ANKETA O DBLU ŠOLSKJH OOBOROV
BOGATA VSEBINA DELA
Sekretariat Stalne konference inest je anketiral oečje šteoilo šotskili odboroo v mettili in indusirijskik krajih a miotrorn, da bi razigkal pro-bletne in rezultate dooletnegu dela organou druibenega upraoljanja u iulah, V anketi jv sodeloualo 695 šo/. med katerimi »« bile znstopane osemletne šole, gimnozije, srednje strvkovne iole. induntrijske iole in iole %a vajence, urnetniike iote, šole za odratle in mle za izobrazbu učnega kadra iz v»eh republik- Anketa je bila torej zasriovanu duoolj airoko, da je mogoče njene rezultute imeti za pooprečne in pribliino Inčne ocene doeedanjega dela ioUkih odborou.
Rezultati te ankete bodo predmet posebnegaposuetooanja, ki ga bodo v kraikem nklicali in ki nuj odguuuri na vtstu vpvuianj in predtuguo iz prakte iolskih odborov. latu se tudi he bomo spuščati v zadeve. o kuterilt je Ireba razprauljdli. Prao tuko $e buntu umejili tudi v izbiri ptimvrou surnu na usebiiio dehi šolskih odbinou, ker »u »icer drugi anpekli, v ka-terih no bili iolski odbori pioučeoani. zeiu iteDilni. S lem ielimo aamo opozorili na izredno raznoumtnost, Hrino in šteDilnost problemoo. o ka-tnrih so razpraoljali šoltki odbori. Kaže, c/a »o izkumje oečihe iohkih odborou šieoilne in raznoorstne. vendar pa je v praksi nekaietih odborov mogoče najti primere, ki .10 koristni tudi za druge,
Če bi hoteli sestaviti listo največkrat in najpogosteje raipravljanih problemov Ln cl-oločiti torej tako njihov pumen za naše šole ali njiliove otgane upravljuuja, bi prišli satno tlo sklepa, da so bili v sre-dlšču pozornosti vzgojno učni problemi ter družabno in kulturno zal»avnu življe-op učencev oziroma delo njihovih orga-auacij.
Vzgojnl vpliv
V okviru  probletnov   Vigojno idejnega
i>'iva okolice in šole na učence ao lolski
!>ori pukrcuili zelo korisme pobudo. Na
r kakor 750 sestankiii,  torej  povprečno
r   kakor   enkrat   je   vsak   šolski   odbor
zpravljal o ideološki usineritvi učencev.
¦' pa-veridar ne pomeui. da so vgi »olski
iliuri   tazumeli   uiožnost:   cla   laliko   kot
jani družbenega  upravljanja s ptivezo-
iijeni raznih družbenili činiteljev veliko
-:i>ravijo za krepitev organiziranega boja
,  idejni   vpliv   na   učence,   ker  nekoteri
ibori o tem sploh niso ra/.pravljali, meil-
;u ko je na  prinier šolski odbor otein-
;:ie  šole  »Maršal  Tito«   v  Nisit  posvetil
niu d-oločen čas na desetih sestankih.
Posamezni  šolski odbori so organizirali
l samo praktično proučevanje sedanjega
sianja. temveč tudi naCelna ru/.pravljanja,
n» primer o oduosu učiteljev do učencev,
vzgoji v socialističnem patriotiztnu itd.,
' n) prisostvovali sejam šolskega odbora
vj zainteresirani   javni   i-n   prosvetni  de-
>ci, ki sicer nis<» člani odbora.
Prevladovali pa so vendarle konkretni »zgojni problemi, kar je glede na vlogo " >!skih otlborov papolnonia razumljivo in
iiravičeno. Najpogosteje so razpravljali (1 teniah in vsebini predavanj v urali družbeno nioralue vzgoje. Ponekod nis<> članl šolskih odboroT oslali satno p^ri teai. lemveč so, kot na primer na uOite-ljski šoli v Zagrebu, tudi sami predavali učenceni ob urah družbeno tnoralne vzgoje.
Bolj kaikor o drugih so u« sestankih šolskih odborov razpravljali o vprašanjih vzgoje otrok po pionirski organizaeiji, o Tplivu slabe Hterature in filma. o možno-sti odprtja vzgojuih posvetovalnic, o vrpli-ru vere in praznoverja itd.
Solski odbori so razen tega uspešno de-lovali pri izboljševanju vzgojnega vpliva ktle z  dviganjem   razjiih   šolskih   proslav
• prire<Jit:jv na vižjo idejno ravcn. Šte-¦ Jni šolski odbori so za take piiložnosti, d tudi sicer za razna predavatlja učeti-cem, angažirali poliličn« dglavce ali stro-kOTfijaie.
Zveza z  izveusoUkimi  einitelji
Posebjio pomembno vlogo so imeli posa-mezjii šolski odbori pri povezovanju učen-cev z gospodarskitn. puiitičuim iii ktiltur-uim življeiijem srediue. io so največkrat dosegli z orgauiziratijeni obiskov učeiicev splošnoUobraŽPvalnih šol go<tpodar»kim organizacijam, s piisoslvovaujeni »ejam ljUflskih i«llx>i'<iv, svrtov uli zImjiov vo-livcev.                                  .         ,
Največ šolskih <.idJx>rov »i je prizade-valo rešiti vprašanje praktičnega delu učencev šol splušne izobrazbe. Pri teiu so se posebno ocHiikovali v zadnjem času Jolski odbori na Hrvatskcm, ki so sc'lo-tili povczovanja zadrug učencev s kme-lijskimi in druguni zainteresiranimi go-^podarskimi organizacijaini. Zanimivo je tudi povezovanje strokovnili šol z zborui-rami. gospodarskinii pndjetji in z ustrez-uimi  strokovnirn« združenji.
Drugaee pa jmajo šolski odb-pri najšie-vilnejae zveze z organizacijo Rcipčega kri-ža. Ljudske inladinp in z društvi prijate-Ijev otrok (>.Va«a djecai na Hrvatskem). T« soilelovanje je za<nu>vam> najbolj na ostiovi nutlonja nialeriulne ponioči šoli, v rnnogih pritnerili pa je ilo za razne vzgoj-ne akcije (k-olektivne kineinatograhke predslave. i/.leli. splošno organiziranje iz-vetišol»kegH dela iri življenja učencev).
Sodelovanje z roditelji se je razviialo na razne naftine, najboi) pogoste 6l)llke pa so bile prinotvtivunje flanov >M»lskih cdborov riKlitclJKkini scMiankorn. organizi-ronje pifdavanj. iionpkml pu c<"lo semi-narjev za pedagošk^ in zdravstveno pro-svetljevanje roiliteljev, obiskovanje dija-ških domuv, nadalje posebni sestanki z roditelji otrok. ki so pokazali ka.kSne ne-gativne lastnosii. ali ofrok, ki no obiskn-jpjo šole.
Sodelovauje z rodileJji je bilo oboga-teno 7. iiovimi oblikami, ]«>sebtio na fli-vatskem. zlasti pa v /agrebiu Tako so v nekaierth zugremkili šolah dali )x>l)ude za ustanovitev roditelj.ikih svetov. Hkrati so ob začetku šolskega leta organizirali zbiraflje denarnih prispcvk«v roditeljev --RodHoljski dinar« (1(K) dinarjev), ki slu-/i za nudenje ]x>nioči siromasnini učen-cem in drugim akeijam odborov. V inno-gih hrvatskih šoluh je organizirana >Skup-uost doma in šolet, v uekaterih pa so imeli skupne sestanke roditeljpv. u6iteljskih zborov in šolskih odborov. Posamezni šol-ski odbori so organizirali stalne in po-sebne komisije la delo in sodeloTanie ž rodltelji.
Morda vse te iniciative ne bi bile ko-ristne ua vsaki šoli, so pa dejaosku tako raznovrstne i.n števihie, da so lahko ne-katere izmed njih korisme tudi v šolab. z  zelo specifičnimi  delovnimi  pogoji.
Šolski odbori in  učenti
Statistični podutki te ankete kažejo, dft so se šolski <mII«iii naj|x)gosteje ukvarjali z vpia.šanji diužbeuega, kullurno zaijav-nega življunja učencev, z deloiu njihovih organizacii in z iiiaterialnimi pogoji »olu-nja. Po teli podatkih so anketiraai šolski odbori vpč kukor štiri tisoč krat razprav-ljuli o izvpnS<»lskoin delu ufelicev v raz-nili organizaeijtih, izvenrazrednem delu urencev v okviru šolskih kro/kov, sekcij in družin (likovnih, literamili. nia^ina-tlčuih itd.), drug-ili oblikuli kulturno ia-buvnega .zivljetija, o dclu mladinskih or-ganizacij in telesni vzgoji učencev.
Znatno i«>moč «to nudili šolski odlxiri nianjSpga »tevila »i>l dijaškini skupnostiiu. V štirinajsti beograjski gimnaziji je vkljueenih nekuj učencev, zajstopnikov dijajkih sJtupuosti v delo komisij šolske-ga oclbora. Tako so iineli šolski odbori zvezo z dijaškimi ?kupivi)stmi, hkrati pa so uvedli nekaj ucencev v jKjsle družbe-nega upravljanju šol. .Na isti gimnažiji so orsfanizirali kinnisijo ufencev in šolskega <KU)(>ra za proučpvanjc dpla dijaških skup-nosti. posarneziii <Vlliuii odboru p« so bili zadolženi, da juulijo jkhiioč dijaškim skupm>stim razredov. Y Zagrebu so posa-meziie šole prakticirale, da jp zastopuik učencev v šolskem od-lx>ru od čusa do čusa »klivpval za»topni<ke razrednih skup-tiosti. da jih je obvešial o sklepih šolske-ga odlmra in du jc likruli zbiral njihove preillojte. ki jih ji> predložil soUkerau od-]>oru. Tako je bila vzpostavljena čvr«;ta zveza metl učpnci in šolskim odborom.
Pri razpruvljanjii o vprašanjih. ki so neposredno pvvezana z življenjpin ia de-lom ufpncev v šoli. so posvelili šolski od-bori fiajvpčjo |M)zorinist zdravstvenim in materiafnim pogojem šolanja. Aktivnost šolskih <Kiboix)V je bila lia tem |x>dročju raznovrstna. Med drugim so Solski odbori organizirali zdravniške pregle<le učpncev, sioriii so ukrppe za zatiranje raznih bo-ieztii, odpirali inlePne kuliLnje, organtzi-rali dijaika in rnludinsku lotovališča, nu-dill socialno ogroženim in siromašnim ufencem finančno pornoč, poskrbeli z«nje v Solskem poslopju prostore za uienje itd.
Pospbno je poniPtnbria aktivnost tistih šolskili odlx>rov. ki se jp nanašala na de-lovne pogoje vujencev. fttevilni šolski od-l>oii so storili ukrepe za prepiečevanje nadurupga dela vajcncev, razpravljali pa so tudi o rflznierju mcd delodajalpetn in vajpncpm, o iiastaiijevanju vajpucev v domovih. zaposlitvi iziičoiuh vajencev, 6 pogojib življenja v rotliteljsk<i hiši: storili so ukrepe. da s<> biji vajp.ncem, ki so se vozili z vlnkom, zugotovljeni prostori za l)ivanje do prilioda vlaka itd.
Kakor je razvidno, 9tn bili aktivnost in vsebina dela an>ketiranih šoUkih oilborov v ininulem dvoleltiprn razdobju zelo raz-novrstni i-n lx>gati. Tukaj nisino zajeli vseli vprašanj, s kateritni so se ukvn*-jali, cpI« ne iako |x>mpml)liih, kakor 30 razni iK-ni problemi in odnosi organov znotraj šole. ker bi zalitevalo preveč pro-'itora. Vse to je bogata izkusnja, ki se ie nakopičila v sorazmerno kratkem razdob-|u obstoja tph organov. Ta lahko zelo ko-ristno sinži istitn Sohkirn odborom. ki še niso v pop-oini meri nnšli TSPbitie svofptnu dplu.
Z. Mičić