Pofttnln» plačana » tfotovtni Leto XIX., št. 98. LJubljana, petek 29» aprila 1938 Cena 2 Dir Oprti vinsi vo ujuDij&im nnaiijeva & - Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 3126 Inseratni oddelek: LJubljana. 8elen-burgova ul - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon St. 2455 Podružnica Celle Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Računi on poŠt ček zavodih: Ljubljana St 11 842, Praga filalo 78 180 Wien St 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25-— Za Inozemstvo Din *0— Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 6. telefon 8122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg 4L 7, telefon St 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev 1. telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. Francija in Anglija Z več strani se pojavljajo pobude za razčiščenje sedanjega motnega evropskega in svetovnega položaja. Nobenega dvoma ni. da so predvsem evropske velesile poklicane, da najdejo sporazumno pot iz sedanjih zagat. Svet jim upravičeno pripisuje levji del odgovornosti za mednarodni razvoj. Okoli velike noči so bili storjeni prvi koraki na poti splošnega razčiščeni a odnošajev med njimi, ko je bil z mnogo dobre volje podpisan novi sporazum med Anglijo in Italijo. Takoj ob njegovem podpisu se je že pojavila nova pobuda za razčiščenje odnošajev tudi med Italijo in Francijo, dočim je istočasno angleška vlada povabila francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra na uradne razgovore v London. Z veliko napetostjo se med tem pričakuje Hitlerjev obisk v Rimu, popolna pa je še nejasnost glede angleških namer v pogledu morebitnih novih razgovorov z Nemčijo. Poročila iz Londona samo znova poudarjajo, da v angleških uradnih krogih nikakor niso naklonjeni oživljeni zamisli o sklenitvi tako zvanega četvornega pakta, ki bi nedvomno izzval reakcije iz njega izključenih velesil ter vseh malih držav, katerim ideja nekakšnega omejenega evropskega direktorija ni bila nikdar posebno všeč. Tako se tudi stiki med velesilami omejujejo za sedaj samo na to, kar bi lahko imenovali realno politiko neposrednih pogajanj in razgovorov na že več ali manj uglajenih potih, dočim se veliki načrti za daljša razdobja in širša področja nikjer ne postavljajo v ospredje. Vtis je, da se skuša o vseh perečih zadevah razpravljati s toliko večjo obzirnostjo, kolikor težavnejši in zapletenejši se zdi mednarodni položaj. Angleškemu premieru Chamberlainu se na primer pripisujejo veliki načrti za splošno evropsko pomirjeni e in se vse njegove ločene akcije prikazujejo kot del neke širše zamisli, v kateri tvorijo njegove sedanje pobude samo nekakšne faze v postopni realizaciji končnega cilja: splošnega evropskega in svetovnega pomirjenja brez prelivanja krvi. Vtem pogledu angleškemu premieru ri mogoče odreči zdravega realizma. Nedvomno so nekatere prenagljene akcije angleške diplomacije v poslednjem času. v kolikor prav zaradi prenagljenosti niso obrodile zaželjenih uspehov, povečale izkušenost angleških državnikov, ki spoznavajo, da se tudi v navadni igri velesil stara, preizkušena prijateljstva ne morejo čez noč zamenjati z novimi, še negotovimi, dasi se potreba nekega novega ravnotežja prav gotovo že precej konkretno nakazuje. Dobre volje Anglije in Italije ob podpisu novega sporazuma med njima ni nedvomno nihče prezrl, toda dosedanja povezanost med Italijo in Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani sta dve realno-sti evropskega položaja, na kateri so te dni opozorili tudi italijanski in nemški listi z željo, da bi se sedaj poskušala samo vzporeditev med obema blokoma velesil kot takima. To spoznanje je prav gotovo v odločilni men nakazalo potrebo londonskega sestanka angleških in francoskih državnikov. Ako naj Anglija uspešno izvede svojo akcijo pomirjenja v Evropi. potem je najprej potrebno, da se glede svojega bodočega zadržanja po-razgovori s svojo zaveznico in prijateljico Francijo, ki ima nedvomno najmanj tolikšen interes na splošnem evropskem pomirjenju kakor Anglija sama. Potreben je torej najprej sporazum obeh zapadnih zaveznic glede vseh vprašanj, ki se tičejo njunih medsebojnih odnošajev, kakor tudi glede vseh onih. ki se tičejo njunega stališča do ostale Evrope in ostalega sveta. Ako presojamo sedanji londonski sestanek s tega vidika, lahko brez pomislekov zaključimo, da razgovorom angleških in francoskih državnikov v sedanjem mednarodnem položaju niso postavljene nikake meje. Poročila iz Londona in Pariza zares tudi potrjujejo. da so postavljena na dnevni red razgovorov vsa vojaška, politična in celo gospodarska vprašanja, ki trenutno zanimajo obe zapadni velesili. S tem pa seveda nikakor ni rečeno, da se bodo državniki obeh držav vseh vprašanj dotaknili v enaki meri in jih proučili do vseh podrobnosti. V razpravi bodo predvsem nekatera neposredno aktualna vprašanja, dočim se bodo glede ostalih v načelu zedinili na skupne smernice, kakor je to pri takih sestankih običajno. Izmed vojaških vprašanj, ki trenutno zanimajo obe velesili, je že nekaj časa na dnevnem redu predvsem poglobitev sodelovanja obeh generalnih štabov v skladu z dosedanjimi napori in sklepi v tem pogledu. Obiska ministrov Duffa Cooperi a in Horeja Belishe v Parizu sta nekako že pripravila teren za zadevne razgovore, ki se bodo po londonskem sestanku še naprei vodili med tehničnimi strokovnjaki obeh ŽE PRVI DAN V LONDONU ZELO DOBRI SADOVI Angleški in francoski državniki so razpravljali včeraj v Londonu o zelo važnih vprašanjih in je bilo doseženo o njih popolno soglasje Posvetovanja bodo že danes končana London, 28. aprila, h. Ob zanimanju vse politične javnosti in diplomatskih krogov so se danes dopoldne pričeli v Londonu razgovori francoskih in angleških državnikov, ki so se sestali na pobudo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina Z angleške strani se udeležujejo razgovorov poleg ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halifaxa tudi diplomatski svetovalec angleške vlade, sir Robert Vansittart. nadalje sir Aleksander Cado-gan, direktor srednjeevroskega oddelka zunanjega ministrstva sir John Sargent ter višja uradnika zunanjega ministrstva Trong in Roberts S francoske strani sodelujejo poleg ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Bonneta direktor zunanjega ministrstva Leger, načelnika Rochard in Margerie ter francoski poslanik v Londonu Corbin Razgovori potekajo v izredni prisrčnosti Po poteku današnjih razgovorov sodeč, sestanka ne bo treba raztegniti še na soboto, kakor se je snoči domnevalo, marveč bodo razgovori verjetno končani že v petek, tako da bo v petek popoldne ali zvečer izdan zaključni komunike Prvi razgovori posvečeni češkoslovaški Razgovori so se pričeli danes dopoldne ob 10.30 v kabinetu ministrskega predsednika Chamberlaina. Trajali so vse do 13.30, ko je Chamberlain priredil kosilo, nakar so se razgovori takoj zopet nadaljevali ter so trajali do 16.45 Nocoj sta Daladier in Bonnet skupno s Chamber-lainom in Halifaxom odpotovala v kraljevi grad Windsor, kjer bodo na večerji pri kralju Francoski državniki bodo prenočili v kraljevem gradu in se vrnejo jutri zjutraj v London, kjer se bodo nato ob 10.30 razgovori nadaljevali. Pripravljalni razgovori so se pričeli že snoči takoj po prihodu francoskih državnikov na francoskem poslaništvu. Pri tej priliki so razpravljali predvsem o položaju v Srednji Evropi. S tem problemom so se začeli tudi današnji razgovori. Francoski ministrski predsednik je ponovno zagotovil popolno lojalnost Francije napram Češkoslovaški in izjavil, da bo francoska republika točno izpolnila vse svoje obveznosti napram češkoslovaški republiki. Tudi v najtežjih časih je Francija trdno odločena zadostiti vsem svojim obveznostim Na splošno so nato razpravljali o Srednji Evropi in o mednarodnem stališču Češkoslovaške ter o njenem notranjepolitičnem položaju. Proučili so vsa vprašanja, glede katerih morata Francija in Anglija zavzeti skupno stališče. Francoski ministrski predsednik Daladier je postavil predsedniku angleške vlade Chamberlainu vprašanje, kaj bo storila angleška vlada, če bo Francija morala v primeru kakega neizzvanega napada priskočiti na pomoč Češkoslovaški. Ni še znano, kakšen odgovor je dal Chamberlain na to vprašanje. Obe delegaciji sta v zvezi s tem podrobno razpravljali o razvoju nemškega problema v ČSR na temelju poročila, ki ga je obema vladama dostavila Češkoslovaška vlada obenem z obvestilom o ukrepih, ki jih namerava izdati, da zagotovi mirno sožitje vseh državljanov češkoslovaške republike. Po informacijah poučenih londonskih krogov se zatrjuje, da so se francoski in angleški državniki sporazumeli v tem. da je treba razmerje med manjšino in večino v ČSR urediti tajco. da ta problem ne bo postal vzrok mednarodnih komplikacij, ter da je treba pogajanja za ureditev tega vprašanja kar najbolje pospešiti. Francoska in angleška vlada sta soglasno ugotovili, da je češkoslovaška vlada pokazala vso dobro voljo za rešitev nemškega problema na način, ki odgovarja treznim in pametnim zahtevam nemške narodne manjšine, ki pa ne smejo ogrožati varnosti in nedotakljivosti češkoslovaške republike. Francosko-ruski pakt V zvezi z vprašanjem Srednje Evrope je bilo tudi govora o politiki Francije in Anglije napram Nemčiji. Francoski državniki so že pri pripravah za londonski sestanek postavili pogoj, da se v Londonu sploh ne sme razpravljati o paktu štirih velesil, ker je večina francoskega javnega mnenja proti sklenitvi takega pakta Prav tako je skem. Te vesti, zlasti pa dejstvo, da Izganja poljska vlada številne rodbine zaradi tega. ker prejemajo finančno podporo iz Nemčije, smatrajo v Londonu za dokaz da nemški problem v Srednji Evropi ni specifično češkoslovaško vprašanje in da gre tu očividno za vpliv celokupne nemške politike. Gospodarska pomoč Mali antanti Pri današnjih razgovorih v Downigsstree-tu so se bavili tudi z vprašanjem gospodarske podpore državam Male antante, zlasti Jugoslaviji in Rumuniji ter državam Bal- kanske zveze in končno tudi Madžarske. V londonskih gospodarskih in političnih krogih opozarjajo da bi taka pomoč mnogo pripomogla k zaščiti angleških interesov, ki so v teh državah prav znatni, ki pa so ogroženi »Manchester Guardian« naglaša, da bi se moglo nemško gospodarsko prodiranje na Balkanu ustaviti le tako, če Anglija nudi Rumuniji, Jugoslaviji in Madžarski izdamo gospodarsko pomoč ter prevzema večje količine njihovih poljskih pridelkov. Francija v tem pogledu ne more mnogo storiti. DrugI problemi V nadaljnjem poteku današnjih razgovorov so obravnavali tudi še druge točke londonskega programa, ter razpravljali zlasti o angleško-francoskem zbližanju z Italijo, o rešitvi abesinskega problema, o koordinaciji obrambe obeh velesil in o splošni poglobitvi medsebojnih odnošajev. Vsi ti razgovori, o katerih bodo še jutri podrobnejše razpravljali, so potekli v duhu tesnega zavezništva in dosedanjega sodelovanja Kar se tiče vprašanja švicarske nevtralnosti bodo o tem podrobneje razpravljali šele ob priliki majskega zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi. Spričo ugodnega razvoja razgovorov, se je francoski ministrski predsednik Daladier odločil, da se že jutri zvečer z letalom vrne v Pariz. Zunanji minister Bonnet bo s svojimi sotrudniki ostal v Londonu do sobote zvečer. Odmevi v tisku Pariz, 28. aprila, h. Pariški listi objavljajo o londonskih razgovorih obširna poročila. »Temps« objavlja naslednjo izjavo, ki jo je dal njegovemu londonskemu poročevalcu ministrski predsednik Daladier: Vprašanje češkoslovaških odnošajev do Nemčije je postalo po zahtevah, ki jih je postavil Herjein, eno najaktualnejših mednarodnih vprašanj, ki zavzema zato tudi na londonskih razgovorih prvo mesto. Tudi londonski dopisnik »1 ntransigeanta« naglaša, da prevladuje v Londonu prepričanje, da je Češkoslovaška resno ogrožena Angleška vlada se doslej še ni odločila odkrito izjaviti, ali je pripravljena za zaščito nedotakljivosti češkoslovaške republike nastopiti tudi z orožjem. Kljub temu prevladuje v londonskih krogih mnenje, da mora angleška vlada skupno s francosko vlado najti sredstva za odstranitev nevarnosti, ki groze Češkoslovaški. Stališče Anglije bo po vsej verjetnosti prišlo do izraza v zaključnem komunikeju o londonskem sestanku. Glede gospodarskih in finančnih vprašanj, o katerih razpravljajo na londonskih razgovorih, pravi »Itransirgeant«. da je Anglija pripravljena podpreti francoski frank tako, da ga v bodoče ne bo ščitil samo francoski devizna izravnalni fond. Glede skupnih naročil letal v Zedtnjeniih dirža-vah predlaga Anglija ustanovitev neke vrste angleško-francoske nakupovalne zadruge. da bi se na ta način dosegli ugodnejši pogoj L Kar se tiče vojaškega sodelovanja obeh velesil, navaja list po informacijah iz me-rodajnih angleških krogov naslednje točke: 1 Francoska in angleška oborožena sila naj tvorita v bodoče enotno celoto. 2. Francoska vojna mornarica naj služi kot izpopolnitev angleške vojne mornarice. 3. Anglija naj ustanovi posebno eksrpedicijsko armado, ki naj bo tako pripravljena, da lahko v vsakem primeru takoj priskoči na pomoč Franciji ali kater drugi zavezniški državi v primeru neizzvanega napada. Berlin, 28. aprila br. Dasiravno sprem- ^________lja nemški tisk londonski sestanek s pre- Francija dala Londonu razumeti, da ne j cejšnjo rezerviranostjo. prihaja v komen-morte biti niti govora o odpovedi franco- i tarjih do izraza priPčna nervoznost. Vsi sko-ruskega pakta, ki ga smatra Francija | listi priznavajo, da so ti razgovori daleko-slej ko prej za obrambno sredstvo proti ; sežne važnosti za nadaljnji razvoj v Evro-neizzvanemu napadu in za zaščito miru. da- j pi, boje pa se. da bi angleški državniki siravno smatrajo nekateri angleški politi- ! podlegli vplivu francoskih tovarišev. To se ki ta pakt za največjo oviro za uresničenje : vidi zlasti po naslovih, ki jih dajejo svo-ideie pakta štirih velesil. Na današnjem jim poročilom iz Londona »Völkscher sestanku so razmotrivali tudi vprašanje, J Beobachter« objavlja na prvi strani samo ali bi bilo primerno in uspešno, ako bi kratko vest pod naslovom j»FYancozi pri Anglija in Francija posegli v razvoj odnošajev med Češkoslovaško in Nemčijo. Veliko pozornost so tako v londonskih, kakor pariških krofih izzvale najnoveiše vesti o pokretu nemške manjšine na Polj- speli v London«. »Berl'ner Börsenzeitung« objavlja svoje poročilo pod naslovom: »Francozi sanjajo svoje stare sanie«. »Velika pričakovanja Pariza«. »Völkischer Beobachter« piše med drugim: Daladier in držav. Ti razgovori niso danes nobena tajnost več. saj sta Anglija in Francija TDOudarili potrebo takih stikov že v skimni londonski deklaraciji z dne 19. marca 1936. izdani po razveljavljenju lokarnske pogodbe. Izmed političnih vprašanj so važni zlasti razgovori o velikonočnem sporazumu med Anglijo in Italijo, o priprav-Ijaiočem se sporazumu med Francijo in Italijo ter vsa vprašanja, ki so s tema sporazumoma v neposredni ali posredni zvezi, tako vprašanje priznanja abesinske aneksije v zvezi s bližnjim zasedanjem sveta DN v Ženevi, špansko vprašanje v zvezi s problemom odpoklica tujih prostovolicev, status quo v Sredozemlju itd. Pretežni del razgovorov pa nedvomno velja položa- ju v sred. in vzhod. Evropi in ie po pomembnosti vprašanja najbrž prav v tem delu posvetovanj težišče sedaniega londonskega sestanka odgovornih predstavnikov Francije in Anglije. Tudi v tem pogledu se postavlja niz zanimivih vprašanj, o katerih bi imelo sleherno razglablj'anie v naprej bolj videz domnev in ugibanj kakor ugotovitev. Počakati bo treba deloma na uradne komunikeje, v kolikor bodo že iz njih razvidni konkretni sklepi, še bolj pa na bližnji evropski razvoj, v katerem bo londonski sestanek angleških in francoskih državnikov nedvomno tvoril eno izmed zelo t>omembnih faz. ki mnogo obeta v smeri postopnega razčiščen j a sedanjega zapletenega položaja. Bonnet sta sledila svojim prednikom in sta svoj prvi korak usmerila v London. To je že desetletni običaj francoskih državnikov, ki je spričo francosko-angleškega zavezništva tudi docela razumljiv. Baš okol-nost, da se francosko-angleški odnošaji zadnje dve leti izživljajo v tesnem zavezništvu, nam dovoljuje, da lahko mirno opazujemo razvoj londonskih razgovorov ter jih lahko smatramo za ugodno priliko za okrepitev evropskega miru. Razmotrivajoč o programu londonskega sestanka se bavi glavni organ narodno-socialistične stranke predvsem z vprašanjem Češkoslovaške in svari londonske državnike, naj ne nasedajo predlogom praške vlade in naj ne podpira- Uradni komunike O današnjih razgovorih je bil izdan naslednji uradni komunike: Francoski mini-strskie predsednik Daladier, zunanji minister Bonnet in francoski poslanik v Londonu Corbin s svojim spremstvom, so danes dopoldne ob 10.30 prispeli v Dow-ningstreet, kjer so se sestali z ministrskim predsednikom Chamberlainom in zunanjim ministrom lordom Halifaxom Razgovori so trajali z običajnim kratkim opoldanskim odmorom do 16.45 O vseh točkah, o katerih so razpravljali, je bilo doseženo popolno soglasje. Razgovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne ob 10.30. jo Češkoslovaške v politiki, ki je 20 let prezirala zahteve Nemcev in izzvala sedanji položaj. V nemških vladnih krogih so mnenja, da se lahko zgodi, da ©e bosta Anglija in Francija na podlagi diplomatske note praške vlade odločili za podpiranje politike češkoslovaške vrt ade. Nemči ja bi morala le obžalovati, če bi angleški in francoski državniki podpirali praško vlado v sedanji taka taktiki. Bukarešta, 28. aprila, h. Diplomatska <*> trudnik dnevnika »Treptatea« razpravi ja v daljšem članku o londonskem sestanku m piše med drugim: Četudi se razprave o problemih sudetskih Nemcev tičejo prvenstveno Češkoslovaške, je na tem zainteresirana tudi Ruimunija. Akcija nemške manjšine na Češkoslovaškem predstavlja poizkus atentata na neodvisnost samostojne čsl. države, lopati pa je, da bodo jamstva, ki jih bosta dali Anglija rn Francija glede vojaške in politične pomoči Srednji Evropi, odločilnega pomena. Prijateljska pogodba med Grčijo in Turčijo Atene, 28. aprila, k. Že dva dni sta turški ministrski predsednik Ln zunanji minister v goeteh pri grški vladi Od zadnje konference zunanjih ministrov držav Balkanske zveze eo se med Grčijo in Turčijo vršila pogajanja za ureditev nekaterih problemov, ki so kljub sklenitvi zvezne pogodbe ostali še nerešeni. Pogajanja so bila sedaj zaključena in je bila po včerajšnjih razgovorih med turškimi in grškimi državniki enoči podpisana pogodba o prijateljstvu nevtralnosti m n ena padanju, ki predstavlja prav za prav dodaten sporazum k zivezra pogodbi, ki ie taila sklenjena v Ankari ob priliki zadnjega zasedanja Balkanske zveze. Pogodbo so podpisali turški ministrski predsednik BajaT in zunanji minister Ruždi Aras ter grški ministrski predsednik Metaksas. Pogodba bo trajala 10 let in se bo nato arvrtomatilčno podaljšala, ako je ena aÄ druga stranka ne bo odpovedala. Preokret na Poljskem? Poljski bapol uradni organ „ülustrowani Kurier Codzienni" za zbližan]e med Poljsko in ČSR Varšava, 28. aprila b. Največjo pozornost v vsej poljski javnosti je zbudil uvodnik napol uradnega vladnega organa, krakovskega lista »Illustrowani Kurjer Codzienni«, ki velja za najbolj razširjen poljski dnevnik, o poljskem stališču do češkoslovaškega vprašanja. Pod značilnim naslovom: »Samo Poljska je lahko porok obstoja slovanskih narodov« piše list med drugim: Po poslednjih dogodkih v srednji Evropi se že začenjajo kazati na eni strani nasprotja. na drugi strani pa sporazumi, ki nedvomno prikrivajo v sebi možnosti novih zvez. Mi smo se doslej večkrat zavzeli za pravice Poljakov v CSR in postavljali konkretne zahteve pri vsem tem pa nismo nikdar nastopali proti življenjskim interesom Češkoslovaške in tudi nismo nik dar kazali sovražnega zadržanja napram CSR. Mi se nikakor nismo odtujili Čehom, temveč se je to zgodilo proti naši volji. List spominja nato na vse značilne dogodke v poljsko-češkoslovaških odnošajih, ki so napovedovali izboljšanje medsebojnega razmerja in s poudarkom piše zlasti na simbol skupnega poljsko-češkoslovaškega upora, ki ga predstavlja spomenik Jage-loncev v Krakovu na katerega so pred vojno poljske roke položile ščit s češkim levom ;n pred katerim so bili češki Sokoli leta 1910 z navdušenjem pozdravljeni od i krakovskega, prebivalstva. List piše nato tudi o napakah; ki so doslej zavirale polj-sko-češkoslovaško zbližanje ter prihaja končno do naslednjega zaključka: V tem usodnem položaju se mora pojaviti tudi pri češkoslovaških odgovornih krogih prepričanje, da je nujno potrebna sprememba zadržanja napram Poljski, saj je nedvomno Poljska za CSR država, na katero se ta lahko v sili opre. Čehoslovaki so trezni politiki in mora zato biti odstranjeno vse, kar nas loči, na drugi strani pa poživljeno vse. kar nas spaja. Samo Poljska postane lahko središče zbiranja slovanskih narodov in porok njihovega obstoja. Poljska ne zasleduje nikakih osvajalnih namenov. Poljska hoče samb red in mir. Močna Poljska je najboljše jamstvo miru in varnosti v vzhodni Evropi, še več, ne le v vzhodni, temveč tudi v srednji Evropi in s tem v Evropi sploh. Ta članek je v poljskih krogih zbudil tem večjo pozornost, ker je izšel v napol uradnem vladnem organu in ker je prav ta list doslej že večkrat ostro napadel Češkoslovaško. Zanimiva je tudi okolnost. da se je krakovski list poslužil v zagovor potrebe zbližanja med Poljsko in CSR istih argumentov kakor pred nekaj dnevi v Varšavi živeči opozieionalni politik Korfanty v svoiem organu »Polonia«, ki izhaja v Katovicah. Japonska ofenziva brez večjih uspehov Bitka v Južnem šantungu in ob Jangceju traja že 5 dni Junaški odpor Kitajcev Hankov, 28. aprila, a Japonci 60 v zadnjih dneh prešli v ofenzivo tako na santun-škem bojišču kakor tudi na fronti ob Jamgce-ju. Borbe za Jihsien. Tajerčuang in Tengčeng tri važna stratežka mesrta severno lunghaj-ske proge, trajajo že pet dni. Japonci so tam koncentrirali 650 000 mož ki so tehnično sijajno opremljeni. Kakor zatrjujejo poročila iz obeh virov, Japonci doslej niso izvoievali niknkega večjega uspeha. Od Jelki njihovih tankov «> le v dolini, po kateri je speljana cesta proti Jihsienu. Kitajce potisnili za nekaj kilometrov nazaj. V bojih je doslej padlo na obeh straneh že na tisoče ljudi. . T __ . , Nekoliko ve5 uspeha so Japonci dosegla na ozemlju med Jangdejem in Tajhujskim jezerom kjer so zavzeli strateško važno mesto Hiusien. hi leži 25 milj južno od Nan-kiinga. Na tej fronti traja japonska ofenziva že tri dni. Hongkong. 