UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tisk.. I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21‘60, polletna K 1080, četrtletna K 5’40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40. za • :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
Štev. 315.
V Ljubljani, v torek dne 25. junija 1912.	Leto	II.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov / .* .•	ob pol 11. dopoldne.	*.	\	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, D., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
 ...........  Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	"'
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna...............................  K	2160
po let ia.................................  »1080
četrtletna.................................5 40
mesečna  ...................................  180
Za Nemčijo:
celoletna.................................K	2640
polletna...................................  1320
četrtletna. . . ........................... 660
mesečna.................................... 2 20
Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom: Uprav-nišjvo .Zarje" v Ljubljani.
Dvoboj med rento in profitom.
Ves meščanski svet. vsi posestniki pro-Izv. jflnih sredstev, vsi, ki imenujejo bogate rudnike in rodovitne poljane, visoke plavže in mogočne fabrike. daljne železnice in pomorske orjake svojo lastnino, so z delavstvom, ki živi od dela svojih rok. v nepremostljivem nasprotju. Kakor Eridino jabolko leži med izbrano peščico užitkarjev tujega dela in med proletariziranimi množicami kapitalistična lastnina in premirja ni in ne zboganja med obema razredoma, dokler se ne poruši ta naj-krivičnejša in najokrutnejša ustanova sedanje družbe.
In vendar bi bilo napačno, če bi metali vse. ki vživajo tujega dela sad. v en koš. če ne bi razlikovali posameznih plasti kapitalističnega razreda, če ne bi izkoriščali njih medsebojnega sopprništva za cilje proletarskega boja. Vs si prilaščajo nadvrednost tujega dela, vsi utrgavajo delovnim rokam del njih pridelka. ampak vsi ne zajemajo iz mogočne reke družabnega bogastva, ki ga ustvarja in uveljavlja človeško dela. na enem mestu: Eni goltajo iz oblastnega curka zemljiške rente drugi srebajo prav izdatno iz vrelca industrijskega profita, tretji ugašajo svojo zlato žejo iz studenca trgovskega dobička. In tako naprej! Z vsemi stoje proletarizirane množice delavstva v sovražnem nasprotju; ampak med izvoljenci kapitalistične lastnine ne cvete neskažena harmonija:	kdor ^toji vjšje pri izvirku dru-
žabnga bogastva, kali in odvaja drugim zlato vodo. ki zajemajo ob dolenjem teku reke.
Marx in Engels, ki sta z ustanovitvijo znanstvenega socializma rudarila delavskemu gibanju določno pot in mu postavila jasen cilj, sta venomer svarila pred besedo o »enotni reakcionarni masi vsega kapitalističnega razreda, ki preveč zakriva notranja nesoglasja in protislovja med poedinjmi platmi njegovimi. Ves socialno politični napredek na Angleškem. kjer se je delavska zakonodaja naj-poprej začela in najvišje vzpela, se je roddl iz večnega soperništva med agrarno rento, politično zastopano v konservativni stranki, ni
MAKSIM GGRKIJ:
Pesem o sokolu.
Morje spava.
Velikansko, težko morje diha težko ob obiezju/zasp. .o je in v daljavi leži nepremično pokrito z mocinm luninem svitom. Mehko in črno se strinja z temnomodrim, južnim nebom in spava trdno, pro/.orno tančico oblakov odsevajoč. ki mirno plavajo v višini in ne zakrivajo zlatih zvezd. Kakor da bi se nebo vedno bolj klonilo k morju, da bi razumelo, o čem sanjajo valovi in vaJčki, kateri zaspano lezejo k obrežju.
Gore, porasle z drevesi, katera je severovzhoden veter fantastično skrivil, se vzdigujejo v sinje nebo, obdane z gorko, ljubko meglico južne noči, meglico, katera ublažuje suhe, ostre črte.
Zamišljeno stoje gore, mečejo dolge, modre sence po zelenih valovih in jih pokrivajo, kakor da bi hoteli zmanjšati gibanje valov in omamiti nepretrgano šumenje — glasove, ki motijo prešerno tihoto, ki je razprostrta v srebrno-modrem luninem svitu.
»A—allah, — ah — a — akbar! . . .« vzdihuje Nadir-Ragim-Ogli, star, krimski ovčji pastir, visok, sivolas, zarjavel od južnega solnca suh in moder starec.
% nJ»m ležim v pesku, ob veliki skali, ki se je odtrgala od njegove domače gore, ob skali pokriti z mahom in tako žalostni in mračni. Na stran, ki je obrnjena proti morju, so valovi nanesli blata m mosrke trave in skala izgleda, kakor zvezana z zemljo z ozkim, peščenim trakom, ki loči morje in goro. Plamen našega ognja razsvetljuje proti groti obrnjeno stran, brli in po stari mreži razpok se skrivajo sence!
Ragim in Jaz kuhava ribjo juho iz ravno nalovljenih rib in se nahajava v prav dobrem razpoloženju, v dobri volji, v kateri se zdi Človeku vse sveže, okrepčano, oživljeno . . .
med industrijskim profitom, uveljavljajočim se v liberalni stranki. Medsebojno soperništvo rente in profita, ki sta v divji gonji za državno oblastjo delila socialne reforme, nam razlaga sicer nerazumljivo dejstvo, da je vživalo angleško delavstvo v času. ko je predstavljalo le neznatno politično moč. zakonodajne varstvene ustanove, za katere se trga kontinentalno delavstvo še dandanes.
Tudi v Avstriji smo bili minoli teden priča praske med rento in profitom, ko sta si na anketi o železarskem kartelu skočila v lase vitez Hohenbhm, zastopnik in glasiriik zemljiške posesti, in ravnatelj Kestranek. duša železarskega kartela, torej reprezentanta najmogočnejših monopolističnih organizacij v državi, ki sta nod svoj jarem uklonili vse avstrijsko prebivalstvo. Drug drugemu sta očitala oderuške. roparske dobičke in vzlic temu. da sta trdila vsak svoje, sta imela oba prav. Da je življenje v Avstriji postalo tako težko, toliko težje kot v drugih kapitalističnih deželah, je posledica nezmerne moči. ki jo vživata v državi agrarni monopol in železarski kartel. Prvi je edini in izključni dobavitelj vsakdanjega kruha za vse avstrijske konzumente in vsak. kdor ima usta in ima želodec, mu je prisiljen plačevati vsakdanji tribut. S svojim mogočnim vplivom na državno oblast je potegnil okolo države železen obroč, ki mu omogoča; da po svoji volji in nebrzdano diktira tem kon-zumentom. Drugi, železarski kartel, ki ima prav tako mogočno zaslombo v državni oblasti. katera mu meče prebivalstvo za plen. je edini dobavitelj železa za vso Avstrijo in njegov jarem ni za avstrijsko prebivalstvo nič lažji od agrarnega jarma. Sicer je res. da avstrijsko prebivalstvo ne je železa, ampak v ogromnih množinah ga požira industrija za stroje in zgradbe, požirajo ga transportna sredstva in poljedelstvo, v kolikor prodira vanj mašinelni napedek. Vse gospodarsko življenje je tributarno železarskemu kartelu, ki podražuje produkcijo in otežuje vsemu prebivalstvu življenje.
Interesantno na praski med Hohenblu-mom in Kestranekom je to. da sta se oba pozabila spomniti na skupni izvirek agrarnega in industrijskega oderuštva. Carinski obroč, ki povzdiguje obe organizaciji, do monopolistične veljave in ki izroča agrarnim vitezom in industrijskim roparjem neomejeno nad življenjem konzumntov. je skupno delo in skupen greh. Odvzemite carinsko zaščito, pa je železarski kartel mahoma zdrobljen, izpostavite zemljiško posest vnanji konkurenci, pa je ugonobljen njen monopolistični značaj!
Dvoboj med Hohenblumom in Kestrane-koin ima značaj epizode: poučen je. ker kaže razdvidenost in neenotnost kapitalističnega interesa, neposredno praktičnega pomena nima. ker je kapitalistični svet v Avstriji zmerom si znal s kompromisom razdeliti si plen in preprečiti medsebojne boje. od katerih bi koristi uživalo delavstvo.
Zadružništvo na Gorenjskem.
V	nedeljo, 23. junija, so se zbrali na Jesenicah delegatje »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico« za gorenjska okrožja. Prišlo je: 8 delegatov in namestnikov iz Koroške Bele,
In morje poljublja obrežje. Valovi se glase melanholično priliznjeno, kakor bi prosili, če se smejo ogreti pri ognju. In iz splošne harmonije tega šumenja zvoni sempatja krepka, pogumna pesem — pa le, kadar se približa val naši >!. Ragim jih je primerjal ženskam in jih obtoLil, da hočejo nas objeti in poljubiti.
Ragim leži s prsmi na pesku, z glavo proti morju in gleda, oprt na komoleč, glavo položeno v dlan, polno misli, v gubečo se daljavo. Gorka kapa, iz ovčjega kožuha, mu je zdrknila na vrat in morski, sveži veter piha v visoko, nagubano čelo. Filozofira, ne da bi prašal, če ga poslušam, in ne meneč ze zame, kakor bi se pogovarjal z morjem.
»Človek, ki veruje v Boga, pride v raj. Ali tisti, ki ne služi Bogu in preroku? Morebiti je on tam ... v onem šumenju ... In morebiti oni srebrni madež na vodi ... on — kdo ve?«
čarobno, mogočno, pljuskajoče morje se blešči, tupatam se prikažejo brezskrbne lunine luči: luna se je prikazala izza gorskih vrhov in izliva svetlobo na morje, ki jo vsrkava.
»Ragim! . . . Pripoveduj pravnico*. . .« prosim starca.
»Zakaj?« vpraša Ragim, ne da bi mpogledal.
»Tako! Ljubim tvoje pravljice!«
»Saj sem ti že vse povedal? . . . Več ne vem . . .«
S tem je hotel, da ga prosim. In jaz ga prosim, da naj kar začne.
»Hočeš, da ti pripovedujem kako pesem?«
Zadovoljen sem in pripoveduje mi z melanholičnim glasom, v originalni stepni melodiji in strašno izgovarja ruske besede.
#
Visoko v skalah se plazi belouška, se zvije v klobčič in leže v mokro sotesko, s pogledom na morje.
Visoko na nebu sije solnce in gore dihajo soparo od neba in valovi udarjajo na pečine...
10 delegatov s Save, 7 z Jesenic in Hrušice, 2 iz Tržiča. Načelstvo je bilo zastopano po sodrugu ravnatelju A. Kristanu in eub. Jos. Budu. nadzorstvo po odbornikih Ant. Zugwitzu (Sava), Jerasu (Hrušica), Bukovniku (Tržič), Celarcu (Vič pri Ljubljani), Kiteku (Šiška pri Ljubljani).
Zborovanje je otvoril točno ob pol 10. so-irug Zugwitz, ki je imenoval za zapisnikarja ss. Marčiča in Šlesingerja in konstatiral veselo dejstvo, da so se odzvali vabilu skoro vsi povabljeni. V daljšem govoru je povdarjal važnost prvega sestanka pionirjev na polju konzumnega zadružništva na Gorenjskem, ki jim veljaj najtoplejši pozdrav! K poročilu o dosedanjem delu je dobil besedo ravnatelj sodrug Anton Kristan.
V	markantnih potezah je očrtal razvoj društva, ki je 15. oktobra 1908. začelo delovati s tem, da je otvorilo na Glincah (obč. Vič pri Ljubljani) prvo svojo zadružno prodajalno. V dobrih treh letih in pol ima »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« že 10 (reci: deset) pro-dajalen ter lastno pekarijo v Sp. Šiški. 15. oktobra 1908. je bila uslužbena pri društvu ena oseba, danes jih je 31 (moških 12, ženskih 19). Promet v denarju je le od 15. oktobra 1911 do 15. aprila 1912 znašal tri četrt miljona kron.
