TOZD Libna (185 točk) in tretja TOZD Delta (168 točk). V šahu je 1. mesto dosegla ekipa iz TOZD Libna — 35 točk, 2. mesto TOZD Ločna — 30 točk, 3. mesto TOZD Delta — 15 točk. Med posamezniki je najuspešnejši Kostrevc — TOZD Libna - 25 točk, 2. mesto Lužanj TOZD Ločna - 20 točk, 3. mesto Kmetec — TOZD Delta ~ 15 točk. Najbolje uvrščene ekipe in posamezniki so prejeli pokale in diplome. Želimo, da bi ta srečanja postala organizirana in bi prerasla v športne igre naše tovarne. Članstvo osnovne organizacije ZK v TOZD Ločna se je pred kratkim povečalo za 9 članov. Mladim komunistkam-delavkam ob sprejemu iskreno čestitamo! labod v keniji ? V našem glasilu smo že pisali 0 nameri, da naše podjetje skupaj z Jutranjko- Sevnica, Lisco Sevnica in Jugotekstilom— Ljubljana, proučuje možnost izgradnje konfekcijske tovarne v Keniji. Prav tako smo celotni kolektiv na javnih tribunah spomladi seznanili z osnovami tega nastajajočega projekta. Danes je že pripravljen elaborat o tej možnosti in bo že v tem mesecu detajlno obrazložen celotnemu kolektivu na javnih tribunah. Radi bi napisali nekaj besed o tem projektu: V celotnem projektu sodeluje, razen jugoslovanskih partnerjev, ki so našteti, tudi ICDC - kenijska državna institucija za investicije in kenijski privatni kapital. Vsak partner z 1/3. Cela finančna konstrukcija sloni na tem, da osnovni kapital vložijo partnerji, ki sodelujejo v projektu, to se pravi, da na jugoslovanske partnerje odpade 1 /3, na naše podjetje pa 1 /4 od te 1/3. Ves obratni kapital bodo zagotovile kenijske banke. Tovarna bo v prvi fazi zaposlovala 150 delevcev, z uvedbo druge izmene pa 290 delavcev. Cel projekt je zastavljen tako, da bo v tretji fazi možna dodatna razširitev in podvojitev kapacitete in zaposlenih. Jugoslovanski partnerji bi medsebojno sklenili konzorci-jalno pogodbo, ki bi urejala odnose med njimi. Posebnost tega projekta je tudi v tem, da je to prvi primer v Jugoslaviji, ko tekstilne tovarne sodelujejo v mednarodni menjavi v poslu, ki je v mednarodnem poslovnem jeziku znan kot „joint ventu-res“ (skupno vlaganje sredstev). V čem je bistvo tega „skupnega vlaganja sredstev"? Splošno je znano, da je v nedavni preteklosti bila v mednarodni menjavi samo menjava blaga in storitev. Med dvema vojnama, posebej pa po drugi svetovni vojni pa se naglo razvija tudi promet z industrijsko lastnino (patenti, licence itd), ter „skupno vlaganje sredstev". Promet te vrste je bil in je še danes opazen zlasti na relaciji razvite dežele—nerazvite dežele. V obratni poti ni vreden omembe. Kaj naša podjetja s tem pridobijo? Najprej ekonomski interes. Ta interes lahko v tem konkretnem primeru strnemo v naslednje: 1. Države vzhodne Afrike si medsebojno ne zaračunajo carin (Kenija, Uganda, Tanzanija). 2. Kooperacija naših podjetij s tovarno v Keniji na bazi specializacije proizvodnje, kar pomeni, da bo tovarna v Keniji proizvajala del asortima-na zase in za izvoz, preostali del potrebnega asortimana pa bo kupovala od jugoslovanskih partnerjev v obliki polproizvodov. 3. Naša podjetja si širijo tržišče. 4. Zagotovi se izvoz določenih količin domačega repromate-riala itd. Razen teh neposrednih ekonomskih interesov si bomo pridobivali izkušnje, da bi lahko svoja dognanja na področju marketinga in tehnologije prenašali na ostale dežele in tako nastopali enakopravno z razvitimi deželami. To se pravi, da postajamo sposobni, ne le proizvajati in graditi tovarne v lastni deželi, temveč plasirati svoje znanje v mednarodni menjavi enakopravno z razvitimi deželami. In ne nazadnje: na podlagi enakopravnih odnosov dolgoročno poslovno sodelujemo s Kenijo na podlagi prijateljstva in zaupanja ter pomagamo Keniji, da postavi svojo lastno industrijo lahke konfekcije. MIROSLAV STIMAC mali ek= onomski leksikon Kakor smo zapisali v št. 3, pričenjamo danes s prvimi pojmi. Pojasnili bomo pojem „gospo-darska dejavnost" in „negospo-darska dejavnost". GOSPODARSKA Dl JAVNOST Najenostavnejše bomo prišli do odgovora, kaj je gospodarska dejavnost, če si postavimo vprašanje: kaj je cilj gospodarske dejavnosti? Cilj gospodarske dejavnosti je pridobivanje