28. aprila, o. Japonska pomor, ska blokada v kitajskih vodah ie Kitajcean povzročila mnogo škode, čeprav Japonci niso mogli doseči svojega glavnega namena, da bi Kitajsko na morju izolirali od ostalega sveta. Japonci so samo okrog Hongkon-ga potopili okrog 1.000 kitajskih jadrnic. Preko 5.000 kitajskih mornarjev je utonila Nešteto jadrnic so potopili tudi okrog drugih kitajskih pristanišč od Hongkoaga do Šanghaja* Obrambna volja in moč ČSR češkoslovaški narod ne bo nikdar dopustil na svojem ozemlju kake države v državi Praga, 28. aprila, n. »Neue Zürcher Zeitung« objavlja dolg članek svojega praškega dopisnika o položaju Češkoslovaške po združitvi Avstrije z Ner^ijo, o nemškem manjšinskem vprašanju v CSR, o zahtevah Henleinove fcemško-sudetske stranke ter o iskreni volji praške vlade, da uredi manjšinske probleme in odnošaje do velike nemške države. Na drugi strani poudarja člankar tudi odločnost vsega češkoslovaškega naroda, da v skrajnem primeru kot en mož brani suverenost in neodvisnost svoje države, ter pravi: Henlein lahk naši «trani.« Cinnkar nadaljuje: V prvi vrsti pa se Češkoslovaška zanaša na svojo lastno moč. Češkoslovaški narod je narod v orožju Regularna armada, ki je najmodernejše in najsijajnejše opremljena in oborožena, predstavlja tudi še potem zelo mogočno potenco, ako se odštejejo nemški in madžarski vojaki kot nezanesljivi elementi. K temu nride še na stotisoče vojaško izvež-banih Sokolov, Orlov in čsl. socialističnih delavcev, ki so absolutno nacionalno in patriotično orientirani Oreanizatorno stoje Cehi tako visoko, da jih imenujejo slovanske Pruse. Ogromna trdnjavska linija, nekak češkoslovaški Maginotov trdnjavski pas. obdaja vso državo Takoj po berehtes-gadenskem sestanku so pričeli Čehoslova-ki utrjevati +udi tedanjo avstrijsko mejo in se sedai tamkaj nadaliuie delo z vso naglico. Vsak voiak ve, za kaj gre: za njetrov dom. za svobodo njegovih otrok ta duh preveva ves narod. Oboroževalna industrija deta s polpo paro Češkoslovaška je tako močna, kakor le more biti močna država s 15 mili ioni prebivalci. Še nekaj je. kar se ne sme pozabiti: pomični razlogi, ki ne dopuščajo, da bi Češkoslovaška odstopila kak del svojega ozemlja kaki drugi državi. So tudi gospodarski interesi. V ozemlju, kjer prebivajo Nemci, je 60rf vse češkoslovaške industrije. kokor je bilo v stari dvojni monarhiji 80'r industrije na ozemlju sedanje češkoslovaške države. Ker bi bila dovolitev teritorialne avtonomije sudetskim Nemcem zaključuje curiški list, po mnenju vseh <;è-ških krogov prva etapa h končni Jkrtepitvi tega ozemlja od češkoslovaška repub'ike že iz čisto gospodarskih raz^JSov take koncesije ne prihajajo v poštev. Vatikansko glasilo o Henleinovih zahtevah Rim, 28. aprila, b. Vatikanski organ »Osservatore Romarao« kom an tira v posebnem članku Benešev govor pred češkoslovaškim narodnim svetom ter Henleinove nedeljske zahteve. Proti zahtevam voditelja sudetskih Nemcev postavlja vatikanski list stališče češkoslovaške vlade, kakor ga je glede ureditve manjšinskega vprašanja pojasnil v svojem govoru ministrski predsednik dr. Hodža. Nato piSe j.Oservatore Romano«' dobesedno: Avtonomija sudetsko-nemške manjšine v ČSR gotovo ni poslednji cilj te manjšine. Zato praška vlada ne bo tob'ko pretresla posameznih Henleinovih nedeljskih zahtev, kakor se bo trudila, da vzpostavi enoto Čehov in Slovakov. To je v bistvu pomen Beneševih besed Potemtakem zavisi uspeh zahtev nemške manjšine ne toliko od akcije te manjšine same, kolikor od stališča, ki ga bodo znale zavzeti napram tej manjšini ostale skupnosti, kj tvorijo češkoslovaško državo. Henderson v Pragi Praga, 28 aprila, b. Angleški laburistični poslanec Henderson. ki se mudi te dni v Pragi, je bil včeraj popoldne sprejet od m in istrskega predsednika dr Milana Hod-že Popoldne in snoči je ob'skal še mnoge ugledne politike, danes pa ga je sprejel ▼ avdienci tudi prezident dT Beneš, Včerajšnji dan je Henderson uporabil tudi za izčrpno informiranje o zahtevah sudetskih Nemcev teT se je v ta namen sestal s poslancema sudetsko nemške stranke dir Kundtom in Knöchelom. Prvomajske proslave Praga, 28. aprila, b Uradno sporočilo vlade pravi, da so kljub prepovedi zborovanj izjemoma dovoljene prvomajske proslave, ako so podana jamstva, da bodo potekle v popolnem miru Notranji minister je v tem smislu izdal podrobna navodila podrejenim ob last vom Glede delne ukinitve prepovedi javnih zborovanj v zvezi z volilno kampanjo za občinske volitve se doznava, da se sunejo volilna zborovanja vršiti samo v občinah, v katerih so volitve razpisane, in samo v zaprtih lokalih, v nobenem primeru pa ne na prostem. Teh zborovanj oblastem siicer ni treba javljati, toda oblasti bodo imele vendarle pravico, da se v vsakem posameznem primeru na licu mesta prepričajo, ali so zborovanja zares samo volilna zborovanja in v zvezi z volitvami v dotični občini, kjer se zborovanje vrši. Avdienca novega bolgarskega poslanika Praga, 28. aprila br. Prezident republike je danes opoldne sprejel na Hradčanih novega bolgarskega poslanika dr. Nikolaja Balabanova v svečani nastopni avdijen-ci, kateri je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Kamir Krofta. V svojem nagovoru je novi poslanik naglasil, da obstojajo med češkoslovaškim in bolgarskim narodom ne samo tesne vezi rasnega in jezikovnega sorodstva, marveč tudi živahne kulturne vezi. Pionirsko delo čehoslovakov je na Bolgarskem zarezalo globoke brazde prijateljskega sodelovanja, ki prihaja do izraza zlasti tudi v intenzivnih medsebojnih gospodarskih odnošajih, ki so še bolj Privinogli k učvrstitvi iskrenega prijatelj-Prezident dr. Beneš je v svojem odgovoru poudaril, da poleg tesnih prijateljskih odnošajev, ki jih je" tako lepo očrtal novi poslanik bratske bolgarske države, skupni življenjski interesi danes še bolj ko prej narekujejo čim večjo solidarnost med obema državama. togreb Frantlšfca Udržala Vcerai so v Rovnu pri Pardubicah zaslužnega «si, držav-2?ska položili z vsemi častmi k večnemu počitku Praga, 28. aprila br. V rojstnem kraju pokojnega zaslužnega češkoslovaškega državnika .v Dolnem Rovnu, je bil danes dopoldne svečan pogreb Františka Udržala. Krsto s telesnimi ostanki so že včeraj prepevali iz Prage v Rovno, kjer so jo v pokojnikovi rojstni hiši položili na mrtvaški oder. Okrog odra je bila ovita velika državna trobojnica ob krsti pa so postavili častno stražo Sokoli, kmečki konjeniki in gasilci. Pre^ krsto je bil položen krasen venec prezidenta republike dr Beneša Ob 10 so prispel; of cieln- žalni gostje med drugimi predsednika obeh zbornic narodnega predstavništva dr. Soukup in dr Ma-lvpetr, predsednik vlade dr. Milan Hodža s člani vlade, generalitete z generalnim mspektoriem armijskm generalom Svro-vmi in šefom generalnega štaba generalom Kreičiiem na čelu. mnogi bivši ministri zastopniki vrhovnih državnih uradov in mnoei drug' odličniki. Pogreba se je ude-lezda mnogotisočglava množica iz bHžnie m daljne okol'ce. zastopniki pol:t:čmh strank ,n raznih gospodarski organizacij m ustanov posebno številno Da zastopnik1 kmečkih organizacij, ki jim je bil pokojni L držal vzoren voditelj in učitelj. Ko so domači pevej zapeli žalostinko, se je v imenu prezidenta republike in v imenu vlade poslovil od nokoimka ministrski predsednik dr. Milan Hodža ki je men gim dejal: Zopet se poslavljamo od našega naroda, ki je s svojim delom v najvažnejši dobi naše narodne zgodovine za rezal globoke brazde. Pred 41. leti je stopil pokojni Frančišek Udržal v vrste one generacije ki je dvignila nacionalno misel na vrhunec, jo povedla v borbo in v dokončno zmago. V najboli zgodovinskih odločitvah je bil pokojni Udržal vojak ki se je po svoji sposobnosti povzpel do generala. Pomagal je ustvariti oni nacionalni temelj, na katerem še danes sloni naša republika. V svojih nadaljnjih izvaianjih je dr. Hodža podčrtal moralne kvalitete pokojnega državnika, kl mu ob niegovem grobu v imenu vsega češkoslovaškega naroda izreka naiodkrtosrčneišo zahvalo. Zlasti pa se mu mora zahvaliti za vso ljubezen. kl jo je poklanjal češkoslovaški armadi v času. ko so mnogi mislili da nam armada sploh nikdar več ne bo potrebna. Njegovi dalekovidnosti se mora češkoskv vaška zahvaliti, da danes ni brez obrambe izpostavljena težkim preizkušnjam. Zapušča nas v času. ko se češkoslovaški narod dobro zaveda, kakšne zglede in kakšna svarila mora črpati iz svoje zgodovine. Baš v teh časih moramo ob grobu Františka Udržala obnoviti svečano zaobljubo, da bomo borile?m za svobodo ostali vedno in brezkompromisno zvesti. V imenu agrarne stranke je govoril nato njen predsednik narodni poslanec Rudolf Beran. ki je naglasil zasluge pokojnega Udržala za povzdigo češkoslovaškega kmeta. Nato so podoficirji dvignili krsto na lafeto nakar se je formiral sprevod, ki je krenil na vaško pokopališče. Na zadnji poti je spremljala bivšega ministra za narodno obrambo častna voiaška četa. Nad sprevodom jr krožno 50 letal. Po cerkve- > nih obredih na pokopaUšču so med zvoki i državne himne polož;li krsto v rodbinsko grobnico Z velikega bombnka so vrgli v grobn'co krasen šopek rdečih rož v znak hvaležnosti češkoslovaške armade. Minister Cvetk o vi 6 v Ženevi Ženeva. 28 aprila. A A. V Ženevo se je dane.« prnekal jugoslovanski minister Dra-giša Cvet.k-cvT. lei bo zastopal svoio vlado na zasednniu upravnega odbora mednarodnega urada za delo. Dane* rlojxvldne se je udeležil prve seje tesa odbora nato pa je bil pri generalnem tajniku delovnega urada Buttler-"u na obisku. Minister dr. Mifetic na poti v Nemčijo Beograd. 28. aprila. A A. Nocoj je odpotoval v Nemčijo minister za telesno vzgojo naroda dr. Vekoslav Miletič. V Nemčiji si bo ogledal nekatere višje šole za telesno kulturo Zastopnika odsotnih ministrov Beograd 28. aprila. AA. Za zastopnika »dsotnih ministrov Dobrivoja Stošoviča. Id se mudi v Italiji, in Dragiše Cvetkovica, sta bila dane= imenovana kmetijski min ist *r Svetozar Stankovié in trgovinski minister dir. Milan Vrbanič. > Rojstni dan N]. Vis. kneza namestnika Beograd, 28 aprila. AA. Danes ob 10.30 je bila v kapeli na Dedinju o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kneza namestnika Pavla služba božja z zahvalo, katere so se udeležili Nj. Via. knez namestnik Pavle, kneginja Olga, kneževič Nikola, dvome dame ter civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja. Po službi božji je bil v salonu na Dedinju velik sprejem, kjer so čestitali Nj. Vis. knezu namestniku. Beležke O državljanski vzgoji »Samouprava« bere od časa do časa hude levite Zagrebu in Hrvatom iz tabora dr Mačka. V zadnji številki toži. da se pri nas vse premalo spoštuje državna zastava Primerja državljansko vzgojo mladine v Zedinjenih državah rn v Angliji z našo in prihaja do zaključka, da se pri nas posveča tej prevažni vzgojni panogi bodočih pokolenj mnogo premalo pozornosti. Kot primer navaja, da je v Zagrebu »dobil neki učenec slabo oceno, ker je napisal šolsko nalogo v jugoslovenskem duhu Drugi primer je še bolj drastičen Profesor je razlagal ustrojstvo monarhije in republike in pozval nekega Gottlieba. naj pove. kako ustrojstvo ima Jugoslavija. Dečko je dolgo mencal in se obiral. Pri tem se je ironično smejal. Ko je profesor odločno zahteval odgovor, je pobič odgovoril zlobno 82 smeje: Naša država je nekaka ustavna monarhija...« »Samouprava« dostavlja, da ie že skrajni čas vliti naši mladini sp>>štovanje pred državo in državno zastavo. To njeno ugotovitev podpišemo z obema rokama, prosimo pa jo, naj poskrbi, da se bodo njeni lastni pristaši ravnali po njenih zahtevah in dajali s tem dober zgled drugim. JNS v Hercegovini V Hercegovini je bilo zadnji teden več sestankov in konferenc JNS. V Biileči je bila sreßka skupščina JNS, na kateri je govoril bivši senator dr. Sava Ljubibratič. V Ne-vesinfu sta poročala na Preski konferenci narodna pc^anca Sekula Zečevič in Risto Grd.jič. Lepo sta uspela tudi sestanka pristašev JNS v Gackern in Ljubi n ju. kjer so govorili dr Ljubibratič. Zečevič in Grdjič. „L'Europe nouvelleu in „Vreme" Naši čitatelji se bodo še spominjali svojevrstne afere, ki se je razvila v zvezi z znano pariško revijo >L' Evrope nouvel-le«. Revija je v svoji velikonočni številki priobčila neki članek, v katerem je trdila, da je izšel v uglednem rimskem dnevniku »Giornale d' Italia« in da je njegov avtor znani italijanski novinar VBrgtìnio Gaida. Službena italijanska Agenzia Stefani je par (ini nato prinesla demanti, ki pravi, da dotični članek nikdar ni izšel v >Giornalu d1 Italia« ali v kakem drugem italijanskem listu, »Vreme« j^ zato ostro napadlo pariško revijo in njenega glavnega urednika Pertinaxa ter jima očitalo, da se poslužujeta »gangsterskih metod«. Kakor posnemamo po »Vremenu«, objavlja v zadnji številki revije »LT Evrope nouvelie« glavni urednik Pertinax izjavo, v kateri pravi, da preiskuje, all je bil dotični članek res objavljen v rimskem dnevniku ali ne. Ako se pokaže, da je bila revija mistificirama, se bo opravičila svojim čitateljom in g. GaidL »Vreme« pristavlja tej svoja informaciji: »Ne glede na poteik te afere je bila vsa dotična številka »L' Evrope nou velie« napisana v tonu, ki kaže. da gospodarji tega lista ne sedijo v Parizu, temveč v Moskvi.« Po filmsko Mlada filmska igralka žeraldina Katt, ali s pravim imenom Katnik, je znana tudi naši publiki, ki zahaja v kino. Ko so pred par leti prvič predvajali neki njen film v Ljubljani, so dobivali listi dan za dnem dopise, ki so opozarjali, da je gdč. Katni-kova rojena Slovenka in Ljubljančanka. Pred dobrim mesecem se je mudila v Novem Sadu. Ko so jo poiskali novinarji, jim je navdušeno govorila o Jugoslaviji kot svoji domovini. Uredniku novosadskega »Dana« je med drugim rekla: »Sem Jugo-slovenka. Rojena sem v Ljubljani, kjer je živel moj oče. rojen Slovenec.« »Dan« je takrat o tem razgovoru obširno poročal. Pred par dnevi pa je objavil novosadski nemški dnevnik »Deutsches Volksblatt« nov razgovor z gdč. žeraldino. Uredniku tega Tsta je gospodična dejala: »Sem čistokrvna Nemka, čudim se. kako so se raznesli glasovi, da sem Jugoslovenka in rojena v Ljubljani Niti jaz niti moji starši nismo nikdar živeli v Ljubljani. Jaz sem rojena Dunajčanka in to ostanem.« Filmski igralci in igralke niso ravno preveč natančni pri tehtanju svojih besed. Primer gdč. Kntnikove pa je že tak. da bi pač morala vedeti, ali je Jugoslovanka in Ljubljančanka samo za dobroverno jugoslovensko publiko, ali pa tudi za ostali svet. Naše ceste v ospredju Velika dela za modernizacijo cest v Sloveniji naj se pričnejo že letos Umorjen župan V Velikem Popoviču v jagodinskem srezu je bil iz zasede ustreljen ta mošnji župan Vojin Vojinovič. Krogla mu je prebila glavo. Ubiti Vojinovič je bil znan v celem Po-moravju. Med svetovno vojno je odšel med četnike in se odlikoval v spopadih z Bolgari. Po vcijni je bil obtožen zaradi roparskih napadov in pobojev. Bil je ponovno kaznovan enkrat celo na 20 let robije. Kasači ja pa je pozneie razveljavila eodbo in oprostila Vojinoviča. ki ee je znal pred sodišči zelo spretno zagovarjati. Ponovno je bil aretiran julija meseca 1934, ko so ga obdolžili, da je organiziral roparski napad na podružnice Beograjske trgovske banke. Obsojen je bil na dve leti robije in se po prestani kazni vrnil domov, kjer so ga občani ponovno izvolili za župana, kljub njegovi burni preteklosti. Preiskava doslej še nd mc-gla ugotoviti, kdo ie Vojinoviča ustrelil in zakaj. Novi mestni svet v Somborn Zabeležili smo že svoj čas hud; konflikt, ki se je razvil v Somborn med županom dr. Tapavico in nekaterimi mestnimi svetniki, ki so mu očitali, da noče razčistiti nekih korupcijskih afer. Kakor posnemamo aedaj iz listov, je banska uprava du- Bled, 26. aprila o. Naši javnosti je znano da so razni gospodarski faktorji v zadnjem času zainteresirali za slovensko cestno vprašanje samega kneza namestnika, ki ves cestni problem pri nas dobro pozna in ki je pokazal zanj tudi posebno razumevanje. Kakor je »Jutro« svojčas poročalo, je Nj. Visočanstvo obljubil svojo aktivno pomoč, da se zlasti povodom novega investicijskega posojila prvenstveno pristopi obnovi glavnih cestnih prometnih zvez v Sloveniji, ki niso le posebne važnosti za turistični promet v naših krajih, temveč so tudi največjega pomena kot zveza ostalih turističnih krajev naše države z evropskim zapadom. Manj znano je, da je knez namestnik takoj pristopil k izpolnitvi svoje obljube in da je neposredno in močno podprl vprašanje slovenskega cestnega programa pri sami kr. vladi in zlasti tudi na pristojnih službenih mestih. Vse kaže. da je cestni problem v dravski banovini sedaj stopil v aktualni stadij. Te dni se mudi na Bledu predsednik kr. vlade dr. Milan Stoiadinovič, ki je danes pozval bana dr. Natlačena in tehnične referente ljubljanske hanske uprave na konferenco, na kateri so razpravljali o Izgraditvi odnosno preureditvi In modernlzaelfl najbolj važnih državnih ln banovinskih cest ▼ dravski banovini. Sestavljen Je bü v glavnih obrisih gradbeni program, po katerem pridejo za izgraditev odnosno modernizacijo prvenstveno v poštev: sveža nemška grani ca — Jesenice — Ljubljana •L odcepkom v Bohinj; zveza nemška granirà, — Maribor — Ljubljana s odcepkom preko Rogaške Slatine v Zagreb, zveza Ljubljana — italijansfca grani ca pri Pia-, nini ter zveza Ljubljana — Sušak. V katerem redu in obsegu ter po katerih tehničnih vidikih se bo ta program izvajal o tem bo odločala posebna konferenca strokovnjakov in intereslranih krogov, ki »e bo vršila pod predsedstvom ministra gra-djevtn Stošoviča. Minister Stošovič se nahaja s svojim pomočnikom Josifovičem na studijskem potovanju. Ogledal si je nedavno modeme cestne zgradbe v Italiji Sedaj proučuje cestno tehniko in cestno Industrijo v Nemčiji. Prihodnje dni se vrača preko Gorenjske domov in se bo ob tej priliki ustavil v LJubljani za omenjeno konferenco. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih. Je računati, da se bodo nekatera cestna dela pričela izvajati že letos. V bližnjem času namerava vlada izdati tudi uredbo o cestnem fondu- Pred sinajsko konferenco držav Male antante Pričela se bo 4, maja in bodo razpravljali na njej v prvi vrsti o novem položaju v Srednji Evropi Bukarešta, 28. aprila, h. Današnji listi objavljajo program konference Male antante. Češkoslovaški zunanji minister dr. Kamdl Krofta in predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič prispeta v Sinajo v sredo 4. maja ob 9. Na kolodvoru ju bo pozdravil ru-munski zunanji minister Comnen. Ob 11. bo prva seja stalnega sveta Male aiutante, ob 13 bo priredil rumunski zunanji minister Comnen na čast svojima tovarišema intimno kosilo, ob 15. bo druga seja stalnega sveta, ob 20.30 pa bo na čast zunanjih ministrov Male antante priredil predsednik vlade svečan banket v Palast hotelu. Drugi dan konference dne 5. maja. bo ob 10.30 tretja, popoldne pa zaključna seja stalnega sveta Male antante, po kateri bo izdan ofi-cielni komunike Ob 18. bodo vsi trije zunanji ministri siprejeli zastopnike rumun- säeega In tujega tiska, ob 20.45 pa bo gaia diine, ki se ga bodo poleg vseh treh zunanjih ministrov udeležili člana rumunske v4a-de, člani diplomatskega zbora in razna drugi odličniki. Po polnoči bosta dr. Krofta in dr. Stojadinovič s posebniim vlakom odpotovala iz Sinaje. Program sinajske konference Male antante bo po poročilih ruinnunskega tiska obsegal naslednje točke: 1. Položaj, lei je nastal v Srednji Evropi po priključitvi Avstrije k Nemčiji. 2. Odnošaji držav Maàe amtante do sosednjih držav. 3. Izboljšanje prometnih zvez med državami Male an tarnte s posebnim oziram na razne mednarodne dogodke 4. Položaj v Podtmavju in odnošaji Male antante do Madžarske. 5. Gospodarsko sodelovanje med državami Male antante in možnost, da se spravijo r sklad z novim položajem v Srednji Evropi, eriev SSO Iskom Sprejem nemškega državnega poglavarja bo triumfalen — Manifestacije za politiko osi R ira-Berlin — Stremljenja po čim večfem medsebojnem zbližanju Pariz, 28. aprila, b. Rimski dopisnik »Tempsa« sporoča v dolgem dopisu zanimive podrobnosti o velikih italijanskih pripravah za sprejem nemškega kancelarja Hitlerja v Italiji. Sprejem bo triumfalen. Čast, ki bo izkazana vodji Nemčije, bo po svojih manifestacijah daleč prekašala vse dosedanje sprejeme tujih državnih poglavarjev v Rimu. Kakor pri Mussolini jevem obisku v Nemčiji, bo tudi pri Hitlerjevem sprejemu v Italiji vse težišče na vojaških manifestacijah. Seveda bo Hitlerjev obisk tudi manifestacija za nadaljnji obstoj osi Rim-Berlin, ki je že doslej obema državama prinesla velike sadove, predvsem pa Nemčiji Avstrijo in Italiji Abesinijo, kajti priznanje abesinske aneksije kot glavni cilj italijanske zunanjepolitične akcije v zadnjem času je sedaj doseženo. Tudi dogodki v Španiji se razvijajo tako, kakor sta želeli vladi v Rimu in Berlinu. Zakaj ne bi potemtakem Italija in Nemčija nadaljevali svoje politike tudi v bodoče? Zato pričakujejo v italijanski javnosti z velikim zanimanjem politične izjave, ki jih bo podal nemški kaneelar ob priliki svojega obiska v Italiji. Vsakdanje in podrobno sodelovanje med Italijo in Nemčijo se je v zadnjem času nedvomno razširilo in poglobilo, zla- sti z najrazličnejšimi obiski iz Nemčije. Skoraj dnevno prihajajo v Rim razna nemška odposlanstva, zdaj profesorji, sodniki, advokati, zdravniki, dijaki itd., zdaj spet policijski uslužbenci, vojaške misije, delavci itd. Sedanji odnošaji med Rimom in Berlinom, ugotavlja dopisnik, zelo pospešujejo te obiske in zdi se celo, da se med nemškim severom in italijanskim Jugom uveljavlja spet novo intimno in duhovno bratstvo, ki ga te dni nekateri italijanski novinarji in publicisti primerjajo z italijansko-nemškim sodelovanjem v rimsko-nemškem svetem cesarstvu srednjega veka. Končno pravi »Tempsov« dopisnik, da je vprašanje, ali bo Hitler obiskal za časa svojega rimskega bivanja tudi papeža, še vedno v ospredju zanimanja vseh rimskih krogov. V tem pogledu bi bila sleherna napoved preuranjena. Doznava pa se med tem iz vatikanskih krogov, da se bo papež zadnji dan aprila ali najkasneje prvega maja podal v svojo letno rezidenco v Castel Gandolfo, kjer so njegove sobe že pripravljene. Ako sploh pride do sestanka med njim in kaneelar jem, je verjetno, da se bo ta sestanek vršil v papeževi vili v Castel Gandolfu in ne v Vatikanu. Odlikovanja Beograd, 28 aprila p. Na predlog predsednika vlade je kraljevo namestništvo odlikovalo z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje podkralja Abesinije vojvoda D' Aosto. Z redom sv. Save IV. stopnje je bil odlikovan Toma Blažin, predsednik ameriške jugoslovenske legije v Pittsburgu. Nadalje so bili odlikovani; z redom sv. Save III. st. apelacijski sodnik Fran Tiler v Ljubljani in starešina sreskega sodišča Ivan Huter v Litiji, z redom sv. Save V st. pa vodja zemljiške knjige Pavel Kleber v Mariboru in višji pisarniški oficial sreskega sodišča v Ljubljani Josip Črnivec Ponesrečen vlom v Šmarju pri Naš danski častni Ponzul okraden Sarajevo, 28. aprila, o. Našemu častnemu generalnemu konzulu v Kopenhagenu, Olstonu, ki je prišel pred kratkim na oddih v Dubrovnik in se je včeraj preko Sarajeva odpravil v Beograd, so med potjo iz prtljage ukradli dragocenosti v vrednosti 100 000 din. Oblasti so uvedle preiskavo, tatov pa doslej še niso izsledili. navske banovine razrešila župana dr. Tapavico ln ves mestni svet ter imenovala nov mestni svet z žunanom Radivojem Stojkovom na čelu, ki je bil do sedaj podžupan. Tudi ostali člani mestnega sveta so po večini stari, le šest je novih. Novi meseni svet je v sredo položil prisego in pr«vzel posle. Celje, 28. aprila V noci od srede na četrtek je bil izvršen drzen vlom v poslovne prostore Kmet-ske hranilnice v Šmarju pri Jelšah tilk poslopja sreskega načelstva. Ponoči je močno deževalo in snežilo, kar so svedrovci izkoristili ter se splazili do zanreženega straniščnega otkna Odstrantli so okenske mrež© in zlezli skozi stranišče na hodnik, kjer so vlomili vrata, vodeča v poslovne prosto« kmetsJce hranilnice. Tam sta večja in manjša blagajna. Vlomilci so se spravili na veliko, ki so jo navrtali s »svinisko nogo«. Odprli so zunanja vrata, n*» p« znoji sprožiti mehanizma, ki odpira notranja vrata blagajne. Zato blagajne niso moeU odpreti. V blagajni je bilo 32.000 dinjwi-pravljenih za današnji uradni dan. Danes je prišel iz Maribora daktiioskop « Gro-bm. Oblastva so uvedla preiskavo za ood-jetniima storilci. 29. Vremenska napoved Zemunska vremenska naoovmi ™ april: Prevladovalo bo jaWTm-ec?j t£ np°J^me P°vVSej držav^ razen Ä lačno °nCU' kj6r 1X5 naprej ^ ZagrebSka: Nestalno vreme. Dunajska: Se nadalje _ ve^oblačno, k padavinam, temperatura brez oe, nevarnosti nuaza g| g** Kaši kraji in ljudje Rojstni dan Nj. Vis. kneza namestnika Ljubljana, 28. aprila Danes je dopolnil Nj. Vis. knez namestnik Pavle 45. leto svojega življenja. Po njegovi izrecni želji je imela proslava rojstnega dne povsem rodbinski značaj. Vendar se je tudi ob tej priliki zopet pokazalo, kako velike simpatije uživa knez namestnik med jugoslovenskim narodom in kako ve- lik ugled si je pridobil tudi v inozem-st\m. Kot prvi namestnik mladega kralja Petra II. je Nj. Vis. knez čuvar svetih tradicij doma Karadjordjevičev. Vsega se je posvetil prevažni funkciji, ki jo je prevzel po smrti kralja Ze-dinitelja. Prav tako ga ceni ves narod kot zaščitnika in pokrovitelja naše mlade umetnosti, ki jo podpira, kjerkoli more. Ob današnjem rojstnem dnevu so s knezom namestnikom najtoplejše želje vsega jugoslovenskega prebivalstvo. Smrt najstarejše zagorske občanke Zagorje, 28. aprila Včeraj zjutraj je po kratki bolezni preminila v 92. letu starosti vdova po rudniškem gozdnem pazniku gospa Roti ja Ul-čarjeva. Za njeno 901etnico je »Jutro« priobčilo m'en ž'vljenjepis in njeno sliko. Te- daj je bila še krepka in čila. Kmalu nato se je s svojo nečakinjo go Elo Cencljevo preselila na Loko, kjer zakonca Cencljeva vodita konsumno društvo »Posavje«. Kljub starosti je Ulčarjeva, ki je bila najstarejša oseba velike zagorske občine, kazala veliko zanimanje za vse dogodke na svetu in je prav rada poslušala novice iz »Jutra«. Pred mesecem jo je zadela kap in si je sama želela smrti. Zadnjo soboto jo je še prišel obiskat sin Janez z Jesenic, kjer je zaposlen kot strojnik. Njen pogreb bò v petek 29. t. m. dopoldne na župnijsko pokopališče v Zagorju. Za njo žalujejo dva sinova, hčerka in več vnukov. Naj ji bo zemlja lahka, preostalim naše sožalje! Novice iz Tičistana Ljubljana, 28. aprila Kaj je novega v Tičistanu? Marsikaj. Saj je pomlad. Da, marsikaj je novega, lepega in zanimivega, pa tudi ze marsikaj grozovitega. Letošnjo pomlad so se ščin-kavči in ščinklje in brglezi in siničke že tako privadili zvestih obiskovalcev Tičistana. da tudi z otroških rok radovoljno jemljejo izdatno pičo. Upravni in nadzorni odbor Tičistana je tamle na začetku pomladi zadovoljno motril, kako se širi bratovščina krmilcev v Tivoliju in je komisio-milno ugotavljal, kje povsod so se pojavila skrita gnezda. Toda zadnje dni so nastopila bridka razočaranja ob nekaterih tragedijah: skrbniki Tičistana so našli nekatera gnezda razdrta ali prevržena in mladiče mrtve na tleh. Večji del je s tem zmanjšan letošnji številčni prirastek tivolskih kosov Sicer prihajajo tudi iz predmestij Ljubljane poročila, da sta burja in dež v zadnjih dneh spravila nekaj gnezd s kostanjev na tla. vendar so skrbniki Tičistana trdno prepričani. da v Tivoliju škoduje ptičjemu zarodu preštevilni razplod igravih veveric. Te ljubke živalce, katerih število je do letos zraslo v Tivoliju že na 30, so se tako udomačile, da skoro vsakomur pridno zob-Ijejo z roke in pripravljajo zlasti otrokom neizmerno mnogo zabave Seveda so postale že tudi majhna tujska prometna atrakcija. saj so si jih nedavno ogledati francoski gostje in nato tudi bolgarske učiteljice. Pri obilni hrani ni prav nič čudno, da so veveričke postale objestne in so se začele spravljati nad gnezda. Nekateri pozorni skrbniki Tičistana so tudi ugotovili, da trpijo posamezne veveričke za garjavostjo. Da se torej obvaruje ptičji rod v Tičistanu in da se ohrani čistost veveričjega rodu, je prišlo do grozovitega sklepa: nekaj veveric je kratko in malo treba postre- mi, ohranjenih naj bo le nekaj zdravih in lepih parov. Sklep je storjen, gotovo bo tudi izvršen, saj bi se sicer rod veveric letos razplodil tako, da bi bilo v Tivoliju kakih 100 teh šegavih živalic. In to je na žalost odločno preveč. Vasica Hrib žrtev plamenov Skupno je zgorelo trinajst objektov Sinji vrh, 28. aprila Silna požarna katastrofa je v noči na ponedeljek zadela siromašno vas Hrib. Vasica ki je štela 10 hišnih številk, stoji na hribu poleg ceste, ki drži iz Vinice v Stari trg ob Kolpi. Kakšnih 15 minut od Hriba je vas špeharji, nekaj sto korakov odtod vas Selce, v dolini ob Kolpi pa vas Breg. V Selcah so le trije hišni posestniki, prav tako v Bregu, špeharji, ki so 1. 1931 tudi pogoreli, si še danes niso opomogli od te nesreče. Na belo nedeljo je služba božja vedno pri podružnični cerkvi v špeharjih in tedaj praznujejo te vasi svoje žegnanje. Navada je, da povabijo vaščani svoje sorodnike. prijatelje in znance na žegnanje ter se ob kupici domačega vina in skromnem prigrizku povesele. Tako je bilo tudi letos. Ljudje pa so že davno legli k počitku ko je okoli 2. ure zjutraj nenadno nastal ogenj na skrajnem koncu vasi v skednju posestnika šnelerja Pavla in se naglo razširil po vsem poslopju ter preskočil na slamnato streho hiše. Družino sta v zadnjem trenutku zbudila silna svetloba in prasketanje, šnelerju se je še posrečilo iz gorečega hleva rešiti živino, a oprava, obleka, živež, gospodarsko orodje in čebelnjak z 20 panji so zgoreli z zgradbama vred. Poleg tega je zgorelo tudi 2000 din v gotovini, šnelerjeva imata tri nedolet-ne otroke. Ker je vlekel močan sever, so se drugo za drugim vnemala sosedna poslopja. Primanjkovalo je vode, saj rabijo tod le kapnico žive vode ni, zato so gasili tudi z gnojnico. Ko so dospeli gasilci iz bližnjega Sinjega vrha, so z združenimi močmi požar omejili in oteli domačije vsaj štirim posestnikom. Zgorelo pa je 13 objektov, in sicer šest stanovanjskih hiš Ln sedem sked-njev in drugih gospodarskih zgradb. Najbolj je prizadet šneler Pavel, kjer je požar nastal, dalje Mukavec Peter 8 tremi otroki. Mukavec Miha s petimi otroki (najmlajši šteje 3 mesece, najstarejši 7 let). Muhvič Ivan s petimi otroki. 2alec Ivan in Dražumerič Jože. Skupna zavarovalnina ne doseza niti tretjine škode, ki jo je napravil požar. Skraino žalosten je pogled na kadeče se razvaline, kjer so še dan prej stali prijazni kmečki domovi. Tudi številno sadno drevje je uničeno. Ljudje so obupani in nuino prosijo za pomoč usmiljena srca, zlasti v obleki in živilih. Kamen z drevesa mu je zdrobil glavo Smrtna nesreča pri razstreljevanju v Z a grad cu Novo mesto, 28. aprila V Zagradcu pri Žužemberku popravljajo že nekaj dni občinsko cesto, za katero dela je občana prejela banovinsko podporo. Med delavca je bili zaposlen tudi 18-letni cestarjev sin Franc Gerì iz Zagradca. ki je lomil v bližnjem kamnolomu kamenje. Pri razstreljevanju skail pa je prišlo včeraj popoldne do tragičnega dogodka. Delavci so nastavili mino in čakali na eksplozijo. Pred razstrelbo so poiskali var- na zavetja. Tudi France Geni je pohitel do varnega zavetja in se skril za precej debelo drevo. Mina je eksplodirala s silnim pokom. kamenje, prst in ruše so letele daleč naokrog Debel kamen je vrglo prav nad drevo, pod katerim je čepel France. Kamen se je prebil skozi vejevje in priletel nesrečnemu Gerlu s tako silo na glavo, da mu jo je zdrobil. Fant je bil takoj mrtev. Dogodek je zelo pretresel vse občane, ki sočustvujejo s prizadeto rodbino. „Jutrov" avto potuje danes čez štajersko Prepričajte se o njegovi prvovrstni kakovosti S Da, da, še je med Slovenci nekaj nevernih Tomažev, ki kar ne morejo verjeti, da jim »Jutro« poklanja avto. Seveda, kar takole iz roke v roko ga nikomur ne damo. Treba se je vsaj toliko potruditi, da rešiš uganke, ki jih od velike noči dalje objavlja »Jutro« v svojih nedeljskih številkah. In pa še eno je potrebno: da Ti avto nakloni žreb. Limuzina »Škoda-Popular« je popolnoma nova in je treba prevoziti nekaj kilometrov, da je bo srečni lastnik res od srca vesel. V ta namen in pa, da se tudi neverni Tomaži prepričajo, kakšna imenitna stvar je »Jutrova« prva nagrada, bo danes obiskal naš avto nekatere štajerske kraje. Iz Maribora bo krenil že ob 7. zjutraj v Ptuj, kjer bo na ogled od pol 8. do 10. ure, v Slovenski Bistrici bo ob 11., v Konjicah opoldne, v Celju od 14. do 16. ure, v Žalcu ob pol 17., na Vranskem ob 17. in v Kamniku po 18. uri. Odtod prispe v Ljubljano. Opozarjamo prebivalce teh krajev, da si avto dobro ogledajo. Odkod hlapcu Mohorku toliko denarja? Hotel se je oženiti in je ženskam posojal denar Maribor, 28. aprila V zvezi z najdbo 29.000 din gotovine ter hranilnih knjižic s skupno vlogo 96.000 din, ki jih je ime' 551etni hlapec Anton Mohorko všite v svoji obleki, o čemer smo včeraj poročali, se je zglasil davi pri pred-stojništvu mariborske mestne policije veleposestnik Roth iz Radvanja pri Mariboru. pri katerem je bil pokojni Mohorko zadnje čase uslužben. Prosil je policijo, naj napravi hišno preiskavo, da se dožene, če je morebiti Mohorko v gospodarskem poslopju skril predmete ali denar. Policijska komisija je odšla dopoldne k Rothu v Radvanje in napravila temeljito preiskavo. Komisija je našla v kovčegu razne listine, poleg tega pa dve listnici. Obe sta bili prazni, le v eni je bilo več izrezkov iz nekega časopisa in sicer razne ženitne ponudbe. Razen tega je našla policija številna zadolžna pisma, iz katerih je razvidno, da je pokojni Mohorko denar posojal. Zanimivo in značilno pa je, da je posojal denar samo ženskam. Zadolžna pisma se glase na zneske od 400 do 2000 din. ženske, ki so prosile denar, so pretežno doma iz Slovenskih goric in okolice Sv. Ane, kjer je bil pokojnik doma. Nadalje so našli razna pisma in koncepte, v katerih je Mohorko opominjal svoje dolžnike, naj mu vrnejo dolžne zneske. Našli so pa tudi pisma številnih žensk ki prosijo Mohorka, naj še nekoliko počaka. ker mu v stiski še ne morejo vrniti. Vse listine so bile skrbno zavite v časopisni papir in pod perilom spravljene v kovčegu. Drugih predmetov, ki jih je nemara Mohorko skril in ki bi utegnili pojasniti skrivnostno zadevo, niso našli. Glede hranilnih knjižic je policija ugotovila, da je vlagal Mohorko denar že leta 1934. Naložil ga je pri štirih denarnih zavodih pod tujim imenom v skupnem znesku 100.000 din, a vsaka hranilna knjižica je bila vinkulirana na njegovo ime: Anton Mohorko. Iz hranilnih knjižic je razvidno, da je nekatere zneske dvignil, druge pa spet naložil. Kako in na kakšen način je prišel do tolikega denarja, ni mogoče ugotoviti. Policija domneva, da si je denar pridobil na nezakonit način. To utemeljuje s tem. da je pokojni Mohorko denar skrbno skrival, in da o njem ni nikomur nič pripovedoval, niti ne svojemu bratu. Tudi je policija ugotovila, da je Mohorko večkrat na leto menjaval svoje mesto in gospodarje in da ni pri nikomer dolgo ostal. Vse, kar je svojim tovarišem povedal, je bilo, da je časih namignil, da se hoče poročiti, vendar ni bilo to nič točnega. Oblastva nadaljujejo preiskavo, ki se je danes razširila tudi v Slovenske gorice in sicer v one kraje, kjer žive ženske, ki so mu dolžne denar. V zvezi s tem so se seveda pojavile razne verzije, ki jih je zaenkrat težko kontrolirati. Nadaljna preiskava bo prinesla morda več jasnosti v zagonetno zadevo. Govorijo tudi, da je Mohorko v zvezi z roparskim umorom, ki je bil pred leti izvršen pri Ptuju, ker ni mogoče ugotoviti, kje je bil tedaj v službi. Njegovi tovariši pa pravijo, da ne bi bil zmožen zločina. Proti temu govori tudi dejstvo, da je pričel vlagati že leta 1934, dočim je bil umor izvršen pozneje. Za zbližanje z brati Bolgari To pomlad se nam obeta iz Bolgarije vrsta zanimivih obiskov in gostovanj Ljubljana, 28. aprila V salonu restavracije Zvezde so se snoči zbrali člani k občnemu zboru Jugoslo-vensko-bolgarske lige, ki je bil ponovna prisrčna manifestacija za čim tesnejše kulturno sodelovanje obeh bratskih držav. Zborovanje je vodil predsednik ravnatelj Pustoslemšek, ki se je v otvoritveni besedi spominjal predvsem smrti dveh uglednih in požrtvovalnih članov, častne dvorne dame Franje Tavčarjeve in ravnatelja Danila šaplje. Jugoslovensko-bolgarska liga je bila ustanovljena na izrecno željo blago-pokojnega Viteškega kralja, ki je zbliža-nju med obema bratskima narodoma tudi sam položil temelj, ko je z viteško gesto podal roko svojemu včerajšnjemu neprija-telju. Vse nestvarne pomisleke in predsodke. ki še mnoge zadržujejo, da bi se pridru žili delu, je treba razpršiti in javnost prepričati, da zahtevajo zbližanje z Bolgari življenjski interesi našega naroda in da je boljša in srečnejša bodočnost obeh slovanskih držav na Balkanu v veliki meri odvisna prav od tega. Januarja lani je bila v Beogradu podpisana pogodba o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta dogodek je borce za zbližanje utrdil v prepričanju, da so na pravi poti. To delo pa bo dobilo zasluženo priznanje takrat, ko bo ideja jugoslovensko-bolgarskega bratstva postala kri in meso. Za uresničenje tega visokega cilja je treba zastaviti vse sile, zato pa so k sodelovanju tudi vabljeni vsi, ki so dobre volje. Tajnik Vekoslav Bučar je med drugim poročal, da je število članov v teku leta naraslo od 342 na 351. Na žalost pa društvo še nima svojega lokala, zato so bolgarski časopisi članom na razpolago v ka-Ì varni Zvezdi. Akademski odsek je priredil tečaj za pouk bolgarščine, ki je Imel 30 obiskovalcev. Po deželi je liga priredila 52 predavanj, ki so bila vsa prav lepo obiskana, kar priča, da si ideja polagoma osvaja široke ljudske plasti. Drugo potovanje po Bolgariji, ki je bilo združeno s koncerti Slovenskega vokalnega kvinteta, je doseglo najlepši uspeh. O denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik Janko La-jovic, na predlog zastopnice nadzornega odbora Modičeve pa je bila upravi soglasno izrečena razrešnica. Za predsednika je bil z navdušenim odobravanjem vnovič izvoljen ravnatelj Rasto Pustoslemšek. za podpredsednika veletrgovec Ivan Jelačin in odvetnik dr. švigelj, za tajnika Vekoslav Bučar, za blagajnika Janko Lajovic, v odbor pa še direktor dr. Lokar, dr. Tavzes, Maister, bivši m'nister dr. Zupanič, dr. Pless. Ivanka Leskovčeva, Sonja Tonjeva, dr. Lulik. Palovec, Ferlinc, dr. Rus, dr. Vrčon, zastopana pa sta tudi akademska sekcija lige in bolgarsko akademsko društvo »Hristo botev«. V nadzornem odboru so prof. Dolžan, dr. Dekleva in Roman Golob. V novi poslovni dobi bo liga najela primeren lokal, v katerem bo uredila čitalnico in knjižnico. V začetku maja bo organizirala gostovanja Plovdivskega pevskega društva v vseh večjih krajih Slovenije, v juniju se bo večja skupina bolgarskih trgovcev udeležila trgovskega kongresa v Ljubljani, proti koncu junija pa nas obiščejo bolgarski rudarski inženjerji Liga se bo pridružila tudi akciji za ustanovitev Masarykove vseslovanske knjižnice v Ljub ljani. Na koncu je bila med živahnim odobravanjem izrečena še posebna zahvala komandantu divizije generalu Toniču, ki je ob vsaki priliki izkazal ligi svojo naklonjenost. Prav tako se je občni zbor zahvalil naprednemu tisku, ki je zmerom podpiral delo lige. Strojevodje še niso dosegli svojih pravic Občni zbor je bil te dni na Bellevueju Ljubljana. 28. aprila Poklic strojevodij je eden najodgovornejših in tudi najnapornejših. Kljubovati vsem vremenskim nevšečnostim, biti na mestu ob sileherni uri, skrbeti za usodo sto in sto potnikov, in se ravnati točno po svojih predpisih — to zmorejo le preizkušeni ljudje bistrega duha in zdravih živcev. Strojevodje Jugoslavije imajo svojo nedržavno strokovno organizacijo, ki se bori za pravice svojega članstva. Dravska sekcija ima samostojno upravo, ki šteje okrog 400 članov, razdeljenih večinoma po glavnih kurikiiicah in kurilnnškiih izpostavah. Letošnji občni zbor je pokazal, da se alani vrlo zavedajo svojih dolžnosti do oblastne uprave. Skupščina je bila v hotelu »Belle-vue«. Vodil jo je predsednik, višji nadzornik lokomotiv g. Karel Klembais. Brzojavni pozdravi so bili poslani Nj. Vel. kralju Petru II.. ministrskemu predsedniku, ministru prometa, načelniku strojnega oddelka pri generalnem ravnateljstvu v Beogradu in načelniku strojnega oddelka pri ravnateljstvu v Ljubljani, inž. Fincu. Izčrpna poročila tajnika Jožeta Duhovnika, blagajnika Ignaca Grofija, knjižničarja Jožeta G ostica in odbornika Rudolfa Zorge so pričala, da strojevodja organizacija doslej ni zanemarila ničesar, kar more služiti izboljšanju sitami. Zal, da prizadevanja še niso rodila izboij-sanja. Se vedno ni rešeno izenačenje strojevodij v isto kategorijo. Vrnejo naj se stare pravice, zaslužki na raznih vrstah strojev. Gre za vrnitev 20 odstotkov za ekse-kutivno službo in za službeno obleko. Pa je še vrsta drugih perečih vprašanj, ki se ne ganejo z mrtve točke. Obljub je dosti, a ne naredi se nàie. Strojevodje so ves dan razpravljala o stanovskih zadevah- Novi odbor tvorijo po večini dosedanji voditelji stanovskega gibanja naših stirojevodij. črnomaljska elektrika po božji volji Vse kaže, da se bodo čmomaljci vrnili k petrolejkam Črnomelj, 26. aprila Kadar se kdo sramuje svojega otroka, ga obesi na hrbet »potrebi«. Tako je potreba svoj čas rodila črnomaljsko elektrarno na Kamižarici, ki v prvi vrsti s.luži kot pogonska sila v premogokopu in šele v drugi vrsti za razsvetljavo mesta, za zasebno industrijo ter za železniško črpalko v Črnomlju. Kljub ogromni obremenitvi se napeljujejo še vedno nove električne naprave. Elektrarna na Kamižarici je majhna, zelo primitivno urejena, defektna, tok ugasne lahko vsak čas, vidno hira in nihče noče biti odgovorni zakonski oče, da bi povrnil akodo, ki jo primitivna elektrarna često-krat povzroči odjemalcem toka. Dobava eflefletričnega toka za razsvetljavo in industrijo našega mesta nam služi kot klasičen primer razmer, ki jim ne najdeš sličnih na zemeljski krogli. Komu in kam naj se človek pritoži? Za škodo ki jo povzroči elektrarna na Kanižariei, mestna občina Črnomelj ne prevzame nobene odgovornosti, in sicer zato ne, ker g. Jakil dobro ve, da je njegova elektrarna na Kanv žorici v slabem stanju in preobremenjena, ter zaradd tega noče prevzeti nobenih obveznosti nasproti občini in odjemalcem toka v Črnomlju, tem manj, ker se rou je baje reklo, da je dobava njegovega toka s Kanižarice samo začasna, dokler ne pride banovinski tok v Belo Krajino. Radi bi vedeli, ali je g. Jakil sklenil pogodbo in pod kakimi pogoji z Združenimi kranjskimi elektrarnami v Ljubljani, katere so dejanski oddajalec toka za razsvetljavo mesta Črnomlja. Če so Združene kranjske elektrarne oddajalke toka in točno vsak mesec pobirajo po Črnomlju denar za drago plačani tok, bi človek pričakoval, da bodo vsaj one odgovorne za storjeno škodo, ki jo povzroči elektrarna Toda na žalost smo se prepričali, da Združene elektrarne sploh nočejo odgovarjati na pismene pritožbe glede storjene škode. Iz vsega navedenega sledi: »Suta pa plati, Bog i Hrvati!« Odjemalcem električnega toka so na ta način zavili vrat, ker nihče noče biti odgovorni zakonski oče, da bi plačal alimente. Do odjemalcev toka sploh ni nobenih ob-zirov. Cestokrat se pripeti, da pri brivca sedijo dame na pol ondulirane in tok ugasne. V taki nepriiliki ne kaže nič drugega kakor potrpežljivo sedeti in mirno čakati, dokler se bok ne obnovi, da more brivec nadaljevati onduliranje In kake neugodnosti in občutno škodo mora trpeti šele sokolski kino v Črnomlju, ko nemirno skakanje toka zažge drage posamezne dele v aparaturi, ali pa so napovedane predstave v kinu, a toka sploh ni Ne moreš se pa nikamor pritožita, da se ti povrne denar za povzročeno Škodo! Da v resnici nd prav nobenih obzi-nov do odjemalcev toka, smo se prepričali tudi letos, ko se je Črnomelj ob priliki velikonočnih praznikov zavil v egiptovsko temo in sicer zaradi tega, ker so morali na Kamižarici čistiti kotle in to ravno na veliko noč. Pri takih razmerah naj bo Črnomelj kot sedež sreza metropola Bele Krajine in tujsko prometno mesto? Kaj bo še4e prihodnjo jesen in zimo ko bodo jame v premogokopu povečali, in se bo ves tok podnevi in ponoči uporabljal samo v obratne svrhe na Kamižarici ! Ne bo kazalo drugače, kakor nazaj k petrolejkam. Nestrpno pričakujemo banovinski tok, ki bi, kot edina rešitev nevzdržnih razmer v tem pogledu, povzdignil gospodarsko zaostalost revne Bele Krajine. V NUJNIH PRIMERIH Na neki postaji je bilo na vratih neogibno potrebnega »zavetišča« zapisano: »Ključ se dobi v pisarni pri načemiku postaje.« Nekdo je pripisal: »V posebno nujnih primerih se obrnite na prometno ministrstvo.« MLADA ZAKONCA »Poglejte tistile mladi par,« reče žena svojemu možu. »Zelo morata biti zaljubljena. Vselej, kadar se vidita, jo on poljubi. Zakaj ti ne storiš prav tako?« »Kaj pa misliš!« odvrne mož. »Saj jo komaj na videz poznam!« omače Tesli • Odlikovani orožniki. Za požrtvovalno io uspešno službo so biii odlikovani s «rebrnimi medaljami trije komandirji in sicer gg. podn urednik Mihajio Strajnar na Vačah, narednik Ivo Serdarovič na Pomniku m narednik Avgust Uolob iz St. Vida pri Stični. K zasluženim cdlikovanjem čestitamo! • Izletnikom na Oplena« * rednost. One izletnike. ki so dobili okrožnico z dne 25. t. m. glede sprejema pri Nj. Vel. kraljici, obveščamo, da je maršalat dvora obvestil vodstvo CMD, da bo blagovolila Nj. Vel. kraljica spreieti deputacijo dne 2. maja t. L ob 12. uri. Obveščeni člani deputaci je naj vzanieio to zaradi priprave na znanje. IzleU nike iz Maribora obveščamo, da je železniška direkcija v Ljubljana pravkar odredila naslednje: »Kdor se ie prijavil za vožnjo v II. razredu v posebnem vlaku, ki vozi iz Ljubljane preko Zidanega monta v Beograd in nazaj, naj kupi od vstopne pos^ie na progi Maribor — Zidani most vozovnico III. razreda in ima pravico vožnje v II. razredu v vagonih ki bodo priključeni v Zidanem mostu posebnemu vlaku. Te pravice pa ni-mao izletniki, ki so se prijavili za vožnio e posebnim vlakom v III. razredu Ti se morajo voziti od vstopne postaje do Zidanega mosta s 50% popustom v III. razredu. Železničarje opozarjamo, da vzamejo b e>e-boi proste vozovnice zaradi kontrole. Ljubljanske izletnike nujno prosimo, da nemud-no dvigne io svoie legitimacije ki so opremljene s številkami rezerviranih sedežev, v vodstveni pisarni CMD, Beethovnova ulica 2. pritličje. • Nenavadno reševanje prošnje fa odpis globe. V nekem kraju v Zasavju je bila kaznovana neka gosrilničarka zaradi neke nerednOBti na globo v petkratnem iznosu trošarine gotove količine vina. Trošarina pri banovini in občni je bila poravnana gostilničarka pa ie prosila, da bi se ji g!o ba odpustila. Banska uprava je njeni proš nii ugodila, občinski očetje pa so sklenili, da mora plačati globo Ker gostilničarka ni imela denarja ie občina namesto globe zahtevala zapor. Ze obveščeno sodišče pa se je obrnilo na občino e vprašanjem, ali bo občina krila stroške pritvora. ker je stranka brez sredstev. Bila ie nova občinska seja in spet je bilo sklenjeno nai bo gostilničarka zaprta Sklenjeno je bilo to zaradi tega. ker je neki občinski odbornik, ki je tudi gostilničar, izjavil, da je jxripravljen namesto občine plačati stroške zapora Vsi občinski očetje niso bili g tem zadovoljni, zmagala pa ie večina in gostilničarka bi morala v zapor, če ne bi bila vmf* posegi« uscula. Žena je zbolela in umrla Tako je ro^en nenavaden primer reševanja prošnje in strogosti. Hatf*stvyCeà 110.- ročno tkano 75 cm širine za športne obleke za gospode in za damske kostume Spottü't sk0 150 cm šir. v izrazitih novih barvah Manufaktura j MESTNI TRG 24. * Motorni vlaki na progi Bosanski Brod— Dubrovnik. V tvornici vagonov v Brodu do- vršujeio motorne vlake, ki bodo vestili na progi Bosanski Brod — Dubrovnik. Konec maja bedo vlaki izročeni prometnemu ministrstvu in takoj uvedeni v premet. Pri hemoroidih, bolečinah s križu, zastoju krvotoka v jetrih m nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-«Josefovo« vodo odlični uspehi Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčieo ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. _________ Ogl reg. s br. 15 485 55 * Novi grobovi. V Vegovi ulici 8. v Ljubljani je umrla gospa Heimina Lundrova, šolska upraviteljica v pokoju. Pogreb bo jutri ob 15. — V ljubljanski bolnišnici je umrl v starosti 53 let g. Jože Volk, uslužbenec drž. železnic. Zakopali ga bodo jutri ob 16. — Na Tyrševi cesti 35. v Ljubljani je umrla gotpa Ana škofo\a. Vzorno mater bodo danes ob 14. spremili k večnemu po^ čitku. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Martin Matičic, upokojeni železniški uradnik. Njegc-v pogreb bo jutri ob 14. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesiti. — Pokojnim blag fijx>min. žalujočim naše iskreno sožalje! * Mladoporočenca, kj štejeta 8uupaj 123 let. V Petrin ji sta se poročila upokojeni profesor sarajevske trgovske šole .Andrej Kulijer in upokojena uradnica Gabrijela Jakovljeričeva iz Petrinje. Za to poroko je bilo veliko zanimanje, ker štejeta novoporočenca skupaj 123 let Profesor Kuiijer se je rodil leta 1871. y Zagrebu, njegova nevesta pa leta 1882. v PetrinjL Poroki je prisostvovalo več sto ljudi. * Hnda nesreča pri delo ▼ tunelu. Na noska progi pri vasi Orašcu blizu Bihača je v tunelu delalo več delavcev. Ena skupina je bila zaposlena pri vrtilnem stroju, druga pa je odkopavala in odnašala zemljo. V steni tunela pa je od zadnjega miniranja ostaja neeksplodirana mina in ko jo je nekdo zadel s krampom, je nastala strašna eksplozija Poškodovanih je bilo več delavcev, najhujše posledice te nesreče pa bodo imeli trije pomožni delavci iz Orašca. Preti jim namreč nevarnost, da bodo izgubili vid. * Peti potres t enem mesecu. V sredo scodai zjutraj so občutili v Koprivnici in v jugovzhodni okolici šibkejši potresni sunek V dobd enega meseca je to že peti potresni sunek v Koprivnici in okolici. K sreči so vsi itovi potresni sunki šibkejši. • Strašna nevihta v Baéki. V srednji Bački je med nevihto padala kakih 15 minut debela toča ki je napravila veliko škodo na področju starega V r basa in Srbobrana. škoda, ki io je toča povzročila na mladi pšenici, se še ne da točno oceniti, najbolj okleščeno pa je sadno drevje. V južnem Bana tu so se spet odprli zaradi dolgotrajnega dežja mnogi vrelci in je voda poplavila velika obdelana zemljišča. * Nova nagrada sa razjasnitev relike tatvine v Osjieku. Letos 24. januarja je biüo v Osjeku med vožnjo od enega poštnega ura-da do drugega, ukradenih iz poštnega voza 47.000 din z vrečo vred. Voznik in poštni uslužbenec sta še videla nekega moža. ki ie z vrečo v roki izginij v temni ulici. Za razkritje tatvine je postno ministrstvo takoj razpisalo 10 odstotkov od ukradenega denarja a ker so ostale poizvedbe brezuspešne. ie zdaj razpisalo še novo nagrado v znesku 5.000 din. To nagrado dobi. kdor razkrinka tatove, brez ozira na to, če bo naiden tudi ukradeni denar. 1 Vrelci 87° C (ITALIJA) § I (Pri Pa no vi — na železniški progi 1 1 Benetke— Bologna) | 1 i ! BLATNE KOPELI — TERMALNE f I KOPELI — MASAŽE I V vsakem hotelu zdravljenje v hiši sami Lit Ut Orologio TodesrhinJ Pension 4)—58 Pension J6—44 Trieste Cortesi Si Vie ton* 56—50 Maggiorato 28—54* Due Torr 2i -il Salus 22—25 -icnegoili 20—27 Koma 20- 26 Casino Nuovo 20 24* Aurora 18—27 Belvedere 18 -27 Fui mentis IS--2J Molioo 18 26 Piccolo M ion Pez2»to 20 28* Trieste 18—25 Alba 18 -24 ^.urllr Miooi <0—27 M 'saggio 18 -27 Buia Sole 18—21 Monteorton« 18-24 Morosiai 16 21 Vena d oro t7—22 • Cene za glavno sezono. Pojasnila daje: ENII, Petra Kociča 6, Beograd in zdravilišCna uprava * Nova razprava zaradi poneverb pri Zvezi nabavljalnib zadrug v Beogradu. Pred štirimi leti sta bila pred »krožnim sodiščem v Beogradu obtožena zaradi poneverb blagajnik Zveze nabavljalnib zadrug državnih uslužbencev Marin Bulic i® kniigovodja Antonije Markovič. Obtožnica je navajala, da sta v nekaj letih oškodovala Zvezo zadrug za milijon dinarjev Markovič je bil v obtožnici označen kot iniciator in kot udeleženec poneverb, katere je izvršil Buiič. Bulič te bij obsojen na 8. Markovič pa na 5 iet robi je. Oha sta bila tudi ob-oiena da morata solidarno zvezi povrniti škodo. Višje sodišče je Buliču kazen zvišalo na 12 let Mar-kovič pa je pri še] lani novembra vnovič pred sodišče, ker je dobil v mitroviški kaznilnici od Buliča neke izjave v svojo korist. Tudi drugič ie bil Markovič obsojen Druga obsodba ie bila zdaj od kasaeije iz formalnih razlogov razveljavljena in tako to prišel bivši knjigovodja Markovič tretjič pred sodišče. * Umor vaškega župana. Bogatega posestnika Vojina Vojinoviča ki ie bil predsednik občine Veliki Pojx>vič v okolici Jagodine. ie ponoči nekdo iz zasede ustrelil. Zupan je bi] na obisku pri neki svoji prijateljici in, ko «e ie vračal domov, so ga zadeli blizu orožniške postaje streli neznanega morilca V svoji občini je imel župan Vcjinovič mnogo prijateljev, a tudi precej sovražnikov. Preiskava še ni mogla ugotoviti motivov za-vratnega umora. Iz Lfuhllane n— Slovenci imamo veliko pevrev-umet" nikov na katere smo lahko ponosni. Med nje spada tudi basist Franc Schiffrer, biv!»i operni pevec v Nemčiji. Franc Schiffrer, z umetniškim imenom Navigin- ima izredno lep liričen bas, ki je v vseh legah enako močan iin blagodoneč, zato je prav tako izvrsten na koncertnem odru, kakor v oj>e-ri. Je izredno muznkalen, finega umetniškega občutka, kar dokazuje tudi sestava njegovega koncertnega sporeda Prvič je nastopil v Ljutiljani na koncertnem odru lani po povratku iz Nemčije, drugič nastopi v ponedeliek 2. majnika. jdo jiovratku s kOn. cerine turneje jx> Severni Ameriki. Basista Schiffrerja spremlja na klavirju kapelnik Štritof. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v veliki filharmo-nični dvorani, začetek točno ob 20. u— JugosJovensko nacionalno akademsko društvo Jugoslavija ima danes ob 18.15 na univerzi v zbornični dvorani svoj ustanovni občni zbor. Jadranaši in ostali nacionalni akademiki somišljeniki, vaša dolžnosti je, da se istega udeležite! u— Spominu Zrinjskega ta Prankopana se bo hrv. kult. društvo »Napredak« podružnica v Ljubljani, oddolžilo s tem. da bo dalo opraviti na dan 30. t. m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi svečani rekvijem. Istega dne pa bo komemoraciija ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih. Kolodvorska ulica 18. u— Mladinska akademija. V četrtek 5. maja bo večer ljubljanske mladine, na katerem nastopijo učenci ljudskih šol in otroških vrtcev z izbranim in pestrim sporedom. Dohodek akademije je namenjen revnim otrokom. Mestna občina, ki priredi ta večer, vabi občane, da se akademije v velikem številu udeleže. Mladina jim bo nudila mnogo prisrčnega veselja pod geslom »Otrok za otroka«. Akademija bo v frančiškanski dvorani. Vstopnice prodaja pisarna »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži u— Zbirke Narodnega muzeja bodo od 1. maja dalje otvorjene za splošen brezplačen ogled vsako nedeljo od 10. do 12. u— Klnb damskih friserjer v Ljubljani ie pred letom prvič favno nastopil, zdaj pa se marljivo pripravlja na letošnji nastctp — na drugo ogledno frizi ranje. Današnja moda pričesk je lepa in pestra. Ogledno trizira-nje bo 8. maja pri Mikliču. 