Poročevalec je obrazložil natančno dohodke in izdatke v teh šestih mesecih; povedal je mesečne vsote prodanega blaga za vsako prodajalno posebej. Glede na deleže je pripomnil, da so ti glavni društveni prometni kapital. Omenil je, da je dolžnost vsakega člana, da ima polni delež v znesku 30 K. Bilo pa bi celo dobro, da bi se deleži zvišali najmanj na 40 kron, kajti društvo, ako hoče zadovoljiti zahtevani članov, mora razpolagati z znatnim denarjem, ki ga dajo deleži. Danes je 1700 članov, ko bi imel vsak 30 kron deleža vplačanega, razpolagalo bi društvo s kapitalom 51.000 kron. Ce bi pa imel vsak 40 kron vplačanega, narasla bi svota za 17.000 kron na 68.000 kron. Ta svota bi predstavljala pač izredno gospodarsko moč društva.
Glede na hranilne vloge je razlagal geslo »Svoji k svojim« v tem zmislu, da naj delavci svoje prihranke vlagajo v svoje delavske zavode, to je v konsumna društva, ki jim nudijo brez dvojbe toliko varnosti kot razne meščanske denarne zadruge. »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« obrestuje hranilne vloge po 5 Jo od dne vloge do dne dviga.
Sodr. A. Kristan se je v svojem poročilu ozrl tudi na težkoče agitacije, ker vse delo sloni le na ramah nekaternikov. Agitacija se mora izpopolniti. Delegatje morajo biti agitatorji v pravem pomenu besede. Pobiti morajo sumničenja nasprotnikov z odkrivanjem resničnega položaja. Dobri bi bili tudi posebni agitacijski odbori, ki bi imeli edino glavno nalogo: izpopolnjevati agitacijo za konzumna društva. Na Gorenjskem bi bil tak odbor zelo na mestu.
Po poročilu s. Ant Kristana se je razvila obširna debata, v kojo so posegli sodr. Bukovnik (Tržič), Cink (Javornik), Narad (Jesenice), /.ugwitz (Sava), Buda (Glince pri Ljubljani), Oblak (Križe pri Tržiču) in drugi. V zaključnem govoru je poročevalec povdaril resnost debate, pojasnil razna vprašanja delegatov ter navduševal zbrane za neumorno smotreno delo na zadružnem polju v zmislu svojih prejšnih izvajanj.
Zbor je nato soglasno odobril ustanovitev agitacijskega odbora za Gorenjsko. Izvoljeni so
ln v soteski, v temi, se vali reka k morju, drveč čez kamenje.
Glasno bobneč, krepko prereže gore in pada v morje, divje vpijoč.
Naenkrat prileti v sotesko, v kateri se zvija belo..,?.ka, ranjen sokol, krvav na perutnicah...
S kratkim krikom pade na zemljo in udari s prsmi ob trdo kamenje...
Belouška se ustraši in hitro izgine, a kmalu vidi, da bo ptič živel le še dve — tri minuti.
Bližje prileze k ranjencu in mu gleda naravnost v oči.
»Sedaj umreš?«
»Da, umrem!« odgovori sokol. »Krasno sem živel . . . Poznam srečo! . . . Junaško sem se bojeval... Nebo sem videl ... Ti ga ne vidiš tako blizu! . . . Revica, ah!«
»No, kaj je nebo? — Prazen kraj . . . Kako naj tam lazim? Meni je tukaj lepo — gorko in mokrotno!«
Tako odgovori belouška prostemu ptiču in se smehlja v duši njegovi domišljiji.
In si misli: »Letaj, ali se plazi, konec poznaš: vsi leže enkrat na zemlji, vsi bodo prah . . .«
Ali predrzni sokol se strese, se vzdigne nekoliko in njegove oči prelete okolico.
Skozi sivo kamenje izginja voda. Dušeče je v temni soteski in po gnilobi diši.
Sokol zbere vse svoje moči in zavpije v želji in bolesti:
»O, da bi se le še enkrat vzdignil k nebu!
—	Sovražnika bi pritisnil na ranjene prsi . . . da bi se v moji krvi zadušil! ... O, bojna sreča! . . .«
In belouška si misli: »Lahko je, da se da na nebu gotovo in dobro živeti, ker tako vzdihuje . . .«
Obrne se k prostemu ptiču in govori: »Pojdi na kraj soteske in vrži se v reko. Morebiti te premikanje perutnic vzdigne in še nekoliko časa boš živel v svojem elementu.«
Sokol se strese in se priplazi na rob stene
bili z vzklikom: ss. Zugwitz Anton, Šlesinger Janko (Sava), Crnologar, Čufer (Jesenice), Ciuk (Javornik) in Erlah (Koroška Bela).
Predsednik Ant. Zugwitz je, zaključujoč zborovanje, lahko s ponosom vzkliknil: z današnjim dnem smo storili zopet lep korak naprej — skrbimo, da bodo izpolnjene naše nadel Na delo za našo zadružno organzacijo!	—č.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Cenjenim naročnikom. Danes smo odposlali 82 opominov onim cenjenim naročnikom našega lista, ki še doslej niso poravnali zaostale naročnine, upamo, da izvrše svojo dolžnost še tekom tega tedna, sicer jim moramo ustaviti na-daljno dopošiljanje lista. Povsod se plačuje^ naročnina vnaprej in tudi delavski dnevnik, ki je navezan na reden dohodek naročnine, ne more1 odnehati od tega upravnega načela. To naj blagovolijo sprejeti v vednost vsi, ki se jih tiče.
—	Socialna politika od muh. Pred občinskimi volitvami so gg. Reisner, dr. Tavčar in kar je drugih liberalnih velmož, na stežaj usta odpirali in obečali volilcem občinsko upravo, kakor jc ni pod solncem. Če jim poverijo svoje zaupanje in jim izroče oblast na magistratu. Z medenimi besedami so hodili zlasti okolo delavstva delavski glasovi liberalcem vselej močno diše — in privoščili so tudi paznikom užitnin-skega zakupa marsikatero prijazno obljubo. Danes sede ti gospodje v sedlu na magistratu, večino imajo, ki dela po svoji glavi, imajo pa tudi odgovornost za magistratno politiko in volilcem, ki so jih pred volitvami mamili s sladkimi obljubami, so odgovora dolžni. Občinski svet je sklenil v resnici nekakšno regulacijo plač za paznike užitninske,ga zakupa, ki ima poleg mnogih senčnih strani tudi to in ono solnčno plat. Ampak socialne reforme, ki jih liberalci uganjajo, si je treba vselej natanko ogledati in preiskati, če ni v kakem kotu skrito liberalno kopito. Kakor rečeno, so se paznikom užitnin-skega zakupa plače nekoliko zregulirale in zboljšale. Minuli teden pa so, kakor čujemo, nenadoma in brez vzroka odpustili pet paznikov, ki onravljajo svojo službo pri užitninskem zakupu eno do devet let, in kakor gre govorica, visi Damoklejev meč odpusta nad ramami še tridesetih paznikov. Brez vzroka, pravimo! Vzrok je že: stare delavce, ki so se po daljši službi povzpeli do skromne plačice 80, 90, 100 kron, odpuščajo, da jih nadomeste z novinci, ki dobivajo po 72 kron na mesec za svojo tlako. Gospod ravnatelj Grasselli, ki ima absolutno komando nad užitninskimi heloti, se je odrezal na vprašanje, kaj je vzrok odpustom: »Mi vam na 14 dni lahko ,kindamo\ vi pa nam na 14 dni.« To je jedrnat in lakonski liberalni argument, da mečejo starejše delavce na cestni tlak; Namen, ki ga to infamno postopanje zasleduje, je prozoren: s personalnimi premembami hočejo ugrabiti užitninskim paznikom tisti priboljšek, ki so jim ga na papirju dovolili in ki so ga pred volitvami s širokoustnimi obetami obljubili, ne glede na to, če pahnejo nesrečne rodbine v najhujšo bedo in ne glede na velikansko krivico, ki se prizadetim žrtvam godi. Taka socialna politkia ni vredna črvivega oreha in je od muh! Svoje reforme naj liberalci raje začno pri glavi in naj se raje vprašajo, ali ne bi dela v ravnateljstvu užitninskega zakupa opravila cenejša,
in zdrči, stokajoč in plamtečih oči po gladki steni.
Ali kakor kamen hitro pade v vodo, zlomi peruti in izgubi mnogo perja . . .
Valovi reke ga zajemo; njegovo kri opravši, ga odneso daleč v morje.
In žalostno bobneč, udarjajo valovi ob stene , . . mrtvega ptiča ni več videti v dalnjefn morju . . .
*
V	soteski leži belouška in misli o ptičevi smrti, o njegovi želji po nebu.
Gleda v daljavo, katera večno poljubuje oči s srečnimi sanjami.
»In kaj je videl umirajoči sokol v tej pusti daljavi brez tal in mreže? Kaj jim je tam razumljivo? Tudi jaz bi lahko to zvedela, če bi le enkrat, le malo časa, letala po nebu.«
Rečeno — storjeno. V krog zvita leti po zraku in se sveti, kakor ozek trak v solncu . . ,
Kdor je za plazenje ustvarjen, ne more letati! . . . Ker je to pozabila, pade na skalo, a se ne rani, temveč se smehlja . . .
»To Je slast nebesnih poetov! V padcu!... Čudni ptiči! Brez poznavanja zemlje, žalujejo na njej, žele k nebu in iščejo življenja v soparni pustoti. To je praznota. Tam je veliko luči, pa nobene hrane in nobenih tal za živo telo. čemu ponos? Zakaj zasmehovanje? Samo za pokritje neumnosti njihovih želj in njihove nezmožnosti za delo življenja? čudni ptiči! ... — Jaz — sem videla nebo . . . Vzletela sem in ga premerila, poznam padec, pa se nisem razbila. Naj tisti, ki ne ljubijo zemlje, žive v zmoti . , , Poznam resnico. Njihovim besedam ne verjamem. Bitje zemlje — živim na zemlji.
Na skali se zvije v klobčič, ponosna na samo sebe.
Morje se zasveti v svetlem svitu in preteče udarjajo valovi na obrežje.
Iz njihovega rjovenja se sliši pesem pono»* nega ptiča, pečine se stresajo pred udarci, nebo bobni s pretečim glasom:
mlada moč, recimo kak praktikant in če ne bi kazalo odpraviti drage sinekure. Dolžnost mestne uprave, oziroma njenih oskrbnikov je, da natanko pojasni to afero, ki ni le zadeva prizadetih petih rodbin, temveč socialno političen škandal in zanima vso javnost!