dobrin za zadovoljevanje človeških potreb. Nadalje lahko rečemo, da je gospodarska dejavnost človeška dejavnost, gospodarska dejavnost je smotrna dejavnost, gospodarska dejavnost je produktivna dejavnost. Iz tega sledi enostaven ljudski pregovor: „Brez dela ni jela". Po teh nekaj mislih bi sedaj lahko rekli: Katero gospodarstvo je bolj učinkovito glede na gornje ugotovitve? Najuspešnejše bo tisto gospodarstvo, ki bo čimbolj in čim hitreje premagalo redkost dobrin ter tako čim bolje zadovoljevalo potrebe prebivalstva. To pa bo tudi tisto gospodarstvo, v katerem bo skrb za človeka kot ustvarjalca vseh dobrin največja. Na osnovi tgkšne opredelitve gospodarske dejavnosti, se po naši statistični kategorizaciji naše gospodarstvo deli na: Industrijo z rudarstvom (kamor sodi tudi naša tekstilna industrija) Kmetijstvo - Gozdarstvo - Gradbeništvo Promet Trgovina, gostinstvo in turizem Obrt Komunalna in stanovanjska dejavnost Iz teh odgovorov lahko sklepamo, da šolstvo, zdravstvo itd . . niso gospodarska dejavnost. NEGOSPODARSKA DEJAVNOST Poleg gospodarske dejavnosti mora človek družba organizirati tudi negospodarsko dejavnost, saj brez znanja šol ne bi mogli produktivno delati. Ce ljudje ne bi bili zdravi (zdravstvo), prav tako ne bi mogli delati. Da bi bil človek zadovoljen, se ukvarja s športom, rad bere knjige, rad posluša lepo glasbo itd . . . To se pravi, da je razen dejavnosti, s katerimi pridobiva človek dobrine za svoje potrebe, negospodarska dejavnost, preko katere prav tako zadovoljuje svoje potrebe, le da te niso materialne. Med negospodarske dejavnosti sodi: - Šolstvo Zdravstvena dejavnost - Kulturno posvetna dejavnost Umetniško zabavna dejavnost - Šport - Socialno varstvo Dejavnost raznih družbenih organizacij - Dejavnost finančnih organizacij (bank, zavarovalnice) - Sodstvo -- Javna uprava . Narodna obramba sraj čko Toliko hvale in lepega so napisali o nas ob 50-letnici, da žilica ne da miru, da ne bi malo skazili ti prijetno vzdušje. Ne iz hudobije, zavoljo mojega ugleda! Ugibali so že, kaj je z menoj! Eni so dejali, da sem se že ..ohladil", drugi, da sem dobil ..kritiko od zgoraj", tretji, da sem sedaj tozdek in ne srajčko itd. Pa ni nihče zadel! Še vedno sem ostal „enota s samostojnim obračunom"! To pot sem vzel na piko Novomeščane. Ej, dragi moji, ko bi vedeli kako lepo se imajo! Pozna se jim starost, pozna! V menzi kruha ne morejo več jesti, tako vsaj izgleda po ostankih! Pol koščka povprečnež še nekako prežveči. Vzame pa dva, naj se ve, da ima pravico vzeti, kolikor hoče! Za ostanke pa tako ni važno, jih „bodo“ že kam dali. Po navadi jih „par-kirajo“ v stranišču. Stranišča! Kaj bi vam pravil! Pameten je bil tisti, ki je dal stranišču ime stranišče, imamo pa še enega, bolj sočnega! Lepe stvari so dobili No-vomeščani v zadnjem času. Lepo športno igrišče! Škoda, da ga uporabljajo le otroci iz soseske. Športno društvo se že toliko časa ustanavlja, da so se pod predsednikom iniciativnega odbora začela ugrezati tla v trgovini. Pa saj ni on kriv, če smo na „drsečem terenu", saj vse drsi, cene navzgor, vrednost dinarja navzdol in tako dalje vse v stilu: žiga - žaga. Tudi lepo novo parkirišče v__ je bilo zgrajeno pred nedavnim. Lep objekt je to, samo prazen. Le redki so tisti, ki zaidejo nanj, vse se gnete pred vhodom v tovarno. Domači imajo prednost! štran-ke imajo tako lepo priložnost, da si ogledajo skorajda celotno tovarno s panoramo Novega mesta, ko gredo peš do tovarne. Edina sreča, da ne vidijo v skladišče surovin. Nekakšne gumijaste cevi jim visijo s stropa v sode. Bajc v opisu delovnega mesta skladiščnega delavca piše tudi: Skrbi, da ga ne zalije voda ob deževju. Pa jo kar pridno nosijo ven! In še jo bodo, saj nihče ne ve, kako povezati staro in novo zgradbo, da se bosta tesneje objeli. V TOZD - Ločna v miru počiva polagalni stroj. Vse je nared, le stroj ne gre nikamor! Ko je stekel, bi kmalu ušel iz prikrojevalne mize po stopnicah. Ne, tako hitro pa ne boš delal! Pa so mu postavili nove „ cokle pod šine". Ne vem, kako bo kaj z njim! Delavka je hitrejša od njega, pa še uide ne. Pa jim uhaja! Pa še kako. Vode porabijo v Novem mestu skorajda štirikrat več kot Libna in Delta. Ali pa po novomeških ceveh teče „žlaht-na “ voda, ki je toliko dražja. Vrag si ga vedi, kaj je na tem. Računi so pa jasni: Libna in Delta sta skupaj odšteli za vodo 7.093,55 dinarjev, Novomcščani pa 27.214.