20 klubovih članov nastopi v prvi točki z današnjo zelo priljubljeno vodno ondulaci jo. V drugi točki pa 9e bodo videle vsakovrstne fantastične frizure in lasulje. Pri tej točki bodo 6odelovaJi tudi zagrebSki frizerji. Mislite v teh dneh na CMD In darujte za njen sklad! tt— Stavba» «vrnimo* w preteklih tednih. Got>p. Rozmanu, lastniku tovarne Golob ob Tržaški cesti proti Viču, gradi Zidarska zadruga v Marmontovi ulici novo vilo. — Prenavlja se v isti ulici tuša št. 12. — Stavbno podjetje Battelino je ob Tržaški cesti nasproti tobačni tovarni postavilo za dr. Kanca iepo trmadstropno hišo in bo ta zgradba že sredi poletja izročena svojemu namenu. — Na Bregu St 4 so v hiši, kjer je še sedaj in je bila nekdaj slovita stara gostilna »pri ziati ladji», pred nedavnim časom dobili novega gospodarja, ki je izvršil temeljita popravila znotraj in tudi prenovil njeno vnanjost — Hodnika v začetku Gradaške ulice in na Krakovskem nasipu ob hi^ah št 4 in 6 so nanovo vzdignili in primerno uredili. Bila sta namreč močno posedena in že prava muka za številne pešce. — Ob spomeniku v spomin osuševalnih del na Barju so podrli zarjavelo ograjo Spomenik stoji zdaj na cesti popolnoma osamljen in ga bo treba kakorkoli zavarovati. Menda ga vendar ne nameravajo podreti? — Na Gruberjevem nabrežju popravljajo in utrjajo cesto Zato je vozni promet od 26. t m. naprej za štirinajst dni ustavljen. — V Kolodvorski ulici št 33. kjer je bila dolgo vrsto let znana gostilna »Pri starem tišierju«, bo nastanjen konvikt Ondi bodo našli dijaki naših železničarjev primerno hrano in poceni stanovanje Lastnica tega kompleksa je Kreditna zadruga železničarjev, ki namerava v prihodnjih letih zgraditi lične stanovanjske hiše v večjih železničarskih središčih, kakor na Jesenicah, v Celju, Cakovcu, Murski Soboti itd. — V Spodnji Šiški na prostoru nekdanjega igrišča »Ilirije« grade dve novi stavbi Ob Malgajevi ulici stoji dvonadstropna hiša gosp Mihevca in pravkar vstavljajo parkete tn štedilnike Stanovalci se selijo vanjo že letos 1 junija — Ob isti ulici gradi hišo stavbenik Vili Battelino Pomaknjena bo proti bivšemu igrišču ob drugi gradbeni črti — Za velein-dustrijca Heinriharja zida isti stavbenik nekoliko naprej proti železniški progi tri-nadstropno stavbo, ki je v notranjosti že ometana, zunaj pa tudi že od treh strani. I Samo ie danes al lahko ogledate muzi kal ni Slager iz dunajskega življenja PRATER KINO MATICA i Iz Celja e— Za Celjski kulturni teden, ki bo od 1 do 8 maja. si preskrbite pravočasno vstopnice za vse prireditve s tem. da vstopite v krog abonentov za vse tri gledališke prireditve. Spričo živahnega zanimanja ni računati na to, da bi ostali že kaki prostori izven abonmajev Prijave sprejema še do 2. maja opoldne knjigarna Goričar Cene 100, 80 in 50 din Abonenti imajo poleg gledaliških prireditev (opere, glasbeno-pevskega in literarnega večera) stalen vstop na obe razstavi. Vsi abonenti dobijo v nedeljo pri razstavni blagajni svoje vstopnice in publikacijo Tam se bodo sprejemali še novi abonenti. KINO METROPOL. Danes »ZDRAVNIK DR. ENGELc (Paul Hörbiger). e— Učiteljsko zborovanje. Sresko društvo JUU v Celju bo zborovalo v ponedeljek 2. maja s pričetkom ob pol 9 dopoldne v mestni narodni šoli. Na dnevnem redu je tudi predavanje skladatelja g Cirila Preglja »O mladinski glasbi« za nastopom mladinskega pevskega zbora, ki bo zapel šest pesmi Obravnavali se bodo tudi odgovori članstva na društvene vprašalne pole glede smeri in dela JTJU in društva Pol ure pred tem se bo sestal odsek učiteljic. Po zborovanju bo učiteljstvo skupno obiskalo razstavo likovne umetnosti in razstavo celjskega slovenskega tiska v okviru Celjskega kulturnega tedna. Kino Union. Slavni tenor Tino Rossi v filmu »NAPOLI — MESTO POLJUBOV*. e— Nesreča na splavu. Ko se je peljal 181etni posestnikov sin Alojz Borišek iz Leš pri Litiji na splavu po Savi, je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. a— Sošolca »abodel ? hrbet. V bližini oa- J rinskih skladišč v Einspielerjevi ulici je 14 letni FTanc S. C. v jezi navalil z žepnim nožem oa svojega sošolca Franca K„ iin ga zabodel v hrbet. Franc K. je imel še toliko moči, da je zgrabil za neko železo in ga pognal za Francem C., ki mu je prebilo levo dlan. Franc IL se je zaradi izgube krvi one-svestiL a— Mariborska policija nadaljuje 3 preiskavo in zasliševanjem v zadevi J. R-'ie;o-ve aleje. V Maribor je prispel zagrebški odvetnik ki je izjavil na policiji, da je bilo za pečatenje prostorov »Privredne zadruge poverjeniltvo Maribor« nedopustno, ker pred 6tavlja ta zadruga podružnico zagrebške centrale. Baje je zagreuški odvetnik vložil tožba Iz škofje Loke §1— Bolgarske pevke so v torek popoldne prispele v Skofjo Loko in je pri sprejemu sodelovalo vse mesto Sprejem je bil pred rotovžem, kjer je zaigrala vojaška godba bolgarsko koračnico, nato pa Je goste zanosno pozdravil župan Matevž Ziherl V imenu otrok je Sovretova Spe-hca izročila velik šopek tulipanov Pevke so bile v novi šoli pogoščene, nato so si ogledale samostan in župno cerkev Pri večernem koncertu so bile deležne silnih ovacij Izpregovorili so gospa Andreja Grumova v imenu Kolašic, Vojteh Debe-ljak za učiteljstvo in podstarešina Rudolf Horvat za Sokolstvo Učiteljicam smo poklonili rdeče nageljne, spominski album, jubilejno knjigo našega Sokola in lovorov venec. Petje je ljudi navdušilo Družabni večer planinskega polka z vojaško godbo in ob prisotnosti vsega častniškega zbora je zaključil lepo prireditev. Vsi prostori so bili lepo okrašeni. Vsaka pevka je dobila za slovo še srce iz malega kruhka H koncertu so prihiteli tudi ljudje iz prostrane okolice. šl— Srebrni jubilej gostilniškega združenja bo proslavljen v soboto v vseh prostorih Sokolskega doma 2e popoldne bo občni zbor s slavnostnim obeležjem, z govorom predsednika Majcna Zaslužnim članom bodo podeljene častne diplome, odlikovan bo tudi g Ivan Kavčič, ki že dve desetletji vodi organizacijo. F^i slovesnosti bo sodelovala vojaška godba, vinogradniki in vinski trgovci so poslali izbrana vina na poskušnjo in kuhinjfka umetnost se bo seveda tudi postavila. Cisti izkupiček se bo porabil za zidavo zgradbe za meroizkusni urad, ki ga Skof-ja Loka še nima. Lepa uspel koncert trboveljske »Zarje« Trbovlje, 28. april« Letošnjo trboveljsko koncertno sezono, ki }e nudila lepe umetniške glasbene uitt-ke domačih in tujih pevskih zborov, je v nedeljo v Sokolskem domu na prav dostojen način zaključil koncertni večtr delavskega pevskega društva »Zarje«. Zbor 36 pevcev je pod veščo taktirko svojega Zborovodje Rudija Dolničarja zapel s toplim pevskim zanosom vrsto slovenskih pesmi aa&h priznanih slovenskih skladateljev. V kolikor k tudi »Zarja« sestavljena ter ključno lz delavskih vrat k^ jim težko dnevno delo otežkoča pevsko udejtstvova-nje, se vendar odlikuje po dokaj odbrani glasovni kakovostj in disciplini, s katero pevci dovolj gibko sledijo zborovodji. Delavci so tokrat peli s pravim veseljem ki peeem za pesmijo je kaj strumno zado-nela iz njihovih polnih grL »Zarja« je enotno udarna v fortissimu, a že tudi do-stf dobro izvežbana v pianissimu ter vidno napreduje v tehniki prednašanja, ki se je odlično izražala v Prelovčevi »HäAc» pri cest' stoji«. Koncert Je uvedla »Slaiva dehx Zortna PreJjovca« ld Je bil na sporedu častno zar stopan s štirimi spevi »Slava delu«, Sodem si rož«. »Hišca pri cest' stxjji« ln >Moja pesem-«. Poslednjo je skladatelj u glasbil za nedeljski koncert, na katerem je doživela prav lefp pevski krat. Tudi ostale pesmi so poslušalci nagraxüU z živim odobravanjem, ki se jg stopnjevalo pri melodiozni Ipavčevl »Domovini«. Stra-ščkov im Knezov bariton sta se v tej te narodni pesm^ odražala s presenetljivo dobrimi glasovi, ki bi pri boljši izvežba-nosti lahko dala še lepše čistine tn lažje višine. Pesem je »Zarja« na željo občinstva morala ponoviti. Koncert je bil srednje dobro obiskan. Največ poslušalcev je bilo iz delavskih krogov vendar ni manjkalo tudJ tzotorar ž ernst va. Predsednik Hubadov= župe g. <žr. Svißelj v tmenu JOPZ požel el zboru pismeno obilo uspehov, isto tako g Zorko Prekrvec, ki ga je bolezen zadržala. Pri-rfditev je v splošnem piav dobro uspela. Navdušeno priznanje poslušalcev je pevcem najbo1 jša nagrada, glasbeni vspon zbora pa v zadoščenje njegovemu pevo-vodjü Dotai čarju, ki Sg ne ustraši truda, da »Zarjaneevki, ki se morajo plačevati za zavarovanje kmetijskega delavstva im znaša ta prispevek pri običajnih mUuilnih garniturah po dejanski sili mlati laice od 5.50 do 34 dm. (doklej od 5 dio 30 din), pri mlatilnih garniturah z avtomatskim vlaganjem ali elevatorjem ali stiskalnico za slamo od 4.50 do 31 din (do-lej od 4 do 27 din) ter pri mia ilnih garniturah z avtomatskim vlaganjem in elevatorjem ali stiskalnico od 3 do 27.50 din (doklej od 3 do 24 din). Pri mia-tiilnicah z živalsko silo se plača za zaposleno delavstvo od stroja itn delovnega dne kakor doslej 2 din , če se inlatilnica žene z največ tremi konji; če pa se žene z dve-da paroma aH tremi pari konj maša prispevek 450 (doslej 4 din). Letošnje nazadovanje našega izvoza lesa Po podatkih naše trgovinske statistike je letos naš izvoz lesa v primeri z lanskim letom precej nazadoval. Celotni izvoz lesa m gozdnih proizvodov je znašal v marcu 7970 vagonov (lani 10.014) v vrednosti 69.8 milijona din (lani 91.7). Zmanjšanje nasproti lanskemu marcu znaša po vrednosti 31.3%. V prvem letošnjem četrtletju pa je znašal izvoz 22.379 vagonov (lani 25.651) v vrednosti 195.3 milijona din (lani 247.4) in znaša zmanjšanje vrednosti našega izvoza lesa 52 milijonov din ali 26.7%. V marcu smo izvozili v Italijo 1993 vagonov lesa (lani 1683) v vrednosti 13.4 milijona din (11.5); v prvem četrtletju pa 6185 vagonov (5501) v vrednosti 42.8 milijona din (42.9). Naš lesni izvoz v Italijo se je torej gibal na lanski višini. Po količini je bil nekoliko večji, po vrednosti pa skoro enak lanskemu. Hndo je nazadoval Izvoz v Nemčijo, ki j« znašal v marcu le 1276 vagonov (2077) * vrednosti 13.7 milijona din (23.8); v pr- vem letošnjem četrtletju pa le 2798 vagonov (5669) v vrednosti 32.3 milijona din (62.8) Po vrednosti je letos izvoz v Nemčijo za polovico manjši, nego je bil lani. Tudi izvoz v Anglijo se je skrčil v marcu na 627 vagonov (1524) v vrednosti 8.2 milijona din (16). v prvem četrtletju pa na 2544 vagonov (3755) v vrednosti 30.6 milijona din (44.8). Izvoz v Madžarsko se je v splošnem gibal na lanski višini in je znašal v prvem četrtletju 3039 vagonov (2601) v vrednosti 14.8 milijona din (14.0) Precej se je povečal izvoz v Argentino, in sicer na 921 vagonov (582) v vrednosti 8 8 milijona din (4.7) in izvoz v Grčijo na 1300 vagonov (825) v vrednosti 8.7 milijona din (5.4) Izvoz v Nizozemsko pa je nekoliko nazadoval na 822 vagonov (1071) v vrednosti 6.5 milijona dinarjev (8.6). Stanje klirinških računov Po najnovejšem izkazu Nar<-xlnc banke se je v tretji četrtini aprila saldo naših klirinških terjatev v Italiji v obeh starih klirinških računih zmanjšaj za 3.4 milijona lir (7.7 milijona dim) na 27.5 milijona lir, medtem ko se je saldo naših klirinških terjatev v novem kliringu povečal aa 6.0 na 122.0 miliiona din. Dne 27. t, m. je Narodna banka izplačala klirinške nakaznice do številke 12.852 od 28. januarja t. L Saldio naših klirinških terjatev v Nemčiji se je v tretji četrtini aprila ponovno skrčil za 0.87 na 11.68 milijona mark. Povečanje pa beleži saldto naših klirinških terjatev v Poljski za 0.2 na 13.4 milijona din in saldo naših klirinških terjatev v Turčiji za 0.2 ua 12.5 milijona din. Med pasivnimi kliringi izkazuje klirinški račun e Češkoslovaško povečanje salda našega dtoflga za 3.6 na 142.8 milijona Kč. Tudi saldo našega klirinškega dolga v Švici je narasel za 0.36 na 2.94 milijona šv. frankov, saldo našega klirinškega dolga v Bolgariji za 0.18 na 0.2 milijona din im saldo našega klirinškega dolga v Madžarski za 03 na 39.1 milijona din, medtem ko se je saldo našega dolga v Rumuniji zmanjšal za '2.1 na 9.5 mili jona din. V plačilnem prometu z G rji jo je bilo 20. t. m. v prometu za 52.6 milijona drahm grško jugoslovenskih bonov (dne 14. t- m. za 54.3). saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa je anašal 19.9 milijona dim (20.2). Gospodarske vesti = Skupni prodajni urad Jugoslavije, Madžarske in Bumunije za prodajo iivine na Reki. Iz Beograda ponočajo, da je dosežen sporazum glede ustanovitve skupnega prodajnega urada Jugoslavije, Madžarske in Rumunije za prodajo živine na Reki, kjer bo centralini trg za izvoz naše živine v Italijo. kailiijanskim trgovcenn bo prejx>ve-iano k u [.ovati živino na naših tržiščih. Sporazum med tremi izvoznimi državami, je sklenjen z znanjem Italije. Živima, ki bo dospela na Reko, se bo smela p rodami samo oniim italijanskim kupcem, ki bodo imeli uvozno dovoljenje. — Rudarska produkcija v marcn. Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala letos v marcu produkcija premoga 471.214 ton nasproti 350.743 tonam v marcu lanskega leta. Produkcija železne rude se je povečala na 62.944 ton (lani 56.376, predi. 24.961), produkcija bakrene rude na 68.397 ton (lani 59.330, predL 55.190) in produkcija svinčeno-cinkove rude na 82.015 ton (lani 56.229, predi. 61.775). Narasla je tudi produkcija bavksita, ki je znašala 18.780 ton (lani 13.391, predi. 17.300) Produkcija pirita pa se je dvignila na 12.350 ton (lani 9607) in produkcija kromo-ve rude na 4642 ton (lani 3514). = Izvoz češkoslovaškega lesa v Madžarsko. Včeraj smo poročali, da je prišlo med Madžarsko in Nemčijo do sporazuma, po ; katerem bo Nemčija v bodoče, četudi v i manjšem obsegu, dobavljala Madžarski les ' iz Avstrije. Tudi smo poročali o predvide- nih pogajanjih med Madia i ako In slovaško. Sedaj poročajo lz Prage, da Jo v načelu že sklenjen sporazum med Madžarsko, po katerem bo Češkoslovaška dobavila Madžarski 100.000 prostornih metrov okroglega lesa, za nadaljnjih 60.000 prostornih metrov pa bo Madžarska dobila opcijo. = Češkoslovaški izvoraiDd ▼ Jugoslavi- j Jo morajo čakati na plačilo 16 mesecev, i češkoslovaška NaroJna banka Je objavila , podatke o gibanju klirinških računov ter j navaja med drugim, da znaša saldo kli- | rinškega dolga Jugoslavije 135.4 milijona | Kč Ln morajo sedaj češkoslovaški izvozniki čakati na vrstni red izplačila 16 ln pol meseca. V kliringu s Turčijo morajo češkoslovaški izvozniki čakati na vrstni red Izplačila celo 21 mesecev, v kliringu z Grčijo 16 mesecev, v kliringu z Bolgarijo 6 in pol meseca, v kliringu z Nemčijo 2 in pol meseca in v kliringu z Italijo 2 meseca. Borze » 28. aprila Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi danes trgovali v privatnem kliringu po 8.66. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.63 (v Beogradu po 8.6134). v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 14.50. za 15 maj pa v Zagrebu 14.48 in za konec septembra 14.3950. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 480 — 483 (v Beogradu je bil promet po 482.50 — 482 75). Promet pa je bil v 7% investicijskem posojilu po 100. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2413.40 — 2428, Berlin 1742.53 — 1756.41, Bruselj 730.54 — 735.61, Curih 996.45 — 1003 52, London 215 86 — 217.92, New York 4302.25 — 4338.57, Pariz 134.77 — 136.21, Praga 150.83 — 151.93, Trst 227.20 — 230.28. Curih. Beograd 10, Paria 13.40, London 21.69, New York 434.75, Bruselj 73.31, Milani 22.8750, Amsterdam 242.10, Berlin 174.95, Dunaj 47, Stockholm 111.80, Oslo 109. Köbenhavn 96 8250, Praga 15.14, Varšava 81.90, Budimpašta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3 25. EFEKTI Zagreb Državne vrednote: Vojna Skoda 480 — 483, za julij 482. den.. 4•/, agrarne 62.25 den., 4% severne agrarne 61.50 — 63.50. 6°/« begluške 92 — 94, 6«/, dalm. agrarne 92 — 93, 7®/o atalbiliiz. 98 dem., 7®/o imvest. 99 — 100.50, 7«/» Drž. hip. banka 99.50 dem., 7*/. Blair 92 — 92.50, 8»/o Blair 96 — 97.50; delnice: Narodna banka 7348 dem., PAB 224 — 230, Trboveljska 195 — 200. Gutmann 60 — 80, Še-čerana Osijek 105 dem., Dubrovačka 375 _ 400, Oceania 600 dan-. Jadranska 375 — 400.' Beograd. Vojna Skoda 482.25 — 482.75 (482.50 — 482.75), 4*/. agrarne 62.50 den. (62.50), 4®/o severne agrarne 02.50 dan. (63) 6% begluške 93.75 — 94, 6»/o dalm. agrarne 92.50 — 93 (92.75), 7«/. stabiliz. 100 bi. 70/, Luvest, 100 — 100.50. 7% Drž. hip. banka 100 dem., 7«/» Blair 92.25 — 92.75 ( 92.50). 8% Blair 97 — 98.50. Nar rodna banka — (7350), PAB 229.50 — 230.50 (230 — 231). Blagovna tržišča ZITO + Chicago, 28. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 80.75, za Julij 79.50, za sept. 80.50, koruza: za maj 58.3750, za Julij 60 za sept. 61. -f W inni peg, 28. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 119.25. za julij 110.125, za okt. 89. + Novosadska blagorna bor» (28. t m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: (78/79 kg): baška 203 — 206; sremska 202 — 204; banatska 196 — 203; baška potiska 206 - 208. K®-Oves: baški 147.50 — 150; siavonski 150 — 102.50. Ječmen: baški in sreanski 63/64 kg 142.50 — 145. Moka: baška »Og« in »O*«« 295 - 306; >2c 275 - 285; >6< 265 - 265; »8< 120 — 125. Otrobi: taSki im «renwki 97 — 105. -f Budimpcštanska termin ska borza (28. t m.) za maj 14.19 — 14.20, za julij 14.21 — 14.23. BO!VrB\2 + Liverpool, 27. aprila. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za april 4.76 (prejšnji dan 4,77), za Julij 4.87 (4.87), za okt. 4.99 (5.00). -f Newyork, 27. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 8.84 (8.70), za julij 8.90 (8.78). Napredovanja v železniški službi Beograd, 28. aprila, p. V železniški službi so najpredovali v 8. pol. skupino« prometni uradniki Karel D-kleva, Anton Topolov ec, Fran Hrovattn, Ivam Ca/, Jožef Derganc. Ciril Adam. Milan Stare, Jože Eerntk. tehniška uradnika Janez Kavšek in Stanislav Zitterschlager, upravni uradnik Bogomil Lasič, oficiall Janez Smol-nik, Adolfina Medved, Marija Pilih. Anton Prapeiuh, Fran Narad, Potter ZlaUnar in Martin Veselfco, strojepiska Ivanka ! HTadmlk. prometniki Stanislao Berne, Anton K lešnik, Ciril Zalokar, Leopold Mar-tinčič, Ladislav Janko, CSrll öerne, Jože Mokorel, Slavko Bregant in Anton Rutar, blaga jničarki Frančiška Brezovtnik in Alojzija Steiner, blagajnik Josip Lepši-na, vlaikovodja Josip Nežmeškaj ln glav-; ni ' telegrafist Kristijan Pajer; v 9. pol. skupino oficral Ivam Valeč, prometnika Izidor Klobučar in Karel Belin, tefrmik Alojizij Goremiec .strojevodja Andrej Mi-1 kloš, nadzornika električnih naprav Miroslav Streich«- in Leopold Erjavec ter nadzornik brzojava Jožef Robič. Oškodovanci v zadevi Jožeta Režeta Maribor, 28. aprila. V zven z aretacijo »direktorja« Jožeta Rože ta, o čemer smo poročala, ao «e v teku današnjega dme prijavili pri predstojniku mestne poliču je razni oškodovanci, ki ao povedali, da 90 bili pri izplačilu pownrt-nine pn Pmrvredng jn zdravstveni zadirugi za vzajemno pomagamje prikrajšani. Nekateri so povedala, da sploh niso dobili nobene posmitnine, čeprav so izipolnili vse pogoje. V prsairnj zadruge so jih pri tntor-venci jati zavrnili, češ da bodo dobili po-smrrtnino izplačamo, ko bodo vsi prizadeti svoj delež izplačali. Minili so pa tedni in meseci, a o izplačilu ni bulo ne duha ne sluha. Izpovedi pruzadetih zadrug ar jev >0 policija vzela na zapisnik m priključila vse to k že obširnemu gradivu proti rarvnaite-lju Jožetu Rožetu. Avtomobilska nesreča beograjskega odvetnika Beograd, 28. aprila, p. Na Avaii se je danes dopoldne pripetila huda avtomobilska nesreča. Znani beograjski odvetnik Jovan Markovič »e je e svojim avtr-tmobilom na nekem ovinku prevrnil Dobil je tako hude poškodbe, da ga bodo zdravniki k težko ohranili pri življenju. Kako svetlo bela je tvoja jopica, in... kako dehti* po sveiosti in čistosti..." „Čemu toliko hvale f Hoja mamica me jo navadila, do perem vse «amo z dobrim terpen-rinovim milom Zlotorog. Čudovito čistilno moč ima in koko izdatno jel Z njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in poduhtevo po goxdnem vxduhu."" TERPENTINOVO MILO ereg^ p o Celjani In Hermežani bodo nastopili za točke v nedeljo ob 15-30 na igrišču Hermesa V nedeljo se bo spet na vseh igriščih nadaljevalo tekmovanje za prvenstvo L. N. P. V Ljubljani bomo po dolgem času pozdravili simpatične Celjane, ki nastopijo letos prvič na naših tleh. Moštvo Celjanov, ki je pod spretnim vodstvom bivšega »Ljubljančana« Slami-ča lepo napredovalo, se za nedeljski nastop temeljito pripravlja, ker se hoče le pomakniti z repka tabele Moštvo razpolaga s fizično dobro razvitimi fanti, ki so podkovani tudi s solidnim tehničnim znanjem In Hermežani! Po nedeljskem nesrečnem startu v Mariboru, kjer so šele v zadnjih minutah — po nesrečnem naključju dobili od Železničarjev kar 4 gole, se njih forma ne da objektivno oceniti. V Ljubljani se je moštvo v zadnjih srečanjih držalo kar dobro Razumljivo je tudi, da moštvo, ki je docela prenovljeno in pomlajeno, ne more kar v eni ali dveh tekmah zadovoljiti ter žeti same lavorike. Moštvo pa ima gotovo vse pogoje za najlepši razvoj Bomo videli, kaj nam bo prinesla nedelja; vsekakor pa bo ta tekma zelo zanimiva in vredna obiska. Pred tekma bo ob 14. uri, glavna tekma pa ob 15.30. Strašna rodbinska tragedija pri Čakovcu Čakovec, 28. aprila, o. V obmejni vasi Crrkovci se je odigrala strašna rodbinska tragedija. V hipnem navalu blaznosti je 65-letnj posestnik Ivam Sabolič ustrelil svojo ženo Marijo, dva vnuka, potem pa 5e samega sebe. Stan Sabolič si >e kupil ▼ Cirkovcäi posestvo s prihranki, fai jih je zbral v tujimi. Pred kratkim je umrla žena njegovega sina Nekaj d™ pozneje je njegov sim od žalosti izvršil samomor. Saholiča je to zelo potrlo in je sedaj .napravil konec skoraj vsej svoji družim. Pri življenju j« oatal le še em njegov vouk, Propagandni nastop boksacev v Litiji Agitai SK Litija je uvedel v svoj delovni načrt tucB boks. Prvi javni nastop bo v saboto 30. t m. ob 20. v predilniški dvorani na Stavbah. Od domačinov bosta nastopila g. Nace Nadižar Ln g. Rudolf Ka^ stehe. Sodelovali pa bodo tudi zunanji boksači in sdoer g Evstahij Baloh, dan SK Slovana iz LJubljane, poltežka kategorija, ki Je porazil v nedeljo v Zagrebu našega državnega prvaka Hladnega. Iz Ljubljane prideta še Volčič in Rome. Pohvalno omenjamo, da nam pomagajo pri organiz. bosarske sdkcije člaari SK Trbovlje, zlasti načelnik g. Majcen. V soboto bodo nastopih pri nas g. Majcen, Id zaseda 2 mesto v naäi banovini, in gg. Sa.dar, Curk im RazborSek, k, brami nar slov slovenskega, prvaka. Sobotni nastop bo prvi te vrste v Litifl. v nekaj vrstah JLAS in beograjski podsavez sta v pogajanjih, da bi se čimprej in brez škode za prihodnjo balkaniado rešila vrsta vprašanj, zaradi katerih dozdaj priprave za to veliko lahkoatletsko prireditev niso napredovale. Znani igralec BSK Aleksander Tirnanič Je prestopil v Bask, za kateri klub bo imel že 5. maja t. L pravico nastopanja. Subotiški nogometni podsavez je na eni zadnjih sej spre j al sklep, po katerem Je od 1. maja t 1. dalje prepovedano na vseh Igriščih tega podsaveza točiti alkoholne pijače. Ta ukrep je prav koristen, čeprav bodo zaradi njega prizadeti nekateri klubi in seveda tudi zakupniki okrepčevalnic na igriščih Za meddržavno tekmo z Rumunijo, ki bo 8. maja v Bukarešti, je savezni kapetan precej spremenil najboljšo enajstori-co, ki bo bržkone igrala v tejle postavi: Glaser, Hügl, Dubac, Lechner, Gajer, Ko-kotovič, Sipoš, Antolkovič, Lešnik, Toma-ševič, Sarič. Letošnji občni zbor sloveti j graškega SK »Misl'nja« je podal verno sliko res idealnega dela naših športnikov na naši meji. V odsotnosti predsednika g. Ivana Rojnika je vodil občni zbor g. Bogdan Pušenjak. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno vse veliko delo, ki ga je klub opravil preteklo leto. Posebno aglina je bila komaj ustanovljena nogometna sekcija, ki si je priskrbela novo igrišče in odigrala mnogo tekem doma v Celju, Mariboru in Konjicah z zelo ugodnimi rezultati. Zal je morala v zadnjem času začasno ustaviti delovanje, ker je zaradi hujskanja gotovih krogov izgubila komaj urejeno igrišče. Vendar pa je odbor že najel novo igrišče. Tudi kolesarska sekcija je bila zelo marljiva in je njen načelnik g. Janko Gregorič zastopal državne barve pri veliki mednarodni kolesarski dirki Beograd—Sofija in si priboril tudi prvenstvo mariborske kol. pod-zveze in drugo mesto v banovinskem prvenstvu. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika naš priljubljeni primarij go-pod dr. Stane Strnad, ker dosedanji predsednik g. Ivan Rojnik zaradi prezaposlenosti ni mogel več prevzeti predsedstva. Za tainika je bil izvoljen g. Franjo Su-hadoln'k. za načelnika nogometne sekcije g. Miroslav Ferber. za načelnika kolesarske sekcije pa naš agilni kolesarski organizator g. Vinko Cajnko, ki je tako dobil zadoščenje za lansko krivico. Upamo, da ho tudi letos SK Mislinje nadaljeval svs$e Razen v Ljubljani bodo za točke v finalnih tekmah za prvenstvo LNP Igrali še v Kranju, kjer se bosta srečali moštvi Kranja in Maribora, ter v Mariboru, kjer bo Železničar imel v gostih največjega favorita in skoraj že sigurnega prvaka CSK. Drugi del pokalnega turnirja V nedeljo dopoldne na Igrišča in rije za Kolinsko tovarno V nedeljo vsi za Kolinsko tovarno, kjer bodo na igrišču Ilirije nastopila štiri prvorazredna moštva v borbi za prestiž in za pokal, ki ga je razpisal medklubski odbor vseh sodelujočih klubov. Kot prvi par bosta nastopila že ob 9 dop. Reka in Svoboda, ob 10.30 pa Mars in Jadran. Ker imajo možnost dobiti pokal še vsa štiri moštva, najbolj pa Marg in Reka ki imata že vsak po eno zmago od pretekle nedelje, se nam obetajo lepe in napete borbe, ker bosta predvsem Jadran kakor Svoboda gledala da z zmagami nad nedeljskimi zmagovalci dohitita svoje tekmece Ker so cene minimalne, moštva pa prav dobra, naj bo geslo vseh športnikov: »V nedeljo vsi za Kolinsko tovarno!« agilno delovanje ter uspešno Siril športno idejo na naši severni meJL HERMEŽANI - MOTOCIKLISTI! Ocenjevalna vožnja, razpisana za 1. maja t. L na progi Ljubljana—Skofja Loka—Kranj —Kamnik—Ljubljana se preloži na nedeljo 8. maja t. L s startom ob pol 10 pred Narodnim domom .— Načelnik. Rapid - Atletik. V nedeljo 1. maja ob 16.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju zanimiva prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki JLAS (Službeno). Ustanovni občni abor sodniškega odbora Je preložen na nedeljo, ko bo medtm-fstni troboj v Zagrebu, tn torej ne bo L maja, kakor Je bilo objavljeno prvotno. — Predsednik ing. Gruden, S. T. tajnik Muhvič a r. Lahkoatletski pod»avez v Ljubljan^ Redna seja bo drev1 ob 20. v kmečki ao-' hi restavracije Slamič. Udeležba vseh odbornikov nujno potrebna. Predsednik Odbor laJiKoatk'tsklh sodnikov dravsite banovine. Seja odbora bo drevi ob 19.30 v kmečki sobi restavracije Slamič, na katero se pozivajo v«, v Ljubljani bivajoči lahkoatletski sodniki Udeležba obvezna. Predsednik SK. Mars. Drevi oto 20. članski sestanek za prvo in juniorsko moètvo zaracii nedeljskih tekem. Udeležba za vse strogo obvezala. — Načelnik. S. K- Slavija. Drevi v lokalu važen sestanek nogometne sekcije zaradi nedeljske tekme. Vsi sigurno im točno! Tajnik L S. K Svoboda (Ljubljana). Opozarjam vse aktivne in podporne člane, da bo redni letna občni zbor dne 6. maja t L t mail dvorani Delavske zbornice. Poravnajte ölanarimo! Drevi ob 19. obveoen članski sestanek v Delajvsüd zbornici! Tajnik. STK Moste. Drevi ob 20. zelo važen sestanek. V nedeljo prvenstvena tekma to gostovanje. S. K. Ad ri ja. V nedeljo 1. maja ob 9.30 na našem igrišču prv. tekma s Slavija Igralci morajo biti na igrišču najkasneje ob 9. — Jenko sigurno! Teniška sezona v Celju je bila otvorjena pred nekaj dnevi. Teniška igrišča SK Celja v mestnem parku, posuta z novim peskom so spet na razpolago ljubiteljem belega sporta. Vsi dosedanji in novi člani so vabljeni, da se takoj prijavijo zaradi razdelitve terminov za treninge. Posebno mladim priporočamo gojitev teniškega sporta in vpis v klub. To bo nogometna tekma ! Nič se niso premislili, naši zagrizeni nasprotniki iz tiskarne, m komaj čakajo trenutka, da bodo lahko na zelenem polju uro in pol dolgo razlagali drug drugemu, kaj je pravi nogomet. Strojni stavci trdijo sicer, da tega pouka niso potrebni, ročni pa vztrajajo spet, da jim je nogo-• met že v nogah od rane mladosti Tako so pač oboji mojstri na jeziku in je čisto prav, da obračunajo to stvar na pravem terenu. Tako je to srečanje neizogibno in neizogibno je tudi, da bodo premaganci plačali težak račun, kajti gomila hrenovk in sod piva ki čaka na koncu zmagovalce, tudi pri vseh popustih, ne bosta poceni. Da bosta obe garnituri sigurno kompletni, je bil začetek tekme premaknjen za pol ure proti poldnevu Tako torej drži: nekako ob pol 10 na velikem igrišču prave SK Ljubljane nogometna tekma med strojnimi In ročnimi stavci Narodne tiskam«! Gosta angleškega kralja Francoska ministra Daladier in Bonnet sta te dni, ko se mudita v Londonu, gosta angleškega kralja na Windsorskem gradu (slika) W knjig besed V sedemdesetih letih življenja zapravimo trinajst let z razgovori, 23 jih pa prespimo švicarski statistiki so proučili -vprašanje, kako preživi povprečen človek svoje življenje. Sledeče številke se opirajo na domnevo, da je ta povprečni človek učakal 70 let. Najbolj nas bo nemara presenetilo dejstvo, da je ta mož, pa čeprav ni zgovoren, v tem svojem življenju izgovoril za velike knjižnice besed. Izrekel je namreč toliko besed, kolikor jih stoji povprečno v 4620 knjigah po 300 tiskanih strami! To je res lepa knjižnica! In kako so prišli statistiki do takih številk ? Nu, povprečno zgovoren človek izpolni 70 let svojega življenja s 13 leti govorjenja. Postaviti moramo, da vsebujejo vsakdanji razgovori kakšnega človeka povprečno 18 tisoč besed. To število je videti pretirano, statistiki pa pravijo na podlagi svojih opazovanj, da ljudje vse preveč podcenjujemo število besed, ki jih vsak dan izgovorimo. Smrtna nesreča angleškega motoeiklista Znani angleški motociklist Eric Fernihough se je nedavno pri treningu za nove svetovne rekorde na Madžarskem smrtno ponesrečil. V tempu 270 km vožnje ga je vrglo motorno kolo 50 m daleč, da si je razbil lobanjo in obležal na mestu mrtev Celo razmeroma molčeč človek daje v teku večurnega razgovora iz sebe 5000 do 6000 besed. 18.000 besed napolni kakšnih 54 strani normalne knjige, če vzamemo te številke kot povprečno točne, bi s svojimi izgovorjenimi besedami na leto napolni li torej kakšnih 66 knjig po 300 strani in to bi dalo v 70 letih 4620 knjig. To so seveda popolnoma teoretične številke, kajti kakšen puščavnik govori odločno manj nego kakšen zavarovalni agent. Ce vzamemo, da spi človek povprečno 8 ur na dan, tedaj si iz tega lahko izračunamo, da v 70 letih svojega življenja prespi 23 let. Če se vsak dan skrbno umije in opravi vse tiste stvari, ki spadajo k jutranji toaleti, je s tem v svojem življenju zapravil eno leto in pol. Toda še veliko več, namreč polnih 6 let v 70 letih, zapravi človek pri jedi. Skušali so tudi izračunati, koliko porabi človek časa za šolo. Obiskovanje osnovne, srednje in visoke šole vzame človeku 20. stoletja kakšna 3 leta življenja. Male vsakdanje bolezni, kakor nahodi, kašljanje, hripe in podobno oropajo človeka za dve leti življenja. Resnih bolezni, operacij itd., statistika tu ni upoštevala. In koliko prostega časa ima povprečen človek v 70 letih? Tudi to vprašanje so hoteli švicarski računarji pojasniti in so izračunali kakšnih 20 let, ki jih človek niti ne prespi, niti ne zapravi s poklicnim delom. Uporabi jih deloma za zabave, deloma za sport, za razvedrilo v družini in podobno. Teh 20 let je torej tisto, kar bi lahko imenovali pravo, osebno življenje kakšnega človeka, ki je učakal 70 let. Seveda pa je tudi ta številka zelo relativna. Kovinska plast zoper zaledenitev Na Angleškem preizkušajo ta čas z uspehom nov pripomoček zoper zaledenitev letal. ki predstavlja eno največjih nevarnosti za prekomorski letalski promet. Nova metoda obstoji v tem, da prepleskajo ogrožene dele letala z barvo, ki vsebuje kovine v koloidalni obliki. Skozi to barvno plast spuščajo električni tok in plast se pri tem segreje ter preprečuje zaledenitev. Ker je poraba toka majhna in prihaja ▼ poštev itak le za kratke čase in je mogoče tok proizvajati dodatno z dinamom, ki je v vsakem letalu, se da stvar uvesti v prakso brez težave. Z novo barvo namažejo ne samo krila in njih robove, ki jim oledenitev še posebno preti, temveč tudi propelerje in celo radijsko anteno. Francija v Antarktidi Ne da bi širša javnost postala pozorna na to. je Francija oficialno zasedla del antarktičnega ozemlja, ki si ga je lastila že sto let. Francoski vladni uradni list je objavil dekret, s katerim se proglaša francoska suverenost nad antarktičnimi predeli iužno cxl 60. južnega sporednika ter med 136. in 142. poldnexmlkom. Tu leži Adelijina dežela, na kateri so francoski raziskovalci kot prvi razvili zastavo s voi e domovine. Med tem ko nekateri raziskovalci trdijo, da pripada to ozemlje Avstraliji, ga je Franelia kratkomalo zasedla Doslej se prizadete sile sicer še n'so boeve kai nreni-rale zavoljo Antarktide vendar pa so tam ugotovili velike naravne zaklade in ni iz-klinčeno, da si zavolio njih nekega dne skočijo bolj očitno v lase. Shirley Tempie — devet let Na poročni dan Grofica Geraldina Appony na dan poroke z albanskim kraljem Japonski izum v kinematografiji V tokijskem zavodu za fiziko in kemično raziskavanje je dir. Takeo šimicu izumil pripravo, ki omogoča predvajanje filmov pri dnevni svetlobi. Namesto običajnega belega projekcijskega zaslona uporablja črno »platno« iz celuloida, ki ima na svoji površini 50.000 izboklin Te izbokline odsevajo baje popolnoma luč projektorja, vsako drugo svetlobo pa asorLi-rarjo. Najdražji sadež Na londonskem trgu bo težko dobiti sad, ki b; bil dražji od taiko zvanega »rajskega jabolka«. Ta »jabolka« rasejo pred vsem na Grškem in so na zunaj podobna citronam, iimajo pa posrfbno aromo. Neoporečen primerek stane na londonskem trgu n. pr. 2 do 3 funte. Lupina je debela, zadostuje pa popolnoma, da da veliki sobi svoj vonj. Meso je grenko in polno semena, lupina pa je nežna. Drevo rajskega jabolka sliči po velikosti in obliki oranž ev cu ter ima temne liste, ki izločujejo sladko olje. Sad rabi več let, da dozori. Tudi bledo rdečj cveti se razvijajo po več mesacesv. Skrivnosti električnih udarcev Primeri z navidezno smrtjo Smrtni primeri zavoljo elektrike ge v vseh kulturnih deželah od leta do leta množijo. To je umljivo, kajt^ raba elektrike se tudi čedalje bolj širi. Vrsta angleških učenjakov se že dolga leta baivi a proučevanjem, kako bi bilo obravnavati učinke električnih udarcev. Kakor drugi raziskovalci, so morali ugotoviti tudi oni, da smatramo marsikaterega ponesrečenca, ki ga je usekala elektrika, samo zato za mrtvega, ker rje na videz res kakor mrtev in ker nimamo dovolj potrpljenja. Ce je kdo dobil električni udarec, mu preiskava pogostoma ugotovi, da eo mu vsi ižvljenski iznaiki prenehali, srce mu ne bije več, dih se mu je ustavil. Sledijo po-gostcma poskusi ,da hi ga oživili s kisikom. Po dvajsetih minutah te poskuse kot brezjuspe&ne ustavijo. Toda po novih raziskovanjih, bi moralf poskuse za oživitev nadaljevati vsaj celo uro, tudi če se ne poikažejo nobeni znaki življenja. Zgodilo se je namreč že marsikdaj, da ponesrečenci vendarle niso bili imxtvj in so se zbudili šele po več urah. Lep dar: Zgodbe brez groze iÉMMl ,f t - - * t .i : ■ ,p|M|P||pRjl||MR Kakor pero lahka leti po zraku Akrobati se vežbajo Ea nastop na terasi neke hiše v Niči LU Mlada ameriška filmska igralka Shirley Tempie je bila ob svoji devetletnici predme* velike pozornosti v domačem rodbinskem krogu Tri tedne v Parizu, tri tedne v Marseilleu Garelle-Gontard, mož sester>dvojčic V Parizu je avto pred dnevi povozil nekega moža. Pri njem so nasLi papirje, ki so se glasili delno na ime GareLle, delno na ime Gontard. Policija se je za stvar maùo natančneje pozanimala in je spravila aa dan svojevrstno zadevo. Garelle je služil v vojnem času na fronti in kratko pred premirjem je bil težiko ranjen. V tolnišnici se je seznanil z neko bolniško strežnico, gdč. Vemonovo. v katero se je zaljubil. Ko je ozdravil, sta ee poročila in 9e preselila v Marseille, kjer je Garelle dclbil dobro službo pri neki tvrdki z usnjem. Zakon je biil srečen in ko je tvrdka nekega dne sklenila, da bo Garella zaposlila tudi kot potnjjka. je bila žena naravnost nesrečna. kajti pričakovala je drugega otroka in ni bila vajena, da bi bila en dan brez moža. Ko ie moral na prvo potovanje, se je le težko ločila od njega. Dejala mu je ob slovesu, najj v Parizu poskusi najti njeno sestro dvojčico, katere naslova pa m vedela. Garelle je v Parizu opravil svoje posle in je obiskal potem neko kavarno. Nenadno ie zagledal pri sosedni mizi Susy!« Dama je bila zelo presenečena in ga je vprašala, kako pride do tega, da jo imenuje z imenom njene sestre dvojčice. Tedaj ji je mož dejal, da ga spominja živo na neko žensko, ki jo je poznal pred leti. Povabil jo Je na večerjo in ni dolgo trajalo, da se je zaljubil v sestro svoje žene, kajti to je bila ta dama. Ko se je vrnil v Marseille, ga je žena vprašala, da-li je našel sestro. Možakar je stvar zanikaj. Odtlej je še večkrat potoval v Pariz in nazadnje se je s Paujeüte Vemo- novo. sestro svoje žene celo ponoSL Zato eri je preskrbel potvorjene papirje na ime Gontarda. Znal je stvar urediti taiko, da je po tri tedne živel v Marseillu in tri tedne v Parizu, kajti tudi Paillette mu je rodila dva otroka. Oba zakona sta bila sreäna in vprašanje je da-Ji bi njegova bigamija prišla kdaj na dan. da nii njegova nenadna smrt odkriia tajne njegovega dvojnega življenja. Peto mesto v Pontinskih močvirjih Te dni so pQioziü temeljni kamen za Po-mezio. ki to peto italijansko mesto v Pon-tinskih močvirjih Nova naselbina bo oddaljena samo 25 k.m od Rima in tvori prav za prav prehod m-ed PontLnski-mi in Rimskimi močvirji, katera bo-lo začeli v bližnja prihodnosti takisto izsuševat L Romantična poroka v Franeiji V bretonski vasici Champeaux pri Rennest! se je te dn: oženil marki d' Espinay, svak Guiškega vojvode, ki se izdaja za pre-tendenta na francoski prestol, z angleško pesnico miss Joano Ferrisovo. Poroka je bila v starodavni cerkvici, ki je bila bogato okrašena z orhidejami, pred cerkvijo pa so trobili svatje na rogove. Nevesta je iz zelo bogate družine in to je menda tisto, kar je napotilo markija, da jo je zasnubil. INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! S poročnih slavnosti v Tirani Prihod treh sester kralja Zoga t albansko prestolnico Razbojnikov roman Sergej Piasecki se je po dvanajstih letih robije vrnil v zlato svobodo. Odsedeti bi bil moral prav za prav dvajset let, ampak v ječi je napisal roman, ki si je z njim pridobil med književniki takšen sloves, da so mu na tej podlagi izposlovali zagovorniki delen spregled kazni. Piasecki je vodil roparsko tolpo, ki je plenila v poljsko-ruskem mejnem ozemlju. Izvršil je drzna tihotapstva, pa tudi umor, zaradi katerega je bil prvotno obsojen na smrt, potem pa pomiloščen. Roman njegovega življenja je tako živo pisan, da so ga takoj prevedli v francoščino, švedščino, finščino, estonščino in češčino. Zdaj poročajo iz Varšave, da prevajajo razbojnikov roman tudi v nemški jezik. Novinarji in literati so se tako dolgo zavzemali za Pia-seckega, dokler mu niso izposlovali odpusta nadaljnje kazni. In res so imele oblasti toliko širokogrudnosti, da so razbojniku odprla vrata v svet. . . Zdravniška spričevala za novoporočence v Ameriki Guverner države New York je odredil, da morajo predložiti od 1. julija dalje vsi ženini in neveste zdravniška spričevala poročnemu uradu. Brez teh dokumentov ne bo oblast v bodoče dovolila sklenitev nobenega zakona. Potreba zdravniškega spričevala je zelo nujna, kajti od tega dokumenta si obetajo v Ameriki na leto rešitev 13 tisoč sifilitičnih novorojencev in 50 odstotkov mrtvorojenih otrok. Tisočletni Peking Staro kitajsko cesarsko mesto Peking bo proslavljalo letos svojo tisočletnico kot prestolnica Kitajske. Avtonomna vlada je imenovala odbor, ki bo pripravil vse slavnosti in (poskrbel za primerno okrasitev mesta. ANEKDOTA Maršal Bassoanpicrre se je srečal z nekim admiralom, ki je bdi znam bahač. Admiral je maršalu pripovedoval, da je ▼ nek^ pomorski bitki lastnoročno ubil tri sto sovražnikov. Nato je začel pripovedovat^ Bassen»-pierre: »V času, ko sem bfl v Nemčiji, sem Sko-zi kamin zlezel k sosedi, s katero ao m« vezala najprijetnejša razmerja...« »V Nemčiji vendar r^ nobenih kaminov, temveč imajo tam sam^ peči,« ga u pro^ krnil adimiraL ' »Dragi admiral.« je odvrnil Bassam-pienre, »prej sem jaz vam verjel, da sta lastnoročno pobili tej sto sovražnikov _ vi pa meni sedaj verjemite, da sem lezel skozi kamin.« VSAK DAN ENA >Torej pozdravljen, možiček, in piši ml pogostoma - toda samo na poštae na- (Politiken) Kulturni pregled Razgovor 2 upravnikom Narodnega gledališča v Sofiji Sofija, ▼ aprilu. Jugoslovenski io bolgansfci igralci in športniki to bili med prvimi, ki so z medsebojnimi obiski postavili temelj zbližanju Cibeh bratskih narodov. Tako so zlasti igralci z vzajemnimi gostovanji prispevali lep delež k stalno napredujočemu kulturnemu spoznavanju med obema narodoma. Direktor Narodnega teatra v Sofiji g. Vladimir Nasilje* je prav ljubezniv gospod in sodi v vrsto onih javnih delavcev, ki trdno verujejo v moč in učinkovitost slovanske .■na kulturne mdslL V gledališču vidd institucijo, ki mora največ pripomoči k uresničevanju načega kulturnega zbližan ja. V najinem razgovoru je to takoi poudaril in dejal: — Kakor veste, je bila vedno moja želja In tudi sedaj želim samo to, da bi nadaljevali z razširjenjem vezi med našimi gledališči. Konkretno bi to pomenilo: da naše gledališče gostuje v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani in drugih večjih mestih, vaše pa v Sofiji, Plovdivu in drugod na Bolgarskem. Tako bi se na>emu narodu najlaže nudila priiüka. da ee prepriča: da med Jugoslovani in Bolgari ni znatnejših in bistvenih razlik, da ©e vsi dol razumemo in da smo si potemtakem bratje po krvi in govorici. Vprašal sem g. Varil] e va; — Kako sprejema sofijsko občinstvo naše i ere. ki jih uprizarjate v vašem gledališču? Zapiski Razstava francoske knjige v Ljubljani. Kakor nam sporočajo s poučene strani, bo na letošnjem velesejmu v Ljubljani prirejena razstava francoske knjige. Prav zaradi tega niso Nie v Ljubljani razstavljene knjige. o katerih sano poročali, da jih je francoska vlada darovala knjižnicam naše univerze m ki .so hi!e poslale naravnost univerzi. O esperant>Äom prevodu »Krsta pri Savici« nam Je poslal prevajalec tole pojasnilo: Za prevod »Krsta pri Savici« v esperanto sem dolžan glede na razne dopise javnosti v toliko, da je natura esperanta teka. da ne dovoljuje rimnega prevoda in sicer iz preprostega razloga, ker ima esperanto za vse osebe glagolskih oblik enega časa stalno določne končnice, le osebni zaimki, ki stoje pred glagolskiml oblikami nam povedo, v kateri osebi je glagolska oblika. S tem. da nisem v espe-raniu dal rimanega prevoda, sem poudaril dinamiko, odnosno izvirnost Prešernovega teksta. Damijan V ah en. Dauphinejslta številka »Planinskega ve-»tnika« Pravkar izišli 4. — 5. zvezek »Planinskega vestnika je posvečen francoski Dauphinéji, kar pomenj razveseljiv poudarek dejstva, da so se tudi naša alpinistična obzorja razmaknila na za.pad. Uvodno »Besedo o planinstvu in o planinskih odpravah« je spisal dr. A. Mrak. Isti pisec opisuje v daljšem sestavku -Po Dauphinecji« značaj pokrajine in potek eksipedicije. ki jo je izvedla skupina aiovenslfih alpinistov v mogočni kompleks francoskih Alp. Dr. Miha Potočnik pripoveduje v daljšem članku o vzponu na 11 JnIIiske krajine Na Goriškem terjajo Sgranate vedno nove žrtve M d nabiralci granat na nekdanji soški fronti žanje letos smrt, kakor že vsa zadnja leta ne Cene železu in razstrelivu so se v zadnjem času močno dvignile in ljudi je zmerom težj? odvrniti od tega lahkega. čeprav prepovedanega posla, kj jim donaša vsekakor izdaten dobiček. Granat in starega orožja je po kraških gmajnah in grapah sicer vedno manj, nesreče pa so zmf"x)m češče. šele pred tednom dni je granata na Sabotimi ubila otroka. Zadnji petek je terjala svojo drugo žrtev pod Sv. Mihaelom, kakor da bi tisto nesrečno gričevje okrog Gorice še ne bilo dovolj namočeno s človeško krvjo. V petek sta se odpravila v hrib Lojze Mervic in Albin Rijavec, dva mlada fanta iz Ozeljana pri Sempasu. po veliko granato, ki jo je menda eden izmed njiju nažel že pred dnevi. Ko sta jo izkopala izpod ruée, sta jo poskusila kar tam razstaviti. Vžigalnik pa se ni dal zlepa odvi-ti. Mervic je s kamnom udaril po njem. Tedaj je granata eksplodirala, oba fanta je vrglo daleč proč; obležala sta vsa po-nabljena in nezavestna 15 m od luknje, ki je nastala po eksploziji. Silna detonacija je priklicala pod vrh ljudi, ki so takoj pozvali na pomoč goriške reševalce. Dve uri pozneje sta bila ranjenca že v bolnici. Njuno stanje je bilo obupno. Merviou je odtrgalo obe nogi in levo roko. Fant je proti večeru ranam podlegel. Rijavcu pa je desno nogo zdrobilo tn je bil hudo poškodovan tudi po hrbtu in na glavi, še tisti večer so ga operirali — Odlično. Prav to je vzrok, da borno v začetku maja postavili na repertoar nov komad, Nušičevo komedi jo >Dr«. To bomo storili tem rajši, ker želimo poudariti naša čustva in naše spoštovanje do velikega imena nesmrtnega Nušiča, v katerem vidimo Bolgari že svojega avtorja, tako blizu nam je po enovi in duhu. — Kaj md lahko poveste o na5ih igralcih? — Zaires sem bil zadovoljen, da sem jih lahko videl lani v našem gledališču. Prav tedaj sem se prepričal o tem, kar se mi zdi posebno značilno: da imate Jugosloveni več igralskih individualnosti, medtem ko se mi bolj nagibljemo k ansamblu. Nemara je to posledica dejstva, da je vaše gledališče starejše in vaše socialno življenje bolj razvito. Nadalje imate vi reprezentativne osebnosti, kakor je Zanka in kakršne smo imeli mi v bližnji preteklosti na pr. Ognjanov in dragi. — V kakšnem stanju je sedaj vprašanje gostovanje vaše opere v Beogradu in katere naših oper v Sofiji? — Prav sedaj pišem pismo o tem g. Voji-noviču. Dobro ti bilo. če bi gostovala pri nas beograjska opera, a naša opera v Beograd«. Kajpak v manjši sestavi: samo s solisti, medtem ko naj bi orkester biil domaČ. Prepričan sem. da je z obeh strani najboij 8a volja ra ta novi korak k našemu tesnejšemu zbJižanju. No, vprašanje bo rešen» prav kmalu. — Ali nameravate uprizoriti še kakšno naše dramatsko delo? — Menim, da je najbolje, če se obrnem do gledaliških uprav v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, da mi le-te priporoče. kaj bi kazalo uprizoriti iz njihovega kulturnega območja in da potlej izterem najprimernejše za nas. Ker je g. Vasilijev v razgovoru omenil, da je bil v Ljubljani sem ga vprašal še o tem. — Da, bil sem dvakrat v Ljubljani. Prvič ob priliki penklubskega kongresa, drugič pa L 1934, ko je bolgarski Pen-kjub obiskal svoje jugoslovenske tovariše. Slovenija je krasna in moji vtiski so bili odlični. Ljub ljana ie mesto, kakor ga celo v drugih državah le redko najdeš. Tam sem srečal mnoge imenitne ljudi in vrle pristaše našega zbližanja. Lahko se pohvalim, da dokaj dobro poznam slovenske pesnike. Imel sem tudi priliko, prisostvovati predstavi v ljubljanski operi. Čeprav je majhna, je vendar na veliki umetniški višini in te napravila name, prav kakor na moje tovariše izreden vtisk. G. Vasiljev je še dolgo pripovedoval o lepotah našega primorja. dokler se nisva poslovila z upanjem. da ga bo gostovanje sofijskega Narodnega teatra kmalu zopet privedlo v Jugoslavijo. Tihomir Milisavljevi*5 »Kraljico Dauphiéje«, lepo, a nevarno ve-legoro La Meijè. Andrej Moré opisuje gorovje Les Bans, Matevž F re lih Le petit Cervin, An dire j Moré Räteau, Matevž Fre-lih Pie Lory, France Hvastja Barre des Ecrins in Pie Coolidge, Andrej Moré pa še Brech de la Melje Ob koncu številke je topel nekrolog Mihi čopu iz peresa dr. Mihe Potočnika Dauphinéjska številka »Planinskega vestnika« je obilno in krasno ilustrirana. Po vsebini in po zunanjosti je to nov, v vsakem pogledu dostojen dokument razširjenja juslov.-francoskih veza. »Obzorja« so pričela izhajati. Kakor smo že zabeležili pred tedni, so kulturni krogi v Mariboru pripravljali skupno z Mariborsko tiskarno novo kulturno revijo. Ta revija z naslovom »Obzorja« in podnaslovom »revija za leposlovje, umetnost in publicistiko«, je sedaj išzla 1 — 2 zvezek prav lepo uvaja novj organ slovenskih kulturnih stremljenj, ki j€ po dolgi vrsti let prva širše zasnovana slovenska revija, ki ne iizhaja v središču, marveč na obodu našega narodnega ozemlja (uredništvo v uvodu). Revija »Obzorja« je glasilo mariborskega Umetniškega kluiba in izhaja v redakciji prof. dr. Vla-dimirja Kralja in prof. dr. Ivana Dornika. Med sodelavci prvega zvezka srečujemo imena Ivo šorli, Janko Samec, Ivan Potrč, Božo Vodušek, France Vodnik, Anton Novačan. Ksaver Meško, R. Reha.-r, dr. VI. Murko in dr. K pojavi te revije, nje programu in vsebino se vrnemo prihodnjih dmeh z obširnejšim prikazom. Prav ta dan sta se pripetili še dve taki nesreči, prva v Ajdovščini, druga v Bovcu. Dva moža, Lojze Godina in Ivan Kravs sta bila ranjena. Tudi njiju so prepeljali v goriško bolnico. Praznik dela Po vscj Italiji in tudi v Julijski Krajini so fažisti preteku četrtek — na svoj praznik dela — priredili velike manifestacije. Delo je povsod počivalo. Nove stavbe in druge naprave so svečano posv: tilj in izročili njihovim svrham. Po vseh krajih, kjerkoli delujejo fašistične organizacije, so govorniki na posebnih zborovanjih poročali o rezultatih fašističnega skrbstva. Iz raznih njihovih poročil posnemamo, da je bilo v letih 1922 do 1937 izdanih 1419 milijonov lir podpor za brezposelne, samo lani okrog 130 milijonov. Tako je bilo lani n pr. v reški pokrajini, ki šteje okrog 120.000 prebivalcev, 2859 brezposelnih delavcev ,ki so prejeli preko 500.000 lir podpore. Sodeč po teh številkah je bilo lani v Italiji okrog 600.000 ljudj brez dela. Pokojnino in nezgodno rento prejema sedaj v tržaški pokrajini preko 4.800 ljudi, ki prejemajo preko 5 milijonov lir na leto. Najnovejša socialna ustanova so ženitvena posojila. V zadnjih 7 mesecih je bilo ▼ tržaški pokrajini pod rljenih 85 takih posojil v skupnem znesku 135.000 lir. Drobne novice Nov grob. V Rimu je pretekli teden umrla gdč. Anica Zlobec iz znane rodbine pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu. Anica, ki jim j« bila najdražja hčerka, je zadnja leta živela v Rimu. kjer je službovala v nekem zdravilišču. Smrt jo je dohitela, ko je dopolnila komaj 2£ kft. Njeni rodbitai naše. sožalje 1 INSERIRAJ V „JUTRU"! L nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom Mgai delokrog Je ne-ìmejen. Časopis pride v vsako bito In govori dnevno desettisočem 'itateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, (d prinese t o r I s t trgovca ln kupca. : : NSERIRAJ V „JUTRU44 ! Kaj pa Vi? Kako je z Vašimi lasmi? p gubite vedno več ln več las, če Vas muči prhut ter se celo že kažejo plešasta mesta, tedaj je skrajni čas, da nekaj pod vzame te. Vaša koža na glavi nima dovolj hrane, to dokazuje prhut in izpadanje las, s tem se je pa začelo porožnjenje lasišča. To morate takoj ustaviti. Ker če porožnjenje prodre do zavojnlce lasne korenine, tedaj se lasna korenina mora zadušiti in poginiti od lakote. Začnite Se danes z uporabo Neo-Silvikrina. Neo-Silvikrin hrani in krepi tkivo za rast las, onemogoča porožnjenje kože na glavi in odstrani prhut. Vsak dan masirajte tri minute kožo na glavi z Neo-Silvikrinom. To je vse, kar Vam je treba storiti za rast Vaših las. Naprej bo pa že sam Silvikrin delal v Vašem lasišču. On vrača lasnim koreninam normalno funkcijo ter jih s tem osposablja za novo rast las. /i _ imate še take lasé, potem morate skrtwO, ' da jih ne izgubite. Nemarno negovanje laa ali pa neprimerna sredstva za negovanje las lahko uničijo tudi najlepše lase. Izbrati pravo vodo za lase je mnogo važnejše, kot pa VI misli tel Nežna tkiva lasišča, ki proizvajajo lase, so preveč dragocena, da bi z njimi delali eksperiment». Danes Vam ni treba več hoditi od Poncija do Pilata. Silvikrin je po vsem svetu dokazal svojo delotvornost ter Vam prihrani trud iskanja ln nevarnosti, da bi morda napak izbrali. Silvikrin ustavi izpadanje las, ohrani kožo glave zdravo, a lase čiste, brez prhljaja. Rabite kot vodo za lase vsako jutro samo Lotion Silvikrin, edino vodo za lase, ki vsebuje koncentrirano naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Ta voda ni nič dražja kot druge vode za lase. Zadostuje, da z njo namočite lase ln kožo glave. S tem ste se rešili skrbi za svoje lase. Tudi Vi imate lahko polne, lepe lase! naravna hrana za lase glMkrta takorekoč zmehča lasišče, brani wrtaJv ljeno tkivo za tvorbo las z dragocenimi substancami ln krepi lasne korenine. Koristno delovanje se začne takoj ln že čez nekaj dui opazite uspeh. Prhut izgine s presenetljivo hitrostjo, lasišče postane čisto in ostane zdravo, lasne korenine zopet funkcionirajo normalno, Izpadanje las preneha ln rasti začnd novi, močni las jet Silvikrin m proda)* po erlern »vet a. Proizvajanje J« MTarovano t mednarodnimi patenti. iKaj Kanu paUeAno7 Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin. Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Manjša steklenica . . . Din 27.— Steklenica za 2 meseca Din 48.— Za rast las ta proti prhljaja zahtevajte naravno hrano za Neo-Silvikrin. Nov preparat, ki z zim an jim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih Izpadanja laa, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica za 1 mesec Din Bdr- Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vaše glave skrbela za rast Vaših las! am futàwfya. hoAŽ £OA IBI Tržiški vodovod. Te dni je pričel delovati no^ tržiški vodovod, ki so ga zgradili v preteklem letu. Vodo črpajo iz dveh vodnjakov, ki so ju izkopali v bližini Ron-kov. Vodovod daje po 2000 kubm. vode na dan. Stroške za novi vodovod, ki so znašaj 1.35 milijona lir, je v celoti krila tr-žLška mestna občina. Novi podestat v Postojni. Pred dnevi je bil odstavljen dosedanji postojnski pode-stat odv. Alfred Zannoni. Upravljal je postojnsko občino celih 10 let. Za njegovega naslednika je bil imenovan Julij Luccar-di, ki je kot višji uradnik nameščen tudi že pri pokrajinski upravi. H A D I 0 Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tednika za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5. Petek. 29. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: Jurievamje, belokranjski običaji (g. B-žo Račič). — 12: Iz naše domovine (plošče). — 12.45: Poročila. — 18: Napovedi. — 13.20: Koncert slovenskih skladateljev (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Mlada žena v svojem domu (ga. Cilka Vračko). — 18.20: Pesmice iz Pariza (pKÈèe). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Vstaja v Bosanski posavini 1850. — 19.50: Zanimivosti (g. M. Javornik). — 20: Skladbe Ln insitrumenta-oiije Filipa Bernarda. — 21.30: Zvoki v oddih (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila, — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Plošče, orkester, violinske skladbe. — 20: Orkestralni koncert. — 21.20: Kakor Zagreb. — 22.20: Klavirske skladbe. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Or-' kestralni in pevski koncert. — 20.30: Komorne skladbe. — 21.30: Beethovnov godalni kvartet v g-duru. 22.20: Ples. — Praga 19.30: Smetanovi plesi in koračnice. — 20.30: Zvočna igra. — 22.30: Lahka glast-a. — Sofija 17.30: Iz zvočnih filmov. — 20: Komorni koncert. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — Varšava 20: Simfonični koncert. — 22.40: Lahka glasba — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Lahka glasba. — 17.15: Mali orkester. — 19.30: Prenos Puccinijeve opere »Turandot«. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.10: Lahka godba orkestra. — 20: Pester mornariški večer. — 21: Plošče. — 22.30: Kakor Dunaj. — München 19.10: Pevska ura. — 20.10: Večer nemške umetnosti. — 22.30: Prenos z Dunaja. — Stuttgart 20: Koncert po željah. — 20.15: Pester glasbeni spored. — 22.30: Lahka in plesna muziika. — 24- Nočni koncert Sobota 80. aprila Ljubljana 12: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošča — 14: Napovedi. — 18: Za delopust igTa Rar dijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Vuk Karadžič in Vuk Vrčevič. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar).— 20.30: Pisan večer za zadnji apriL —22: Napovedi, poročila. — 22.15; Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Beograd 18: Lahka glasba. — 17-30: Zborovsko petje in plošče. — 20: Ruske pesmi. — 21.10: Orkestralna koncert. —■ 22.20: Ples. — Zagreb 17.15: Godba na pihala, — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.20: Lahka glasba.— 20.15: Jonesova opereta »Gejša«. — 22.15: Plošče in ples. — Varšava 20: Pester glasbeni spored. — 22: Zborovsko petje. — 22.35: Lahka glasba s plošč. — Sofija 16.30: Komorne skladbe. — 19.30: Pevski in klavirski koncert — 20 45: Vedra muzika. — 21.40: Plesi in plošče. — Dunaj 10.30: Lahka godba. — 12: Orfcester — 16: Popoldanski koncert — 18: Pevska ura. — 19.10: Kabaret — 20: Lovski večer. — 22.30: Zvočni film in ples. — 23: Lahka glasba. — Berlin 19.10: Pevci in virtuozi. — 20: Koncert velikega orkestra, zbora in solistov. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19.10: Tri ure ves?lja in zabave. — 22.20: Sobotni ples. — Stuttgart 19.15: Plošče. — 20: Zabaven spored. — 22.30: Plesna muzika. — 24: Nočni koncert Naše gledališče DRAMA Zaselek ob 20. Petek. 29.: Zaprto. Sobota. 30.: Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 1. maja: ob 15. Rdeče rože. Izve». Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Vaio Bratina, član naše drame, bo proslavil 13. maja 25 letnico gledališkega dela v Šnuderlovih enodejanjkah »Lopovščine«. Njegcva soigralca bosta ga. Mira Danilova in g. Jan. Delo režira Bratiko Kreft OPERA Začetek ob 20. uri Petelk, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: Tosca. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Nedelja. 1. maja: Madame Sans Gene. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. MAKIKOKMKU UL£UAlJM!lli Petek. 29.: Zaprto. Sobota 30.: ob 20.: Trubadur. Red C. Gtv etovanje Vekoslava Janka. Nedelja, 1. maja, 15.: Nečak Znižane cene. Ob 20. Dva ducata rdečih rož. Znižane cena. Zadnji.fi. I Iz življenja na deželi POLJE. G. Arko Rudi, železniški uradnik, je te dni prejel vrnjeno razglednico, na kateri je nekdanji učiteljici na zasebni nemški tovarniški šoli v Vevčah, gospodični Emiliji Rau čestital velikonočne praz-ike, s pripombo, da je prav na velikonočno nedeljo umrla. Vest o smrti blage gospodične bo gotovo vse, ki so jo poznali, žalostno dojmila, zlasti pa se je bodo hvaležno in z najlepšimi spomini spomnili vsi številni učenci in učenke, ki so bili v teku njenega 351etnega delovanja na Vevčah deležni ne le njenega vzornega pouka, marveč tudi njene materinske skrbi in ljubezni, ki Ju je posvečala slehernemu svojemu učencu ne glede na narodno pripadnost. Med svetovno vojno se je odpovedala službovanju in se je preselila v svoj rodni kraj v München. Na naš kraj, ln še bolj na ljudi in na svoje učence pa je osta» la še vedno močno navezana. Obljubila je, da nas bo letos prav gotovo obiskala. Priredili bi ji najlepši sprejem. Pohiteli bi s njo Se enkrat v naravo, ki Jo Je tolikanj ljubila, na majniški izlet obujat spomine na lepe izlete, na katere nas Je tako rada vodila. Toda, ne njej, ne nam ni bilo dano dočakati svidenja. Umrla nam je v svojem rodnem Münchenu v visoki starosti 80 let Naj blaga, vzorna šolnica, ki JI bo ohranjen naš najlepši spomin, v miru počiva. POLJCANE. Na zadnji občinski seji se je živahno razpravljalo o podelitvi koncesije za bife trgovcu g. Finžgarju Lenartu v Peklu. Kljub ugovorom nekaterih odbornikov je bila obrt odobrena s 16 proti 4 glasovom. — Novoizvoljeni občinski odbor je izvolil nastopno upravo: predsednik Detiček Anton, dalje Kitek Simon, Golob Anton, Vovšek Konrad, Turin Ivan in Trunkl Anton. Občinski blagajnik je Kitek. Krajevni šolski odbor za Poljčane sestavljajo; Detiček Anton, Cilenšek Alojzij, Golob, Hauptman, Trunkl in Vovšek Konrad, dalje za Studenice: Kitek, Cede, Turin, Fuks in Kolar. Meščansko šolo v SL Bistrici bo zastopal župan g. Detiček. Sklenilo se je uradovanje občine po nedeljah od 10. do 12. ure tudi v Studencih. Za izdajalca živinskih potnih listov za kraje v bližini Studenic se je določil Pukl, za živinooglednika po Kolar Janez Občinska cesta I. reda Sp. Poljčane—Poljčane se zaradi slabega lesenega mostu preko Dravinje prepove za vsak avtomobilski promet Sklenjeno je bilo, da se zakol v sili oprosti občinske takse. Za v bodoče naj se stavi v proračun postavka za podpore kmetovalcem, ki imajo nesrečo pri živini. V kmetijski odbor sta kooptirana Turin in D reu Za spomenik padlim juna-pom na Brezju prispeva vsak občinski odbornik 10 din. Mfi dar; Z&odbe brez groze 80 Jackson Gregorys Juana Castanares Roman Biondino je zardel, zarlpnil in potemnel kakor pesa. A pisal je. Znoj mu je kapljal s čela, žile so mu nabreknile, mišice so se mu napenjale in krčile — a pisal je. »Dedičem Andyja Morana, trideset tisoč,« je Hawk nadaljeval. »Dedičem Billyja Thompsona, trideset tisoč. Dedičem Happy j a Taylor j a, trideset tisoč. Nato dve vrstici priznanja, da ste oropali Castanaresovo rodbino in pomorili del njenih članov. Tudi tu povračilo ropa. Priznanje, da ste Castanaresa sleparsko pripravili ob haciendo in da se odreče vsakršne pravice do nje.« Biondino, ki je bil v svojem življenju že neka-terikrat v škripcih, je vedel, za kaj gre v takih trenutkih: samo za to, da pridobiš časa. Čas skoraj vedno prinese rešitev! Zato je pisal zelo polagoma, a pisal je vendarle. sGuera,« je rekel Hawk, »temni se. Ali ne bi hoteli doložiti drv, kolikor jih je še?« Skočila je k ognjišču. Tedaj se je prvič zganila starka, ki je zgruznjena sedela na svojem stolu. in jela nekaj oporekati. Hawk se ni zmenil zanjo. Z močnim glasom je nadaljeval: »Tisoč pezov, ki ste jih obljubili duhovniku —« Tedajci jih je vse preplašil glas, ki je zasoplo kriknil skozi odprta vrata: »In tistih šestnajst sto dolarjev naj prištejejo, ki mi jih je dolžan za moj sodeč žganja--« Chancy Burns! In z njim še dva — Bud Bell in Kid French. Vsi trije so se gnetli na pragu. »Vse smo slišali,« je zaklical Bud Bell. »Prosim vas odpuščanja, Hawk, zase in za Charlieja. Kid French nas je pri vedel naravnost semkaj--« Kid French je planil v kočo in se preklinjaje zapodil v Blondina. »Ti pes, ti lopovski--« Ko je Biondino skočil pokonci, je Kid French iz neposredne bližine ustrelil nanj. Hawk ga je ujel za komolec in ga pobil na tla. Toda Biondino je bil že zdrknil s stola-- Zdaj je tudi starka planila s svojega sedeža. Stekla je k Blondinu in se vrgla na njegovo negibno truplo; roke so ji božaje begale po zalem plavem obrazu, in klavrno ječanje se ji je trgalo iz ust. »Pojdiva,« je naglo rekel Hawk in prijel Guero za roko. »Pojdiva Tu sva opravila.« Odvedel jo je skozi vrata, venkaj v hladno, jasno noč. Drhté je stopala vštric njega in se ga čvrsto oklepala, moža, ki jo je spremljal iz življenja groze v novo življenje, čisto in sladko kakor I hladni nočni zrak, ki JI je dihal v lice — v življenje, prosto strahu. »Moral sem dopustiti poroko, Guera mia,« je tiho dejal. »Samo tako sem mogel vrniti ostalim, kar je njihovega. In veš, nekaj mi ni dalo miru —« »Kaj?« je radovedno vprašala. »To, da sem bil tisto prvo noč na Haciendi escondidi tako osoren, ko si mi predložila--Se še spominjaš, Guera?« je rekel, in Guera je po glasu čutila, da se smehlja. »Oh!« je vzkliknila. Stala sta drug zraven drugega in zrla v tiho gorsko samoto. Mesec še ni bil vzšel; noč je sijala v rahlo migljajoči svetlobi zvezd. Spodaj v soteski je še plapolal vesel taborni ogenj, okrog katerega so se gibale temne postave. Bud Bell, Kid French in Chancy Burns niso bili prišli sami; štirideset mož je bilo z njimi vred krenilo iz Bluesmokeških hribov čez mejo, da maščujejo Toma Marcha. »Vrneva se v Nacional,« je rekel Hawk, ko sta že dolgo molčala. »Tam vzameva senorja Castanaresa s seboj; nato pojašemo vsi trije v Little Meso. Ranč, ki je tam, bi rad kupil. Zdaj morava snovati načrte — kako meniš, Guera, ali bo kaj iz njih?« Ko se je mesec vzpel nad grebene Nenadnih gora, je bil prvi kos poti za njima; prvi korak k uresničenju njunih načrtov, prvi korak k sreči. Konec V nedeljo, dne 1. maja začne Izhajati naš novi roman NAPOLEONOVA TAJNA LJUBEZEN (MARIJA WALEWSKA) Ta roman, ld sloni od začetka do konca na zgodovinskih dejstvih in najzanesljivejših virih, obravnava isto snov kakor nedavni film Grete Garbo: Tajno ljubezen med velikim cesarjem ln mlado poljsko grofico Marijo Walewsko, ld je uslišala Napoleona, misleč, da bo s tem kupila svoji podjarmljenl domovini svobodo. žrtev plemenite žene je bila zaman; Napoleon nI utegnil ostati mož beseda, in Poljska je morala Se sto let čakati vstajenja. Toda Marija Walewska, kl v njem nI bila vzljubila cesarja, ampak človeka, mu je ostala zvesta tudi v najbolj tragičnih dneh ... Ne zamudite začetka te krasne, resnične povesti ,' NAROČITE „JUTRO"! MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj éj znesek 17 Din 2 kotlarja Irvežbana, marljiva, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10649-1 Denarni zavod v Ljubljani išče za takojšen nastop prak tika nt-a z znanjem nemščine io stroiepisia. Ponudbe s prepisi spričeval in naved bo referenc na ogl odd. Jutra pod »Denarni zavod«. 10662-1 Provizijskega inkasanta mlajšega i jarečevino sprejmemo. Predstaviti se soboto popoldne. Novi trg 1-1., — Zaiežba. 10660-1 Hotelsko sobarico r dolgoletnimi spričevali in Zmožno kavcije spreime hotel »Novi Svet«, Maribor. 10627-1 SiUibeisce Vsaka beseda 50 par davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova i> Din. najmanjši znesek 12 Din. 500 din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluije, hišnika, skladiščnika ali ka) podobne ga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10647-2 Beseda i Din davek 3 Din za šifro ali dajanje nasiova 5 Uln Najmanj »i zn esek 17 Din 2500 din potrebujete da zasiužlte 1000 din mese ~no doma Dopise ila AKOS. Maribor, Orož nova 6. 10102-3 ■Ješ«- ia 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje nasiova 5 Din Najmanj š« znesek 17 Din Mestne zastopnike za Ljubljano in Maribor ter potujoče agente za Slovenijo m Dalmacijo na provizijo išče konfekcijska tvormca papirnaic-ga blaga. Ponudbe Z označbo ostalih zastopstev, odnosno referenc na ogl. oddelek Jutra pod »Agilnost«. " 10671-5 Bespdq 1 Din d?vek 3 Din za šifro ali dajanje raslova 5 Din Najmanj šj znespfc 17 Din Frizerji precej opreme za damsko-frizerski salon zrcala, omare Stoli,, aparati ugodno naprodaj. N.ìsIov v vseh poslovalnicah Jutra. 10 65«.-* Kupirn Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj éi znesek 17 Din Risalno mizo stoječo, cca 1.50 X I m, s paralelnim ravnilom kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10656-7 Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din za älfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kitaro kupim dobro ohrinjeno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Cena«. 10657-26 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šj znesek 17 Din. Moderne trajne ondulacije ter barvanje las. — Salon »Frank«, Kolezija-Trnovo. 10648-50 ^ifPisyijf Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Par težkih kobil za težko vožnjo 7 do 9 let ugodno naprodaj pri An tonu Habjanu, Sp. Domžale. 10586-27 ŠBŽŽEŠ Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje nasiova 5 Din. Najmanj š, znesek 17 Din Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne knjižice bank !n hranilnic vredostne papirje: 3"/, obveznice. bone. srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije 174-16 ■^esedfl 1 Din d« vek 0 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din NaimanJ šj znesek 17 Din Dvosob. stanovanje s kabinetom in ostalimi pritiklinami v mestu ali ne j daleč od centra (ob tramvajski progi) išče za 1. maj ali za 1. junij mirna, boljša stranka. Takoišnje ponud be z vsemi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Maj ali junij«. 10678-21a Dvosob. stanovanje 2 vsemi pritiklinami v novejši hiši v najožjem centru mesta, išče za mesec avgust, boljši samski gospod Ponudbe na ogl odd. Jutta pod »Lepo stanovanie«. 10625-21a Sobo odda. Beseda 1 Din. daveS 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š« znesek 17 Din Opremljeno sobo nad kavarno »Evropo« takoj oddam boljši osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10683-23 Sobico prazno, s posebnim vhodom v bližini magistrata takoj oddam. Mestni trg 11-I. 10676-23 Sobo lepo opremljeno, oddam go spodični, cena din 200, — Gledališka ul 12. Informacije pri hišniku. 10675-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom tiVni n^Hsm. — J. Kumelj, Novi trg 1-1. 10651-23 Sobo s štedilnikojm in shrambo takoj oddam. — Vič-Glince, Cesta IX., 29. 10650-23 Sobo lepo opremljeno z elek. in parketom takoj oddam v centru mesta. Mestni trg 17-I., vrata 8. 10661-23 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šj znesek 17 Din Brivsko-frizerski salon v Ljubljani, na prometni to čki zelo dobro vpeljan radi selitve takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljše stranke«. 10654-19 Med mestom in deželo ■»osrednje »J atro v« mali (iflnsnik JANKO T 1 Č E K IN NJEGOV OČE 70 Ko že pol ure ni bilo nove nesreče, se je mahoma oglasil vesel smeh in vrišč. Kaj je bilo? Med potniki se je bilo razneslo, da je danes slučajno kapitanov rojstni dan! Z vseh strani so prihajali ljudje čestitat vrlemu možu Opremljeno sobo lepo. zračno, « prvovrstno meščansko hrano, za mojega sina, sredmešolca. Naj raie v bližini tehnike a! trg. šole. za pričetek šoi skeg leta v septembru, iščem. Strogo nadzorstvo za željeno. Ponudbe z opisom stanovanja in zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Dobra oskrba«. 10587-23a Prebrana Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Gospoda ali gospo s primernim premoženjem sprejmem v popolno prvo vrstno dosmrtno oskrbo. Ponudbe pod »Stev. 25« na podruž. Jutra v Mariboru. 10628-14 Boljša udova srednjih let. inteligentna — brez otrok želi znama z značainim nteligentnim gospodom Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Enkratna«. 10556-25 Informacije Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šj znesek 17 Din Informacije trgovske in privatne, poizvedovanja itd. vrši strogo diskretno Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41. 10679-31 Gospod -ed njih let, razočaran v konu išče sebi enake pri-fteliice. Diskrecija zajamče na Dopise na ogl. odd. lutra pod »Zadovoljstvo dveh«. 10684-24 »Zarje Vidove« Dvignite oismo Prosim odgovora. 10685-24 »vijjnite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Avtopark, Avtovoziček, A-nanke, Absolvent trg. šol, Agilen strokovnjak. Bife, posredovalca, Čisto, Do 50.000 din prometa. Dama, DKW, Družina, Dolores, Dobra gospodinja, Dobra eksistenca, Das getroffene Glück, Enkratna, Grem kamorkoli, Gotovina 600, Glav ni dobitek. Gotovina 100000 Iskrena 35, Klic pomladi. Kavcija 3000, Krasno posestvo 7774, Kdo bol|e kuha, Mirna stranka, Mirni dom, Lepa soba. List, Les, Nova hiša. Odkritosrčnost, Oddih na morju, Osamljena 25, Podjetna deželanka 33, Pere Franc, Pomladni zvoki, Per-fektna moč, Pomanjkanje poznanstva, Prijateljica, Pri- ma del.. Pomladna ljubezen Prvi maj. Pridna in poštena 22. Resen kupec, Radi ženitve, Riba, Resno 50, Sko-belnik. Skromna, Služba var nost, Samostojna kuharica. Soliden, Stanovitna,, Stalno in dobro mesto, Starejša gospodinja. Stalna 22. Siguren promet 25, Srečen dan, Tudi izven I.iubliane, Trgovina, Trgovsko naobražena, Takoišnje plačilo. Takoj Uspešen nakup. Uradnik. Upanje, Ugodno, Vestnost, V maju, Vinotoč, Velik pro met, Vestna vzgojiteljica, Vr nitev. Višji drž. uradnik. Za gotovino do 100.000 din. Zanesljiva moč. Zaslužek, Združenje, Zastopstva, Zanesljivost, 450. Od Vas je odvisno, da imate ohleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično 6 i s t i 11 ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikaloica POSESTVO se PRODA Na periferiji Ljubljane, na prometni točki SE PRODA iz proste roke posestvo, obstoječe iz zidane hiše, hleva, več lop i. t. d. primerno za vsako obrt ali industrijo. K posestvu spada cca. 5000 m2 sveta. Plačilni pogoji zelo ugodni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »USPEŠEN NAKUP«. CEMO TEHNIKA absolventa srednje tehnične šole ali podobno, z dolgoletno prakso v metalurgični industriji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »25«. Iz Tržiča č— Iz Legije koroških borcev. V nedeljo 1. maja bo ob 9 dopoldne v Tržiču v hotelu »Pošti« ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. V interesu vsakogar, ki se je udeležil bojev za našo severno mejo, je, da se ustanovnega občnega zbora udeleži. Vabimo posebno nečlane, da se zbora udeleže ter se prepričajo o delu organizacije, ki hoče združiti vse bivše severne borce ter jim izvojevati priznanje dobrovoljstva in s tem združenih ugodnosti. Iz Slovenjgradca sg— Plemenito ravnanje. Ze opetovano smo imeli priliko spoznati veliki socialni čut lastnika tovarne kos v Slovenj Gradcu g. Karla Köllnerja. Tudi ob letošnji veliki noči se je spomnil svojih delavcev in nameščencev ter vsem poklonil prav lepe in izdatne piruhe. Ta plemenita gesta g. Köllnerja je vzbudila v vseh krogih splošno odobravanje. sg— Združenje krojačev in čevljarjev v Slovenj Gradcu priredi v začetku maja šivilj ski prikrojevalni tečaij ki ga bo vodil strokovni učitelj g. Alojzij Knafelj. Vse mojstrice in pomočnice so vabljene. Prijave sprejema tajnik združenja g. Anton Debelak. sg— Poboj * gostilni. V neki gostilni so se etepli podivjani delavci in so v kratkem času razbili vsa vrata. okna. stole, mize, kozarce Ln vso opravo na drobne kose. Škoda Tisoče zahval prejema »MORANA« Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro a!1 dajanje naslova 5 Din Najmanj š« znesek 17 Din Sobo prazno, sončno, veliko, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice iščem za takoj, v centru. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Prazna soba«. 10677-23a Potrti pod krutim udarcem usode, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš najskrbnejši in ljubljeni soprog, oče, brat, zet, svak in stric, gospod VOLK JOŽE USLUŽB. DRŽ. ŽELEZNIC včeraj ob 3/^5. zjutraj, po kratki mučni bolezni v 53. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb bo v soboto 30. aprila t. 1. ob 4. url pop. iz mrtvašnice Drž. bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnice se bo darovala v ponedeljek, dne 2. maja ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi na Brezovici. Brezovica, Maribor, Casarsa, Fabriano, Piza, Gorenje Ležeče, Aroma, dne 29. aprila 1938. MARIJA, soproga; JOŠKO, sin; GIZELA, hčerka in ostalo sorodstvo. I tl/DElf* lame PRESTANEJO WC7IZPAÙ&T1 iejàstem mestu, i odstrani prhl*?ìm fcta in hran 11 \ ujne korenine. pcbi17am0 po k_p0vzet7v stekimaftmlm MORANA" ttODHNA KOZMETIKA* S P U I T f Umrla nam je naša zlata mamica ANA ŠKOF Pogreb nepozabne rajnke bo v petek, dne 29. aprila ob 14. uri iz hiše žalosti, Tyrševa cesta 35, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, 27. aprila 1938. IVAN bi FRAN, sinova in ostalo sorodstvo. je za gostilničarja ogromna, ker eo mu podivjan ci skoro vso hišo »pustošili. Poškodbe dveh ranjencev niso nevarne. Naš kraj je znam tujskoprometni kraij in zadnji čas je že-da naša oblastva izženejo iz naših sicer mirnih krajev te ljudi, ki celo ob belem dneva grozijo uloveku. Iz Zagorja z— Zanimivi primeri izkoriščanja naših gospodinj. Prišel je v zagorski okoliš možak in je od hiše do hiše vpraševal, če imajo kaj mrčesa, miši ali podgan, da jih bo brž odpravil. Tej in oni gospodinji je bil dobrodošel, posebno še, ko je povedal, da zna poleg uničevanja s praškom tudi podgane panati. Odnesel je precej denarja, gospodinje pa so ostale pri tistem, kakor so bile prej. Nato se je v Zagorju in Toplicah znašel zastaven fant. star kakih 26 let, in je ponujal seme nageljnov in gomolje begonij. Obiskal je vse boljše gospodinje ob novi cesti; posebno v koloniji je napravil dobro kupčijo. V gozdu je bil nakopal gomolje ciklam in je prodajal po 5 komadov za kovača, no, pa je tudi kakšen gomolj navrgel. Izkupil je kakšnih 500 din in se zadovoljen odpravil proti kolodvoru. Tu pa ga je že ulovila močna roka, katere se je fant komaj rešil in zbežal v gozd. Navajamo ta primer, da ne bodo naše gospodinje kar za prazen nič izmetavale dragi denar. z— Smrt jo je rešila trpljenja. Te dni so pokopali 81-letno rudarsko vdovo Terezijo Loračevo, ki je živela pri svojem zetu Francu Petelinkarju, rudarju v Ki-scveu. Kot staroupokojenka je prejemala neznatno pokojnino, zarad,- česar je bila tudi navezana na občinsko ubožno podporo. Hudo bolna je ležala štiri leta, zaradi česar je trpela sama in tudi drugl) dokler jo ni rešila smrt vsega trpljenja. Blag fi opomin! Iz Ljutomera 15— Zvočni kino Sokolski dom predvaia danes 29. t. m. ob 8. zvečer, v soboto 30. t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo 1. maja ob %9. zjutraj, ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Kirchfeldski župnike Kot dodatek Fesov zvočni tednik. Naslednji film bo 4. maja ob 8. zvečer in sicer nemi kulturni film >V kraljevsfcvtu zlatoroga« proti vstopnini I. in II. prostor din 4, III. in IV. prostor din 2. MAGNEZIJA SAN PELEGRINO INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Srebrarskega in pasarskega mojstra zmožnega samostojnega dela IŠČE večje podjetje. Oferte s točnim življenjepisom in navedbo zahtevka na podr. »Jutra« Maribor, pod j>3003«. Naznanjamo, da je naš brat ln stric Matlčlč Martin ŽELEZNIŠKI URADNIK V POKOJU previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto 30. aprila ob 2. uri pop. iz Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. aprila 1938. ŽALUJOČE SORODSTVO Ure, Schaffhousen, Omega, Doxa ter vsakovrstne ure od Din 35*" naprej. VI» 4f> Sma prstane, obeske, o vratne £ji.a UllIIV verižice i. dr. v srebru iz 14 kar. zlata od Din 70«" naprej. se dobi pri KIFFMANN LJUBLJANA Mestni trg 8. MARIBOR Aleksandrova 11. •aaup V globoki žalosti naznanjamo, da nam je danes v Gospodu zaspala naša srčno ljubljena sestra, predobra teta in svakinja Hermina Lunder ŠOLSKA I PRAVITELJICA V POKOJU Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 30. aprila, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vegova ulica 8, na farno pokopališče na Viču LJUBLJANA, 28. aprila 1938. Rodbine: LUNDER, TOMŠIČ, STRES, DOSTAL Ako je potrebno zavžijte, predno ležete spat, penečo se MAGNEZIJO S. PELEGRINO, ki je v škatlici, vsebujoči eno dozo, a drugo jutro se boste dobro počutili, ker ste rabili prijetno sredstvo za čiščenje. Vedno se je boste poslužilL Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.—. R. S. br. 27283-23 "X 1935 1. .Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.