— Jugoslovanska doktorska zveza. Klerikalci so osnovali »jugoslovansko strokovno zvezo delavstva«, ki pa izgleda v resnici tako, kakor da so se organizirali klerikalni dohtarji, /.a karakteristiko te prečudne »delavske« organizacije navajamo sledeče (po »Slovencu«): Pri volitvah so bili izvoljeni: Za načelnika deželni odbornik dr. Ivan Zajec; I. podnačelnik Miha Moškerc, II. podnačelnik Vinko Zabukovec, HI. podnačelnik dr. Lovro Pogačnik, zapisnikar kaplan Franc Kerhne, zapisnikarjeva namestnica Ivanka Kosec, blagajnik prof. Bogu-mil Remec. Ostali odborniki in odbornice so: dr. Adlešič J., Ivanka Brate, dr. Derganc, Jakob Golmajer, poslanec J. Gostinčar, Marija Jeras,, Uršula Kremžar, dr. Levičnik, dr. Mal-nerič, profesor Marinko, dr, F. Tomažič, Vran-čič, Anton Žnidaršič. Namestniki so: Cerar, Jo-sipina Eržen, Hostnik, Hribar, prof. E. Jarc, Ljudevit Tomažič, Sajovic, Sušnik. V nadzorstvu so: Prof. Karel Dermastija, Fran Kos, dež-odb. dr. V. Pegan, Mici Rojc in župnik Ivan Traven. — V vodstvu te »delavske« zveze sedi nič manj kakor osem doktorjev, trije profesoril, dva mašnika. Klerikalci smatrajo svoje delavske pristaše pač za kapitalne tepce, nesposobne in nezrele za vsako organizacijo, da jih izročajo pod tako mnogoštevilno doktorsko komando. In prav nič se ne motijo, če svoje priveske in prirepke tako ocenjujejo.
— Obveznice »Zarje«. Opozarjajo se vsi obvezničarji na to, da redno plačujejo podpisane obveznice. Drugače bodo trpeli posledice, ki so razvidne iz zadnjega odstavka na priglasnici. Kdor nima čeka, naj sporoči po dopisnici na upravo »Zarje« in doposlal se mu bo takoj!
— Za tiskovni sklad »Zarje« je bilo še mnogo sodrugov naprošenih in povabljenih — ki jih pa manjka v izkazih med objavljenimi imeni. Ponavljamo, da je tiskovni sklad nujno potreben.
— Avtoinobilna tekma. Pišejo nam: V petek in soboto so dirjali skozi Vič, Ljubljano in Šiško bogati tovarnarji in kapitalisti. Vsi ti kraji so bili v zastavah, nekateri so klicali »Živio, cvetke so padale z oken. Vprašamo: čemu? Mar so avtomobilisti res take vrednosti za človeštvo? Pojasnite nam to?
— Prekinjena dela v Gruberjevem kanalu. Stavbno vodstvo je sporočilo podjetniku Cze-czowiczki, da bo nadaljevalo delo na njegove stroške, če jih bo on prekinil. Svoj sklep utemeljuje stavbno vodstvo s tem, da se je Czeczo-wiczka zavezal z vsem svojim premoženjem, premičnim in nepremičnim, za izvršitev del. Kavcija Czeczowiczke znaša 150.000 kron. Vsled povodenj je imel Czeczo\viczka 350.000 kron izgube. Czeczowiczka je že prevzel neko delo na Štajerskem in odvaža tjekaj svoj delovni material,
— Iz kranjske trgovsko-obrtne zbornice. Konsumna društva so nekaterim trn v peti. Kranjska trgovsko-obrtna zbornica je menda v seji 20. t. m. odobrila predlog Nemca Pam-merja, »naj se z/bornica obrne na gosposko zbornico, da ne pritrdi sklepom poslanske zbornice, ki je sklenila dne 29. marca 1912 olajšave za davčne in druge pristojbine pri konzumnih društvih«. Iz »Slovenca« ni razvidno, ali so bili klerikalci za predlog ali proti predlogu. Želeli bi tozadevnega pojasnila. Zdi se nam, da so klerikalni Kregarji in Ložarji bili z vso dušo za Pam-merjev predlog 	—e.
— Pri seji »Ljubljanske pevske župe« dne 21. junija 1912 se je sklenilo, da sodelujejo v ''upi včlanjena pevska društva odslej pri različnih veselicah le proti primerni odškodnini.
— Disciplinarna komisija ljubljanskega magistrata. Deželni^ odbor je na pritožbo občinskega svetnika Štefeta odločil, da se imajo v disciplinarno komisijo voliti člani po § 55 mestnega štatuta,^ torej po proporcu. Deželni odbor je opozoril župana, da se odstranijo nekatera nesoglasja med službeno pragmatiko magistrat-nega uradništva in novim občinskim redom.
— Razširjen delokrog magistratnega gre-inija. Na sobotni seji magistratnega gremija je
iMoy
Neumnosti junaka prepevamo slavo!
neumnosti junaka — modrosti življenja!
Predrzni sokol! V boju s sovražnikom izkrvaviš . . . Ali pride čas — in tvoje kaplje krvi bodo vzplamtele, kakor iskre v temi življenja in vžgale v veliko predrznih srcih željo po prostosti, po svobodi, po svetlobi!
Akoravno si mrtev! ... Ali v pesmi močnih v duhu ostane živ primer, ponosen glasnik po svobodi, po svetlobi!
Neumnosti junaka prepevamo slavo! . . .
*
Opalno barvana daljava morja molči, melanholično šumljajo valčki po pesku in jaz molčim, opazujem Ragima, ki Je nehal pripovedovati morju slavo sokola. Vedno več srebrnih madežev se prikazuje v mesečini na vodi . . . ,V našem kotličku začne vreti.
Val se vali proti obrežju, k Ragimovi glavi.
»Kam hočeš? . . . Stran!« zapove Ragirn in val se ponižno vrne v morje.
Ragimovo obnašanje, ki je oživljal valove, se mi ni zdelo niti najmanj smešno ali čudno.
—	Vse je izgledalo oživljeno, mehko, zaupno. Morje Je bilo impozantno mirno in občutil si, kolika moč leži v sveži gori, katera se še ni ohladil« od dnevne vročine. Na temnomodrem nebu, v zlatih zvezdah, je nekaj veselega, duša očarana, razum v sladkem čakanju nekega razodetja.
V*e spava, spava čujefi, kakor bi vse hotelo v naslednjem trenotku zapeti v enoglasno harmonijo nepopisno sladkih zvokov. In tl zvoki bi pripovedovali o skrivnostih sveta, jih raztolmačili razumu ter ga potem ugasniti, kakor lufi, in dušo prenesli v modro neskončnost, kjer se glase v čudežni glasbi tresoče se zvezde...
naročil župan dr. Tavčar magistratnemu svet-uiku dr. Zarniku, da izdela predlog, po katerem se izroče nekatere zadeve iz delokroga občinskega sveta magistratnemu gremiju.
— Na naslov južne železnice. Dodatno k dopisu pod enakim naslovom bi bilo umestno dostaviti še sledeče: Ker me je stvar posebno zanimala, sem o tej zadevi nekoliko poizvedoval, in kar sem zvedel, je naravnost neverjetno. Pri južni železnici so namreč elementi, ki so mnenja, da se človek šele z uradnikom začenja. Čuvaji na prelazu Dunajske ceste imajo razdelitev službenih ur takšno, kakršna gotovo ne obstoji nikjer drugje, vsaj v »civilizirani« Evropi gotovo ne. Če čuvaj cel dan na nogah stoji ter se na solncu peče, tedaj gotovo ni nič čudnega, če mu ponoči — proti njegovi volji — oči skupaj zlezejo. Seveda v takih slučajih kazni ne izostanejo, ker s tem se hoče vzdrževati nekakšna »disciplina«. A največja sramota je pa to, da so ti reveži, do mozga izkoriščani, prosili pred pol letom za zboljšanje službenega turnusa ter so polni upanja pričakovali, da se bo končno vendarle nekaj zboljšalo, toda glej, po dolgih šestih mesecih je bila njihova opravičena prošnja — odklonjena. Zakaj? To ve seveda uprava južne železnice sama najbolje. Iz tega je razvidno, da uprava izpostavlja občinstvo veliki nevarnosti ter naravnost izzivlje nesrečo in se je le še čuditi, da se kaj tacega še ni zgodilo. In če se zgodi? To je enostavno: čuvaj se zapre in uprava si umije roke, kakor Pilat ob Kristusovi smrti, drugo pa ostane zopet vse pri starem. Mislim, da ga ni Ljubljančana, ki ne bi poznal prometa na Dunajski cesti in ta razdelitev ur je nezaslišan škandal, ki naravnost izziva civilne oblasti, da posežejo vmes.
— Nezgoda na progi južne železnice Zidan most - Ljubljana bi k večjemu mogla zadržati. da se »Rudarska godba delavskih organizacij« v Trbovljah ne bi udeležila sobotne ljudske veselice, ki je priredijo ljubljanske delavske organizacije na vrtu in v areni »Na-rodnga dema« v prid tiskovnemu skladu »Zarje.« Če nič drugega, bi morala že ta najmlajša naša delavska godba zanimati ljubljanske in okoličanske prijatelje in prijateljice »Zarje«, da jo pridejo poslušat in s tem dati poguma vrlim trboveljskim sodrugom pri njih započe-tem delu. Mnogi sodrugi so vzeli kar po več vstopnic, neki meščanski zaupnik pa je sporočil. da bo sam obdržal in poravnal vse vstopnice. ki bi jih ne mogel oddati. Pravi, da bi se čutil osramotenega. če bi vračal vstopnice, ki pravzaprav niso namenjene za veselico, ampak za »Zarjo.« In tako je prav!
— Škofja Loka. Podružnica »Vzajemnosti« si je ustanovila pri nas svojo knjižnico v društvenem lokalu na Spodnjem trgu pri sodrugu Potočniku (po domače pri Kvedru). Knjižnica ima že precej različnih knjig in upamo, da ji s pomočjo sodrugov in prijateljev zagotovimo trajen obstanek in lep razvoj zakaj že začetek je pokazal lep uspeh. Knjige se izposojujejo vsako nedeljo in praznik od 9. do 10. dopoldne. Če ima kateri sodrug doma kakšno knjigo, ga vabimo, da jo daruje knjižnici, saj je bolje, če se knjiga čita, kakor pa da leži nerabljena na zaprašeni polici doma. S to ustanovitvijo smo pokzali zopet nov napredek pri naši »Vzajemnosti«. Delajmo torej za naše društvo, ker le delo in izobrazba nam krajša pot do boljših delavskih razmer. Darovan knjige naj se oddajo v društvenem lokalu ali pa kakemu odborniku »Vzajemnosti«.
— Škofja Loka. Delavstvo v Škofji Loki in okolici opozarjamo, da kdor še ni član »Vzajemnosti« in bi rad pristopil, lahko to stori vsako nedeljo dopoldne v društvenem lokalu v Škofji Loki. Vsak delavec bodi član te izobraževalne organizacije, članarina je tako majhna, da jo lahko vsak pogreša. Članom se pa naznanja, da se plačujejo mesečni prispevki lahko vsako nedeljo v društvenem lokalu, druge dni pa pri sodr. Dolinarju, žel. čuvaju, ki ima v zalogi tudi strankine znake.
— Kranj. Kakor smo že včeraj poročali, se ie vršil v nedeljo popoldan v gostilni gosp. Potučka v Kranju ustanovni občni zbor on-dotne podružnice, katerega je izvolil posetiti tudi gosp. profesor Cepuder s kranjske gimnazije. Gosp. profesorju so do nedelje kranjski delavci prisojali več sposobnosti, nedeljski njegov nastop jo je pa skrčil pod ničlo Kako pa naj ljustvo sodi o akademično graduira-nem človeku, ki na prav neakademičen način pavšalno trdi. da je socialna demokracija nasprotnica ljudske izobrazbe. da ni zmožna voditi delavskih bojev itd.! Gospod profesor je menda prespal vso zgodovino zadnjih desetletij. da vidi pred seboj le edino zveličalno S. L. S., ki bo baje preobrazila vesoljno človeštvo tako. da bo en sam hlev in en sam pastir. Res pravi užitek je bilo poslušali, kako so klerikalnemu učenjaku odgovarjali čisto Jri-prost delavci, ki so morda prvič v svojem življenju nastopili kot govorniki! Vsak drug človek na mestu g. Cepudra bi se stisnil v kot in vzel v roke politični abecednik, da se iz njega kaj nauči, le g. Cepuder je mirno utak-nil v žep lekcije priprostih delavcev in se skušal zagovarjati z jecljanjem, da ga nihče ni razumel. Veste kaj. gosp. Cepuder: Vzemite v roke vsaj dr. Krekov »Socializem«, in če ga boste pazno prečitali. bodete morali priznati: Gospod, odpusti mi, grešil sem v nevednosti. No. pa pustimo to, shod je bil vsaj zanimiv in sodrugom ni prav nič žal. da so imeli enkrat brezplačen cirkus. Kranj stoj na skali, in odbor. ki Je bil po končanih retoričnih produkcijah in gestikulacijah g. Cepudra izvoljen, priča, da bodo morali priti že drugačni tiči. Če bodo hoteli kavsati v skalo organizacije. Ne vemo. če je bil nastop g. Cepudru v čast; kajti naprtil si ie težek očitek, da je najbrže on tisti. ki po »Gorenjcu« laže in obrekuje naše sodruge in njih organizacijo. Najboljši odgovor na kierkalne lumparije bodo dali kranjski sodrugi s tem, da bodo s podvojeno silo agitirali za »Vzajemnost« in dovajaji »Zarji« novih naročnikov. Klerikalna gospoda pa naj nikar ne misli, da Je delavska čast za to. da bi razni koritarii in tisti, ki se še prerivajo k zlati
skledi, ž njo pometali in jo vlačili po blatu. Ce imate le še trohico značaja v sebi. obudite kes in delajte pokoro, zakaj Bogu Očetu gotovo ni všeč. če se mu darujejo stare kosti, dočim si kot mladenič prisega na svobodomiselna načela in uživa vse sladkosti te pregrešne solzne doline! Bo prav za vas in za nas.
— Sankcioniran je deželni zakon o regu-Icaiji Kamniške Bistrice.
— Požar na Vrhniki. V noči od zadnje sobote na nedeljo je pričela goreti stara Lenarčičeva tovarna za harmonije in stole. Požar je napravil precej škode. Kako je ogenj nastal, se danes še ne ve. Le čudno se nam zdi, kako morejo meninič tebinič aretirati kot požigalca človeka, na katerega ne leti noben sum.
— Otrok utonil. Iz Kozarjev pri Ljubljani poročajo: Osemnajstletna dekle A. B. se je šla preteklo sredo popoldne kopat v Gradašico, ki teče ob vrtu gostilničarja vulgo Kocjana. S seboj je vzela dva otroka: triletno deklico in dveletnega dečka. Dekle A. B. se je kopala nad jezom v globokejši vodi, otroka sta pa bredla po vodi tam, kjer je bolj plitva in mirna. Ko so se bili skopali, je nesla dekle A. B. najprvo dečka iz vode in ga posadila v travo na obrežju. Nato se je vrnila po triletno deklico v vodo. Ko je bila tudi to prinesla na obrežje, je zapazila, da dečka ni več tam, kamor ga je bila položila. K*r je menila, da je dete steklo naprej domov, se je odpravila tudi sama z deklico v stanovanje. A tu jo je obšla groza, zakaj takoj je slutila nesrečo. Šli so iskat dečka. Ko je Kocjanova hči Francka prišla preko brvi na jez, je vsa preplašena zaklicala: »Tukaj je — mrtev.« A. B. ga je vzdignila iz vode, nakar so ga skušali spraviti k življenju, ali vse je bilo zastonj, še tisti dan so ga na ročnem vozičku odpeljali v mrtvašnico na Dobrovo.
— Nočna nevihta. Po soparnem včerajš-. njem dnevu je okolo polnoči nenadoma vstala nevihta in se je med gromom in treskom vlil blagodejen dež, ki je nekoliko izčistil ozračje.
—	Trpinčenje živali. Predvčerajšnjem je neki posestnik iz Babne gore gnal v klavnico bika. Ker se mu je na Sv. Petra cesti začel upirati, ga je začel silno pretepavati, naposled pa lomiti rep. Ko ga prižene do Ambroževega trga, mu je živinče padlo na tla, nakar ga je oblil z vodo, petem pa zopet začel lomiti rep tako, da se je nad tem početjem občinstvo silno zgražalo. Preskrbljeno je, da neusmiljenež dobi zasluženo kazen.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Lavrič, šivilja, 21. let. — Marijan Marčelja, rejenec, 8 mesecev. — Marija^ Jeraj, kurjačeva hči, 15 mesecev. — Helena Škalja, služkinja, 24 let.
— S trebuhom z kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Amreiko 40 Makedoncev in 20 Hrvatov; nazaj je pa prišlo 25 Slovencev in 100 Hrvatov. 20 Hrvatov je šlo v Heb, 17 v Buchs, 27 pa v Inomost.
— Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Suzana Zalokarjeva je izgubila žensko ročno torbico z manjšo vsoto denarja. — Tudi Marija Ganglova je izgubila torbico, v kateri je imela rdečo denarnico z manjšo vsoto denarja in zlat ščipalnik.
—	Štefanija Poljšakova je izgubila zlato žensko uro z zlato ovratno verižico. — Dijak Henrik Simenthal je našel ščipalnik. — Neka gospodična je dne 8. junija nekje pozabila zelen svilnat dežnik z belo borduro ob robu in moderno palico, na kateri je bila petlja. Kdor ga ima, naj prijavi na policijski stražnici.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek
25.,	sredo 20. in četrtek 27. junija 1912:	1. Žurnal Patlie. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji. šport, moda itd. 2. Neumrljiva ljubezen. (Zanimiva drama samo popoldan.) 3. Moric ima dobro izpričevalo. (Igra priljubljeni komik Prince.) 4. Usodi ušel. (Sen-zacijska drama. Umetniški film v dveh delih.) Samo zvečer. 5. Kar je enemu prav. (Krasna amerikanska veseloigra.) V soboto »Grofovski sin in artistinja«. (Senzacijelno nadaljeva-vanje »Štirih hudičev«. Pripravlja se »Smrt za tilnikom«. (Amerikanska senzacijska drama iz divjega zapada.)
— Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« bo ob ugodnem vremenu, danes od pol 7. do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«. Spored: 1. Lehar: »S. Giusto«, koračnica. 2. Suppč: »Lepa Galattea«, uvertura. 3. Lehar: »Wilja pesem« iz operete »Vesela vdova«. 4. Verdi: Traviata-fragmente. 5. Ziehrer: Valček iz operete »Ljubezni valček«. 6. Gounod: Slike iz ope re »Faust«.
— Vsaka dlavska rodbina bi naj bila na ročena na »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki ji nudi obilo razvedrila, zabave in pouka. Na ročite si ga!
— O A. Aškercu in njegovem pogrebu priobčuje zadnja številka »Slov. Ilustr. Tednika« jako lepe slike. Priporočamo vsem, da kupijo vsaj to številko »Slov. Ilustr. Tednika«, ki je posvečena spominu velikega pesnika. Slava spominu A. Aškerca, pesnika pesmi o premogu!
—	Konje ie ukradel nekemu posestniku v Radgoni hlapec Franc Vrečar, V Mariboru pa so ga orožniki aretirali in ga izročili dež. sodniji vi Gradcu.
Štajersko.
— Trbovlje. V četrtek 27. junija bo ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu« jako važna di-skuzija. Vabimo rudarje naj se je v čem večjem številu udeleže.
— Rudniška nezgoda. Iz Velenja v šaleški dolini poročajo: V tukajšnjem rudniku je pri razstreljevanju premoga ponesrečil rudar Jurij Gum. Padel Je na njega velik odstreljen kos premoga m ga pokopal pod seboj. Težko ranjenega so morali spraviti v bolnišnico.
— Nesreča na cesti. Iz Sevnice: Te dni se Je z enovprežnim vozom peljal proti domu na Brezje posestnik Dominik Bibič. Ni vozu je sedela tudi gostilničarka Antonija Zemlak. Blizu Sevnice je pridirjal	ki	avtomobil.	Konj
se je splašil, se postavil na zadnje noge in prevrnil voz. Oba na vozu sedeča sta bila z močjo vržena na cesto, kjer sta hudo poškodovana nezavestna obležala. Konj pa je s popolnoma razdrtim vozom oddirjal dalje.
Koroško.
— Črna. V nedeljo 7. julija ob 2. popoldne bo v gostilni g. Frana Krulca shod zadružnikov črnske podružnice konzumnega društva. Sloge v Celovcu. Dnvni red: 1. Pomen konzumnih društev za delavstvo. Poroča sodrug Ignac Sitter iz Trbovelj. 2. Poročilo o razvoju podružnice v Črni, Pristop je dovoljen tudi po zadružnikih vpeljanim gostom. Črnskemu delavstvu nujno priporočamo, da se v obilnem številu udeleže shoda in se vpišejo v konzumno društvo, zakaj zadružno gibanje je velikega pomena za delavstvo.
— Klerikalni demagogi. Iz Črne nam pišejo: Naširn klerikalcem slaba prede, zato so
klicali 2. junija shod za ženske. Neki kaplan iz Ljubljane je na shodu take klatil, da se mu je vse smejalo. Črni bratje kljub vsemu prizadevanju ne morejo nikamor! Zdaj hočejo poskusiti še eno demagogijo v velikem obsegu, na katero povabijo dr. Kreka. Na lepakih beremo:	Ne
ustrašimo se socialnih demokratov, pokažimo jim rejnico, kar imamo v srcu, imejmo tudi v dejanju. Klerikalci že kar naprej lažejo; zakaj če hi klerikalci povedali ljudstvu resnico, tedaj bi jih ljudstvo pognalo tje, odkoder so prišli. Morda bo dr. Krek povedal, kako junaško glasuj .-jo slovenski klerikalci za vojaška bremena in prav sedaj za škandalozno branibno reformo, ki bo naložila zgolj ljudstvu ogromna bremena?
Goriško.
— Umor v Trebčah. Dodatno k zadnjim vestem poročajo, da je pokojna Katarina Kristan. katero je Karel Hrovatin zaklal, imela poleg že omenjene hranilne knjižice z 10.000 K, še eno hranilno knjižico, ki je pa — izginila. Preiskovalni sodnik je odredil informacije pri vseh tržaških bankah in posojilnicah.
— Nameravani atentat na nadvojvodo Jo-sma Ferdinanda. V sredo so aretirali v Ročinju Ant. Ipavica, po dom. Čolnarja, ki je na sumu,-da je nameraval atentat na avtomobil nadvojvode Josipa Ferdinanda ob priliki planinske avtomobilske tekme. V pijanosti je razodel svoj naklep znancu, kateri ga je denunciral orožnikom. Orožniki so preiskali Ipavčevo hišo in n^ova gospodarska poslopja in našli skrbno skrito razno razstrelivo, med drugim tudi št apnel za gorske topove. Pri hišni preiskavi so
i.ašli tudi več kompromitujočih pisem. Aretacija je došla Ipavcu popolnoma nepričakovano. Ko -so ga orožniki aretirali, je kričal: Pustite mene na miru, primite raje nunca na Srednjem, ki me je najel. Sodnik Zorzi v Kanalu, kamor so aretiranca odvedli, je Ipavca takoj zaslišal; mož je prostodušno vse priznal in izpovedal, da ga je nagovoril vpokojeni vikar na Srednjem, naj izvrši atentat na nadvojvodo. Ipavčevo izpoved potrjujejo tudi pri hišni preiskavi najdena pi* sma, vsled česar je sodnik Zorzi izdal zaporno povelje zoper vpokojenega vikarja na Srednjem. Vikarja so orožniki pripeljali v četrtek ob polnoči vklenjenega v Kanal. Piše se Josip Kadenaro in je star okrog 60 let. Župnik je bil že dalj časa na sumu, da stoji v zvezi z italijansko vojaško, upravo in da opravlja za Italijo vohunske posle; vsled tega je bilo župnišče na Srednjem že dalj časa vojaško zastraženo in jt vikarja z nasajenim bajonetom spremljal vojak celo tedaj, ko je hodil v cerkev maševat. Sumili so župnika tudi, da je bil lani udeležen , n vlomu, v blagajno na Srednjem nahajajoče se lovske'stotnije. Iz blagajne so tedaj izginili dokumenti, tičoči se mejne obrambe. Sumijo tudi, da je imel župnik svoje prste vmes pri po-skušenem požigu kasarne, ki se je izvršil pred nekaj meseci. Ljudje, ki osebno poznajo župnika Kadenara, ga opisujejo kot lakomnega, na denar požrešnega človeka in sodijo, ^ da stoji nemara z teh nagibov v vohunski službi. Pred 10. leti je bil za župnika v Dol. Trebuši. Smrtno je sovražli cerkovnika Klemenčiča, ki ni skrival svojih protiklerikalnih nazorov. Da se ga iznebi, je fingiral roparski vlom v župnišče .n je vloma obdolžil cerkovnika Klemenčiča. I re-iskava je dognala popolno nedolžnost cerkovnikovo, pač pa je bil župnik obtožen hudodelstva krivega pričevanja. Župnik Kadenaro je doma iz Breginja tik italijanske meje. Njegov brat je bil pred kakimi 20. leti župan v Bre-tinju kjer je uvedel strahovlado v pravem pomenu besede. Vse se mu je moralo brezpogojno klanjati in je bil pravcati tiran v svoji občini. Ko je začel posegati po občinskem premoženju, ie vstala naposled opozicija v občinskem odboru in prišlo je do preiskave. Na porotni razpravi leta 1895., ki je trajala celih dvanajst dni, ie bil obsojen zaradi hudodelstva goljufije na večletno ječo. sokrivde umora pa je bil oproščen, ker se mu ni moglo dokazati, da -bi bil res dal umoriti nekega Filipiča, s čigar ženo ie imel ljubavno razmerje. Kako je strahoval svoje Občinarje, kaže slučaj, da je 13 odbornikov prišlo vprašat odvetnika, če bo Kadenaro obsojen. »Če ne bo obsojen«, so dejali, »nam ne kaže drugega, kakor da poskačemo vsi v Sočo«. Značilno za avstrijske razmere je, da je bil Kadenaro pičlo leto pred svojo obsodbo r *■ likovan z zlatim križem za — zasluge!
Trst.
— Volitve v obrtno sodišče v Trstu. Pri
nedeljskih volitvah v obrtno sodišče v Trstu ie bila izvoljena lista prisednikov, namestnikov in prisednikov vsklicnega sodišča. Ki jo je predlagala komisija strokovnih organizacij Druge kandidatne liste ni bilo. zato m mio mtl posebnega boja in je bila udeležba majhna.
— Kaznovan obrekovalec. Pretečeno soboto ie bil na tržaškem okrajnem sodišču kaznovan tajnik N. D. O. Brandner na tridnevni zapor ali 20 kron globe, ker je razžalil sodruga Petejana. češ da Je ta pri sklepanju zadnje pogodbe med zida;Ji in stavbmskiml mojstri It-
(dal zidarje. To baje zaradi tega. ker niso zidarji stopili v stavko in ker so dosegli veliko zmago brez stavke. Brandner mora plačati seveda tudi vse stroške obravnave. Tako je prav! Z obrekovalci je ravnatL kakor se spodobi. Morda se jim kri ohladi.
—	Zaradi poskušenega umora je stala pred tržaško poroto 231etna Antonija Sežina, ki je dne 17. aprila t. L na 531etnega Silvestra Sežina trikrat streljala in ga smrtno nevarno ranila. Obtoženka je že par let poročena z Ivanom Sežina iz Kolonkovea. pa je brezvestno svojega moža varala in živela s Silvestrom Sežina. Ko je njen mož to zvedel, jo je začel pretepavati. česar pa obtoženka ni mogla prenašati in se je zastrupila. Po desetdnevni postelji je bila izpuščena iz bolnice. Prišedši domov. se ie zmaščevala nad Silvestrom Sežino, ker jo je razglasil in je zato pri prvi priložnosti nanj streljala. Porotniki so obtoženko enoglasno oprostili.
Naročajte se na Zarjo!
Delavsko gibanje.
= Liudsko zavarovanje na Nemškem. Vedno lepše se razvija naša bratska stranka na Nemškem, vedno širše je polje njene delavnosti. 17. junija je bilo deveto redno zborovanje centralnih zvez nemških konzumnih društev, ki se ga je udeležilo 1100 delegatov. Od avstrijskih konzumnih društev je bil navzoč sodrug dr. Renner. Na tem zborovanju je bila glavna točka: »Ustanovitev akcijske družbe za ljudsko zavarovanje s pomočjo nemških strokovnih in zadružnih organizacij.« O tem predmetu je refe-rlral sodrug Adolf Elm. Iz njegovega pomembnega referata prinašamo v naslednjem kratko vsebino. V svojem govoru je očrtal najprej delovanje privatnih kapitalističnih zavarovalnic, posebno delovanje dveh »Friedrich Wilhelm« in »Viktoria« v Berlinu. Leta 1911. je bilo na Nemškem 8,3 miljonov zavarovalnih polic z 1730 miljonov mark zavarovaega kapitala. Od te vsote odpada 800 miljonov na »Viktorio« in več kakor 200 miljonov na »Friedrich Wilhelm«. Te družbe so varovale interese svojih akcio-narjev odlično. »Viktoria« je imela 36 miljonov prebitka lansko leto in od tega prebitka je dobil ravnatelj Gerstenberg poleg svoje plače, ki znaša 36.000 mark, še 744.000 mark nagrade, sedem nadzorovalnih svetnikov je dobilo 150 tisoč mark in akcionarji 1,180.000 mark, di-.videnda je torej znašala 39 procentov. Akcio-nar je dobil dividendo od onega denarja, ki ga 'Je družba stisnila nad mero od zavarovancev. Zavarovanci »Viktorie« dobe izplačano le polo-iVico onega zneska, ki ga vplačujejo v gotovini, in pri »Friedrich Wilhelm« celo le 18 miljonov od 63 miljonov! Upravni stroški so vse previsoki. V zadnjih treh letih je porabila »Viktoria« Več kakor 23,5 procentov vplačanih premij za \ipravne stroške in »Friedrich Wilhelm« še več. Obe družbi imati zato tako visoke prebit!*^ \ir v zadnjih letih umrje vedno manj ljudi. Družbi zaračunati pri premijah mnogo višje upravne Stroške, kakor je resnična potreba, »Viktoria« n. pr. 40 procentov namesto 23. Mi pa hočemo, da ljudsko zavarovanje izgubi kapitalistični značaj in da bo zgrajeno na solidrnosti, na veliki, Varni podlagi. Ako nastopata strokovna in zadružna organizacija skupno, tedaj računamo lahko na tri miljone oženjenih moških, pri ka-,.tcrih je čut dolžnosti močno razvit in ki bodo vv!ed tega gotovo pripravljeni, da svojce zadostno ščitijo pred življenskimi nezgodami. Ne obljubujemo zlatih gor, ali jamčimo za to, da izključuje temelj našega podjetja za vse čase kapitalistične izrodke. V našem ljudskem zavarovanju ni prostora za lakotn eakcionarje in za ravnatelje, ki jim srce utriplje vroče za tantieme. Osnovni kapital akcijske družbe bo znašal 1 miljon mark, ki je že zagotovljen. (Viharno odobravanje.) Strokovne organizacije plačalo eno polovico, zadružne drugo, obe v gotovini. Načelstvo bo sestavljeno iz članov strokovnih in zadružnih organizacij. Samo z do voljenjem načelstva pridejo lahko akcije v tujo posest, torej s temi akcijami ne bodo špekulirali na borzah. Najvišje obrestovanje bo znašalo 4 procente. Cisti dobiček se porabi, po odbitku za rezervni fond, do zadnjega vinaria v korist zavarovancev. Protikapitalistični demo kratični značaj ljudskega zavarovanja’ izključuje, da bi izgubili zavarovanci le en vinar svojih vplačil. Upeljali bomo najraznovrstnejše panoge ljudskega zavarovanja. Ako kdo ne bo mogel plačevati v času brezposelnosti in bolezni, ne bomo tako neusmiljeno ravnali z njim, kakor ravnajo kapitalistične zavarovalnice. Upamo, da pričnemo z delovanjem v začetku leta 1913. Naše podjetje je zdravo, ker ga priklopimo še obstoječim. Oni, ki pobirajo prispevke za strokovne organizacije in konzumna društva, bodo proti mali odškodnini obenem S temi prispevki pobirali tudi zavarovalno premijo. — Nato je govoril še državni poslanec Bauer, ki soglaša v imenu generalne komisije strokovnih organizacij popolnoma s predgovornikovimi izvajanji. Bauer pravi, da bo novo podjetje največjega socialnega pomena in živ dokaz samopomoči strokovnih in zadružnih organizacij.
Državni zbor.
*	Dunaj. 24. Junija.
Nadaljuje se specialna debata o brambni teformi v starem tiru. Meščanska večina hoče glasovati zanjo, pa so vse besede bob v steno. Demagogija se vede tako nesramno, kakor da ima prebivalstvo samo slamo v glavi; posamezni meščana}® poslanci govore v debati proti določbam brambne reforme, glasovali bodo pa zanjo, ne da bi izpremenili le fcrko na njej. Tudi pota. na katera so zaSli Rubini. so čimdalje bolj čudna in simpatija, ki Jih
je njihova stranka uživala ravno pri demokratičnih strujah, se bodo na ta način kmalu iz-kadiie.
Zgovoren je bil danes domobranski minister. Govoril je v debati . dosti obširno in vladne stranke so mu aplavdirale. kakor da je prinesel povsem nove modrosti na svet, pa vendar ni mogel izpodbiti ne enega izmed mnogih upravičenih ugovorov, s katerimi socialni demokratje pobijajo predlogo. Tudi na neko interpelacijo je odgovarjal gospod Georgi. Navadno naši ministri nič ne hite s takimi odgovori; interpelacije o najvažnejših zadevah leže v njihovih miznicah večinoma tako dolgo, da poteče doba državnega zbora, preden se zljubi vladi odgovarjati. Če se kdo dotakne presvetega militarizma, je pa stvar gospodu ministru takoj nujna.
Predsednik otvarja sejo ob 3. popoldne. Ministrsko predsedstvo naznanja, da izreka angleška vlada zbornici iskreno zahvalo za sočutje, ki ga je izrazila ob priliki katastrofe »Titanica«.
Drednot »Viribus unitis«.
Domobranski minister pl. Georgi odgovarja na interpelacijo posl. Breiterja o nepo-rabnosti prvega avstrijskega drednota »Viribus unitis« in pravi, da prekoračenje teže. ki se je konstatiralo pri napravi stolpov, ne presega dovoljenih meja. ampak da je le posledica velike previdnosti Skodove tovarne in ne vpliva v nobenem oziru škodljivo.
Brambna predloga.
Nato se nadaljuje specialna razprava o brambni predlogi.
Posl. Schuhmeier kot poročevalec manjšine pravi: S tem. da je zbornica sprejela ne-izprenmjeni $ 8. se je izredno oddaljila od dolgoletne zahteve po dveletni vojaški službi. Kar se tukaj daje kot dveletna služba, je le karikatura. Nato utemeljuje govornik svoj predlog k § 13. ki zahteva, da se ima število rekrutov vsako leto posebej zakonito dotočiti. K § 17. predlaga, da bodi dovoljen ugovor proti sklepu naborne komisije, če je priloženo uradno zdravnško izpričevalo. K § 18 predlaga, da se ima z novinci, ki so že asentirani. ko stopi ta zakon v veljavo, ravnati po določbah novega. ne pa po onih starega brambnega zakona. Naposled predlaga k § 87. da ima bram-beui zakon stopiti v veljavo sočasno z zakonom o vojaškem kazenskem redu.
Domobranski minister Georgi
se bavi z resolucijami in z ugovori proti predlogi in pravi, da bo vojna uprava »uvaževala« resolucije. Tretje teto zagovarja minister z veliko vnemo; izmed 24.000 vodnikov in narednikov pri onih četah, za katere velja dveletna služba, jih služi zdaj 12.800 prostovoljno; torej bo moralo 11.200 podčastnikov v teh šaržah prisilno služiti tretje leto. Pri domobranstvu bo 400u takih podčastnikov; prostovoljno jih zdaj služi 2900. torej jih bo. moralo 1100 služiti tretje leto na ukaz. Kadar bo doseženo polno število dalje služečih podčastnikov, ne bo tem šaržam več treba prisilno služiti tretje leto. Po minstrovem nazoru je to orej le prehodna določba. Da bi za one. ki služijo tretje leto. odpadle orožne vaje. ni mogoče. Materialna odškodnina za tiste, ki služijo tretje leto, ni mogoča. Pri mornarici mora ostati štiriletna služba, drugače ni mogoče.. Da se določa število rekrutov za dvanajst let naenkrat, se ne zdi ministru nič novega. Da bi se asentirali bolni rekruti, se ni bati. Kar se tiče preuredbe vojaške preskrbe, obljubuje, dia predloži zbornici v dogledni dobi nov načrt, ker ga je samega sram. če mora odgovarjati na interpelacije. pa navajati številke, ki so za življenje premajhne, pa tudi za stradanje ne prevelike.
.7
Posl. Abram (soc.)
polemizira s tirolskimi krščanskimi socialci. ki govore proti brambni predlogi, glasovali pa bodo zanjoi. Tirolsko prebivalstvo ni zadovoljno s predlogo in ne mara stroge službe v kasarnah. Tirolski kmetje so se že v vojnih letih 1806 in 1809 branili vsakega asentiranja. Z milico so napravili na Švicarskem najboljše izkušnje in tudi vojaški cesar Viljem jo je občudoval. Na Tirolskem so razmere enake kakor v Švici; ^tudi Tirolci ne marajo biti paradni vojaki. Ce bi danes prišli Bavarci, bi jih sprejeli s topiči, ne pa z vojaškimi streli.
Posl. Iro: Andrej Hofer je občutil hvaležnost hiše habsburške.
Posl. Abraiu: Kmečki poslanci naj nikar ne pojo o pomanjkanju ljudi na kmetih, če obenem dovoljujejo pomnožitev tirolskega domobranstva.
Vasiljko opravičuje izpremembo rusin-rusinskega nastopa, češ cesarsko pismo je pokazalo. da krona in dinastija še ni popolnoma pozabila na Rusine. Zoper kanale se bodo Rusinj bojevali, ker niso bili \£prašani pri tej stvari.
Nadalje govore Se Lukasiewicz, Laglntja in Faiduttl. ter se zaključi debata. Za generalna govornika sta izvoljena Goli (za) in Fill-pinsky (proti).
Prihodnja seja jutri dopoldne.
Vestnik organizacij.
Skupna seja izvrfcevalnega odbora in založbe
»Zarje** je danes dne 25. junija ob 7. zveJer v upravni-itvu „Zarje*.
Ljubljanska podružnica „Dle Naturfreunde" ima nocoj ob 8. sestanek v restavraciji .International* na Resljevi cesti. Razgovor o izletu na praznik Petra in Pavla. Sprejemanje članarine in izročanje nakaznic In društvenega glasili.
OovornlSki tečaj za mlajSe sodruge iz Ljubljane in OKolicc otvori ^Vzajemnost' začetkom meseca julija. Priglasiti se je do konca Junija v zveziiu pisarni pri aodrugii Viktorju Zorčtu.
Škofja Loka. V nedeljo dne ao jim.)« tottio o. pol 10 dopoldne ima odbor .Vzajemnosti- sejo. Seja je posebno važna in so vabljeni k njej tudi vsi člani. Prosi „e ,:a obilen obisk-
Zadnje vesti.
PREPOVEDAN UČITELJSKI ZBOR.
Pulj, 25. junija. Lanski zbor zveze italijanskih učiteljskih društev v Cervinjanu je sklenil. da bo letošnje zborovanje v Pulju. Zdaj je oblast prepovedala zborovanje in prihod delegatov.
OGRSKA PARLAMENTARNA KOMEDIJA.
Državni zbor.
Budimpešta, 24. junija. Na današnji seji je predsednik Tisza naznanil, da mu je poslanec Egri izroičl sklepe dveh ljudskih shodov, ki protestirajo proti sprejetju brambne reforme. Tisza pravi, da ljudskim shodom sploh ne gre pravica protestirati proti sklepom državnega zbora, ter se vlože dotične resolucije enostavno v arhiv. Nato se odobre v tretjem čita-riju načrti, ki so bili sprejeti na zadnji seji. Predloga, po kateri se razširi deiokrog budimpeštan-ske policije, se sprejme. Nadalje so po kratki debati sprejme zakon o rekrutih za leto 1912., ter nekatere izpremembe davčnih zakonov iz leta 1909. Prihodnja seja je jutri.
Izključeni poslanci.
Budimpešta, 25. junija. Včeraj je potekla poslancem Haller, Bakonyi, Farago, Hegyi, Hor-vath, Kobek, Maczky, Malatinsky, Mez8ffy, Na-danyi, Rath, Thaly in Valentsik doba, za katero so bili izključeni. Danes se zopet lahko udeleže seje.
Konec seje.
Budimpešta, 25. junija. Na današnji seji se ima opraviti samo tretje čitanje včeraj sprejetih predlog. V četrtek bo zadnja poletna seja. Sprejme se sporočilo magnatske zbornice, nato se odgodi državni zbor do konca septembra.
Ministrski svet.
Budimpešta, 25. junija. Včeraj popoldne je bil ministrski svet, ki se je bavil samo s tekočimi zadevami.
Khuen na obzorju?
Budimpešta, 25. junija. V krogih opozicije se raznašajo govorice, da bo zopet Khuen-Hedervary poklican, da razvozlja zamršene politične razmere. Khuen je baje v razgovoru s Tiszo in Lukacsem obsodil zakon o izgubi mandata. V krogih vladne stranke pravijo, da so to tazne kombinacije. Khuen je pač izrazil pomisleke zaradi omenjenega zakona za bodočnost, nič pa ne ugovarja, če se misli ta zakon uporabljati proti sedanji opoziciji.
HERVOIC.
Zagreb, 25. junija. Stanje banskega svetnika Hervoiča je neizpremenjeno. Bolnik je popolnoma apatičen. Hrano sprejema komaj za spoznanje. Vsak upanje, da še okreva, je izgi nilo.
AVIATIK EHRMANN.
Dunaj, 24. junija. Stanje aviatika Ehr-rhanna je zelo opasno. Zdravniki pričakuejo, da nastopijo nevarne komplikacije.
PONESREČENI ČASTNIKI.
Gorica, 24. junija. Pri Sv. Luciji pri Tolminu se je na ostrem ovinku prevrnil v cestni jarek voz, s katerim so se vozili avstrijski častniki po inšpekcijskem potovanju. 6 častnikov je težko ranjenih.
NOVI JUSTIČNI MINISTER V SRBIJI,
Belgrad, 24. junija. Za novega justičnega ministra je imenovan kasacijski sodnik Marko
Gjurčič.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Za izgnane Italijane.
Rim, 24. junija. Italijanski listi poročajo, da je dobila »Banca d’ Italia« do 22. t. m. 1 mi-ljon lir za podpore izgnanim Italijanom iz Turčije. Zbirko nadaljujejo.
Strah pred italijanskim napadom.
Atene, 24. junija. Turki se boje, da ne bi naskočili Italijani Smirno. Zato so ob vhodu v smirniški pristan pogreznili razdrto ladjo in določile posebne ure, ob katerih smejo parniki iz pristanišča. Pripravljene imajo še štiri ladje, da jih pogreznejo, če bi Italijani napadli Smirno.
Nadaljevanje vojne.
Carigrad, 24. junija. Na zborovanju mlado-turškega kongresa je bila sprejeta resolucija, s katero poživljajo vlado, naj nadaljuje vojsko do skrajnosti. Za izpolnitev mornarice naj najame veliko posojilo.
POLOŽAJ V TURČIJI
Nadzorstveni svet.
Carigrad, 25. junija. Notranji minister se je izrazil, da uprava v Macedoniji brez kontrole in nadzorstva ne more redno funkcionirati Zategadelj Je minister sklenil, da se ustanovi za Macedonijo nadzorstveni svet pod strokovnjaškim vodstvom Anglije, ki pozna razmere. Vsak vilajet dobi lastnega nadzornika.
Odpoklicani uradniki.
Carigrad, 25. junija. Porta Je odpoklicala konsularne uradnike, ki so bili ostali v Rimu, da ščitijo turške zasebne interese. Obenem je izjavila nemškemu ministrstvu, da je popolnoma ''več. ali še nadalje ostanejo italijanski konzularni uradniki ali ne.
Spremenitev ustav«.
Carigrad, 25. junija. Zbornica je po kratki 'debati z 212 proti 15 glasovom sprejela spremembo člena 35.
Boj za Roosevelta
Frankobrod ob Meni, 25. junija. Iz Chicaga
poročajo: Volilni boj za Roosevelta bo započet
koeiite sedmorice, kateremu pripadi tudi de-mokratje. Komite se bo sestavil najbrže šele po demokratičnem konventu. Iz Baltimora poročajo, da bo prišlo do silovitega volilnega boja.
POTRES V COSTARICI.
Port Limone, 24. junija. Potres v Costarici je več krajev razrušil popolnoma. 85 ljudi je mrtvih, več kakor 400 težko ranjenih.
SILNA VROČINA NA ŠPANSKEM. Madrid, 24. junija. Že nekaj dni je na Španskem neznosna vročina, ki je zahtevala že več žrtev. U nedeljo je bilo v Sevilli 52 stopinj na solncu. Okoliški gozdovi so se vneli, škoda je neizmerna. V Bilbao je umrlo vsled vročine 20 oseb. V Barceloni se boje, da ne izbruhne kolera. Oblasti so zato odredile desinfekcijo vseh stanovanj.
BOJ ZA PREDSEDSTVO V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Viharno glasovanje.
Chicago, 25 junija. Glasovanje o nomu-naciji se je izvršilo jako viharno. Prišlo je do mnogoštevilnih bojev s pestmi. Spievode so šiloma zabranili. Policija je večkrat posegla vmes in aretirala mnogo oseb Zborovanje Rooseveltovih republikancev je bilo mnogoštevilno obiskano ; Roosevelta so nominirali za samostojnega kandidata. Roosevelt je pozval delegate, naj se vrnejo domojj, dd se pouče o mišljenja svojih rojakov in se potem snidejo na konventu. ki bi izrekel formalno napredno nominacijo.
STAVKE IN NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
London, 25. junija. Po poročilih iz Lisbone so bili proti stavkujočim mobilizirani celi polki za varstvo cestne železnice. Vsak voz je spremljal močan oddelek kavalerije. Stavkujoči se niso dali uplašiti; vsled tega je prišlo do hudih bojev in se z obeh strani streljalo s samokresi, šele ko je prišla republikanska garda na pomoč, se je množica razkropila. Oblast pravi, da sta dva mrtva, trideset pa ranjenih. Poročevalci angleških listov pa trdijo, da mora biti ranjenih mnogo več.
Stavka se razširja.
Lisbona, 25. junija. Včeraj se je mnogo or-ganizacij pridružilo stavki. Pričakuje se, da se razširi štrajk po vseh železniških progah.
Naskok na arzenal.
Lisbona, 25. Junija. Stavkujoči delavci so naskočili mornariški arzenal. Po trdem boju so mornarji odbili naskok.
UTIHOTAPUEN1 SAHARIN.
Praga, 24. junija. Na Franc Jožefov kolodvor je došlo v petek vefi zavojev z označbo, da je papir v njih. Slučajno se ie eden izmed zavo-ev pretrgal. Zapazili so, da je v zav®ia..sat.aT*"* Zavoje so zaplenili in jih uradno odprli. V zavojih je bilo 600 kg saharina. Naslovljeni so bili na nekega praškega špediterja, ki je imel nalogo, da pošlje zavoje na Dunaj. Špediterja so aretirali
VELIKO PONEVERJENJE.
Berlin, 25. junija, 29 letni blagajniški uradnik Zebell je poneveril 120.000 mark v gotovim, ki bi jih bil imel vplačati v državno banko. Poneverjenik je pobegnil.
POGREZNJEN MOTORNI ČOLN.
Potsdam, 25. junija. Na Haveli je zadel parnik ob motorni čoln s 37 osebami in ga potopil. Dve osebi sta utonili.
PONESREČENI IZLETNIKI.
Buifalo, 25. junija. Most za izkrcevanje pri Grand Island ob Niagari, na katerem ie večja družba pričakovala parnik, se je podri. 130 oseb je padlo v vodo. Utonilo je osem ljudi.
▼ Pošljite naročnino, W če je Se niste!	4
Novice.
* Zblazneli militarizem. Nenavaden slučaj je obravnavalo berlinsko vojno sodišče Grenadir Ivan Tobias ni skoraj popolnomanlč vešč ne branju, ne pisanju. 20. marca so bili grena-dir Ji na strelišču in Tobias Je dobil povelje prebrati neki paragraf iz vojaškega kazenskega zakonika. Tobias se ni odzval povelju, čeprav so ga pozvali še dvakrat. Tobias se je sramoval pred svojimi tovariši, da bi se mu n« smejaU, ker slabo bere. Od regimenta Je bil obsojen na 14dnevni zapor. To kazen je vojno sodišče potrdilo, češ, da Je bil njegov nastop »nevojaški«, in da bi bil moral pokazati vsaj svojo »dobro voljo« ter pričeti z branjem, ali pa naznaniti oficirju svojo nevednost. Država ima seveda vedno obilo denarja na razpolago za miiitari-zem, za prepotrebne ljudske šole, kjer 01 se naučili ljudje vsaj brati in pisati, nima denaila.ee pa kedo po njeni nemarnosti ostane analfabet, ima pripravljen zanj zapor, da premišljuje ne o svoji nevednosti, ampak o neumno urejeni državi.
* Nenavaden vzrok samomora. Ko Je btt t
Anzuu na Francoskem veliki dan aviatikov, fr bila na širnem letalnem polju restavracija, v kateri so dobili gledalci za zmerno ceno dobef obed. Opoldne so ljudje kar navalili na to restavracijo in nestrpno zahtevali Jedil. Vec kakor 5000 lačnih oseb se Je prepiralo za prostore. Posestnik restavracije Je bil ob tem navala ktr iz uma. Letal Je okolo, vpil kakor blazen na natakarje, katerim je itak tekel pot kar vjcurkih ix> obrazu. Ko pa so ljudje navalili na kuhinjo, da bi si sami postregli, je restavrater tekel n njimi in si sproZil kroglo v glavo, najbrle JI hipni blaznosti.
* Nevihte. V noči od četrtka na petek: so bile silno hude nevihte na vzhodnem Francoskem, v Alzaciji in na Bavarskem. Vse telefo-nične in brzojavne zveze s Parizom so bile od polnoči dalje pretrgane. Tudi na južnem Nemškem je bila telefonična zveza pretrgana. V Parizu je nevihta poškodovala več hiš, po cestah je stala voda pol metra visoko.
* Nesreča v predoru. V petek se je podrl prei pri Egetu na Francoskem. Predor bi bil dovajal veliko množino vode in bi bil v najkrajšem času dodelan. Vzrok nesreče ni znan. Štirje delavci so ostali pod razvalinami mrtvi, "večje število je težko ranjenih.
* Razvoj mest v Zedinjenih državah. Do konca 18. stoletja so se na ozemlju, na katerem so pozneje nastale Zedinjene države, mesta le neznatno razvila. Po štetju iz leta 1790. je živelo le 3,4 odstotkov prebivalstva v mestih. Od 3,9 rniljonov ljudi, ki so živeli tedaj v Zedinjenih državah, jih je prebivalo le okolo 130.000 po mestih. Največje tedanje mesto je bilo Filadelfija z '2.000 prebivalci; sledili so Novi Jork z 32.000 ter Boston in Baltimore po 10.000 prebivalcev. Še daleč v 19. stoletje je bil razvoj mest razmeroma neznaten. Sicer so že do leta 1830. nastala nekatera velika mesta, toda prebivalstvo se je še vedno bolj širilo po deželi kakor po mestih. Od 12,9 miljonov ljudi, ki so živeli leta 1830. v Zedinjenih državah, jih je prebivalo
800.000 do 900.000 na krajih z več kakor 8000 prebivalcev. Najpomembnejša mesta so bila Novi Jork z 200.000 prebivalci, Filadelfija z 1: .000, Baltimore z 80.000, Boston z 61.000, Novi Orlean z 46.000 in Cincinati z 25.000 prebivalci. Leta 1860. je naraslo skupno število prebivalcev v Zedinjenih državah na 31,4 miljonov; od teh jih je živelo okolo 5 miljonov v krajih z nad 8000 prebivalci. Bilo je že sedem mest s 100.000 prebivalci in čez. V Novem Jorku je živelo 800.000 ljudi, v Filadelfiji 500.000, v Baltimoru 212.000, v Novem Orleanu 168.000, v St. Louisu 161.000, v Cincinatiju in Čikagu nad
100.000.	Od leta 1860. do 1880. je mestno prebivalstvo zopet močno narastlo. Od 50,2 miljonov skupnega prebivalstva jih je živelo okolo dvanajst miljonov v mestih. Prebivalstvo v Novem Jorku je poskočilo na 1,200.000 in z bližnjimi predmestji na 2,000.000 prebivalcev. Mestnega prebivalstva je bilo že 33 odstotkov celokupnega prebivalstva; nad 25 miljonov ljudi je že živelo v mestih, od teh jih je prišlo okolo 14 miljonov na mesta % več kakor 100.000 prebivalci. Veliki Novi Jork je štel leta 1900 3,4 miljonov prebivalcev, Čikago 1,7 miljonov. Filadelfija 1,3 miljonov, Boston, St. Louis in Baltimore vsi po 500.000 prebivalcev in čez, to je bilo 10,5 odstotkov vsega prebivalstva v Zedinjenih državah. V zadnjem desetletju je v mestno prebivalstvo v Zedinjenih državah zopet pomembno narastlo. Od 92 miljonov prebivalcev, ki jih imajo sedaj Zedfajene države, živi okolo 37 do 38 miljonov ljudi v mestih in od teh okolo 21 miljonov v mestih, ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Mest nad 25.000 prebivalcev je zdaj v Zedinjenih državah okolo 250. Velikih mest nad
100.000 prebivalcev je nad 50, med temi je 20 mest, pri katerih presega števnlo prebivalstva miljon. V velikih mestih Zedinjenih držav živi zdaj 21 do 22 miljonov ljudi. V treh največjih mestih, Novi Jork (5 miljonov ljudi), Čikago (J,.' miljona) in Filadelfija (1,6 miljonov) živi približno 9 miljonov ljudi. Samo razvoj mest v Nemčiji se lahko v marsikaterem oziru primerja z razvojem mest v Zedinjenih državah.
* O nevarnosti muh. Neznatne muhe, ki so
V	poletju tako nadležne, veljajo vobče kot ne-navarne, nedolžne živalice. Ali temu ni tako. Dr. Ilummer je na zadnji seji zdravstvene komisije pojasnil, da je muha zelo nevarna žuželka! Povzročuje namreč neko bolezen, ki je zelo podobna vročinski bolezni, in na kateri zboli in ui. ie v poletju zelo mnogo majhnih otrok, ker pijo mleko, ki ga je okužila muha. Tudi odrasli zbole dostikrat za to boleznijo. Dr. Hummer je priporočal kot najboljše sredstvo za pokonča-vanje muh, da se jim nastavlja papirnate vrečice, ki so polepljene. Na tako vrečico se je ujelo tekom 24 ur 1000 muh. Te vrečice naj bi bile postavljene po cestah, da se love muhe, preden pridejo v stanovanja, dalje po hodnikih in dvoriščih. Komisija je poslala tudi tozadevno vlogo londonskemu mestnemu svetu.
* Vzgoja v Ameriki. V javnih in privatnih amerikanskih šolah razdeljujejo učitelji in učiteljice med otroke časopise, kakor hitro znajo brati. Med temi listi je tudi časopis, ki izhaja v Čikagi in ki ne prinaša le novic, temveč tudi politične stvari, te celo na prvem mestu. List stane na leto 2 K in izhaja vsak teden enkrat. Seveda prinaša politične stvari brez strankarskih namenov. V zadnji številki na primer je »Current Events« — tako se imenuje list — prinesel poročilo o zborovanju socialno demokratične stranke v Indanapolisu, kjer je stranka postavila kot kandidata za predsedniško in podpredsedniško mesto Združenih držav dva najodličnejša ameriška socialista, sodruga Evgena Debsa In Emila Seidla. Na ta način se zbuja pri otrocih prav zgodaj zanimanje za politična vprašanja, zanimanje, ki ga pri odraslih dostikrat pogrešamo.
* Koliko ljudi preživlja lahko zemlja? To vprašanje je veljalo dolgo časa za »pereče«, ker so nekateri znanstveniki dokazovali, da se človeštvo vedno bolj množi in da postaja boj za obstanek vedno obupnejši. Sedaj pa dela znanstvenikom ravno nasproten pojav preglavico. Padanje Števila novorojencev je internacionalen pojav in prejšnje politike, ki so strahom čakali dne, ko se bo Človeštvo drenjalo po zemlji, navdaja sedaj strah, da je človeštvo na potu pogina. Vzlic temu ni izgubljen čas, ki ga posvečajo znanstveniki rešitvi vprašanja, koliko ljudi da lahko preživlja zemlja, ker to vprašanje vsebuje Se drugo važnejše: ali zemlja prizivi ja lehko ljudi tudi dobro? Ali je beda širokih ljudskih plasti naraven pojav ali je le posledica današnje organizacije družbe? Znani statistik Karol Ballod raziskuje ta problem. Preden se zamore rešiti zgornje vprašanje, je treba odločiti kakšen Batin življenja se vzame za podlago. Največje
torišče za prehranitev nudi rastlinska hratia, ker se porabi lahko vse zemeljsko površje, ki je le količkaj rodovitno; pri meni hrani nastopajo pa damače živali kot konkurent človeka. Na vsakega Japonca pride na leto 200 kg žita, na vsakega prebivalca v Nemčiji 450 kg in na vsakega Amerikanca 1000 kg. Da pride tako različna množina žita na posamezne dežele je vzrok v tem, da imajo po teh deželah različno število domačih živali, ki so sredstvo za obleko in ki seveda tudi uživajo več ali manj žita. Ako bi imeli Nemci toliko ovac, da bi dobivali za svoja oblačila dovolj volne doma, tedaj bi morali polovico plodne zemlje izkoriščati za prehranitev tega števila ovac. Angleški geograf Ra-venstein je preračunal, da je na zemlji živeža za 6 miljard ljudi, statistik Firks je povišal to število celo na 9 miljard in Oppenheimer trdi — glede na bodoče tehnične izpopolnitve in na omejitev hrane na sočivje in rastlinske korenine — da preživlja zemlja lahko 200 do 250 miljard ljudi. Ballod pride do drugačnih zaključkov, ker pravi, da zemlja ne rodi toliko množino. Ako se vzame amerikanski način življenja za merilo, 1.2 hektarjev za vsakega človeka, tedaj bi bilo le za 2333 miljonov ljudi prostora; po nemškem načinu življenja, pol hektarja na vsako osebo, bi bilo za 5600 miljonov oseb prostora, a po japonskem načinu za 22.400 miljonov. Iz tega je razvidno, kako velikega pomena je življenski način. Ballod pride končno do zaključka, da lahko naraste človeštvo na 5600 miljonov, torej da se današnje število potroji, in vendar bo ob najboljšem življenjskem načinu za vse dovolj živeža, in da bi dandanes imelo vse človeštvo lahko trikrat boljši življenski način kakor ga imajo Nemci. Te številke dokazujejo, da je le današnja politično- gospodarska orgni-zacija kriva, da nimajo vsi ljudje onega naravnega bogastva, ki bi ga lahko imeli.
*	Prožne delavce povozil vlak. Iz Krakova poročajo; V bližini postaje Przeworsk so v soboto zvečer popravljali prožni delavci železniški tir. Ko so zapazili, da se bliža tovorni vlak, so se umaknili na drugi tir, kjer pa niso imeli zaradi obronka prostega razgleda. V tem tre-notku pridrvi po drugem tiru vlak, ki ga pa delavci niso slišali, ker je tovorni vlak silno ropotal. Prepozno so zaznali delavci nevarnost, le majhno število delavcev je prišlo pravočasno na varno. Trije so bili takoj mrtvi, eden tako težko ranjen, da je med transportom v bolnišnico umrl.
Pot iz teme.
Kadarkoli se je zgodilo v zgodovini človeštva kaj velikega, preobrat, čigar posledice so za vse čase neizbrisne, ker je imel v sebi kal neomejenega razvoja, vedno je bilo treba, da je nova misel, ki je povzročila preobrat, prežela oba spola, preden se je dvignila in uveljavila, preden se je preobrazila v živo življenje. V antiki in -krščanstvu, reformaciji in renesansi, v francoski revoluciji, povsod je stala poleg moža tudi žena, da je rušila in gradila. Ali čudno! Zena je stala le toliko časa v novem boju, dokler je žarko plamtel, dokler je še vse vrelo in kipelo. Kadar pa se je pričel za burnimi časi proces izčiščenja, kadar se je ohlajal vroči boj in je bilo treba urediti vse razmere na podlagi novih vidikov, se je žena neopažena, tiho vrnila med štiri stene. Živo vrvenje jo je mikalo, hladno urejevanje jo je odbijalo, za svoje sodelovanje ni zahtevala plačila, brez deleža je odhajala v svoj tesni delokrog. Vso dolgo dobo do francoske revolucije je bilo v časih mirnega razvoja življenje žene enako. V vsak zgodovinski preobrat je stopila brez prave notranje zveze, njenega bistva ni preustrojila evolucija, zato je bil njen nastop le udarec v vodo. Šele v dobi francoske revolucije je polagoma v njej zorelo spoznanje, da ni samo spolno bitje, ampak da je organizem človeške družbe. Nastop francoskih žen v onih burnih časih je pospešil notranji razvoj ženstva tudi izven francoskih mej. Takrat prvič so zahtevale žene za svoje sodelovanje tudi plačilo, in Olimpija de Gou-ges je zaklicala tedaj v imenu svojih sester; »Ce ima žena pravico, da gre na morišče, mora imeti tudi pravico, da stepi na tribuno.« V kolikor ni dozorelo spoznanje v tej dobi, je dozorelo, ko je zavladal kapitalizem, ki je ženo zasužnjil in osvobodil. Ni je le priklenil s težkimi verigami k stroju, odprl ji je dušo za novi i za socializem, in jo tako osvobodil.
Zena se je začela motati iz onega omrežja, v katerem je nezavedna prebila tako dolgo. Nezadovoljna je postala z življenjem, ki je bilo pravzaprav le odsev življenja. Preden je za-mogla stopiti v življenski boj, je morala podreti kitajski zid predsodkov, ki so vladali v družbi o njeni nalogi, o njenem življenskem namenu. Ni hotela biti samo roditeljica, hotela je, da pri-pozna družba upliv njenega mišljenja in delovanja na razvoj človeštva. Vsaka žena, ki je imela resen namen pomagati pri preustroju družbe, je spoznala, da so ji pri njenem delovanju največja ovira oni nauki, ki jih je tako dolgo narekoval Rim vsemu svetu in katerim se je ve lika množica brez premisleka, sugestivno po korila. Potvarjena vera, ki ni dopuščala nobene svobode, ki se je krepko upirala modernim na zorom, ker sn ti ogrožali njeno nadvlado, je bila največja zapreka njenemu nastopu. In ko je spoznala, kje tiči pravi vzrok njene zaostalosti, je z nervozno naglico hitela, da se otrese jarma, v katerega jo je oklepal Rim in njegova črna armada, ki je skovala iz vere in politike klerikalizem.
Klerikalizem ne priklepa ženstva nase s tem, da bi mu podajal neskaljeno resnico, temveč s tem, da kliče ženstvu z bobnečimi frazam, da je on edini zaščitnik družinskega življenja, v katerem zamore živeti žena življenje brez neposrednega trdega boja za obstanek.. Prikriva ženi neoporečno resnico, da gre smer današnjega življenskega razvoja za tem, da mora žena stopati v vrsto pridobivajočih. Če ji pa da kake koncesije v javnem življenju, tedaj jih ji ne da iz nesebičnih namenov, ne zato, da bi pripoznal njeno vrednost, temveč zato, ker vidi kako se pripravlja njegov pogin, da se bliža
konec njegove nadvlade. S hinavskim, podlim zavijanjem resnice skuša prepričati ženstvo, da hočejo socialisti namesto zakona svobodno ljubezen. Ali kadar izgovarjajo klerikalci ti dve besedi, jo izgovarjajo z naglasom, da čuti vsakdo, da se skriva v teh besedah nekaj gnusnega, nekaj kar ponižuje ženo brezmejno. Zakaj, če slišijo nekateri ljudje besedo svoboda, tedaj so iz urna, tedaj si predstavljajo razmere, v katerih bo delal vsak to, kar koristi njemu, brez ozira na prid celokupnosti. Če pa slišijo to besedo v zvezi z besedo ljubezen, tedaj mislijo na divje ergije, na pohotnost in razuzdanost, Socializem ne misli rušiti zakona, hoče ga le dvigniti iz onega kužnega ozračja, iz nezdravih razmer, ki ubijajo osebnost, hoče vzgojiti moža in ženo tako, da jima bo zakon idealna zveza, ne trgovska pogodba. Za tak zakon je res treba predvsem svobode, da ne visi žena na možu, ali mož na ženi kakor jeklena spona, da se ne more razvijati neomejeno osebnost ne enega, ne druzega. Zato zahteva, da bodi žena ekonomično neodvisna od moža, da ne postane ženi zakon le mirno, neplodno zavetje, ampak vir novega, obsežnejšega dela. In tiste svobodne ljubezni kakor ja razume klerikalizem, je največ v onih visokih krogih, ki so njegovi najzvestejši zavezniki, ne pa v delavskih slojih.
Zena, pridobljena socializmu, pomenja za razvoj človeštva neizmerno veliko. Socializem ji odpira oči, da vidi življenje takšno, kakršno je, ne pa takšno, kakršno ji kaže hinavski klerikalizem. Zbuja njeno socialno vest, pridobiva jo za nesebično delo. Socialistične žene so tisti element, ki bo z novimi, svežimi močmi prerodil družbo, ker so nastopile pot iz teme oka-menelih dogem, ter stopajo ponosno, samozavestno v svetlobo spoznanja in resnice. Kakor se ne da ustaviti plaz iz gore, ki v svojem teku podre vse, kar se mu zoperstavlja, tako se ne da ustaviti razvoj, ki ga je započel socializem. Delavstvu in ženi gre bodočnost!
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Št, 1384.
Razglas.
Na državni cesti Idrija • Logatec so v svrho razširjenja ceste v Zali potrebna večja razstrelja-vanja in se bodo po naznanilu stavbnega vodstva vršila dnevno v času od 6. do 7. ure zjutraj, od 1. do 2. ure popoldne in po 6. uri zvečer. Manjše razstrelitve pa bodo tudi ob drugem času.
To se javno naznanja s pozivom, da občinstvo ob določenih časih ne zahaja v bližino krajev razstreljevanja in se brezpogojno pokorava od stavbnega vodstva postavljenim stražam in po njih danim znamenjem.
Županstvo v Idriji,
dne 14. rožnika 1912.
Župan:
Ivan Štraus, 1. r.
Uživajte
A človek ne živi le od jedi in pijače, temveč potrebuje tudi duševne hrane; naročite si torej „Slovenski Ilustrovani Tednik*, ki je jako zanimiv, zabaven in poučen časopis s slikami, a stane le 3 K za četrtleta.
MajnovejMe! Uajnovejše!
Maksim Gorkij
it
99
Mati
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Letošnje poletje v znamenju
Bata čevljev
i ozor na to znamko.
Dobi se poysod.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št.
Gostiina Internazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza 0a~ serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Bivo.
Raitinger, Biva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Bojan.
Minussi, Gretta.
Skladišče H. kons. zadrug na Belvedere.
Ali sem „Zarji že pri-dobil novega naročnika? »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico” v Ljubljani
r. z. z o. z. vsprejme več dobro izvežbanih
= prodajalk =
v službo. Plača in nastop po dogovoru.
Občno konsumno dru-= štvo v Idriji =
r. z. z o. z.
vabi svoje člane na Izredni
občni zbor,
ki bo dne 7. julija 1.1. pri Črnem orlu v Idriji. Začetek ob 9. dop.
Dnevni red:
1. Poročilo nadzorstva o poslovanju zadruge.
2. Volitev enega člana načelstva.
3. Eventualna volitev enega člana v nadzorstvo.
4. Raznoterosti.
Prosi se obilne udeležbe. Pristop dovoljen le proti izkazu članske legitimacije ali članske knjižice.
V	Idriji, 18. junija 1912.
Nadzorstvo.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvor&V' cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije <*, sta Pivoli, na žel. pr el. pri r.ar. doc j>ubič, Miklošičeva cesta.
Jen k, Besljev'1, Cf,.;ta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulioa. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušenifcnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Bimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta, Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križ*y in Kotnik, 8iik» Likar, iJlince.
Jezeršek, Zaloga cesto.