- dinarčkov! Na zdravje!. Prav lep pozdrav! Prihodnjič se bom oglasil iz Ptuja. Srajčko J 15. avgusta je nastopila delo kot pripravnik prva iz generacije štipendistov na Srednji tehnični šoli v Kranju tov. Slavica Kozole. Tov. Kozoletova je končala na tej šoli konfekcijsko smer. Želimo ji, da bi s svojim znanjem in voljo do dela v Labodu v času pripravništva, uspela. Dobrih strokovnjakov je vedno premalo. Na dan 31. 8. je bilo v TOZD zaposlenih 350 delavcev, kar je 13 več kot v istem obdobju lani. Do planiranih 400 nam manjka torej še 50 delavcev! V centru za priučevanje je 22 deklet, ki bodo v septembru sprejete v delovno razmerje. V Novem mestu bodo razdeljena prva stanovanja, zgrajena iz združenih solidarnostnih sredstev. Tudi naši delavci so bili na prioritetni listi. Računamo, da bo vsaj 5 delavcev dobilo stanovanje. Sindikalna podružnica TOZD Ločna ima v razpravi svoj program dela. Program, ki je precej obširen in podrobno opredeljen, bo prav gotovo pripomogel k uspešnejšemu delu sindikalne organizacije. Vključite se v javno razpravo! Komisija za delavsko samoupravno kontrolo je v I. poli. letošnjega leta odgovorila na približno 100 vprašanj, ki sojih člani delovne skupnosti vložili v skrinjice. Ugotavljamo, da smo s tem načinom veliko pripomogli k uveljavitvi komisije za delavsko samoupravno kontrolo. Člani sindikalne podružnice in mladinskega aktiva v Ločni organizirajo akcijo obiranja jabolk v sadovnjaku v Novem mestu. Po oceni bi nam letošnja letina morala dati okoli 5.000 kg jabolk zlati delišes in jonatan. Člani delovne skupnosti jih bodo lahko kupili po primerni ceni. Obvestilo o prodaji bo na oglasni deski. Naši kegljači in kegljavke sc pripravljajo na republiško prvenstvo konfekcionarjev, ki bo oktobra v Žalcu. Želimo jim čimveč podrtih kegljev! V TOZD Libna Krško je novozgrajen prostor za namestitev električnega generatorja na DIESEL pogon. Lanskoletna redukcija elek. toka je napravila v proizvodnji precej škode, zato je dana investicija toliko bolj utemeljena in nujna. Vsi z nestrpnostjo pričakujemo prvega poskusnega zagona generatorja. TOZD Libna Krško ima v letošnjem letu gibanje delovne sile veliko bolj umirjeno. Delovni kolektiv je do konca avgusta zapustilo samo 12 delavk zaradi različnih vzrokov, predvsem pa izstopa neurejeno otroško varstvo. Na novo smo zaposlili 30 novih delavk, nekaj pa jih imamo tudi stalno na priučevanju po brigadah za tekoče popolnjevanje morebitnih izpraznjenih delovnih mest. Do konca letošnjega leta bomo v ce- loti pokrili planske obveze števila zaposlenih. ODLIKOVANJA OB 50-LETNICI Predsednik Tito je ob 50-letnici tovarne perila Labod Novo mesto — TOZD Delta Ptuj odlikoval 18 delavcev Delte z visok orni državnimi odlikovanji. Z Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo — Olgo Belovič. Z Redom dela s srebrnim vencem: — Dragico Novak, — Nika Čuhaleva, — Rozalijo Emeršič, — Anico Horvat, — Jožico Jurčič, - Franca Kranjca, - Marijo Krničar, — Marijo Mar, — Marijo Repič, — Angelo Rojko, — Branka Tanasiča. Z medaljo dela: — Marijo Began, — Elizabeto Korošec, - Olgo Kolarič, — Terezijo Kosti, — Elizabeto Kunstek, - Kristino Levanič. Odlikovanja je izročil predsenik skupščine občine Ptuj tov. Branko Gorjup na proslavi. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo!_______________ TOZD Libna Krško je v letu 1974 bogatejši za dvoje družinskih stanovanj. Stanovanja je zgradil SGP Pionir in bodo vseljiva v začetku septembra. Prosilcev je veliko, zato bo komisija za družbeni standard skušala izbrati res najnujnejše primere. Graditeljem individualnih stanovanjskih gradenj pa je komisija za družbeni standard v letu 1974 odobrila 230,000 Ndin dolgoročnega posojila dvajsetim prosilcem. labod LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 1500 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto