Leto XIV., št. 264 OpravuistVO. L.jiiUtjajj«L Kjiafljevu ulica 5. — ieleton St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova Ol 3. — T^l 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 1L — Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190 tiaCunl pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga ftislo 78.180, Wipn St W!\ 241 Balkanski Locarno in Bolgarija Balkanski Locarno je krilatica, ki je aktualna že mnogo let, včasi manj, vča-si bolj. Jasnega pojma prav za prav ne predstavlja in definicije so zelo različne ne le pri raznih balkanskih narodih, marveč tudi pri raznih praktičnih in teoretičnih politikih istega naroda. Skupno jim je le to, da bi se dosegel med balkanskimi državami nekak spora^m, ki bi omogočil in ustvaril med njimi dobre sosedske odnošaje. Za tak sporazum prihajajo v poštev Jugoslavija, Grčija, Albanija in Bolgarija, a tudi Turčija in Rumunija, čeprav ti dve po svoji geografski legi v bistvu nista balkanski državi. Neslužbeni, a kljub temu odlični in vplivni zastopniki teh držav so bili zbrani sedaj na balkanski konferenci v Solunu, kjer so razpravljali o sredstvih za zbližanje med svojimi državami in narodi. Naravno je, da se ob tej priliki zopet zelo mnogo piše in govori o balkanskem Locarnu; problemu je v očeh evropske javnosti dalo značaj aktualnosti in zanimivosti že poprej potovanje našega kralja, ki je vodilo skozi vse balkanske države. Ako sploh kdo, potem je gotovo Jugoslavija iskren in odločen zagovornik sporazuma in i,bližanja vseh narodov na Balkanu. Tudi z grške, turške in ru-munske strani ni bistvene ovire. Glavno težkočo pa tvori že od nekdaj politika službene Bolgarije, ki se še vedno ni sprijaznila z realnim položajem, ^dočim je balkanski Locarno mogoč pač le na osnovi statusa quo. A tudi druge jasne poti Bolgarija, kakršna je danes, ne vidi pred seboj. Tako je zašla v zagato, ki postavlja vso bolgarsko službeno politiko pred usodne odločitve. Na nemil način je bolgarski javnosti odprl oči in ji odkril ves njen kritični položaj sklep pogodbe med Grčijo in Turčijo. Pokazali smo že v prejšnjih člankih, da je ta pogodba v veliki meri naperjena proti dosedanji bolgarski politiki, ker demonstrativno odklanja bolgarske, na mirovni pogodbi sloneče zahteve po izhodu na Egejsko morje. Zato ni nikogar presenetilo, da so v Sofiji zelo hladno sprejeli turške ministre in da so odločno odklonili vabilo, naj se tudi Bolgarija pridruži grško-tarške-mu paktu. Z Grčijo in Turčijo pa oni zaslepljeni del bolgarske javnosti, ki je v svoji kratkovidnosti uravnaval svojo politiko le na osnovi negacije proti Jugoslaviji, ni računal kot z nasprotniki, marveč prej kot z zavezniki. Umevno je zaradi tega, da je bilo razočaranje veliko. Tudi ona bolgarska javnost, ki do takrat ni bila naklonjena zbližan ju z Jugoslavijo, se je sedaj vznemirila, ko je videla, kako obupno je osamljena bolgarska politika. Spoznala je vso težo situacije, ki je Bolgarijo na milost in nemilost vezala le na nemško-italijan-sld blok, v katerem pa bi ji bila prisojen a le skromna vloga kmetiča v šahovski igri obeh revizionističnih velesil. Politični razvoj je tako dal prav onemu delu bolgarske javnosti, ki so že poprej učili in trdili, da vodi edina pot v lepšo bodočnost preko sporazuma z Jugoslavijo in Rumunijo. Da je to stališče naletelo na tako velik odmev v vsej Bolgariji, so znatno pripomogli tudi sestanki vladarjev vseh treh držav. Službena bolgarska politika pa se seveda ne more preorientirati čez noč. Ne ovirajo je pri tem le mednarodna navezanosti, marvfeč v enaki ali še večji meri tudi domače razmere, v katerih igrajo nesrečni makedonstvujušči še vedno vse preveč odločilno vlogo. Zato ne sme nikogar začuditi, da sta bila Gombos in Kanyia, ko sta se nedavno mudila v Sofiji, sprejeta tudi od velikega dela prebivalstva z velikimi ovacijami in manifestacijami. Iz enakih razlogov pa bi bilo tudi pogrešno, ako bi se vznemirjali, da so bolgarski delegati na solunski konferenci hodili skoro vedno svoja pota in da ne službena Bolgarija, ne velik del bolgarske javnosti še ne moreta iskreno misliti na balkanski Locarno, na tesno prijateljstvo s sosedi. Vendar pa ni dvoma, da je led že prebit in da je vsaj, kar se tiče odnošajev do Jugoslavije, ustvarjena bistveno boljša situacija. Pomena tega preokreta ne more zmanjšati okolnost, da se je v največji meri porodil iz afronta, vsebovanega v grško-turški pogodbi, torej iz več ali manj negativnih momentov. Iskreno pa so ga pozdravili široki sloji bolgarskega naroda, ki v svojem srcu niso nikdar razumeli in ne odobravali protijugoslovenske politike službene Bolgarije. Najboljši dokaz, da si preprosti narod želi prijateljskega zbliža-nja z Jugoslavijo, je pač besni odpor makedonstvujuščih, ki so odprli vse svoje zastrupljene zatvornice, da bi zopet porušili komaj zgrajene mostove. Tudi ako pustimo ob strani čut slovanske skupnosti, trdno verujemo v zdravi instinkt in v trezno razsodnost bolgarskega naroda, da bo prej ali slej odločno in brez nadaljnjega oklevanja krenil po začeti poti, ki vodi k trajnemu prijateljstvu obeh južnoslovanskih držav. Ne smemo pa biti nestrpni, tem Ljubljana, sobota 11. novembra 1933 Cena Naročam* outs« uieaecnc L>u> 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 3123. 3124. 312ft. 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Qelje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi HUDE OBTOŽBE PROTI NEMČIJI Zanimiva zunanjepolitična razprava v francoskem parlamentu -Zahteva po uporabi sankcij versallieske pogodbe in statuta DN Pariz, 10. novembra, d. V poslanski zbornici se je včeraj popoldne pričela zunanjepolitična razprava, pričakovana z veliko napetostjo v vseh diplomatskih in političnih krogih. V ospredju razprave sta bila izstop Nemčije iz Društva narodov in razorožitveno vprašanje. Stališče levice je označil glavni tajnik lige za človeške pravice Guernut (meščanska levica), za desnico pa bivši Clemenceaujev tajnik Geor-ges Mandel. Oba govornika sta se v svojih izvajanjih glede nemškega problema strinjala v najširših potezah. Oba sta skušala dokazati, da se je Nemčija že pričela ponovno oboroževati in da ima njen izstop iz Društva narodov predvsem namen, odtegniti se mednarodni kontroli nad oboroževanjem. Tako Guernut kakor Mandel sta soglasno izrazila mnenje, da preventivna vojna v nobenih razmerah ne pride v poštev in odločno odklonila možnost osamljenih in ekskluzivnih pogajanj med Nemčijo in Francijo. Med govornikoma desnice in levice se je pokazalo načelno nasprotje le glede ciljev in značaja akcije, ki naj jo pokrene Francija. Guernut je bil mnenja, da naj Francija po izstopu Nemčije iz Društva narodov skupno z drugimi državami izdela razorožitveno konvencijo, ki naj bi predvsem določila način mednarodne kontrole nad oboroževanjem. Če bi se v teku gotovega roka preizkusila učinkovitost te kontrole, naj bi se pričelo raz-oroževanje močneje oboroženih držav. Ta konvencija na i bi se predložila Nemčiji v sprejem ali odklonitev. Če bi jo nemška vlada odklonila, bi prevzela pred vsem svetom odgovornost za končni neuspeh razorožitvene konference in za nepopolnost vsake mednarodne mirovne organizacije. Zastopnik desnice Mandel je poudarjal, da pridobiva Nemčija na ta način čas za nadaljevanje in izvedbo svoje ponovne oborožitve. Izjavil je, da šteje nemška vojska sedaj 92.000 mož. V teku petih dni more Nemčija postaviti 45 divizij, in sicer 25 divizij z izpopolnitvijo državne hrambe, 20 divizij pa iz - narodno-sociaiistinčih čet. Nemške tovarne morejo izdelati 2500 letal na mesec. Ze sedaj je Nemčija popolnoma oborožena, da bi lahko pričela vojno. Predlagal je med odobravanjem treh četrtin zbornice, naj francoska vlada nemudoma predlaga v Ženevi uporabo določb versailleske pogodb*-, po kateri more svet Društva narodov z navadno večino glasov vsak čas odrediti mednarodno preiskavo o obstoječi oborožitvi nemške države. Če bi se Nemčija proti temu uprla, naj bi svet Društva narodov uporabil proti njej vse sankcije gospodarskega in politih nega značaja, ki so doiočene v statutu Društva narodov, ker Francija ne more več pasivno gledati, da bi se Nemčija ponovno oborožila. Zunanji minister Paul Boncour je izjavil v kratkem medklicu, da po njegovem mnenju določba versailleske pogodbe o kontroli oborožitvenega stanja, ki jo je omenil poslanec Mandel. irkakor ni propadla ali pa postala neveljavna. Današnja seja se je začela ob 9.40 pod predsedništvom ministra Delbosa. Pariški poslanec Teittinger ^republikanska zveza) je interpeliral vlado o stališču, ki ga misli zavzeti po nemškem odhodu iz Ženeve, da se ohrarp mir v Evropi. Nato je stopil na govorniško tribuno radikalni socialist Margaine in interpeliral vlado o njeni zunanji politiki. S tem, da se je Francija zavzela za Japonsko je izvajal govornik, smo zbudili nezadovoljstvo v Zedinje-nih državah V Londonu smo mnogo preveč govorili o denarstvenih problemih, pr' tem pa puščali v nemar gospodarska vprašanja. Govornik je nato opisoval težkoče. na katere zadeva gospodarska in finančna politika Roisevelta in je dejal, da bi se morali narodi med seboj sporazumeti glede ureditve potrošnje. Obžaluje, da v zunanjem ministrstvu posvečajo premalo pozornosti Orientu. kjer živi milijarda ljudi, katerih potrošnja bi se mo?'fl povečati od Amerika In Rusija PrlzUanfe Sovjetske Rusije gotova stvar — Predvidevajo se tudi živahni trgovinski odnošaji . Washington, 10. novembra, č. V ameriških zunanje političnih krogih viada velik optimizem glede rezultatov pogajanj med Litvi-novim jn Hrtom. Pogajanja so toliko napredovala, da pričakujejo, da bo Rusija od Amerike že v kratkem diplomatsko priznana. Priznanje zavisi le še od sklepa predsednika Roosevelta. Državni departement ie sestavil zelo obsežen elaborat in ga predložil Rooseveltm v proučitev. Elaborat ne določa samo priznanja Rusije, marveč vsebuje tudi rredtage za ustanovitev tesnejših gospodarskih odnošajev med obema državama ter ameriško finančno pomoč za ruska naročila v Evropi. Snoči bi se morala Litvinov in Roosevelt vnovič sestati, toda v zadnjem hipu je bil sestanek odgoden na danes. Razlogi odgoditve sicer njso znani, vse pa kaže, da namerava Roosevelt še enkrat podrobno proučiti enotno vprašanje, preden objavi svoi končni skler. Poučeni 'krogi tudi ne izenačujejo, da je bil sesta- nek odgoden zaradi tega, ker je med LitvO-novom in ameriškim državnim tajnikom za zunanje zadeve prišlo do manjših nesoglasij. Tudi Madžarska bo priznala Rusijo Budimpešta, 10. novembra. 5. Z velikim zanimanjem je javnost sprejela vest, da se tudi Madžarska pripravlja na diplomatsko priznanje Rusije. Na včerajšnji seji zuna-nje-političnega odbora so razpravljali tudi o tem vprašanju. Razen socialističnega govornika se je zavzel za vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Rusitjo tudi grof Bethlen. ki ima še vedno velik vpliv v madžarskem političnem življenju. Svoje stališče je utemeljeval s potrebo, da si Madžarska otvori nova tržišča za prodajo svojega blaga '.n je pričakovati, da bo Rusija rre-vzela znatno količino madžarskih poljedelskih pridelkov. Po umoru afganskega kralja Nadir kana so ubili njegovi služabniki - Položaj bo ostal v splošnem neizpremenjen Bombay. 10. novembra, d. Po vesteh, ki so dospeie z afganske meje v Pešavar, so kralja Nadir kana umorili v njegovi palači lastni uslužbenci. Baje so ga napadli, ko je zapuščal harem, njegovi uslužbenci in ga ranil; s tremi streli. Hudo ranjen se je zgrudi! pred vrati harema, nakar so ga atentatorji med vpitjem haremskih žen usmrtili z bodali. Uradno poročilo o okoliščinah umora doslej še ni prispelo niti v Bombay, niti v New Delhi. Splošno pa menijo, da ie postal kralj žrtev intrig, ki so bile od nekdaj običajne v zgodovini Afganistana. London, 10. novembra, č. Nek', višji funkcionar v službi indijskega podkralja v New Delhiju je novinarjem izjavil: V Afganista- nu se vrši neprestano borba med pristaši raznih o^aiik.. Zaradi tega je težko napovedovati nadaljnje dogodke v tej deželi. Značilno pa je, da je bil kralj Nadir kan ubit v času, ko je predsednik vlade odpotoval v severne kraje države na inšpekcijo. Predsednik vlade ie zelo energičen mož in je storil že izredno mnogo za ohranitev sedanjega režima v Afganistanu. Naslednik Nadir kana je lPletni prestolonaslednik, zato ni pričakovati, da bo njegov režim močan. Vendar pa imajo v vladi največji vpliv trijo oratje pokojnega kralja, ki zavzemajt mesta ministrskega predsednika, zunanjega jn vojne?-n -r—^-o Noblove nagrade za fiziko Stockholm. 10. novembra, d. Včeraj so b.;le razdeljene Noblove nagrade za fiziko. Nagrada za 1. 1932 je bila priznana profesorju fizike VVemerju Heisenbergu v Leipzigu. Nagrada za leto 1933 je bila razdeljena in polovica priznana avstrijskemu fiziku prof. Envirnu Schrodingerju, ki je prej delal v Berlinu, pa je M pozvan na univerzo v Oxfordu, druga polovica pa angleškemu fiziku prof. P. A. Direcu Cambridgeu. Noblova nagrada za kemijo leto« ne b.) nodeljena nikomur ter bo pridržana za morebitno razdelitev v prihodnjem Mu. manj, ker vemo, da je čas sam tej ideji najboljši zaveznik. Morda cilj še ni tako blizu, ko pa bo enkrat dosežen, bo vzajemnost med slovanskima državama na Balkanu za obe enake ali še večje važnosti kakor bi bil balkanski Locarno. Novi fašistični kvestor v Gorici Gorica, 10. novembra. Pred kratkim smo poročali, da je bil dolgoletni vodja goriške policije Modesti končno premeščen v Bolojno. Sedaj je bil imenovan za njegovega naslednika Epiiant Pennetta, ki je dosedaj služboval kot kvestor v Massi Car-rari. Velika avtomobilska nesreča Pariz, 10. novembra g. V kralju Fro-miihlu blizu Strassbourga se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Tovorni avtomobil, ki je vozil večje število delavcev na delo, je na ovinku zgrmel v globok prepad. Iz razvalin avtomobila so doslej potegnili 12 mrtvih in 23 hudo ranjenih. Angleški poslanik Drummond pri Mussoliniiu ' Rim, 10. novembra Nov, angleški poslanik pri Kvirinalu, sir Eric Drummond, se je včeraj sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijem. česar bi lahko imel francoski izvoz znatne koristi. Na koncu -je vprašal, na koga se sme Francija zanesti, če bi jo Nemčija napadla, ter je v tem smislu slikal položaj, ki bi nastal, če bi prišlo do oboroženega spopada med Zedinjenimi državami, Kitajsko in Japonsko. Seja je bila nato zaključena in se je nadaljevala popoldne. Angleški nasvet Nemčiji London, 20. novembra. AA. Snoči je priredil novi londonski župan tradicionalni banket v Guildhallu, ki so se ga udeležili predsednik angleške vlade Macdonald, člani diplomatskega zbora, ministri, višji uradniki in drugi zastopniki javnega življenja. Na banketu je povzel besedo tudi predsednik angleške vlade Macdonald in poročal o angleški notranji in zunanji politiki. V svojem poročilu o notranjem položaju je opozoril na dejstva in na činitelje, ki upravičujejo najboljše upanje za bodočnost in so že sedaj povzročili znatno izboljšanje v angleškem gospodarstvu. Uvoz sirovin je narastel za tretiino in je sploh ključ vsega gospodarskega napredka. Izvoz je v zadnjem četrtletju narastel za 10%. S tem je Velika Britanija postala največja eksportna država sveta. Sedaj je zaposlenih 660.000 ljudi več kakor lani ob tem času. Dvomi v bodočnost in v traj. nost sedanjega napredka izvirajo povečini iz inozemstva in so posledica mednarodnega položaja. Velika Britanija in Amerika sta najbolj interesirani na procvitu svetovne trgovine. Zato morata nastopati skupno, da očistita vse rove mednarodne trgovine Svetovna trgovina je odvisna od miru. Macdonald je nato obžaloval, ker je Nemčija pustila razorožitveno konferenco ln celo Izstopila Iz Društva narodov prav v trenutku, ko se jI je hotelo priti nasproti in olajšati njen položaj. Njen Izstop Iz Društva narodov ograža mirovna sredstva, ki so sedaj na razpolago. Nekatere mirovne določbe so brez dvoma povzročile hudo krizo v Nemčiji, njeno sedanje ravnanje pa Je le še poglobilo nevarnosti med narodi. Računati je treba z neizbežnimi posledicami gotovih dejanj. Angleška vlada je bila vedno mnenja, da je za Evropo najboljša ona politika, ki pomaga Nemčiji do njenih pravic. Dosegla je, da se je pet velikih držav izreklo za enakopravnost Nemčije pod pogojem, da se Nemčija pridruži tem državam glede varnostnih pogojev. Kaj more torej Nemčijo zadrževati še sedaj, da jim predloži svoje želje? Saj bi se obrnila na zbor ljudi, ki si žele miru. Razorožitev bi odstranila nevarnosti, ki ogra-žajo mir, mir pa odstranja nevarnosti, ki onemogočajo razorožitev. Sedanii položaj Nemčije ni dober zanjo, še manj pa za Evropo. Nemški zunanji minister je pred dnevi namignil, da hoče njegova vlada predložiti neke predloge, želimo, da bi iih slišali. Sprejeli jih "aomo naklonjeno in jih hočemo povsem nepristransko proučiti želim, da bi to našo željo čul tudi nemški narod. Prihodnjo nedeljo bodo volitve v Nemčiji in potem bo nemška vlada razpolagala s tako avtoriteto, da se bo lahko odločila o svojih nadaljnjih stremljenjih. Želim, da bi ta stremljenja bila taka. da bi ne koristila samo Nemčiji, temveč vsej Evropi. Odmev v Nemčiji Berlin, 10. novembra, s. Včerajšnje izjave angleškega ministrskega predsednika Macdonalda živahno komentira ves nemški tisk. Listi smatrajo poziv Macdonalda, r.aj se Nemčjja vrne v Društvo narodov ln na razorožitveno konferenco, za dokaz, da brez Nemčije ni mogoče delati. Macdonal-dova izvajanja kažejo, piše »Borsenzeitung«, v kakšen kočljiv položaj so zašle države zmagovalke. Sedaj se čuje zopet klic: »Nemčija pomagaj!« Toda ti klicj na pomoč ne bodo mogli imeti zaželjenega uspeha, če bodo obenem pristransko kritikovali Nemčijo. Nemčija je sedaj na tem, da bj hotela videti dokaze za dobro voljo na nasprotni strani. Govor pred volitvami V volilnem govoru, ki ga je morala poslušati vsa Nemčija, je Hitler včeraj ponovno zatrjeval miroljubnost Nemčije, zahteval pa ob enem popolno enakopravnost nemškega naroda Berlin, 10. novembra, g. Za opoldne napovedani propagandni govor državnega kancelarja Hitlerja za nemško delavstvo ki ga je imel v Siemensovih tovarnah v Berlinu in ki so ga morali delavci plačati z enournim zaslužkom, je bil točno po sporedu od 13. do 14. Vsi lokali so morali razobesiti pozive: »Nemec, vstopi in poslušaj govor svojega voditelja«. Točno ob 13. so vsi avtomobili in vozovi cestne železnice obstali točno za eno minuto. Na znak tovarniških siren je prestalo vse delo v državi. Delavci so zapustili tovarne uradniki pisarne, poslovale so le elektrarne, plinarne, bolnišnice, gasilske postaje, časopisne agencije, železnice in letalski promet. Nekatera gledališča v prestolnici so bila brezplačno na razpolago občinstva, da je moglo poslušati kancelarja. Skratka, propagandno ministrstvo je storilo vse, da podeli tej poslednji volilni manifestaciji sugestivni značaj, ka naj bi ga imela. Hitler je pričel svoj govor s trditvijo, da ima pravico govoriti na tem zborovanju, ker je tudi sam živel od dela svojih rok. Navedel je najprej politične in gospodarske posledice, ki jih je izzvala versailleska mirovna pogodba ne samo za Nemčijo, marveč tudi za druge države. Razredna borba in mržnja med narodi imata naravnost morilen učinek na življenje narodov. Posebne klike delajo za povečanje te mrž-nje na eni strani med narodi, da drugi pa med stanovi. Po ostri obsodbi početja nemških emigrantov, je Hitler nato poročal. kaj je vlada napravila od 30 januarja, zlasti v borbi proti brezposelnosti in posebno obširno razložil odredbe, ki jih je izdala vlada za omejitev števila brezposelnih. Predvsem je poudarjal, da hoče nemškemu narodu zopet dati dela in ga spraviti v red. Zato pa je potreben mir. Naj mu nihče ne podtika, da je tako nespameten, da bi hotel vojno. V devetih mesecih ni izvedel nobenega ukrepa, ki bi utegnil žaliti kateregakoli državnika aH narod, temveč je vedno izjavljal, da se morajo narodi zopet spametovati in se ne smejo pustiti voditi od neznatne klike mednarodnih ljudi. Mi se ne vmešavamo v tuje zadeve, tujci pa naj se ne vmešavajo v naše. Hočemo mir in sporazum. Zato nudimo svojim prejšnjim nasprotnikom roko, da se končno potegne črta pod na j žalostne jšo dobo v svetovni zgodovini. Neuičija je rada pripravljena sodelovati na vsaki konferenci, pri vsaki mednarodni pogodbi pa vselej samo kot enakopraven pogodbenik. Ne vem, je dejal Hitler, koliko je državnikov. ki so bili v strelskih jarkih za časa svetovne vojne, toda jaz sem bil tam. verjetno pa je, da niti eden izmed onih, ki sejejo sedaj mržnjo proti Nemčiji in hujskajo k vojni, ni čul žvižganja granat in šrapnelov. Če bi bil neumen, bi si tudi jaz želel vojne. Toda v štirih letih sem imel dovolj prilike, da vidim vse vojne grozote. Nemški narod ne zahtevp ničesar drugega, nego da ga puste pri miru, d« re-« svoie naloge in si zgradi boljšo bodočnost. Dne 12. novembra bo svet prvič v zgodovini spoznal, da mora drugje postopati j, Nemčijo, ker bo izvedel, di mora od tega dne dalje govoriti z vsem nemški narodom. Ob 14. so sirene zopet dale znak, da je Hitlerjev govor zaključen in dela se ie nato nadaljevalo. Tudi Italija proti DN? Paiiz, 10. novembra, s. Pariški večerni tisk se podrobno bavi z brezžičnim govorom državnega kancelarja Hitlerja. »Libertas< zagotavlja, da pričakujejo oficielni pariški krogi od državnega kancelarja na dan po volitvah razburljivo dejanje. Jasno in brutalno bo Hitler razglasil enakopravnost nemškega naroda. List piše nadalje, da bo v kratkem prišlo še do drugega, zelo pomembnega dogodka. Mussolini je namreč pri-pravlen podpirati nemško proklamacijo s predlogom ostalim velesilam, naj bi se sestale na konferenco, ki naj bi dala Društva narodov novo organizacijo. V zunanjem ministrstva prevladuje v splošnem mnenje, da sta se Berlin in Rim glede tega že sporazumela ob posetu Goringa v Rimu. Ena izmed dobro ponfenih osebnosti pariške diplomacije je izjavila uredniku lista »Liber-te«, da stremi italijanski predlog po ustanovitvi novega Društva narodov in ukinit ri sedanjega. Položaj še nI dozorel Rim, 10. novembra, s. Agencija Štefani poroča: odgovirni krogi Italije spremljajo s pozornostjo komentarje, ki jih je izzval obisk ministrskega predsednika Goringa v Rimu in ki so po večini oprti na hipoteze ter precej daleč od resnice. Dejstvo ja, da pismo državnega kancelarja Hitlerja ne vsebuje nobenih konkretnih predlogov glede razorožitvene konference, temveč samo sliko položaja in izjavo o razlogih, ki so napotili Nemčijo, da je zapustila Ženeivo. Odgovorni krogi Italije 60 mnenja, da položaj še ni dozorel do točke, ko bi bilo mogoče obnoviti proučevanje razorožitvenega vprašanja in problema nemškega izstopa iz Društva narodov. Peset grškega vojnega ministra Skoplje. 10. novembra. Na vožnji v Pi-rot kjer bo prisostvoval posvetitvi spomenika tamošnjim grškim vojakom, padlim med svetovno vojno, je prispel grški vojni minister general Kondilis danes ob 13.15 v Skoplje. Na postaji so ga pozdravni podban g. Krasojevič, komandant tretje armije armijski general Nedič in drugi zastopnik' oblasti ter grški konzul g. Atanis Halkiopulos s celotnim osobjem konzulati, grška kolonija in še okoli 100 ljudi. Prihod vlaka ia pozdravilo sviranje grške himne V spremstvu g. Kondilisa potuje več grških častnikov in četa 36 mož, ki jim je tukajšnja garnisija priredila na skopski železniški postaji zakusko. Od Soluna do Djevdjelije je spremil g iCondi-liša tudi naš vicekonzul v Solunu g. An drič, grški poslanik na našem dvoru g. Me-las pa ga je pozdravil v Djevdjeliji. Seja Narodne skupščine Narodna skupščina je včeraj izvolila stalne odbore — Predlog za izpremembo skupščinskega poslovnika Beograd, 10. novembra p. Za današnjo sejo Narodne skupščine je vladajp v poslanskih krogih veliko zanimanje. Na dnevnem redu je bila izvolitev stalnih skupščinskih odborov, ki igrajo pri delu Narodne skupščine veliko vlogo. Poslanske klopi so bile zaradi tega skoraj popolnoma zasedene. Sejo je otvoril predsednik g. dr. Kosta Kumanudi, ki je uvodoma poročal, da so sankcionirani vsi zakoni in konvencije, ki jih je v prejšnjem zasedanju odobrila Narodna skupščina. V svojem nadaljnjem poročilu je objavil, da sta zunanji in trgovinski minister predložila v odobritev klirinški sporazum s Švico. Zakon o nastanitvi vojske in mornarice Minister vojske in mornarice je predložil* Narodni skupščini v odobritev predlog zakona o nastanitvi vojske in mornarice. V imenu vlade je minister g. dr. Krame r zahteval za ta zakonski predlog nujnost, kar je Narodna skupščina soglasno sprejela. Ob koacu seje je DU izvoljen poseben odbor, v katerem je med drugimi poslanec g. dr. Stane Rape. Odbor je za-Kon že danes proučil ter bo jutri stavljen na dnevni red. Zakon se nanaša na nastanitev vojske in mornarice v državnih in samoupravnih poslopjih, ako se pokaže potreba, pa tudi v raznih drugih javnih in zasebnih ustanovah ter pri zasebnikih. Nastanitev v smislu tega zakona se lahko vrši v mirni dobi, v mobilnem in vojnem stanju, m to tako v naši državi kakor tudi v zavezniških državah in na sovražnem ozemlju. Za nastanitev v naši državi in zavezniških državah se bo pfečevala odškodnina, ki bo določena v sporazumu med vojnim in finančnim ministrom. V podrobnostih določa zakon postopanje pri rekviziciji stanovanj, velikost prostorov po činu iD slično. Za povzročeno škodo bo plačevalo odškodnino vojno- ministrstvo, v sovražnem ozemlju pa se vrši nastanitev brez odškodnine. Občinske obiasti imaio v danem primeru nalogo določiti, kateri prostori pridejo v poStev za nastanitev vojaštva. Ureišbe ministrskega sveta V nadaljnjem poročilu je predsednik g. dr. Kumanudi objavil, da je vlada predložila v naknadno odobritev tri uredba, ki jih je izdala na osnovi pooblastil v zakonu o zaščiti kmetov, in sicer uredbo o izvozu pšenice, uredbo o izpremembi člena 12. uredbe o posredovalnem postopku in uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov Gre samo za formalno odobritev Narodne skupščine. O vseh treh uredbah bo razpravljal odbor, ki je proučeval zakon o zaščiti kmetov. Izpremensfea skupščinskega poslovnika Nato je predsednik Narodne skupščine g. dr. Kumanudi stavil predlog resolucije o izpremembi in dopolnitvi-skupščinskega poslovnika. V utemeljitvi svojega predloga je naglasil, da so se v teku dveletne prakse, odkar je v veljavi sedanji poslovnik, pokazali razni nedostatki in nejasnosti, ki jrh je treba odpraviti, da s« omogoči pravilno in neovirano delovanje Narodne skupščine. Členu 18. skupščinskega poslovnika se doda nov odstavek, ki predvideva, da mora imeti pri volitvi skupščinskih odborov vsaka kandidacijska lista toliko število kandidatov m namestnikov, kolikor šteje dotični odbor članov in namestnikov. Novi člen 64 določa, da sme pri obravnavi nujnih zakonskih predlogov govoriti od vsake skupine samo po en govornik za in proti, a vsak govornik največ po eno uro. Novi člen 73. določa postopek pri vlaganju interpelacij. Sedaj je opozicija često z vlaganjem nujnih interpelacij z dolgoveznimi govori ovirala delo Narodne skupščine. Zato določa sedaj poslovnik, da se o nujnosti interpelacije samo sklepa, ne da bi se nujnost posebej utemeljevala. Za proučitev tega predloga je bil izvoljen poseben odbor, ki bo poda! svoje poročilo na eni prihodnjih sej. Volitev stalnih odborov Skupščina ie nato prešla na dnevni red, to ie izvolitev stalnih skupščinskih odborov. Finančni odbor: glasovalo je skupno 235 poslancev. Lista poslanca dr. Ninka Perica je dobila 188 glasov, lista poslanca Meti-koša 15 glasov, 14 glasovnic pa je bilo praznih. Izmed poslancev'dravske banovine so izvoljeni v finančni odbor: gg. Ivan Mohorič, Lovro Peto>var in Anton Cerer, kot namestnika pa Anton Krejči in Albin Koman. Finančni odbor se je popoldnč konstituiral ter izvolil za predsednika dr. Ninka Perica. Verifikacijski odbor: glasovalo je skupno 233 poslancev. Dobili so: Mihajllo Jev-tič 195, dr. Lukič 11, dr Lončarevjč 11. 13 glasovnic praznih, 3 glasovnice neveljavne. Izmed poslancev dravske banovine sta izvoljena v odbor gg. Kari Gajšek in dr. Ljudevit Pivko. Administrativni odbor: glasovalo je skupno 235 poslancev. Dobili so: dr. Dragan Kraljevič 194, dr. Leušič 19 in Josip Staz^č 12 glasov, 10 glasovnic praznih. Izmed poslancev dravske banovine so izvoljeni gg.: inž. Fran Pahernik in Ivan Pre-koršek kot člana ter Jakob Žemljic in Da-ko Makar kot namestnika. Imunitetni odbor: glasovalo je skupno 235 poslancev. Dobili so: dr. Milan Seku-lič 194, Stjepan Bačič 12 in Josip Gruber 15 glasov, 14 glasovnic praznih. Izmed poslancev dravske banovine so izvoljeni gg. Piasto Pustoslemšek in Ivan Lončar kot člana ter Josip Benko in Kari Gajšek kot namestnika. Odbor za prošnje in pritožbe: Skupno je glasovalo 231 poslnacev. Dobili so: Ju-raj Dubokovič 194, Nikičev klub, ki je kandidiral poslanca Alojzija Pavliča, 13, Josip Perko 12 glasov, dočim je bilo 12 glasovnic praznih. Izmed poslancev dravske banovine so izvoljeni: gg. Alojzij Dermelj in Josip Hajdinjak kot člana ter dr. Stane Rape in Ivan Frekoršek kot namestnika. .j Vsi odbori so se popoldne konstituirali. S tem je bil dnevni red izčrpan m je predsednik ob 2. zaključil sejo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu je predlog zakona o nastanitvi vojske in mornarice. konferenca Konferenca fe včeraj zaključila svoje delo s sprejetjem resolucij, ki poudarjajo potrebo čim tesnejšega medsebojnega sodelovanja držke in obenem naglasi!, da bo bolgarska delegacija tudi zanaprej ostala člap balkanske konference in sodelovala pri ostva-ritvi skupnega cilja. Prav tako je konferenca na današnji plenarni seji sprejela sklepe o nujnosti neposredne železniške zveze med Grčijo, Bolgarijo in Rumunijo, in sicer z izgradnjo železniške proge normalnega tira iz Kastra v Dupnico z mostom preko Dunava med Bolgarsko in Rumunijo. Konferenca je ugotovila, da so za Balkanski polotok največje važnosti ceste med Postojno, Subotico, Beogradom, Sofijo, Carigradom, Oradeo, Bukarešto, Sofijo, Solunom in Atenami. Glede letalskega prometa je bil dosežen sporazum o enotnem letalskem redu. Glede pomorskega prometa so bili sprejeti statuti pomorskega odseka medbalkanske trgovinske zbornice. Za pospeševanje tujskega prometa so predvideni razni ukrepi, ki naj dvignejo razvoj turizma na Balkanu. Gospodarska komisija je danes dopoldne soglasno sprejela načrt o gospodarskem sodelovanju med balkanskimi državami. V tem načrtu je tudi uredba o carinskih preferencah in o poenotenju trgovinske politike. Komisija za izenačenje zakonoda fstva balkanskih držav je sprejela dva predloga: v kazenskem nravu načrt medbalkanske konvencije o ekstradiciii, na področju zasebnega prava pa predloge o medbalkan-skem izenačenju meničnega in čekovnega prava. Solun, 10. novembra AA. Na dopoldanski plenarni seji politične komisije so v debati ponovno naglasili potrebo sestankov šestih zunanjih ministrov balkanskih držav. Predsednik turške delegacije Ha-san bej je izrazil željo, naj bi iniciativo za sestanek dal grški zunanji minister g. Maksimos. Nato je Sakasov v imenu bolgarske skupine izjavil: Stališče Bolgarije Bolgarska delegacija se opira na načelo o nenapadanju, o miroljubni ureditvi mednarodnih sporov in o vzajemnem podpiranju t*>r pristaja na balkanski pakt, vendar z dvema pridržkoma: 1. priznanje bolgarskega načela prave enakopravnosti Bolgarije v odnošajih z drugimi balkanskimi državami in 2. lojalna in integralna izvedba določil, ki izvirate iz manjšinskih pogodb in ki jamčijo bolgarskim manjšinam v balkanskih državah popolno pravno, moralno in kulturno zaščito. Predsednik komisije g. Papanastasiu je pozdravil irjavo bolgarskega delegata, v kolikor se nanaša na sodp'ovanje, ne more pa pristati na druge pridržke, navedene v izjavi bolgarske delegacije. Politična komisiia je šla nato preko izjave bolgarske delegaoile. Resalnclfe Ob zaključku zasedanja so bile na današnji plenarni seji balkanske konference soglasno sprejete naslednje resolucije: 1. Četrta balkanska konferenca ugotavlja, da so tako šefi kakor tudi zunanji ministri raznih balkanskih držav priznali veliki ponien, ki ga imajo ti sestanki za reševanje raznih vprašanj in za zbližan je balkanskih držav. Zato smatra, da bo prišlo do zbližanja med balkanskimi državami predvsem z letnimi sestanki zunanjih ministrov šestib balkanskih držav in vnovič naglaša to željo, kakor je bila že izražena na prejšnjih konferencah. 2. Konferenca pripisuje veliko važnost sklenitvi večstranskega pakta med šestimi balkanskimi državami, s katerimi bi bil uresničen predlog tretje balkanske konference o balkanskem paktu. Večstranski pakt naj prizadete vlade sklenejo na podlagi prednačrta, sprejetega na tretji balkanski konferenci. Četrta balkanska konferenca izraža nado, naj bi vlade balkanskih držav Izpopolnile odredbe tega pakta gle-ie na razne okolnosti, zlasti glede na izpisan je odnošajev, ki je med tem nasto- "o. '""Jlede druge resolucije je vodja bnlgar-delegacije ponovil znane bolgarske pri- JUCOSl IZDELEK Kdor za PALMO par dlnarčkov plača se na čevljih mu stoterno vrača. Dobiš jih pri vsakem čevljarju. Bolgarski knez Ciril v Beogradu Beograd, 19 novembra, p. Na povratku iz Italije je prispel davi v Beograd bolgarski knez Ciril, brat kralja Borisa. Na kolodvoru ga je pozdravil NJ. Vel. kralj, ki je prisp'1 na postajo v spremstvu ministra dvora s. Artliča, maršala dvora generala Dimitrije-viča in svofesrtradjutanta. Navzoč ie bil tudi bolgarski poslanik z vsem poslaniškim osob-jem. Po kratkem pozdravu na kolodvoru se je knez Ciril v spremstvu Nj. Vel. kralja odpeljal'na Dedinje, kjer bo par dni gost našega kralia. Maksimiranje cen električnega toka Beograd, 10. novembra, p. Zaradi . številnih ©porov, ki so se pojavili v zadnjih mesecih v raznih krajih države med "prod icen-tl in konzumeati' električnega toka zaradi een, je senatorrdr. Daka Popovič predložil senatu predlog zakona o regulaciji -cen električnega tok^ ,-Zakon gre za tem. da banskim upravam omogoči uspešno posredovati v nastali^ r sporih. Če zahteva 25 kon-zumentov uradno ugotovitev cen, je banska uprava dolžna Uvesti posredovalno postopanje. Če ne prtd£ dO sporazuma, mora banska uprava določiti višino cene električnega toka. Na današnji 9eji klaba senatorjev so razmotrivalKo tem predlogu in ga odobrili, tako da bo na jutrišnji seii oficielno predložen v nadaljnje postopanie. • v Kongres medbalkanske trgovinske zbornice Solun. l(j. novembra. AA. Včeraj se Je vršil v Soljnu kongres medbalkanske trgovinske zbornice, ki mu je predsedoval Midat bej. Na dnevnem redu ie bilo Pitanje m odobritev poročila izvršilnega odbora ter sprememba statutov in izdelava proračuna. O spremembi nravil ie jugoslovenska delegacija formulirala predlog, ki se mu je priključila večina ostalih delegacij; po nfem naj se ohrani status quo. Prejšnii nredlog ie bil. nai bi izvršilni odbor medbalkanske konference statut spremenil, pri čemer naj bi upošteval razne» nacionalne skipine. To vprašanje bo pr'?lo tudi pred plenum konference. Naposled so sklenili, nai se nacionalnim skupinam pošlje poziv, naj čim prej plačajo svoj prispevek*, da se bodo mogli ti prispevki vnesti v stalne državne proračune zainteresiranih ministrstev, odnosno drugih državnih ustanov. © S (■ Zvočni kino .Jdeal" DANES PEMIERA HANSI NIESE v svojem filmu TRI SESTRE Film solz in smeha. Ali je mogoče, da tudi na laži temelji srečen zakon? Sodelujejo: Elsa Elster, Carla Carisen, Herta Thfele in Fritz Kampers. Režija: CarI Heinz VVolff Godba: Frane Dvelle Predstave danes ob 4.. 7. in 9 M Počastitev novih ljubljanskih meščanov Slovesna izročitev diplom zaslužnim Ljubljančanom, ki so bili imenovani za ljubljanske meščane na nesreča a oficirja Novi Sad. 10. novembra, p. Uradno poročajo: V pretekli-noči okrog 23.30 se je po krivdi Jovana Igrpčkega. železniškega čuvaja pri čuvajnici "št,- 231. smrtno ponesrečil letalski niaiqr, jeromin Novak. V bližini Futoka je s svojim avtomobilom, ki ga ie šofiral redov Akšamovič, zadel v osebni vlak, ki je prihajal -iz Subotice proti Novemu Sad i. Ker zapornice niso bile zaprte, ie šofer mirno vo7il dalje. V tem trenutku pa je pridrvel osebni vlak. Lokomotiva je zadela v avtomobil in ga vrgla 15 m daleč, ves zadnji del avtomobila pa zdrobila. Šofer je bil le lažje ranjen, major Novak pa ie dobil hude notranje poškodbe. Čeprav so ga nemudoma prepeljali v komaj nekai minut oddaljeno vojaško bolnico, kjer so ga takoj operirali, je ob 2. zjutraj podlegel poškodbam. Preiekava je ugotovila, da zade ne krivda železniškega, čuvaja, ki ni zaprl zapornic. Ta pa se izgovarja, da ni prejel z odhodne postaje nobenega signala, kar je v ostalem ugotovljeno tudi v signalni knjigi. Tragična smrt majorja Novaka je izzvala splošno sočutje in žalovanje. Major Novak je bil eden izmed, naših najboljših letalskih oficirjev. V j ; , Seja vlade Beograd. 10. novembra AA. Od 10. do 12. je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Srškiča. ' » Visoko češkoslovaško odlikovanje patrijarha Beograd, 10. novembra p. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval patrijarha srbske pravoslavne cerkve Varnavo z redom Belega orla 1. stopnje. Prepovedani listi Beograd, 10, novembra AA. Z odlokom notranjega ministrstva Je prepovedano razširjanje lista »Extrapost«, ki izhaja v Temišvaru, lista »Makedonlka nea«, ki izhaja v Solunt, in knjige »Europa Es A Madjarkerdes, A Reviziokijo Es Belsofel-te«, ki je izšla, v Budimpešti in, ki jo je napisal Sudi Elemer. Ameriški polet v stratosfero . Chicago, 10. novembra AA. Jutri med 7. in 8. uro zjutraj po krajevnem času se bo dvignil v stratosfero ameriški balon. V balonu bosta komandant S?ttie in major Cbester Fobrney. Ljubljana, 10. novembra V posvetovaln;ci mestnega magistrata je bila dopoldne prisrčna svečanost, na kateri je župan g. dr. Dinko Puc izročil ob prisotnosti mnogoštevilnih občinskih svetnikov častne diplome novim ljubljanskim meščanom, ki so bili imenovani na seji občinskega sveta dne 22. junija za razne zasluge v korist ljubljanskega mesta in naše domovine sploh. Župan je^ob otvoritvi svečanosti na kratko omenil pomen sprejema v ljubljansko meščanstvo, s katerim izreka ljubljanska mestna občina priznanje svojim zaslužnim občanom. Nato je najprej podelil lepo izdelane diplome Sokolom, ki se že nad 50 lec požrtvovalno udejstvujejo v tej na*i največji narodni organizaciji: trgovcu Janku Česniku, industrijcu Antonu Dež-manu, mestnemu blagajniku v p. Veličanu Finku, veletrgovcu Alojziju Lulegu, vele-trgovcu Viktorju Rohrmanu, trgovskemu poslovodji Karlu Tekavčiču, spominjajoč se pri tem v lepih besedah tudi trgovskega poslovodje Frana Mulačka, ki ie med tem že umrl. Razen tega je izročil diplomi tudi bivšemu načelniku SKJ prof. Ivanu Bafžlju in dr. Antonu Kuhar iu. ki si je pridobil zasluge tudi kot predsednik notarske zbornice. Zatem je omenil velike zasluge, ki si jih je pridobilo za ljubljansko mesto in za našo ožjo domovino v teku svojega 40!et-nega poslovanja Slovensko planinsko drj-Stvo ter je izročil diplomo njege/emu nadvse delavnemu predsedniku dr. Franu To-minšku. za njim pa znanemu propagatorju naših prirodnih lepot in pisatelju profesorju Janku Mlakarju. Izmed gospodarstvenikov je ljubljanski občinski svet počastil s podelitvijo meščanstva veletrgovca in obč. svetnika Andreja Šarabona, o katerem je dejal žunaa. da je eden izmed stebrov našega gospodarstva, in da bi malo pomenili v svetu, če bi ne imeli mož, ki so z neumorno orid-nostjo in marljivostjo pomagali graditi stavbo našega narodnega gospodarstva. Obenem je izročil diplomo posestniku in obč. svetniku Ivanu Dachsu. ki si je zlasti na obrtniškem polju pridobil zaslug za razvoj ljubljanskega mesta in je še danes marliv ter dober sotrudnik v občinskem svetu. Občinski svet se je spomnil tudi naših kulturnih delavcev, ki so si zlasti za razvoj Ljubljane pridobili mnogo ^aslug. Prisrčne besede je ob izročitvi diplome posvetil župan prof. dr. Ludovku Bdhmu, ki je prepotoval skoro ves svet, ostal pa ved-, no zvest svoji domovini in našemu jeziku. Kot profesor in predavatelj na naši univerzi ter v mnogih naših društvih je bil p vsod za povzdigo našega gos->odarstva zlasti tujsko-prometne panoge z vzorno požrtvovalnostjo^^iofr^rca-^frvojem -meitif: gri«i;čni> je čestital župan tudi gimnazijskemu direktorju v p. prof. Franu Slovaku, češ, da ga lahko po pravici imenujemo očeta slovenske stenografije, ki si je na tem polju pridobil neminljive zasluge. Tudi kot pedagoga se ga bivši učenci vedno z ljubeznijo spominjajo. Prav tako je župan iskreno čestital k odlikovanju svojemu staremu nekdanjemu učitelju prof. dr. Ivanu Svetini, poudarjajoč, da ni bil samo vzoren pedagog, temveč vedno tudi vzoren narodnjak, ki ni nikdar pozami dolžnosti do domovine in kralja Ginjen se je odlikovani starček zahvaljeval županu za njegove besede, izjavljajoč, da je 60 let svojega življenja preživel v Ljubljani in z ljubeznijo zasledoval njen razvoj Profesorju v p. Albertu Siču je izročil žu pan diplomo kot vnetemu delavcu na la-rodopisnem področju, ki ima mnogo zadrug za ohranitev narodnih noš in narod- nih običajev, ki je v tem pogledu pomnožil našo literaturo in si pridobil tudi drugače v delu za narod nevenljivih zaslug Ker je bil odvetnik dr. Fran Tekavčič, ki ima velilič zasluge za naše Narodno gle dališče zaradi bolezni zadržan, je izročil župan njegovo diplom^ prav tako odlikovanemu njegovemu bratu Karlu Tekavčiču. Iskrene besede je izrekel tudi gradbenemu svetniku inž. Franu Žužku, ki si je v te«cu let pridobil mnogo zaslug za razvoj m olepšavo ljubljanskega mest*. Nato je župan omenil, da je med odli kovanci tudi ce'a vrsta mož, ki so- si pri-dob\Ji zaslug za ljubljansko mesto in javno življenje, sicer ne s tako vidnim delom kakor morda literati, gospodarstveniki ali politiki, ki pa so celo vrsto let zvesto služili svojim gospodarjem ne glede na eno ali drugo stran, češ, da so nam taki možje, ki so vzor naši mladini, še prav posebno potrebni. Izročil je nato diplome knjigoveškemu poslovodji Ivanu Skubicu. tiskarskemu faktorju v p. Ivanu Sterlekai ju, tiskarskemu stavcu Maksu Repletu, strojnemu stavcu Narodne tiskarne Vinku Zajcu, ki je bil nedavno odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge, in končno sodarju Egidiju Jerasu. S prav toplimi be sedami je župan tudi nagovoril novega meščana Matevža Uartmana kot enega najbolj popularnih mož naše Ljubljane ter mu želel srečno in veselo starost. Nato je izročil diplomo železniškemu uradniku Ljudevitu Mlakarju. ki je bil vsa svoja leta, tudi v najhujših časih našega narodnega življenja, zvest in delaven pobornik narodne misli. Diplomo bi moral nato dobiti upokojeni železniški uradnik Josip Dreno-vec, ki pa je bil odsoten. Končno je župan nagovoril okrajna načelnika, čevljarskega mojstra in posestnika Ivana Srebots ter tiskamiškega faktorja in posestnika Henrika Zirkelbacha, ki sta dolgo vrsto let z mnogim potrpljenjem in krščansko ljubeznijo ter velikim razumevanjem socialnih razmer skrbela za naše uboge. Za to nista žela nobene zahvale in nobenega priznanja. Zupan se jima je pri izročitvi diplom iskreno zahvalil za njuno lepo krščansko delo z željo, da bi tudi nasledniki hodili po njunih stopnjah. Nazadnje je župan omenil, da bi moral' meščani, ki so bili sprejeti v meščansko zvezo, po statutu položiti zaobljubo. Za meščane, ki jih je občinski svet imenoval prostovoljno, pa zaobljuba ni potrebna ker je bil občinski svet že ob njihovem imenovanju prepričan, da bodo kakor doslej tudi v bodoče skrbeli za čast Ljubljane in njen prospeh. Zupan je izrazil željo da bi ostali, kar so bili naši meščani vsa stoletja, res pravi ljudje na pravem mestu v čast in ponos Ljubljane, V imenu odlikovancev se je kot eden izmed najstarejših zahvalil županu za od-~11t?©*anjV ritr "trjegove" prisrčne besede gospod Viktor Rohrman. ki je zaklical županu, občinskemu svetu in beli Ljubljani krepak »Živio«. Izmed odlikovanih so umrli Anton U-kožar. Fran Mulaček in Ivan Roilna, prof. Alfonz Pavlin pa je zaradi bolezni opravičil svojo odsotnost Podstarešina SKJ En-gelbert Gangl bo prejel diplomo častne?t meščanstva jutri na slavnostnem večeru na Taboru. Ze pred dnevi so prejeli na častnem večeru. ki jim ga je priredilo Obrtniško društvo, diplome meščanstva predsednik Narodne galerije in bivši generalni tajnik zbornice za TOI dr. Fran IVindischer, v»-leindustrijec Dragotin Hribar, popularni kavarnar Fran Krapeš, mizarski mojster Simon Praprotnik, mesarski mojster Josip Toni in mizarski mojster Ignacij vehar Našim novim meščanom tudi naše iskrene čestitkel Seja mariborskega občinskega sveta Maribor, 10. novembra. Nocoj se je vršila redna seja mariborskega mestnega občinskega sveta pod predsedstvom žu-rana dr. Lipoida. Župan je v svoiem predsedstvenem poročilu navedel, da so bila v preteklem letu izvršena s sredstvi kaldrminskega fonda predvsem tlako-valna dela na Grajskem trgu, Aleksandrovi cest: do Tomšičevega drevoreda, v Sodni ulici in v severnem delu Vetrinjske ulice. Pri delih so bili, zaposleni predvsem delavci, ki jih je mestna občina prevzela od pomožne akcije. Vsa regulacijska tlakovalna m kanalizacijska dela na omenjenih cestah so veljala skupno 4 milioone Din. Po drugem delu gradbenega programa 3e bilo zgrajeno poslopje carinske pošte, ki bo še letošnjo zimo popolnoma dokončano. Vsi stroški z.a ureditev carinske pošte bodo znašali okrog 5 milijonov Din. Nadaljnji gradbeni, program pa obsega bodoče zgradbe carinarnice, carinskih skladišč in stanovanjska po s! orla za carjnike. Zemljišče za zgradbo stanovanjskih poslopij za carinike je mestna občina že kupila in so načrti že odobreni. Treba pa bo počakati na odobritev potrebnih kreditov. Nato ie bil v smislu zakona o gasilcih izvoljen v gasilsko društvo kot zastopnik mestne občine, občinski svetnik g. Lenard. Dalie je občinski svet vzel na znanje vabilo Maistrovih borcev, da se korporativno udeleži vseh velikih proslav ob priliki 15-letoice Maribora in zaledja k Jugoslaviji. Obč. svet. dr. Strmšek ie nato poročal za prvi, odsek. V davčni odbor v Mariboru ie bil namesto izstop, g. Sabotya izvoljen obč. svet. g. Mho Vahtar. — Prometna zveza ie obvestila mestno občino, da je spremenfa svoia pravila v toliko tako. da n-Tvpade v nrmeru razpusta vse njeno pre-w>*en;e obč;ni. kar se ie v7e'o na znanje. 7i dr-ei odsek ie poročal podžupan g. OnlfHfh. Kot prva točka se ie obravnavala b^novinska na<-eiba o pnd-pranhi brezpo-se'n;h m o nnb;'atini d^omr^nristi. Mestna ie cVenHa da bo uvedb tudi letos nomožn^ 3Vr"r> ^ vzsrledu lanske Dod pogojem. da dobi Maribor v celoti prispevek, ki mu pripada iz bednostnega sklada. V ostalem bo mestna občina organizirala še svoj posebni bednostni sklad, v katerega bodo morali prispevati vsi mehčani. — Pravilnik za mestno oskrbnišnico, ki datira še iz leta 1873 in ne odgovarja več sodobnim socialnim zahtevam, je bil spremenjen. V kuraforij oskrbnlšnice bosta izvoljena dva člana občinskega sveta. Za tretji odsek je poročal občinski svetnik g. Tumpel. Kompletiral se je gradbeni odbor, v katerega so bila izvoljeni gg. dr. Sekula, dr. Vauhnik, inž. Debevec, Inž. Va-nek, Tumpej in inž. arh. Dev. za namestnike pa dr. Kac, inž. Vičič in isiž. Hinteriech-her. Spremenjene so bile tudi občinske gradbene takse, ki so bile večinoma močno znižane ali sploh ukinjene. — Dve izpraznjeni mesti uradnikov pri gradbenem uradu se razpišeta. Gradbeni odbor je bil pooblaščen, da prouči vprašanje odstranitve kostanjevih dreves v mestnih ulicah. Za četrti odsek je poročal obč. svet z-Saboty, Definitivno je bilo sklenjeno, da se preuredi Mariborski grad tako, da se bodo v njem nastanili posamezni oddelki mestnega magistrata. Nastanitev se bo izvršila v etapah. — V preurejeni dvorani bivše men-ze v kazmskem poslopju se bo uredila restavracija, ki se bo oddala z razpisom. — Glede novih uličnih in hišnih tablic je bilo sklenjeno, da se nabavijo emajtoe tablice mesto oinkastih. Na prošnjo Zdnužetija gostilničarsikih podjetij je občinska svet odobril, da se rok za obdačbo vinskega mošta, oziroma vina zaradi zakasnel« trgatve podaljša do 10. decembra. Kalo rri vinskem moštu se zviša od 1.5 odstotka na 10 odstotkov. Mestnim delavcem, k!, plačujejo do 60 dinarjev kuluka, se bo kuluk odpisal. — Zdravstvenemu domu je bi-nih temeljev odgovarja zabeležbam starih listin, je bilo terjetno, da so se sedaj izpolnile želje naših zgodovinarjev. Upravitelj arheološkega muze"ja dr. Ab-ramič, konzervator dr. Karaman ln kustos dr. Grgin so natančno pregledali ostanke cerkve in grobove, v katerih so bili najdeni stari okraski, Iz skromnih ostankov pa sklepajo, da to ne bo cerkev sv. Štefana, marveč neka druga starokr-ščanska cerkvica iz 6. stoletja. Hrvati, ki so se v teh krajih naselili v začetku srednjega veka, so pokopavali svoje mrliče v neposredni bližini svojih cerkva. Najdeni grobovi spadajo torej k cerkvi in k večji naselbini, katero bo treba pa šele odko-pati na istem področju. To delo bi bilo treba poveriti arheološki ekspediciji, da bi prišli na dan kolikor mogoče nepoškodovani ostanki zanimive starohrvatske naselbine. lianska založba izdala njen drugi slovenski prevod. Bunin je velik ruski pisatelj, mojster sloga in jezika, očarljiv pripovednik in eden največjih sodobnih predstaviteljev ruskega duha. Nobelova nagrada, ki mu je bila z vso pravico podeljena, bo 631etne-mu emigrantu olajšala življenje, saj živi že dolga leta v izredno tesnih razmerah v Parizu. Pred dnevi je minilo 25 let, kar je umrl v Sarajevu eden najboljših pesnikov na vsem slovanskem jugu. Silvije Strahimir Kraniče-vi6. Današnja doba ima bore malo zanimanja za pesnike in za sibtilni »vet. ki so v njem gibljejo njihove stvaritve, vzlic 'eir.u pa Kranjčevič ni pozabljen. Pet in dvajsete obletnice njegove 9mrti se spominjajo zlasti hrvaška kulturna društva s pietetnimi prireditvami in revije prinašajo članke in študije o tem močnem duhu, čigar delo še kljubuje času in modnim geslom. Krarijčevida začenja spoznavati in uvaževati tudi mladi rod. Elegični pesnik vzb ija v človeku sedanje negotove in razrvaoe dobe sorodne odmeve. »Cista poezija«, ki se Ie pri izjemnih duhovih ne izprevrže v čisti verbalizem, začenja postajati nezanimiva v času. ko je potrebna ste rajna miselna napetost in ko za tolikimi vrednotami stoje, vprašaji. Zato se miselna vsebina Kranjčevičeve poezije zo- S. Kranjčevič pet približuje okusu sodobnega človeka, ki je že zdavnaj prebolel plehki larpurlartizem. kakor sedaj preboleva enostransko socialno tendenčnost v umetnosti. Vračamo se k pra-virom vse umetnosti: k prvinskim silam bolesti in groze, strasti in sile, življenja in »mr ti. Odtod se hočemo rešiti z etiko,« spoznanji srca. Ljudem, ki iščejo v poeziji pretre sljivib spoznanj, je KranjČevideva pesem živa in topla, če izvzamemo nekatere zgjli verbalistične verze in oblikovno ned.-njnane stvaritve. V znamenju tega povratka h Kranjčeviču 90 pravkar pričeli izhajati pri zagrebški »Minervi« njegovi zbrani spisi Tako bo v teku enega, dveh let poravnan stari dolg nasproti pesnikj, ki že Četrt sto letja počiva na tihem pokopališču »šeher Sarajeva«. Doslej so bile na razpolago samo njegove izbrane pismi, nekoliko še v starem izboru, ki si ga dobil še pred leti v zagrebških knjigarnah, predvsem pa v izboru Bra-nimirja Livadiča, zbirki, ki jo je L 1926. iz- Ali potrebujete pomoči? 'Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, ka j v»ezmo« rem. Les in kovino/ železo ., . emajl, aluminij in kamen vse to očistim lepo, kar sc Ja, ne da bi kaj trpelo pri tem! Zakaj glejte - jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim! To pa zmore samo VJ> -33 da bodo od nje nekaj zvedeli. Nekemu znancu pa je zaklicala: »France, Franca! Ali vidiš, kaj ti ljudje počenjajo?« Orožniki so Uršo Rohrmanovo odvedli v zapore novomeškega sodišča. Tam se bo žena gotovo umirila in bo preiskava šeie sedaj prišla v pravi tek. V hiši, kjer se je dogodil zločin, je bilo nemogoče vsako mirno zasliševanje. Razburjena gospodinja je pripovedovala vse mogoče brez vsake zveze in je ena njena izjava pobijala dru- CISTILKAVIM CISTI VSE! Preiskava o zagonetnem umoru v Rohrma novi hiši v novomeški okolici Novo mesto, 10. novembra Zverinski umor v novomeški okolici je silno razburil prebivalstvo in so to razburjenje še povečale čudne okoliščine, kakor ob hišnem vogalu prislonjena lestvs, potem precej daleč od hiše najdena sekira, nad prislonjeno lestvo na stran preložena strešna opeka, na lini neraztrgana pajčevina ter naposled tudi policijski pes, ki se pri iskanju sledi za lestvo ni niti zmen:l. Od sestre umorjene Ane Gorsecj-ve sploh ni bilo mogoče dobiti na mnoga vprašanja točnega odgovora. Od začetka je bila prestrašena, utrujena in baje tudi omamljena od vina in je zlasti vse presenetilo njeno čudno pripovedovanje o uhanih umorjene sestre. Ana Goršetova je uživala v soseščini velik ugled kot zelo mirna in pridna ženska. V bližnji Žabji vasi je imela lepo dobro urejeno posestvo, k sestri in svaku pa se je preselila zaradi tega, ker so se razmere v nekdaj bogati Rohrmanovi hiš« poslabšale in ker je zaradi svoje dobrosrčnosti hotela pomagati sicer mlajši in dosti krepkejši sestri. Na Rohrmanovem domu je v zadnjem času, kakor zatrjujejo sosedje, opravljala stara Ana najtežja dela, dočim se je niena sestra Urša vedno bolj vdajala pijači ter pri tem zanemarjala vs® svoje gospodinjske dolžnosti. Med sestrama so bili zaradi tega večkrat razburljivi prepiri. Ker so bile te žalostne razmere v Rohrmanovi hiši splošno znane in ker je Rohr-manova žena Urša, ki je našla svojo sestro Ano umorjeno v kuhinji, dajala zelo čudne izjave, so ji orožniki sinoči okrog 10. napovedali aretacijo. Urša Rohrmanova se je silno razburjala ter celo grozila orožnikom, češ, da si bodo zapomnili, kaj so ji storili, naenkrat pa se je njeno razburjenje poleglo in začela je tarnati, da ne more pustiti starega moža in živine brez vsake oskrbe. Ko so jo odvedli, je še vpila, naj ne mislijo, ZVOČNI KINO DVOR _Telefon 27-30_ SMEH! SMEH! Danes RENATE MtiLLER v filmu ŽENA BREZ PIŽAME Kaj se zgodi, ako ženka izgubi potni kovčeg? FIlm smeha in zakonskih scen Sodelujejo: Ida Wttst, Otto VVallburg in Georg Alexander w Predstave vsak dan ob 4., 7., 9. Cene Din 2.—, 4.—, 6.—, 8.— ^ qqqqqqqqq@QQQQ Hišni vogal s prislonjeno lestvo go. Enkrat je pripovedovala, kako je na tleh ležeča sestra še hropela, ko ji je polila obraz z vodo, pozneje pa je spet *a-trjevala, da je bila sestra že mrtva, ko jo je našla. Uršin mož, France Rohrman pa je orožnikom povedal, da usodne noči njegova žena sploh ni prišla v skupno spalnico, temveč da je legla k počitku v prvi sobi na peči. Stari Rohrman je prišel iz spalnice na krike svoje žene in ne more z gotovostjo povedati, če so bila hišna vrata zaprta ali ne. Pripovedoval je samo to, da so po navadi dobro zaklepali hišo. Pri zverinskem zločinu je vsekakor mnogo temnih točk, ki pa bodo gotovo jasnejše že tedaj, ko bodo enkrat pregledali vse posnete odtise prstov. Današnja preiskava je bila osredotočena pred vsem na vprašanje, kakšno ulogo naj bi igrala pri celi zadevi napravljena odprtina na strehi. Skozi odprtino ni mogel priti nihče, kar vsekakor dokazuje neraztrgana pajčevina v tem delu podstrešja. Kos late, ki je bila izrezana v dolžšni pol m^tra so orožniki tekom današnje preiskave 11-uIi na podstrešju skritega pod strešno opeko. Orožnike je ta najdba in še nekatere druge okoliščine napotila v gotovo smer, kjer se še sedaj mude zaradi poizvedb. dala Matica Hrvatska z urednikovim obsežnim uvodom Silvije S. Kranjčevič je bil p* rodu iz Se-nja, kjer se je rodil 1. 1865, umrl je tedai dokaj mlad, baš v letih, ko je njegovo pesniško stvarjanje doseglo, višek. Po gimnazijski maturi je študiral šest mesecev v Ri mu teologijo, odkoder ga je nepoklicanega za vinograd Gospodov — osvobodil velikodušni škof Strossmayer. Postal ie meščan-skošoleki učitelj, pozneje pa nadzornik meščanskih šol v Sara je vi. Kranjčevičeva kariera ni bila posebno velika, tem večji pa je bil njegov duševni razvoj. Po poklicu spominja Kranjčevič na življenjsko usodo velikega češkega poeta Ota-karja Brezine. Oba sta, da se izrazimo e Kranjfevičem, s poezijo jedla srvoje srce. Idejno pa je bil Kranjčevič še ves v 19. stoletju, v njegovi pozitivistični in prirodoslov-ni filozofiji, medtem ko se je romantični dub Brezine dvigal v himnične višave misti cizma, oba sta mnogo proučevala prirodnp vede in se to tudi odraža v njuni poeziji, čeprav pri vsakem drugače. Kranjčevič je bil realnejši duh oližii resničnemu živlie-iiu in dojemliivejši za njegove mike in bo->?ti. zato pa je tudi elegičnejši in po svo-tem življenjskem nazoru pesimist. Kranjčevič je bil globoko prepričan, da ima pesnik v človeški družbi posebno poslanstvo, zato je videl v svojem delu izvrše vanje resne in odgovorne naloge. Njegova poezija je bila izpovedovanje njegovega svetovnega in življenjskega nazora. Toda to ni- so verzificirani tendenčni članki, kakor bi lahko rekli o marsikateri jx>zni Aškerčevi refleksivni pe6mi. Kranjčevičeve ideje so odtehtane na prenatančni tehtnici prave pesniške imaginacije: hodijo skozi dolgi koridor čuvstvenosti, se navzemajo njenih primesi. postajajo človeško tople, življenjske, do svoje pretresljive. Kranjčevič je bil pesnik schopenhauerskega spoznanja, da je človekovo življenje gola igračka prirodnih sil in višje usodnosti, ki ji človek prav tako ne more uteči. kakor ne more skočiti iz lastne kože. Iz tega pa ne sledi popolna odpoved življenju, zakaj smoter ni nirvana, marveč večni krogotok materije, večno preoblikovanje. ki nima ne konca ne smisla. Tako pravi v pesmi o smrti: Tajna vilo! vječno ti je slovo. I ako je našoj volji kruto, Sto ti rušiš nemfto i ljuto. ^ve. što niče. da oplodiš v*fvo. Sto sve gine šilom tvoga znak3 I ta igra što je zakon čvrsti; Al je g rad j a vječna i jed na k a, Samo oblik — tu so tvoji prsti. Razprta verza kažefa osnovo njegovega svetovnega nazora, njegov materialistični monizem. Spričo te krute zakonitosti v vsemi r ju. ki je vanjo 19 stoletja verovalo tolikanj neomajno, ie malenkostna, vprav ni-čevna posameznikovega usoda. Kaj 90 naše muke. naše radosti pred vesoljno silo, ki se ravnodušno igra z nami in ustvarja iz nas zdaj ljudi, zdaj cvetlice in ki ne vidi v našem trpljenju nič več kakor v strahu neme- Domače vesti ♦ Vojaške vesti. Imenovani so: kapetan fregate Jurij Reichenberg za komandanta 1. torpedne divizije; kapetan fregate Ciril Vilfan za vršilca dolžnosti komandanta 1. minerske skupine; kapetan korvete Ivan Leveč za vrSilca dolžnosti komandanta štaba pomorske obalske komande. Razrešeni pa »o: kapetan korvete Boris Pire od dolžnosti koniandanta broda »Sitnica«; kapetan korvete Vladimir Andolšek od dolžnosti komandanta monitorja »Vardar«; kapetan korvete Anton Debevec pa od dolžnosti komandanta monitorja »Morava«. ♦ Proslava v spomin pesnika Njegoša. Odbor za zgradbo spomenika Petru Petroviču Njegošu v Beogradu je dal pobudo za lepo spominsko »lavnost, ki se bo vršila 14. t m na rojstni dan velikega pesnika in narodnega voditelja Petra Petroviča Njegoša po cerkvah in šolah in po raznih prosvetnih ustanovah in društvih. O tej proslavi so že dala navodila prosvetno in vojno ministrstvo ter ministrstvo notranjih zadev. ♦ Konferenca železniških upokojencev. Jutri se bo vršila v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti ob 10. konferenca železniških upokojencev, na kateri se bodo obravnavala vsa tekoča vprašanja upokojencev, povišanje prispevka v bolniško blagajno ter zaključile potrebne Intervencije z ozirom na sestavo novega finančnega zakona. Upokojenci so vabljeni k polnoštevikii udeležbi, _ Zveza prometnih in transportnih uslužbencev. Kožuhovliio v veliki Izbiri dobite pri tvrdki BIZJAK FILIP KONGRESNI TEG 8. 296 ♦ Občni zbor dravske oblasti Ferialnega saveza. Jutri ob 10. dopoldne se bo vršil na IL drž. realni gimnaziji na Poljanah v Ljubljani občni zbor. Delegati iz Maribora Celja in Ptuja pridejo lahko z jutranjim vlakom, ki prispe v Ljubljano nekoliko pred 10. uro. Delegati, ki žele, da prispejo že danes, naj nam javijo, da jim preskrbimo stanovanje in hrano. Dnevni red občnega zbora je: volitev verifikacijskega odbora in njegovo poročilo, poročilo upravnega odbora in nadzorstva, razrešnica, volitve novega odbora in nadzorstva, slučajnosti. Po občnem zboru skupno kosilo pni Slamiču. ♦ Jadranska hotelirska zveza, ki ima svoj sedež v Splitu, sklicuje v Crikvenico za 6. december svoj občni zbor, kateremu pa se bo 7. in 8. decembra priključil kongres hotelirjev iz cele države. Posebni pozivi z dnevnim redom in legitimacijami za znižano vožnjo bodo razposlani v prihodnjih dneh. če kdo ne bi dobil take poaiv-nice, naj se obrne na zvezo v Splitu. ♦ Ciganska nadlega. Cigana Jože Brajdič ln Marko Hudorovič, prvi star okrog 35, drugi pa 26 let, oba doma iz okolice Mokronoga, sta vlomila v četrtek ponoči v hišo posestnika Martina Gruma v Plešivcu pri Višnji gori. Zanimala sta se sicer za denar in zlatnino, ki pa je nista iztaknfla. Odnesla sta veliko masti precej sladkorja, več ženske in moške obleke, 14 rjuh, več metrov platna in vzela s seboj celo mrliški prt. Iste noči sta obiskala tudi hišo posestnika Josipa Erjavca v Plešivcu in odnesla več parov čevljev, srebrno uro z verižico ter britev. Oba posestnika sta oškodovana za okrog 3000 Din. Tatinska cigana sta pobegnila ln ju doslej še niso mogli izslediti. ♦ Najdeni v0ll. Na cesti Metli ka-Karlo-vec so naleteli te dni ljudje na par volov, ki so bili očividno brez gospodarja. Vole Danes vsi v KAZINO na družabni večer s plesom Sodeluje oktet »Ljubljanskega Zvona«. IZVRSTNO PEČENO PERUTNINO, štajerske račke, kapune, piške danes in vsako soboto pri V. A. JANEš na Aleksandrovi cesti. Vsak dan zaklana, pitana perutnina in druge delikatese. Telefon 34-55. Krznarstvo KENK Ljubljana, židovska ulica 3 VELIKA IZBERA VSAKOVRSTNEGA KRZNA PO NAJNIŽJIH CENAH. Pozor! - Snežke! V stika Ubira v»eh vrst sneSaib Jervljer in Sfcomj«r »Tr^Ooro«, »Moteor«, »Pepege« itd. po i^o ftoKdoib cedit b pri' i!Mfti vel-etrgovim « 2-erlJd Aleift. 0 b 1 & t, L. ubrana. Sv. Petrn ceeto it. 13- U987 so postavili v hlev gostilničarja Zlatka Božiča v Jurjovskem Brodu v občini Ribnik, kjer »e nahajajo še sedaj. Vola, ki sta lisasta, Imata žig V. J. in križ. ♦ Zahvala. Ob priliki imenovanja častnim občankam v Vuzenici sem prejela to. liko lepih in prisrčnih čestitk, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato tem potem: iskrena hvala vsem! — Ivanka Vidmar, učiteljica v Vuzenici. • Tovarna Jo«. Reich sprejema mehko in škrob1jen0 perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Littbljane u— Lep jubilej prosvetnega dela. Drevi bo ob pol 9. pri »Levu« imela »Soča« lepo slavnost 200. predavanja ob otvoritvi XIV. predavalne sezone. Predaval bo znani ruski učenjak, vmiverzni profesor doktor Evgen Spektorski o »Usodi slovanske vzajemnosti«. Že ime predavatelja jamči za visoko vrednost njegovega predavanja. Tudi za letošnjo predavalno sezono je prav dobro preskrbljeno, saj so na sporedu poleg dr. Evgena Spektorskega še dr. Josip Pretnar, dr. Vinko Šarabon, dr. Aleksander Bilimovič, dr. Stanko Jug, dr. Franta Mis, dr. Josip Mihelak dr. Stojan Bajič, dr. Josip Petrič, dr. Ludvik Bbhm, dr. Milko Kos, Otmar Pehani, dr. Ante Slodnjak, Ivan Mohorič in dr. Lavo Crmelj. u_ Poziv ljubljanskim trgovskim pomoč. nikom. V zadnjem času je moral odbor pomočniškega zbora zavrniti mnogo prošenj za brezposelno podporo, ker prosilci niso bili vnešeni v članski imenik. Zato opozarja odbor vse trgovske pomočnike v Ljubljani, da je v njihovem interesu, da se osebno ali pismeno uverijo, če so v članskem seznamu. Pomočniški zbor ima svoje poslovne lokale t tajništvu Narodno strokovne zveze, Miklošičeva cesta 22-11. Urad-ne ure so od 9. do 12. in od 15. do 18. Ob nedeljah od 9. do 11. ure. Odbor opozarja na sklep, da ne dobi brezposelne podpore nihče, ki ni vpisan v članskem seznamu Da ne bodo člani pozneje kedaj prikrajšani na brezposelni podpori, naj se prepričajo, če so v članskem imeniku. u__ Zadušnica za blagopokojnlm g. Jo- škom Bernotom, predmetnim učiteljem r p. drž. dvorazredne trgovske šole 6e bo darovala v ponedeljek 13. t. m. ob 9. v žup* ni cerkvi sv. Petra. u_ Odsek osobja gradbene ln progovne službe UJNŽB. Jutri sestanka za prog. čuvaje, obhodnike in pom. čuvaje r prostorih >Sloge«, za admin. in tehnično osobje pa v restavraciji >Novi svet«. Oba sestanka ob 10. dopoldne. u_ ZKD priredi jutri ob 19.30 pri So- kolski četi v Zalogu predavanje g. Mrmo-lje Zdenka o borbi jugos.lovemskega naroda. Ker je predavanje zanimivo, vabimo občinstvo. u_ Slovenski vokalni kvintet, ki ga sestavljajo gospodje gtibernik, Jug brata Pe-trovčiča in šule, priredi v ponedeljek, 20. t. m. v Filharmonični dvorani samostojni vokalni koncert z Izbranim sporedom. Na nastop priljubljenega in splošno znanega kvinteta Se danes opozarjamo. u_ K. o. za kolezijski okraj priredi drevi ob 20. pod okriljem ZKD predavanje o Jugoslaviji. Predaval bo g. V. Bučar v prostorih gostilne »Kolezija«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. u— »Kolo jugoslovenskih sester vabi svoje odbornice in članice, da se gotovo udeleže predavanja jutri ob 11. dopoldne v unionski dvo-eni! u_ Obrtnike vabimo na predavanje vse- učiliščnega profesorja g. dr. Karla Ozval-da, ki bo pod okriljem zavoda za pospeševanje obrti ZTOI v Ljubljani drevi oo pol 19. v zbornični dvorani o temi: Možnosti in meje poklicnih posvetovalnic. Predavanje je važno, zato pričakujemo polnošte-vilno udeležbo. Obrtniško društvo v Ljubljani. u_ Sentpeterska CM podružnica priredi jutri zvečer v restavraciji glavnega kolodvora »Martinov večer«. Spored: godba, srečolov. licitacija goske. u_ Akademiki! Udeležite se vsi današnjega ustanovnega občnega zbora »Akademske akcije za univerzitetno biblioteko«. Od iniciativnosti in sodelovanja nas vseh bosta odvisna živahnost ia uspeh našega novega pokreta. Začetek ob 3. popoldne v zbornični dvorani univerze. u_ članom dramatske sekcije SJSU Preporoda. Drevi ob 18. »e bo vrill sestanek te sekcije. Na sestanku bo režiser MIlan Skrbinšek razdelil vloge za igro »Drob-tine«. Tovarjšj bodite točni in pridite v čim večjem Številu. M_ Odobrena j« znižana vožnja na zborovanje čebelarjev v Beogradu. •Informacije daje Putnlk, za nebotičnikom. u— »Otrokova pravica« je film, ki M si ga moral ogledati vsak. Delo je polno resnice in nepozabnih scen, nežnosti in liv-Ijenja. Je to za nas popolnoma nekaj novega. Film ne zavzame k problemom stališča, ampak vprašanje samo osvetli in pripravi ljudi do tega, da o tem govore it> mislijo. ZKD morajo biti samo hvaležni. ga bitja pred sovražnikom ali kakor v popolni toposti nižjih bitij?! Krv tu gledim kroz eone I »ve si lšam vapaj ljuti. Svemjr šuti... Prav tako ga ne gane zvonjenje »v noči mrtvih«, ko mu duševni pogled kaže okostja v grobovih, kjer z enako ravnodušno^tji »grobni zareznik prsten s grbom plemifokim tura il zrno u glavi eamoubice*. Njegov duh preko individualne smrti, tja k smrti remije, solnca in vsemirskih 9vetov. ki so prav kakor človek in vse živ^tvo — samo »nov za nove možnosti, nove kombinacije. Tu je Kranjčevič morda najbolj oddaljen življenjskemu občutji današnjega Človeka, ki se ne zadovoljuje s tem dozdevnim obiek-tivizmom, z mehanistično poimovano r>riro-do. kjer je vse samo nemo in ravnodušno valovanje snovi, vse le prehajanje iz oblike in oblike. V tem svetu, čigar usodnost je strogo determinirana, ni mogoča etika, a baš etična akcija, t. i. izprememba človeka in njegovih življenjskih pogojev, je današnjemu človeku drago1 :enejša od vseh »hladnih« in »objektivnih« prirodoslovnih spozna v. Vendar pg Je imel Kraničevid prevei ?rea. da bi bil obtičal samo pri opevanju krute prirodne * nami. Tudi on ie veroval v svobodo, v lepoto ln v pravičnost, zato v njegovi poniji že zgodaj srečujemo socialne motive Tmel je eočitje s trpečimi in zatiranimi kakor vsak pravi pesnik, ne, še več: wak pravi človek. To kažejo zlasti njegove pesmi »Radolku«. >GoBpo<3skomu Kastoru« in druge. Kako tesno ie živel s avojim narodom in t njegovo usodo, pričajo Kranjčevi-čeve domoljubne pesmi, med katerimi je sicer največ brezpomembnih. Zlasti pa kažejo pesnikovo srce krasne »Uskocke elegije«. Globoko so ga zanimali tudi verski problemi. zlasti prepad med verskimi nauki in cerkveno prakso, zato njegov Kristus v pesmi »Elij Eli! lama az&vtam?t« ?e vedno vprašuje Očeta, čemu so bile vse žrtve, ko so ljudje prav tako h jdobni. sebični in krvoločni. kakor so bili nekoč: A usred bare ove, gde trovna gamad nlife, Uzvisilo se drvo i Hrist se na njem diže, I gleda gdje sj ludstvu sve gori črni dani I plače: Eli! Eli! lam& azAvtanil Kranjčevič ni zapustil mnogo verzov o lastni usodi. Ni bil lirik Heineievega kova, čeprav je sicer čislal tega nemSkega seuti-mentalca in židovskega ironfka in ga n. pr. v »Gosoodskom Kastoru« nekoliko posnemal. Smatral ie da je osebna bol ničevna v primeri s boledtio človeštva, ki v krvi. mukah in straSnih zablodah i5če prave poti k svojim vekovitim idealom. V tem nam 'e Kranjčevič danes bližji, kakor no svoji haeckeli-janski filozofi!! Iz tega snoznania prihajajo očiSčuioče etične ideje in samo okrog niih se zbira vse. kar se ni pogreznilo v pohlepni mamonizem ali v nasilniSki brutaliz-^m. Nekoliko te toplote človečnosti živi t idi v brezosebni. darwinistlčno fundirani liriki Silvj'ra S. Kraničeviča. a predvsem živi v njih velika, močna pesnikova osebnost. Z njo ie zavzel v literaturi Jugoslavije mesto, kakor ga v italijanski književnostj zavzema Leopardi. «o. Vsem nam, ki se borimo za življenje, ne bi bilo treba, da bi bili nervozni. Samo če se pravočasno pobrigamo za zdravje, ne bomo slabovoljni in utrujeni od dela preživeli ono malce prostega časa, ki z njim razpolagamo. Nenadomestljiva sreča, veselje do življenja, veselje do dela bodo šli mimo nas, če nismo zdravi Jemljite ta vam bo ohranila zdravje in delovno sposobnost. Dobiva ee povsod. da nam je prinesla ta film, ki se predvaja t Elitnem kinu Matici vsak dan ob pol 3. popoldne. Prvi film avlaclje. 180 aeroplanov izvaja najdrznejše akrobacije v zraku. Aeroplan, ki nad obdaki išče zrakoplov. Pristajanje Zeppelina na krovu bojne ladje >Saratoga<. Bombardiranje in spuščanje z brzino petih milj na minuto. Katastrofalen pristanek avijona na matične ladje. Celokupno ameriško zračno in pomorsko brodovje. Krasni posnetki iz zračnih višav. Vse to in še marsikaj kaže film »Titaai neba«, za katerega je Amerika, da pokaže svetu moč in slavo svojega zračnega bro-dovja, dovolila snemanje zrakoplovnega manevra. Film »Titani neba«, ki se predvaja danes v Elitnem kinu Matici, je grandiozoa epopeja »Kraljev zračnih višin«, pe6em smelosti in hladnokrvnosti. LJubljana še ni videla takega dela, kajti to je prvi in edini film aviacije, ki je opravičen nositi to ime. DAMSKE SNEŽKE z blagom St. 35—36 . . . .Din 39.— iz gumija (vse številke) ... * 65.— lakaste z baržunastim. ovratnikom (vse številke) ...» „ 69.— Otroške škornjčke.....„ 49.— Moške galofie ....... » 69.— ANT. KRISPER Mestni trg 26 Stritarjev ul. 1-3 LJUBLJANA 1130/ u— Rezbarsko delo domačega umetnika. V izložbi Zvezne knjigarne v Šelenburgovi ulici so razstavljene svojevrstne, umetniško zanimive jaslice, ki na prav lep način opozarjajo pasante, da se je 8 prvim snegom od daleč približal tudi čas božiča G. Lojze Koziak. ki je brez dvoma naš najboljši rezbarski umetnik, je razstavil v izložbi knjigarne svoje najnovejše delo Božje rojstvo. Delo, ki predstavlja poklo-nitev treh modrih z Jutrovega pred božjim detetom v hlevcu, je napravljeno po nekem starem gotskem originalu, ki se nahaja na Koroškem in je tehnično najlepši dokaz velike Kozjakove sposobnosti in talenta. Ureditev Marijinega trga. Z napredovanjem tramvajskih del na stari progi, ki so dospela od Zaloške že do Poljanske ceste, postaja vedno akutnejša tudi ureditev Marijinega trga. Nova tramvajska krožna proga bo dvotirna v vsej svoji dolžini in tedaj tudi preko frančiškanskega mostu. Na tem mostu bodo zato morali odpasti dosedanji trotoarji, da bo olajšan promet vsem vozilom preko njega Pešci v bodoče torej srednjega mostu ne bodo mogli uporabljati, imeli pa bodo na raz. polago oba ostala mostiča. Z novim pro-metnam stanjem na frančiškanskem mostu bo potrebno spraviti v sklad tudi ure. ditev Marijinega trga Tu je na sredi predviden prometni otok. Včeraj so bile zarisane na Marijinem trgu razne variante, ki jih je ogledala posebna komisija, sesto-ječa iz zastopnikov gradbenega odseka, policijske uprave, mest. gradb. urada in Avto kluba. Na podlagi tega ogleda in izraženih mnenj je bil v načelu osvojen princip enosmernega prometa ob prometnem otoku, ki mu ustrezata rdeča in polno belo porisana varijanta; velikost otoka se bo približala rdeči varianti. V &urogatu namreč promet po osvojenem principu že danes obstoja, ki ga urejuje prometni stražnik, stoječ približno sredi bodočega prometnega otoka. Čim bo prometni otok SLAŠČIČARNA PELICON priporoča izborno črno in belo kavo s smetano Din 3.50 ter najfinejše slaščice in prvovrstno čajno pecivo Bilo kuda svuda ! napravljen, bo prometni stražnik odpadel, ker se bodo vozila uravnavala sama, d očim bo pešcem prehod- preko trga izdatno olajšan napram sedanjemu stanju. Vozila bodo prisiljena voziti disciplinirano in ne po preveliki ploskvi, ki bi nujno zavajala v prometno anarhijo. Od tretje variante (belo črtkana), ki bi bila v prometnem pogledu manj primerna baš zaradi prevelike ploskve, ki bi odpadla na vozišče _ saj bi še polovico Prešernovega spomenika stalo na vozišču __ pa se namerava pridržati za nasaditev drevja v loku od Prešernovega spomenika mimo cerkve in proti šmalčevi trgovini. — Tramvajska dela bodo dospela d0 Marijinega trga meseca decembra. u_ Ljubljanica zopet zaprta. Včeraj ponoči so zaitvornice na Prulah po daljšem času zopet zaprli. Voda je v sredo in četrtek znatno padla. Pod trimostjem so v četrtek ponovno pričeli z nadaljevanjem zavarovanih del. Ta pa so zaradi vode, W se nahaja še vedno v strugi zelo otežkoče-na. Sploh je vprašanje, kaj se bo dalo letos napraviti pod mostovi, kajti po lepem vremenu z burjo, je včeraj ponoči jelo ponovno deževati, v dopoldanskih urah pa celo snežiti. Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi nujnih popravil za nedolo. čen čas zaprta. u_ J NAD Jadran obvešča vse obiskovalce plesnih vaj, da bo v četrtek 16. L m. namesto plesne vaje akademija r proslavo 1Q0 letnice rojstva Jovana Jovano-viča-Zmaja. Proslava se bo vršila v prostorih Trgovskega doma. Spored objavimo v prihodnjih dneh. u— Prihodnja plesna vaja SO Preporoda bo drevi v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra >Ronny« jazz. Začetek točno ob pol 8. ostali ob 20. u _Gostilna p$J Kavčiču na Privozu mid; prvovrstne domače krvavice in peče-nice ter pristna štajerska in dolenjska vina Za obilen obisk se priporoča Fran Kavčič. Iz Celja e— Zborovanje županov v Celju- V nedeljo so zborovali v Obrtnem domu v Celju novoizvoljeni župani in občinski odborniki iz celjskega sreza. Zborovanje je vodil predsednik celjskega pododbora županske zveze v Ljubljani g. Vinko Kuko-vec, župan občine Celje-okolica. Uvodoma je pozdravil navzoče gg. narodnega poslanca Ivana Prekorška, sreskega načelnika dr. Vidmarja, predsednika sreske organizacije JNS dr. Kalana in sreskega veterinarja M. Sribarja. Potek zborovanja, ki so se ga udeležili zastopniki skoro vseh občin, je pokazal, da je organizacija županov potrebna in da ima trdno podlago. Za predsednika je bil izvoljen Zupan g. Vinko Kukovec, za podpredsednika g. Josip Kožuh, župan občine škofja vas, za tajnika je bil imenovan g. Drago žabkar, za odbornike pa so izvoljeni vsi ostali župani iz celjskega sreasa. Udeleženci so v obSir-ni debati razpravljali o važnih občinskih zadevah, zlasti pa o nujnosti regulacije Savinje ln pritokov. Celjski pododbor bo priredil v najkrajšem času predavanje o sestavljanju občinskih proračunov ter predložil banski upravi obširno spomenico glede regulacije Savinje in pritokov. Priznano odlična čoetkica za zobe. Dobiva se povsod. Ob 401etnem jubUeju Savinjske podružnice SPD v Celju bo v dvorani Narodnega doma Jubilejno planinsko zborovanje, ki se ga bodo udeležili tudi delegati mnogih podružnic SPD, osrednjega društva in drugih jugoslovenskih planinskih društev. e— Nujna prošnja. Socialni odsek občine Celja - okolice prosi vse meščane ln okoličane, naj po svoji moči darujejo za naše brezposelne in njih siromašno deco. Zima je pred durmi, obleke ni ln tudi ne kurjave Pomagajno, nedolžna deca vas prosi, ne dajmo ji občutiti trpkosti ln bridkosti že v rani mladosti. Usmiljena srca, priskočite na pomoč! Darove hvaležno sprejema občinski urad za Celje-okolico. e— Igralska šola Mestnega gledališča sporoča vsem udeležencem, naj pridejo v nedeljo 12. t. m. točno ob 10.30 v Mestno gledališče. e— Nagradno tekmovalno streljanje bo priredila Strelska družina v Celju jutri ob 8.30 na vojaškem strelišču v Pečovniku. Prireditev bo združena s tekmovalnim streljanjem za podelitev »medalje dobrega strelca«. V primeru slabega vremena bo tekmovalno streljanje preloženo. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočni velefilm »Nevaren korak« (»Salon Dore Greenove«) in zvočna predigra. Predelana ,Traviata" (Iz razgovora z dirigentom Stritofom) Zakaj in kako ste llbretistično predelali »Traviafo«? Pri »Traviati« sem imel vedno občutek, da je v njej kljub genialnosti Verdijeve muzike vendarle šablona preočitna. Dejanje je zamegljeno, premalo jasno m raztrga- no .Vsak bip zastane in se le v recitativih »unkoma premakne za par pedi naprej Zavirajo ga predvsem neštete zaključene pev- ske vložke s stereotipnimi uvodi, vrhu vsega komponirane na brezbarvna, pleonastič-na besedila. Vsaka pevska »točka« stoji osaniliena, brez zveze s prejšnjim dogaja-niem in pomenja zastoj dejanja. Muzika se mi zdi premalo fundirana v poteku fabule. Poslušalec uživa posamezne pevske tnčke. ni mu pa dano sodoživljanje globoke tragike, ki tiči v Violetini usodi. Kakor znano, je bila za podlago libretu »Dama s kamelijami«, delo Dumasja mlaj-šega. Iz te drame sem tudi jaz črpal misli in jih vstavljal v opero. Pri tem sem skušal vplesti kolikor mogoče mnogo motoričnih domislekov tudi v arije, duete itd.. torei v omeniene »vložke«. Vzemimo a. pr. znano napitnico v I. dejanju. Prej nevtralno besedilo sem nadomestil z važnei-So vsebino, ki karakterizira ves I. akt: boi dveh etičnih principov: »bežne naslade« in »traine ljubezni«, slednji napije Alfred, prvi Violeta Sklepna arija s svojim kolo-raturnim bleskom dobi s tem večji poudarek. omahovanje Violete med obema prin-ctooma postane bolj vidno. Violeta ni več samo — pevka, temveč življenjski tip. Ali ste tudi muzikalno kaj sore- menili? V glavnem ničesar. Iz gornjega pa nulno sledi, da sem moral črtati večino orkestralnih uvodov in nekaj kadenc v ulogi Alfreda in v duetu Alfred - Violeta Kolo-raturo sem pustil povsod, kjer mi dvigne izraz. Koloraturo v smislu brezizraznega brilitranja z glasovno tehniko pa odklanjam. Verdi sam je menda isto občutil: Iz Maribora a— Sprejem pevcev iz Skoplje- Ipavfce- va pevska župa poziva vsa včlanjena društva. kakor tudi vse narodno in glasbeno čuteče občinstvo, da se polnoštevilno udeleži svečanega sprejema pevskega društva. »Vardarja« iz Skoplja, ki prispe dane« dopoldne v Maribor. K sprejemu naj se občinstvo zbere takoj po 11. uri na glavnem kolodvoru. Obenem pa se vsa javnost o^ živa, da zvečer napplni unionsko dvorano do zadnjega kotička. Članice Slovenskega ženskega društva se naprošajo, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže sprejema skopijanskih pevcev na kolodvoru t» koncerta v Unionu. a— Nova turneja dr. Pivka po Češkoslovaškem. Narodni poslanec dr. Liudevit Pivko je odpotoval preteklo noč z brzo-vlakom na Češkoslovaško, kjer bo priredji DO vseh večjih krajih Češkoslovaške daljšo predavalno turnejo. &?slanec dr. Pivko je bil za turnejo naproŠev od CJ iige v Pragi. Povsod vlada ze njegova predavanja izredno zanimanje. Prvo vor.e-davanje je imel dr. Pivko že včeraj popoidae med l'-in 19. uro v bratislavskem rsvfru. S turneje se bo dr. Pivko vrnil 28. t m. a— Ljudska univerza. Drevi ah 20.15 bo predaval ob spremljevanju mno^h skiop-tičnih slik vseučiliški profesor g. vak iz Zagreba o moderni Palestini'.- V ponedeljek 13. t m. ne bo predavanj^ P*^ pa bo predaval v petek 17. t m. gKivtni urednik g. Radivoj Rehar o krizi intexna-cionalizma. a— Združenje brezposelnih učiteljev bo v zvezi g Sreskim učiteljskim društvom Maribor-mesto priredilo za v Mariboru hv bližnji okolici bivajoče člane večerni zadružni tečaj. Prosi se člane in članice, ki bi redno posečali ta tečaj, da se zglase osebno popoldne v našem lokalu, kjer bi se pomenili o nadaljnjih podrobnostih. Danes zboruje sresko učiteljsko društvo Maribor desni breg in sicer ob pol 11. uri ▼ mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je poročilo o letošnjih počitniških tečajih v Ljubljani (VRANC). rz šolske prakse (Petrovič) ter razgovor o organizaciji. Vabijo se vsi tovariši in tovari-šice. da se po možnosti udeleže tega zborovanj« a_ Predavanje za obrtnike o vajencih. Društvo jugoslovenskih obrtnikov priredi jutri ob 9. dopoldne zopet v Gambrlmnso- vi dvorani predavanje Iz novega obrtnega zakona. V nedeljo bo razlagal predavatelj g. dr. Avg. Reismam obrtni zakon glede vajencev, zlasti glede razveze učne pogodbe. Najbrž bo to pot na vrsti že tudi razlaga določil glede razsodišč, ki jih uvaja novi obrtni zakon. Vabljen je vsak obrtnik lz mesta in tudi okolice. a— Pododbor Udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov vabi vse člane iz Maribora in okolice, da se udeleže sestanka jutri ob 10. predpoldne v dvorani hotela »Pri Zamorcu«. Dnevni red: športni odsek pododbora a— Zveza mladih intelektualcev sporoča svojim članom: Dobili smo razne ugodnosti pri pouku češčine. ruščine, francoščine, nemščine in angleščine,. Vsi člani m članice, ki bi nameravali posečati te jezikovne tečaje, naj se javijo od 10. do 12. ure v zvezini pisarni, da se določi čas in vse ostalo. a— Smučarski raj na Pohorju. Preteklo noč se je tudi Maribor oblekel v belo zimsko obleko. Sneg, ki se ga je naletelo med dežjem več centimetrov, se je kljub včerajšnjemu dežju obdržal na strehah in vrtovih. S Pohorja pa prihajajo za naše smučarje in zimsike športnike prav razveseljive vesti. Iz Mariborske koče je prispelo večraj poročilo, da je v noči od četrtka na petek zapadlo na staro zamrzflo »nežno podlago še nadaljnjih 30 cm izvrstnega pršiča, tako da je smuka na Pohorju že sedaj najidealnejša a— Prijet nevaren vlomilec. V kleti Ka-petanovičeve gostmie v Vetrmjski ulici st.-natakarici pred dnevi nekega večera izsledili skritega moškega, ki očividno ni imel poštenih namenov. Poklicali sta stražnika, ki ga je odpeljal na policijo. Tam so na podlagi starih tiralic ugotovili, da gre za brezposelnega pekovskega pomočnika Jurija Biveca iz Samobora pri Zagrebu, ki ga iščejo razne policijske uprave na jugu naše države. Pri njem so našli moderno vlomilsko orodje in sveženj ključev. Brvee je napravil za približno 100.000 Din škode. Al%ocratine deluje naglo pri vseh vrstah bolečin: migreni, nevralgiji, živčnih bolečinah in menstrualnih težkočah. Dobiva se • vseh lekarnah. Izdeluje: E. LANCOSME, PARIZ Ogl. reg. pod br. 19876 od 30. X. 1933. dal je koloraturo Violeti, dokler je v oblasti »naslade«, t. j. zunanjega bleska. V poznejši fazi, v fazi »ljubezni« ne najdeš niti enega koloraturnega mesta več. Odersko muziko sem preinstrumentiral in jo delno prenesel v glavni orkester. Originalna »banda« na pihala in trobila se mi je zdela pregroba. Pa tudi budžet me je prisilil k temu: prihranil sem dnevne izdatke za 15 mož... Brez skrbi 1 Ne bom govoril o krizi... Povsod črtani odhod zbora v I. aktu sem zopet vpostavil in ga spremenil v nekakšne razigrane litanije na Violeto. Slava tebi Violeta! Zdravje moškega srca! Grešni kamen izpodtike! Strah in groza vsen žena! Bič hinavstva in potuhel Uživanja zlati gradi Trepetanje vseh filistrovl Cilj in konec naših nadl Tudi sem črtal ponekod zbor in dal nji-hov muzikalni tekst solistom. Konec opere sem priredil tako, da ostaneta Alfred In Violeta sama. Kvartet torej odpade. Kaj pa ga Gjungjenac ln koloratura? Pridite po^jšat. Izdam Vam samo toliko, da je pri neki skušnji pričel orkester aplavdirati njeni ariji. Ali si že obnovil članarino AVA flrn^Kp 73 l*tOS? Lepše kakor najboljša perica Prej ste krtačili, drgnili in mencali ure in ure, zdaj Vam opravi vse to Schichtov Radion med kuhanjem čisto sam v 15 minutah: bleščeče belo oprano perilo. Na milijone kisi-kovih mehurčkov, ki se jih razvije v raztopini Schichtovega Radiona, požene milno peno skozi tkanino Jn najgostejša vlakna, ki jih celo najnatančnejša perica z mencanjem in krtačo komaj doseže. Uporabljajte redno Schichtov Radio n, po Vam bo perilo skozi in skozi zares prizanesljivo oprano. © oipo GocpeJarske vesti = Italijanski tisk o jugoslovensko-12*-lijauskih trgovinskih pogajanjih. Ob priliki prihoda jugoslovenske delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo v Rim so italijanski listi prinesli obsssžnejše članke o gibanju trgovine med bbema državama. Pri tem so splošno naglašali, da je v poslednjih petih letih italijanski uvoz iz Jugoslavija pa«iel, kar pa je po njihovem mišljenju normalno, ket je v istem 6asu nazadoval celotni uvoz Italije. Italija pa je kljub, nazadovanju uvoza ostala glavna nak^upovalka jngoslovenskega blaga. = 2a naše izvoznike živine. Urad za nad- zorsjtvo izvoza živine pri zavodu za pospeševanj© zunanje trgovine pozjva izvozni-keA zadruge in pridelovalce, ki nameravajo izvažati, Žive svinje (pitane in mesne), goveda, zaklane svinje in zaklana teleta meseca djecembra v Avstrijo, da predlože prijave pajkasneie do 15. t. m. Obenem se po-vjvajo, da v reUu dostavijo prijave za svinje mast In žito. ki jih nameravajo izvoziti meseca decembra v Češkoslovaško, in sicer do istega roka. Tisti izvozniki, zadruge in pridelovalci. ki so prosili in bodo v bodoče pros!1i za dovoljenja izvoza mesnih svjnj v Avstrijo, pa jim je strokovni odbor to do-voiii. ne smejo v nobenem primeru tiamestu -mesnih izvoziti pitan'h svinj, temveč le tak-b!a?o. kakršno ie navedeno v izkazilih. Če se re bi držali predpisov o izvozu mes-n;h sv*nj v Avstrijo, se jim bodo vzela dovoljenja za izvo,s. = O posredovalni urPdbJ mnogo pišejo zagrebški listi. Tako ima »Jugoslovenskj Lioyd« daljši članek, v katerem pravi, da ta uredba ni ■zadovoljila naših gospodarstvenikov, k', so v ogromni večini dvignili svoj glas Proti njej. članek izvaja, da je uredba nei^sna, ker se iz nje ne razvidi ali mora' bi tj, dolžnik, k', se je želi posluževati, aktivni, Ob zaključku naglaša članek: Prihaja yyj do sklepa, da bi bilo v korist našega gospodarstva, če se institucija oosredova-nla čimprej ukine. Ako pa to ni mogoče, rjii se nikakor ne rodaljša Ti ti veljava same uredbe, ki poteče 4. januar! a 1. 19J4., niti rmoratorijski rok devetih mesecev, nego na.' ss nasprotno za nove postopke zmanjša rok za štiri mesece. =Trgovinski stiki s Turčijo. V zvezi s pripravami za praktično uveljavljenje prodajnega monopola za opij v skupnosti z Jugoslavijo se med turškimi gospodarstve-n/ki posveča velika pozornost trgovinskim ednošajem z našo državo. Po turških podatkih jugoslovensko-turška trgovina v zad-mh letih stalno pada, v prvi vrsti zaradi nezadostnega turškega izvoza v Jugoslavija. Glavni turški izvozni predmet, to je tobak, se tako rekoč sploh več ne izvaža v Jugoslavijo. Med turškimi gospodarstveniki upakv. da bodo nova trgovinska pogajanja med obema državama, ki se pripravljajo, dcyved!a do sklepa dogovora, po katerem bi medsebojna trgovina oživela. Turčija =>eM okrepiti svoj izvoz finega tobaka v Jugoslavijo odkoder bi uvažala drobne železne /z-delke. — Avstrijski les za Francijo. V zadnjem času so se po-novno vršSa pogajanja med Avstrijo in Francijo o vprašanju avstrijskega lesnega izvoza. Francoska vlada je b^a v tem pogledu zelo popustljiva, a v francoski lesni industriji se kaže precejšen odpor. Kakor je podoba, so pogajanja vendarle usme>ia in v Avstriii zdaj računajo na ziatneiši izvoz lesa v Franciio. Raze^ tega «rpa Avstrija, da si bo v najkrajšem času spet pridobila češkoslovaški lesni trg. P'av tako obstajajo v Avstriii nade na nadaljnji nrecejšnii izvoz v Italijo, Madžarsko Vn Palestino. '=* Dobave, prodaje in drugo. Splošni od-drjifek železniške direkcije v Ljubljani spre-Vema do 14. t. m. ponudbe glede dobave kosov sterilne hidrofilne gaze. 500 ka-£?kovih in hidrofHnih povojev, 600 kosov sterilne vate 10 kg lepljene vate, 30 Losov levkoniastovega obiiža in 30 tucatov varnostnih zaponk. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave 200 m" jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 23 t. m. ponudbe glede dobave 600 žag za železo, 50 kg podložnih plošč, do 30."t. m. pa glede dobave orodnega jekla, 2 zobatih koles in 2 jeklenih verig. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 30 t. m. ponudbe glede dobave 200 metrov jeklenih verig. Zamenjava stoječi iglastih in stoječih bukovih dreves za mehke deske in plohe bo po pismenih ponudbah, ki jih je vložiti do 24. t. m pri gradbenem oddelku železniške direkcije v Ljubljani. Oddaja del za električno instalacijo in instalacijo električnih zvoncev bo po direktni pogodbi 17 t. m. pri inženjerskem oddelku dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani. Prodaja bukovega lesa in drv bo po pismenih ponudbah, ki jih je vložiti do 27 t. m. pri direkciji gozdov v Ljubljani. Pogoji na vzogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. Borze 10. novembra. Na ljubljanski borzi je deviza na Npw-vork dalie znatno popustila. Nekoliko oslabel je tudi Pariz. Krepkejši AmsieHam, Berlin, Bruseli in London. Drugo neiznre-menieno. Na efektnem tržSSeu so se zaključile Jesenice po 300. Avstrijski Mlin? se je trgoval v privatnem kliringu; v Ljubljani po 8.85. v Zagrebu po 8.S5 in v Beogradu po 8.78 do 8.80 Orški boni eo notrrali v Zagre-bj 41.25 — 41.50. a v Beogradu »o se zaključili po 41. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Voina škoda dalie poskočila. Za kašo se je zaključila po 249. a za december 250 Priv c-erar-na banka ie imela zaključke po 228, 230 in 229. a 7% Blair po 34. Deviz© LJubljana Amsterdam 2308.18 — 2319.54, Berlin 1360.97 _ 1371.77 Brjseli 798.02. — 801 96 Curih 1108:&5 — 1113.85. London 181 42 — 183.02. Newyork 3519.39 — 3547.65. Pariz 223.85 - 224.97, Praga 169.90 — 170.76. Trst 300.57 — 302.97 (premija 28.5 od«t.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85. lantvo Csrib. Pariz 20.2075, London 16.42, New-7ork 320.75, Bruselj 72, Milan 27.16, Madrid 43.15, Amsterdam 208.25, Berlin 122.9750, Dunaj 72.71 (57.75), Stoekholm 84.50, Oslo 82.50. Eobenhavn 73.25, Praga 15.33, Varšava 57.90, Atene 2.97, Carigrad 2.52, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.50, London 29. Milan 47.65, Newyork 563.38, Pariz 35.51, praga 25.68, Curih 175.73, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Lj«bJ>na. Vojna škoda 248 den., 7*/» investicijsko 50 den., 8®/« Blair 36 den., 7«/» Blair 83 den., 4*/« agrarne 26 den., 6*/« begluške 35 den.. Kranjska industrijska drjžba Jesenice 300 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 248.50 — 250, za december 249 do 251, 7®/o investicijsko 50 — 51.50, 4*/« agrarne 26.50, 7«/» Blair 33 — 34, 8*/o Blair 96 den., 7% posojilo Državne hipotekarne banke 42 den.. 6®/o begluške 35 den.; bančne vrednote: Narodna banka 3650 den., Priv. agrarna banka 229 — 230; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 25 den., Trbovlje 95 — 110, Is is 25 bi., Impeks 50 den. Beograd. Vojna škoda 248.50 in 248 zaklj., za december 248 — 249, 7"/» investicijsko 52.50 in 51.50 zaklj., 4"/» agrarne 27.25 den., 6»/o begluške 36.50 in 36.46 zaklj., 8»/e Blair 37.50 den.. Narodna 3700 — 3800, Privil. agrarna banka 229 in 228 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.90. Državne železnice 16.25, Trboveljska 16.20, Alpine-Montan. 9.70. Blagovna tržišča LES. 4- Ljubljanska borra. (10. t. m.) Tendenca za les živahna. Zaključena sta bila dva vagona tramov. 4ITO -f Chloago (10. t m.) Začetni tečaji: pšenica; za december 81, za maj 84, za julij 82; turščica; za december 38.50, za maj 45, za julij 46.50; oves: za december 46.875; rž: za december 62.75, za maj 69, za julij 68.50. -f Winnipeg (10. t. m.) Začetni tečaji: pšenica; za. december 65.50. za maj 69, za julij 70.125. + Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca ta žito čvrsta. — Nidijo se (vse za 9lovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška. 79/80 kg 147.50 - 150: baranjska, 78/79 kg 145 do 147.50; sremska. 78/79 kg 145 — 147.50; komza (po navadni tarifi): za november 110 — 112.50- nova. umetno sušena 115 do 117.50: moka: baška >0« 255 — 260; banatska 265 — 270. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. -f Novosadeka blagovna bor«« (10. t. m.) Tendenca stanovitna. Prometa 84 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 102 _ 104: okolica Sombor 101 — 103: srertnfebaška in slavonska 108 — 105; gor-njebanatska Mf*1 do 103; srednjebanat-ska 100 _ 102: južnobanatska 94 — 96; baška potiska in baška ladja Dunav. Begej 105 _ iofl; baška. ladfa Tisa 106 do 108. — O^e«: baški sremeki In slavonski 51 _ 53 Jefmen? ba:Ski sremski. 64/65 kg 63 — 65 TnršPiea • baška. sremska in baška okolica Sombor 75 — 77; baška in sremska sušena 66 — 68; baška, za deeember-januar 55 — 57.50: banatska 70—71; banatska si-šena 61 — 63: sremska sušena 59 — 61; baška sušena, ladja 69 — 71; baška ladja Be-gei 79 - 80 baška ladja Tisa in Dunav 81—82. Moka: baška, banatska >0g< in »0g2« 175 _ 195: »5« 165 - 175 112.50 - 122.50: „7< 82 50 - 92 50; »8< 65 — 70: sremska. slavonska >0g< in >0gg« 185 _ 200; >2« 165 _ 185: >5« 145 - 165: »6« 107.50 - 117 50; .7« 77.50 do 8750- »8« 65 _ 70 _ Otrobi: baški sremeki. v jutastih vrečah 51 — 53; ba-natski, v iutastih vrečah 48 — 50. Fižol: baški. »romski bdi brP7 vreč VU 132 50—135 + Somborska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 117 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, banatska. sremska slavonska 100 _ 102: gorn}?-baSka 104-106 banatska notiska 103—105: ba^ka potiska 1f)4 — 106 Ores>: baški. sremski slavonski 51 — 53 Ječmen: baški sremski. R3'64 kt? 62 _ 64 Koruza: baška železnica. promptn2 74 _ 76; baška bela 84 — 86: baška. Dunav in Tisa šlep 79 do 81 Moka: baška >Og< in >0gg« 195 do 215: »2« 175 - 195: »5« 165 - 175- >6« 112.50 - 12250: »7« 82.50 - 92.50:' »8* R2.50 _ 07^0 (VrnK;- 4f? — ~0 4- BmHmpeštonska termlnska borza (10. t. m.1* Tendenca stalna. Promet slab. P8e-nlca; za marc 7.89—7 PO, za mai 8.00— 8.02; rž: za marca 4.93—4.95; turščica: za maj 8.46—8.47. fcfVTNA. ■f Goveii ln svinjski sejem v Ptuju 7 in 8. t. m. sta bila zelo živahna. Cene govedi so nekoliko noskočile. Prignanih ie bilo 298 krav. 102 telici, 138 volov. 20 bikov in 111 konjev. Cene za kg žive teže: kravam 2 do 4, telic^m 2.75 do 4.50. volom 2.75 do 4. bikom 2 75 do 4 Din. Konti za klanie so se proda i* Ji od 300 do 650 D;n, dru P' konli "a no 1200 do 3000 Din a glavo. Prascev je b'lo pripelianih na svinjski sejem 183 in svini 261. Prasci so se pro-daiali n.. 80 do 280 Din za rilec, pršutarji so bili po 6 50 do 7 50 in polnitane *vinie no 7 do 8 D'n za kg žive teže. Prodanih je bilo vsega 134 rilcev Rimprfoar nPAMA Sobota. 11.: Tartnffe A Nedelja. 12. cb 15.: Komedija zmešnfav. Tz-ven. Znižane cene. — Ob 20.: Turške kumare. Tzven. ZnJfane cene. Ponedeliek, 13.: Zajec. C. npFfM Sobot«. 11.: Trnvfota Pr^mfera. Tzv»n. Nedelia. 12.: Havateka • roža. Izven. Znižane eene. PonedoVoV tft.: 7ar>rto. SENTJAKnnsirn OT/RI)ALTSfF Mestni dom Sobota. 11.: Df«eti brat. Stoti naston Danila Bučaria. Nedelia. 12.: Deseti brat. + MaribA^o p^edaližče ZaMek ob 20 Sobota. 11,: Pon Čira in pon Spira. B. Ntvjplfa. 12. ob 15.: Pastirč^v Peter in kralj Prliiantin. Otroška predstava. — Ob 20.; R. U. R Sokol Proslava (JOletniee br. En«. Oangl«, L nam. staroste SKJ. Sokolska župa Ljubljana priredi jutri v soboto 11. novembra Gan-glovo proslavo, katere se udeleže predstavniki vsega slovanskega Sokoletva. Ob 18^0 je zbor Sokolstva v telovadnici Narodnega doma, ob 21. uri pa bo aokolski pozdravni večer v veliki dvorani aokolakega doma na Taboru. Vabimo vse naSe članstvo, predvsem pa članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se proslave v čim večjem Številu udeleži. Vabimo tudi ostale predstavnike javnega in kultjrnega življenja, da se udeleže proslave. Obleka civilna z znakom. Zdravo! Župna uprava. Sokol v Medvodah priredi 12. t. m. ob 18. pod okriljem ZKD predavanje o bistvu sokolske misli. Predaval bo g. Vekoslav Bučar v gostilni brata Jeeiha. Vabimo občinstvo! Cerkniški Sokol bo proslavil jutri ob 20. v dvorani Sokolskega doma 60-letnico br. Gangla. Na sporedu so nagovor, razne de-klamacije -te*r igra »Ovire«. Šport Zastopnikom slovenskega nogometa na pot v Zagreb Danes ob 18. se odpelje nogometno moštvo Primorja v Zagreb, kjer bo v nedeljo popoldne na igrišču v Maksimira nastopilo v državno-prvenstveni tekmi proti enajstorici Haška. Večkrat »mo že opozoril! na težko nalogo, ki čaka našega predstavnika v ligi ▼ zadnjih treh tekmah, ki jih mora še ab-solvirati. Opozorili pa smo nogometno moštvo Primorja tudi na to, da ono ne zastopa samo svojih klubskih barv, temveč da mu je poverjen prestiž slovenskega nogometa. Tukaj pa ne gre samo za prestiž. Gre v glavnem tudi za napredek našega nogometnega športa. Dejstvo je, da bo naš nogomet napredoval le tedaj, ako bomo tudi dalje zastopani v nacionalni ligi. Koristi od tega nima samo oni klub, ki sodeluje v državnem prvenstvu. Državnoprven-stvene tekme, ki se odigrajo pr? nas. koristijo tudi igračem ostalih naših klubov, katerim se nudijo prilike, da vidijo naša najboljša moštva na delu. Usoda je pač hotela, da se ni le zadnjo nedeljo odločilo vprašanje, ali bo Primorje še dalje sodelovalo ▼ ligi. Kljub temu je razpoloženje liginega moštva Primorja ostalo dobro. Naši fantje mirno gledajo v bodočnost Oni niso postali malodušni Baš nasprotno! Napetost in simpatije javnosti so jih le še ohrabrile. Oni dobro vedo. da stoji za njimi vsa naia Javnost brez razlike klubove pripadnosti, oni vedo in se zavedajo, da morajo ostati v ligi, zaradi česar se je njihova t>orbenost le le povečala. Niti eden od enaistorice Primorja ne dvomi niti naimanie o tem. da bo težko. Nogometno moštvo Haška, nedeljskega nasprotnika našega ligaša, uživa v slovenskih športnih krogih velike simpatije. Hašk goji zelo lep in kuJtiviran nogomet ter bi no svojem znanju moral gotovo 2e zavzemati boljše mesto v tabeli. Samo nerazumljiva odločitev JNS. ki Je Hašku razveljavila kar dve tekmi, je vzrok, da Je zagrebško moštvo v tabeli še precej nizko Naš predstavnik je v prvi tekmi porazi) Haška na domačih tleh s 4 : 1. 1» tega ae vidi. da »o Primorjaši enakovreden nasprotnik, ki bo v nedeljo handicapiran le zaradi tujega terena. Toda borbenost naših igrače v je tako velika, da bodo znali v nedeljo obvladati tudi to težkočo. Vprašanje obstanka ▼ ligi se da rešiti še to nedeljo. Našim igračem priporočamo le to. naj ohranijo mirno kri in mirne živce. Vedo pa naj tudi, da jih bodo spremljale vse simpatije našega prebivalstva, kateremu pa so dolžni, da zagotovijo »loven-skemu nogometu mesto, ki mu gre po vsej pravici, namreč mesto v nacionalni ligi. Iliri ja: Maribor V nedeljo bo izredno zanimiva borita dveh, v zadnjih letih popolnoma isenaAenih protivnikov. Slo bo za dragocene točke, enemu gre tako rekoč za bit! ali ne biti, drugega pa vleče naslov Jesenskega prvaka. Maribor Je letos mlado moBtvo, polno poleta in ne brez tehničnih fines, mofttvo, ki ve, da mu je braniti ponosni naslov pod-saveznega prvaka. Da enajstorica ni imela dosedaj posebne sreče je res, toda overjeni moramo bdti. da moStvo v igri ne bo razočaralo in da bo nudilo svojemu protivni-ku oster odpor. Ilirija je letos srečnejših »nog«. Pod vodstvom novega profesionalnega trenerja, ki odkriva moštvu tajnosti nogometne umetnosti že nekaj mesecev so belo-zeleni napredovali toliko, da znajo svojo tehnično izurjenost obrniti tud! v svoj prid. Enajstorica »e zaveda, da so le goli učinkovito sredstvo za dosego cilja, napadalni kvintet je homogena dobro vigra-na enota, ki hitro pridobiva na terenu, si zna pripraviti ugodnih prilik in Jih tudi izrabiti. Borba obeta nešteto razburljivih momentov, prišli na bodo na račun tudi tisti, ki najbolj uživajo takrat, ko se mreža potrese. ProoacatKfnl lafrkoatletskl miting Ilirije In deMUfr! ffoztfhl tet Pusto in slabo jesensko vreme ni opla-aio naših marljivih atletinj in atletov. Jutri dopoldne se poskusijo Se enkrat. Mogoče bo to pred letoSnjo ztmo posledntič. Na letnem telovadiSču Ljubljanskega Sokola priredi Tlirila propagandni lahko-atletski miting, na katerem se bodo izva-1ali predvsem met' in skoki. ^Poleer tega Je na programu tudi tek 200 m. Na startu bomo videli polesr atletov letošnfpea državnega nrvska PrimoHa Izvrstne tekmovalce Tlirile. od katerih na1 omenimo predvsem naSeera nafbolifiesra aP-rmmd atleta 7unanWa Nelila. dalie Ste^išnika Milan«, ki 1e doseg-el na letošnli balkanski oHmpi-iadi izredno lepe uspehe, rekorderja Zupana. Jegliča, poleg teh pa nove zvezde BrQ-netta. Sveteka in druge. Miting prične točno ob 10. Med mitingom nastopijo naSa dekleta. Ob 10 SO bodo startala na 2000 m gozdnem telriT, katerega 1e razpisal v propagandne svrhe ljubljanski bazenski podsavez. De-kliSki gozdni tek je novost za LJubljano. V Jugoslaviji se je vršil doslej samo dvakrat, in sicer v Zagrebu, kjer so obakrat z uspehom startale tudi Dirijanke. Proga se vije z letnega telovadišča po tivolskem drevoredu skozi gozd proti Bellevue in nazaj na telovadišče. Startale bodo atletinje Birije ln Atene. Prijavljenih Je 23. Gozdni tek Je zadnja letoSnja javna lahko-atletska ženska prireditev in pomeni nekak prehod v zimski trening. Prireditev je brez vstopnine. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi odhoda v Zagreb morajo biti danes ob 18. na glavnem kolodvoru; Starec, Haal, Bertoncelj I. in n., Zemljak, Slamič, Boncelj, Joža, Vinko, Erman, Jež, Zem-ljič. — Omenjeni igralci morajo spodnjo opremo vzeti s seboj, drese prinese gospodar. SK Grafika, za pokalno tekmo z rezervo Slovana naj bodo jutri ob 8. v gostilni pri Beliču v SiSki: Pavlica, Ploh, Anzelc, Gantar, Sorn, Stupica, Bežan, Muzlovič, Frelih, Verbeck, Verčnik, Burič, Martin-čte ln Rafko. Opremo preskrbi tov. Stroh-majer. Igralci, ki jo imajo doma, naj jo prineso s seboj. V primeru, da bi deževalo ai snežilo, se tekma ne vrši. — za prvenstveno tekmo s Reko naj bodo popoldne ob 14. na igrišču Primorja: Trpin, Meki-na, Andrej, Umik, Strohmajer, Pipan, Štrukelj, Potrato, Katavič, Bončar, Tro-bevSek, ob vsakem vremenu! Reditelji: Kesler, Požgaj in TrSan naj pridejo ob 13.30. — Kdor ima opremo doma, naj jo prinese s seboj. TKD Atena, Na cross oountry teku v nedeljo 12. t. m. startajo: Jurkovič V., Jurkovič E., Simončič J., Pina. Dolenc, Ja-nežič, rezervi Engelman in 2agar: Imenovane članice morajo biti ob vsakem vremenu na IgriSču Atene ob 9.30. Istotam naj se zberejo Bernik, Kaiser, Brodar, šmuc, Puterle, Kostanjevec, ki so določene ▼ kontrole na progi. Za ogled proge se zberemo danes ob 16. na igrdSču Atene. Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo gozdni tek v dveh skupinah. Vsi nad 18 let srtari smučarji startajo na progi S km točno ob 10. dopoldne na letnem telovadiSču Sokola LJubljana v Tivoliju. Oni smučarji, ki 81 decembra 1932. Se niso bili stari 18 stari, startajo tri minute kasneje na progi 4 km. Prvi trije v vsaki skupini bodo nagrajeni z lepimi diplomami Starta« Je dovoljeno vsem smučarjem. SK Ilirija (hazenska sekcija). Pri Jutrišnjem propagandnem gozdnem teku startajo te-le atletinje: Božič, Baby, Zaje I. in n., Angelca, Silva, Mlca, Darinka, Vida, Ela. Omanova, Anči In Joža. Starta se ob vsakem vremenu. Vse navedene morajo biti točno ob 10. v zimskem kopališču. S seboi morajo prinesti zelene hlače, bele bluze, hazenske in lahkoatletske čevlje. Tiste, ki nimajo zelenih, naj prineso črne hlače. Ako je katera od navedenih zadržana, mora Javiti to Se danes do večera pismeno pri blagalni kavarne Evropa, kjer mora oddati tudi zelene hlače in bluzo. Zbor fahkoetletsldh sodnikov v Ljubljani (službeno). NaproSajo se ^g. sodniki, da sodelujejo. Jutri ob 10. na telovadiSču Llubljanskega Sokola v Tivoliju pri mitingu Ilirije in pri gozdnem teku LHP. Predsednik. SK Domžale (nogometna sekcija). Za nedeljsko prvenstveno tekmo proti SK Zalogu določam naslednje igralce: Stlftar, Krek, Kovač čad. Može. Roman, Janežič, Jovič. Zabret. Cerar, Blejc. Rezerva igra ob 18. predtekmo: Jule, KoSak. Ručman, Anžič. Cad TI- Janežič, Bitene. Amoo, Žit-ko. Hace, Blegel, Oto. _ Drevi ob 19.30 obvezen sestanek » I. moStvo in rezervo ▼ gostilni pri Jožetu. M« WTlit*»nw ELEKTP JF KUPIMO: 1 elektromotor za istosmerni tok. s stranskim sklepom 110 voltov napetosti, 13— 14 KW zmogljivosti, turno Število ca 1000 p. M. — 1 elektromotor za istosmerni tok. s stranskim sklepom 220 voltov, 18—20 HP zmogljivosti, turno število ca 1000 p. M._1 dinamogenerator 110 ali 220 voltov napetosti, z ravnalcem 1 in pol do 2 KW zmogljivosti —• Ceniene ponudbe z navedbo fabrlkata, starosti in pritiklln na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod br. 35806. Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— Važno predavanje bo v nedeljo dopoldne ob pol 10. v dvorani Narodne čitalnice. Predavanje priredi »Tabor«, govorila pa bosta g. vet svetnik Jožo Rau-ter in g. dr. Franc Malnič. Udeležba je dolžnost vsakega zavednega Kamničana! ka— Ponovne volitve v odbor gasilnega društva. Odbor, ki je bil izvoljen na zadnjem izrednem občnem zboru kamniških gasilcev, je včeraj podal demisijo z motivacijo, da ne uživa zadostnega zaupanja članstva. Sklican je ponoven izredni občni zbor za soboto ob pol 20. v gostilni pri Fajdigi. 11 Ptuja J_ Prljat*eljl vabljeni za drevi na mar- tinovanje v restavraciji >Pri pošti«. j— Kolo jugoslovenskih sester prosi vse meščane blagohotnih prispevkov za božičnico ubogih otrok in starih ženic. Te dni bodo pobirale po mestu odlbornice. Ne odpravite jih praznih rok, bodite dobri ubogim in potrebnim, ki iih ie mnogo. Iz Hrastnika h— Kino Sokol' predvaja danes in hrtri opereto »Ronny« in zvočni tednik. Iz Novega mesta n— Francoski krožek javlja vsem Interesentom, da prične s svojimi tečaji prihodnji teden. Tečaji bodo: 1. za učence višjih razredov osnovnih šol, 2. začetniški za odrasle, 3. konverzacijski eventuelno literarni za odrasle. Poučevala bosta profesorja Kane in Kovač. Prijave se sprejemajo v nedeljo 12. t. m. od 10. do 12. v prostorih francoskega krožka v ^imnazijL Z Jesenic s_ Telovadna akademija. Sokolsko društvo priredi jutri ob 20. telovadno akademijo z izbranim sporedom. Prireditev bo zvezana a proslavo trojnega Jubileja prr«-ga podstaroste Saveza SKJ br. Engelberta L. Gangla. Udeležba za člane obvezna r slavnostnem kroju. — Uprava. ★ RUSE. Gledališki odsek Sokolskega dra-Stva v Rušah igra jutri ob 20. velezabav-no trodejansko burko »Turške kumare« ali »Harem gospoda Vrbka«. BLED Zvočni kino Bled bo predvajal drevi ob 20. in jutri ob pol 16. in 20. nemški zvočni velefilm >Marad eožno in bogato delovno področje, danes še v večni nevarnosti pred malarijo poleti, snežnimi viharji pozimi, razbojniškimi tolpami vse leto, jutri pa v ultramoderni, bogati in delavni državi, v »Kanadi med Amurjem in Velikim zidom«, v kar se Mandžukuo vztrajno spreminja. Ze danes ni Mandžurija več med najbolj spodnjimi gospodarskimi silami. Ima najbolj gosto železniško omrežje na Daljnem vzhodu, preskrbuje skoraj ves svet s sojo, kot dobaviteljica lesa je važnejša od Sibirije, katere ogromni pragozdovi so svetovnemu prometu preveč od rok. Pretežni del prebivalstva tvorijo Kitajci, ki jih večina živi komaj 20 let v tej deželi. Pričeli so se naseljevati vanjo po zgradbi vzhodnokitajske železnice in odtlej se jih je naselilo tu že več nego 20 milijonov, ker so dobili v njej plodovito zemljo po smešno nizki ceni, Jamstvo pred večno lakoto v stari domovini in večnimi meščanskimi vojnami. Kitajci so se razširili do najbolj oddaljenih zakotij širne dežele in so se ustavili šele ob mejah ruskega Poamurja. Ko je Amur 1. 1927. prestopil bregove, je bilo na njegovi šibko naseljeni ruski strani le malo človeških žrtev, na mandžurski strani pa je utonilo baje Novi dom francoskih bojevnikov Predsednik L e b r u n je svečano otvoril novi dom zveze francoskih frontnih bojevnikov v svetovni vojni Novi newyorški župan Pri županskih volitvah za mesto New York je zmagal kandidat La Guardia proti demokratskemu kandidatu O' Brienu. La Guardia je po očetu Italijan ter ima sestro v Budimpešti, ki je omožena z nekim Gltlckom. Ta je daia novinarjem nekaj zanimivih podatkov o svojem bratu. La Guardia je bil prvotno kapelnik, potem se je posvetil konzularni službi in je živel nekaj časa v Trstu. Tam se je oženil z neko avstrijsko državljanko. Ko je potekla doba njegove konzularne kariere, se je vrnil iz Trsta v Ameriko, kjer je začel študirati pravo ter si je pridobil advokatsko diplomo. Od 1. 1924. dalje se je vmešava Iv politiko ln je postal kmalu član ameriškega kongresa. La Guardia je danes drugič oženjen. Njegova sedanja žena je njegova bivša tajnica in deluje z njim v politični areni že več let. Pat v umobolnici Iz Kodanja poročajo,, da so morali prepeljati znanega komika Pata, tovariša Patachona, v umobolnico, kjer bo moral prebiti dalj časa, ker boluje za neozdravljivo blaznostjo. Pat, ki se piše s pravim imenom Karel Schjonstrom, je bil prvotno knjigovez. Ker je imel mnogo daru za komiko, je začel nastopati najprej kot diletant, pozneje kot igralec in sledrj:ič so ga odkrili za nemi film, kjer je doživljal s Patachonom, ki je bil prej klovn v nekem cirkusu, velike triumfe. Zadnje poldrugo leto so Patovi živci vedno bolj popuščali. Imel je večkrat napade besnila, ki so ga zdaj dokončno spravili med duševne bolnike. kakšnih 200.000 Kitajcev. Pod novo vlado jim je priseljevanje v veliki meri seveda onemogočeno. Mandžurijo so imenovali »deželo soje« in to gotovo z isto upravičenostjo kakor Brazilijo »deželo kave«. Nje pridelek soje je najvažnejši steber njenega gospodarstva, saj krije kakšna letina tudi dve tretjini svetovne potrebe in donaša deželi letno kakšnih 6 do 7 milijard dinarjev. V pristanišču Dairenu so širna, modema nabrežja večinoma zasedena za sojo, tucati in tucati velikih parnikov jo nalagajo v svoje trebuhe in neprestano prihajajo iz notranjosti dežele veliki vlaki, ki so natovorjeni s samo sojo in njenimi stranskimi produkti. Iz šestorice belih, rdečih in zelenih zrn se izdeluje znamenite omake iz soie za vsakdanje riževe jedi od Sundskih otokov do Japonske, druge vrste uporabljajo za pridelavo olja, ki je važna surovina margarinske in milne industrije, iz pogač, ki so ostanek iztiskanih zrn, dobiva svetovna živinoreja močno krmo za mlečno živino. Odkar ja japonska trgovinska družba »Mitsui« leta 1907. poslala v Hull prvi večji ladijski tovor soje, so začele tudi evropske industrije olja uporabljati mandžurski pridelek v čedalje večjih količinah in vsi ostali pridelovalci oljnih setev so grenko občutili to konkurenco. Mandžurija in njeno bogastvo zavisita torej v prvi vrsti od soje in tudi njene železnice stoje bistveno pod tem vplivom. Zato ni čudno, da so se baš železniške družbe z vsemi silami trudile dvigniti ta domači pridelek, uvesti v njegovo gojenje moderne metode, da so osnovale po vs»3h važnejših krajih dežele kemične raziskovalne laboratorije in poskusne gojilnioa, ki se bavijo samo s pospeševanjem soje. Vzorne so zlasti farme Južnomandžurske železniške družb?, ki je sploh gonilna sila vsega modernega gospodarskega življenja v deželi. Njena proga iz Cangčuna v Dairen je najvažnejša prometna žila Mandžurije, njena končna postaja Dairen posreduje skoraj štiri petine mandžurskega blagovnega prometa. Zapadnejša vzporedna proga, kakor so jo 1. 1908. nameravali zgraditi za Kitajsko, bi jo uničila, zato 92 je ta načrt razbil ob odporu Japonske, ki ima večino delnic te družfoe v svojih rokah. Poleg tega je Južnomandžurska železniška družba največje industrijsko podjetje v državi, ki si je pripelo še nešteto drugih obratov: ladjedelnic, paroplovnih družb, plinarn, elektrarn, jeklarn, rudnikov, kemičnih tovarn, skladišč, plavžev, ležišč nafte itd- Ni čudno, da je bila ta družba pravi eksponent vse japonske ekspanzije v Mandžuriji in da je Japonska zanjo vodila vse krvave boje, ki so ostale tekmovalce izrinili iz prebogate dežele, da je osnovala zanjo »samostojno« državo Mardžukuo z vlado po svoji milosti in da se tudi zanjo spušča v nevarne konflikte z Rusijo In Ameriko, ki se utegnejo končati z novo, še strašnej-šo svetovno vojno. Japonski vpliv je danes v Mandžuriji edino odločilni in ta vpiiv poganja deželo do še večje in važnejše bodočnosti. Dali bo pa končna korist ostala Japonski, to je vprašanje, katerega rešitev se usodno razpleta pred našimi očmi. ANEKDOTA Mednarodni kongres umetnostnih zgodovinarjev se je vršil letos v Stockhoimu. Zborovale! so med kongresom posetili Sig-tunu, nekdanjo prestolnico švedske, polno čudovitih razvalin. Učenjaštvo je tu prišlo na svoj račun ln takoj so se začeli prepiri o starosti sigtunske umetnosti in c problemih teh prastarih stavb. Ko je debata trajala že dolgo, je vprašal prof. Franki iz Halleja voditelja odprave barona Ceder-stroma; »Kdaj pa so bile prav za prav zgrajen te cerkve? Baron se je globoko zamislil in dejal: »Jaz sem prav za prav strokovnjak za orientalsko orožje sedemnajstega stoletja.« Ko se je na kongresu razvedel ta ljubki odgovor, se je nekdo takoj spomnil dogodka z znanim nemškim poznavalcem stare umetnosti, prelatom Schiidtgenom. Častiti prelat je ležal na smrtni postelji in duhovnik mu je podal razpelo v poljub. Prelat je za trenutek odprl oči in zašepe-tal: »Sedemnajsto stoletje, druga polovica, povprečno italijansko delo.« Nato je zaprl trudne oči in umrl kot umetnostni zgodovinar do zadnjega zdih-Ijaja. VSAK DAN ENA Herrlot ozdravel Francoski državnik Edvard Herrlot, ki ae je mudil zadnji čas zaradi okrepitve svojega zdravja na Rivieri, je popolnoma okreval in se bo vrnil 18. t. m. v Pariz. Skrivnost kitov 10BR0 JE ČE VEŠ... da je pariški policijski prefekt določil, da bodo na 50 najprometnejših točkah Pariza v bodoče opravljali službo tolmači jezikov; da je nastal med tvrdkama Philips in Marconi spor zaradi patentov; da je v Parizu preminul 651etni general Lošvickij, ki je med vojno poveljeval ruskemu zboru na francoskem bojišču; da so v vasici Maleve Saint Marie v Belgiji odkrili otroka, ki je presenetljivo podoben odvedenemu Lindberghovemu sinu; da ima Francija od 1. novembra 16 milijonarjev več kakor dotlej, ker je bilo te dni izžrebanih 16 milijonskih dobitkov nove francoske državne loterije; da je tajfun na anamski obali te dni ugonobil 130 človeških življenj in napravil občutno gmotno škodo; da je angleški krali prvič v zgodovini britske države povzdignil v plemenitaški stan nekega črnca iz rodu Bantu, to pa zaradi njegovih izrednih zaslug za angleške državljane na črnem kontinentu. »Pravite, da ste pomotoma vrgli svojo ženo iz tretjega nadstropja?« »Da, gospod sodnik. Poprej .sva stanovala v pritličju in jaz sem pozabil na to, da smo se medtem preselili, t sveta Spomenik Briandu Danes odkrijejo v Cocherchu spomenik Aristidu Briandu »Potrebujemo sooo letal" Znani revizionističnl propagator lord Rothermere, ki je še nedavno kazal očitne simpatije za Hitlerja in njegov pokret, se je zdaj obrnil od nemškega režima. »Daily Mail« je te dni objavil uvodni članek, ki pravi med drugim: »Anglija potrebuje danes 5000 aeroplanov, ker je izročena na milost ali nemilost letalskim napadom s kontinenta. Nemčija je s svojo oboroževalno industrijo zmožna čez noč postaviti na noge ogromno zračno brodov-je, ki lahko v dveh urah prileti nad London in ga popolnoma uniči z bombami. V nekem razgovoru s pariškimi novinarji pa je Rothermere podčrtal veliko nevarnost, ki grozi danes civilizirani Evropi. Nihče se ne zaveda, je dejal, da grozi evropski celini vojna, ki se lahko zaključi v 24 urah, kajti toliko časa zadostuje popolnoma, da se sovražnik uniči. Strupeni plini bodo pomorili na milijone ljudi, največja mesta bodo proti tem napadom brez obrambe. Policija v HolIywoodu skrbno pazi — pa tudi meri — če se ujemajo kopalni kostumi z uradnimi predpisi Iz »tretjega carstva" Vsak dan enega... Nemška vlada je odstavila profesorja za ortopedijo dr. Hansa von Bayerja zaradi njegovega židovskega pokolenja. Ba-yer je eden najimenitnejših ortopedov današnje dobe. Njegov oče je bil kemik in je dobil za udejstvovanje v svoji stroki Nobelovo nagrado. Še bolj zanimivo pa je to, da je bil ded odstavljenega profesorja general v pruski vojski. Samo rjavosrajčniki Nemški minister za propagando dr. Gob-bels je izdal odredbo, ki dovoljuje predavanja v inozemstvu samo privržencem sedanjega režima. Vsem drugim je nastopanje v inozemski javnosti zabranjeno. Cunje za internirance Pruski notranji minister je izdal okrožnico, ki priiporoča nabiranje cunj in nerabnih ostankov od oblek za jetnike v koncentracijskih taboriščih. Vse te tekstilne ostanke zbira osrednje vodstvo koncentracijskih taborišč in bo z njdimi »razveselilo« internirance. Nemčija — pljuvalnik »Moj Fiihrer, mi vsi ti popolnoma pritrjujemo, ko izjavljaš, da ne sme biti Nemčija več pljuvalnik sveta.« (Iz volilnega govora princa Avgusta Wilhelma na shodu v Hamburgu.) Nemški agenti v Angliji »Daily Herald« poroča, da deluje v Angliji po nalogu nemške vlade 300 detektivov. Vohunijo v prvi vrsti za nemškimi emigranti. Agenti se zadržujejo večinoma na ladjah, da jih žrtve ne opazijo tako lahko. Iz življenja in Veliki francoski polet v Afriko General Vaillemin (desno) med tovariši letalci ral Vuillemin velike zapreke z vremenom. Smoter ekspedicije pa je isti, kakor pri Italijanu: manifestacija moči in sposobnosti francoskega zračnega brodovja. Poleg tega ima Vuilleminov polet še neko drugo nalogo: pokazati nemirnim rodovom v francoskih afriških kolonijah, da imajo njihovi gospodarji njih usodo trdno v •vojih rokah. eskadre gre od Istresa do Rabata, potem pojde čez Gao, Banqui, Niamey in Dakar zopet čez Gao, potem pa čez Adrar, Tu-nis, Alžer in Meknes nazaj v Istres. Francoska javnost spremlja polet Vuille-minove eskadre z največjim zanimanjem, saj gre vendar za prestiž francoskih kril, ki gotovo ne bodo odrekle, ko gre za to, da se da domovini, kar je njenega... „Discovery II" na poti v Antarktido - Pošta za najsa- motnejSi otok na svetu Londonsko pristanišče je ostavila te dni slovita ekspedicijska ladja »Discovery n.«. 2 njo je odplulo sedem znanih angleških učenjakov, ki hočejo v 20-mesečnem delu raziskati še nepojasnjene tajne južnega tečaja. Ena izmed teh tajn je smer, ki jo ubirajo kiti v južnem polarnem morju. Norveški kitolovci so poročali, da se te živali preživljajo z neko vrsto garnel in da jih je dobiti tedaj tam, kjer je največ teh garnel. Nova ekspedicija hoče na poldrugolet-nem potovanju v atlantskih in pacifiških vodovjih okrog južnega tečaja dognati stalna bivališča garnel, tako da bodo imeli kitolovci v bodočnosti stalne smeri v svojih potovanjih, dočim so sedaj večji del svojega časa porabili za čakanje in iskanje slu- čajnih tropov kitov. »Discov«ry« je vzela s seboj tudi nov tip topov za lov z ostvami na kite, da jih preizkusi. Ti topovi omogočajo iztrebitev več ostev v zelo kratkem času. Istočasno s kiti bo ekspedicija proučila tudi ostalo favno in floro južnega polarnega pasu, v čemer je naše znanje danes še zelo nedostatno. Obenem bo prvič natančno izmerila morska tla okoli tečajnega ozemlja. Ladja ima na krovu tudi poštni tovor, ki je namenjen prebivalcem najsamotnejšega obljudenega otoka na svetu, otoka Tristan da Cunha. Ce dobe ljudje tam enkrat na leto nekaj pošte, so srečni, običajno pa preide več časa, preden se kakšen kitolovec nameri v ondotna vodovja. Neki Klein je v Kaliforniji izumil top na zračni pritisk, ki požene z veliko silo in na veliko daljavo privezano ostvo v telo ogromnih rib. S to pripravo je ujel že več sabljač, nevarne vrste morskih volkov, ki merijo v dolžino običajno preko 5 metrov Ali ste že kupili Vegovo številko tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" Pod vodstvom generala Vuillemina leti 27 francoskih letal v ekvatorialno Afriko Kakor smo že poročali, se je pripravila zračna eskadra francoskega generala Vuillemina na polet iz Istresa v francoske afriške kolonije. Start je bil parkrat najavljen in so ga morali odgoditi zaradi slabega vremena. Zdaj so po prvih vesteh skupine Vuilleminove eskadre dosegle Perpignan, dočim so nekateri letalci že v Los Alzacerosu na Španskem. Podvig generala Vuillemina spominja v mnogem na Balbov polet čez Atlantski ocean. KakoT Balbo, tako ima tudi gene- V tem smislu se je manifestiral tudi začetek poleta v Istresu, kamor je bil priletel minister Pierre Cot, mož, ki je zaradi svojih letalskih sposobnosti po svojem službenem obisku Moskve v vsakem pogledu raven odstopivšemu italijanskemu maršalu Balbu. V Vuilleminovi eskadri so nekateri najboljši francoski letalci, in to je tisto, kar daje temu podvigu še večji pomen. Med drugimi letijo z Vuilleminom znani rekorderji Pelletier D'Oisy in Papin. Proga H.; 23 Življenje — film Roman Do tod je šlo vse kakor po nitki. Zdaj gre za to, da se ne prenagli. Najboljše so zmerom tiste kuučije, ki jih opraviš s hladno glavo. Zvečer jo mahne v beznioo Marcela Ricauta, kjer ga Mihajlov, ves radoveden, že pričakuje. Pri Ricauru je vse nabito. Iz Marseilla je prišla truma mornarjev na dopust. Nizzo si hočejo ogledati! Mornarji iztaknejo zmerom na prvi mah najbolj zloglasne beznice; naj hodijo po Hamburgu, Buenos Airesu, Friscu, Šanghaj-u ali Nizzi, povsod zajadrajo nazadnje v kako pivnico, kjer jim ni treba brzdati svojih čuvstev. Marcel Ricaut je mož na svojem mestu. Gn ve, s kom ima opravka. Kakor bi trenil, so pri rokah dekleta, poslednje hrepenenje vseh mornarjev, ki so se na širokem morju kdo ve koliko časa otepali z valovi in viharji. Ko stopi Sokolov — zdaj ni več elegantni »carski poročnik« — v lokal, se prav kar razkazuje črnolasa Yvonne, dekle strastne lepote šn polno temnih nagonov, Pr.ej je bila igralka, a nevarno nagnjenje njene nature jo je zvabilo na spolzko pot. Zdaj tingeltanglja po vseh mogočih brlogih Ažurne obale in bakhantsko trosi svojo naklonjenost in življensko moč. Črno Yvonno jo imenujejo. Prej ali slej bo klavrno pogrnila ob eesti ali na kupu slame. V ognjenordeči obleki stoja sredi čudnega, zakajenega prostora in poje dvoumno pesem. Pogledi molkih visijo na njeni vitki, od strasti drhteči postavi kakor pogledi zveri, ki v džungli prežijo na plen. Klavir hriipavo odbija spremljavo, m hripavo rjovijo mornarska grla pripev. Divje ploskanje poplača »umetnico«, ko z iskrečdmi se očmi pogleda okoli sebe. Zdad je opazila Sokolova. Sokolova, potepuha vseh pristaniških mest. Spoznata se, in Yvorroe plane proti njemu kakor divja. »Volodja, kje sva se zadnjič videla?« »V Cannesu,« se zasmeje m ji položi roko okoli pasu. »Nisi me več hotel poznati — kako časih nanese — kaj — ha, ha, ha —« V grulečem smehu kaže sd$aj svojih zob. »Tistega je že konec, Volodja — ti si mi bil zmerom najljubši.« Potegne jo s seboj proti Mihajlovu, ki ga je praVkar opazil. »Domenek imaš, Volodja?« »Da, a to ne brani, da ne bi ostala z menod. Sad nisi klepetulja in vest imaš takisto kosmato kakor jaz.« Yvonne se privije k njemu. »Da sva se na&a! Kakšna reč, Volodja!« Sokolov čuti, kako ga je mahoma spet obšla stara, usodna strast do te ženske. Lepa je, lepa kakor sam smrtni greh, »Pozno prihajaš, bratec,« zarenči Mihajlov. Nerodno se prikloni Yvonni m se nato molče in vdano zagleda vanjo. Neutrudno razbija klavir. Plesalke se razstavljajo na tesnem plesišču med mizami. Zrak je dušeč. Angleški, francoski, španski, nemški, italijanski glasovi se zlivajo v obči hrup. V gostih progah sivega dima, ki se vzdigujejo pod strop, so ljudje podobni senčnim prikaznim. . 1 Sokolov s pritajenim glasom govori v Mihaflova. Črna Yvoone ga samo na pol posluša, a toliko vendar razume, da gre spet z» nekakšen »posel«. Nagne se k Sokolovu in Šepne: »Kad dobim pa jaz, če poide vse po sreča?« Večerna vročica » gori v očeh. »Kar boš hotela, Yvonne. Samo potrpeti še moraš.« Cez nekaj časa Sokolov in Mihajlov odideta. Yvomie še ostane, ker mora plesati: Ricaut je ne plača zaman. ★ Ko sta prišla iz stransflcih ulic na bofl oživljene ceste, se v svetlem krogu ulične ob ločnice zda jci ustavi pred Mihajkmm neki pešec, nato pa presenečen odskoči. j»Kaj ne, da se poznava?« Mihajiov se naglo zbere in odločno zmaue z glavo. »Ne spominjam se, monsieur.« »Ha, ha —« Tujec ostro premeri Sokolova, kakor da bi si hotel v trenutku zapomniti njegov obraz. »Skoda — nu, kakor vidite, se je v Nizzi težko sflcritl. Pa je men" da povsod na svetu tako.« To rekši se pikro nasmehne in gre dalje. Mihajlov potegne Sokolova s seboj. Ta se ošabno zmrdne. šele zdaj utegne vprašati: »Kdo je bil?« »Tisti, ki me je ponoči zalotil pred vilo vNikolajevko'.« »Hvala. Reči moram, da ne bolehaš za preveliko hladnokrvnostjo. A zdaj se podvizaj. Ta okolica ni zate. Lahko noč. O meni boš že še slišal.« Priložnostni nakup: S Dieselova motorja po 25 HP Leobers- dorfske tovarne z vsem priborom; nadalje: cisterna za olje 20.0001; cisterna za vodo 2.000 1; kompletna akumulatorska baterija J 10 s 64 členi; ▼klopna plošča za nabijanje akumulatorske baterije, kompletna, z releji, volt-metrom 250 V, amperometrom 80 Amp., variatorjem itd.; (centrifugalna sesalka hladno in toplo vodo, 50 litrov na, minuto; jflir*;imostroj istosi^ernega toka, 110 voltov, kompleten, s pogonskim jermenom, vklopcejn 100 Amp., volt- in amperometrom; ▼se skupaj za 60.000 Din. Samo 1 Dieselov motor z vsemi gornjimi predmeti Din 40.000 brez demontaže in odpreme. Poleg tega je na razpolago Se več raznih dinamostrojev istosmernega toka od 0.33 do 5.8 KW 110 voltov. Vse je v brezhibno pravilnem stanju ter se lahko ogleda v pogonu. Interesenti naj se javijo na Gradsko ran-njaro, Osijek, telefon 4-56. 11969 Umrl nama je naS ljubljeni sin in brat Alfonz M. Adamle dijak II. razr. I. realne gimnazije Pogreb bo dne 12. novembra ob '/2 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. 11972 V Ljubljani, dne 10. nov. 1933. Žalujoča mati in brat. Občina Ljubljane M?»t.ni pnsrrebni tavod G. Th. Rotman: Najhujše za Bilija je bilo pa 10. ua je prišel svojima smrtnima sovražnikoma v pesti in da ga ta dva nista hotela več iz-pustiti. Privezan na močn0 vrvico, je sedel ves nesrečen in se kujal. Nekega dne je pa videl doktorja, kako si je prižigal smo tke. čpve$en kupec pazi na to, da je njegov radio-aparat opremljen z najboljšimi cevmi. Samo tako zamore doseči selektiven in jasen sprejem. Vzemite torej samo tak aparat, ki je opremljen z najnovejšimi Tungsram barijevimi cevmi. LJUBLJANČANI IN VIČ ANI! Vsak teden samo dva dni, in to v soboto in nedeljo se dobijo fine domače krvavice in pečenice. Zato pomnite vsi ljubitelji klobas, da s takimi klobasami še niste bili nikjer postreženi kakor boste edinole tu. Prepričajte se. Točijo se tudi fina dolenjska in štajerska vina že od 8 Din naprej. Zato vsi na Martinovo nedeljo na Glince, Tržaška cesta 10, na fine domače koline. Vas vabi in se za obilen obisk priporoča 11970 gostilničar TONE HUC. Nega in polepšanje kože Sušilnica koruze naprodaj. 8-vagonska kapaciteta v 16 urah. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 35768-d. ojačuje sekretarno delovanje vseh žlez. Priporoča se v vseh slučajih, ker je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega. Krepi živčni sistem in jači organizem. Uporablja se pri izmučenosti, pri oslabljenju živcev, pri popolni nevrasteniji. Brezplačno detajlna literatura — zahtevajte: Beograd, Njeguševa 5 Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in dro-gerijah. — Odobr. od min. 8OC. pol. in nar* zdravja S. br. 5300 od 28. marca 1932. 11295 Specijalni šampon S# Ift s daje potemnelim lasem sijaj in svileno mehkoto. 2e prvi poizkus Vas bo o tem prepričal. Oprema za enkratno uporabo Din 6.— Oprema za trikratno uporabo Din 12.— Dobi se povsod. 3:G/U Mleko, ki polepšava in pomlaja T«ooi(j veafce oeye In lepote Je fc»t obraj br« spuščaj«??. ihow>1jot, gi*b m por. — Z uporabo »vetov EOfum-zuaiifg* biobočkeg* mieka KEJUVEN SKIN PORE MILK je »otoo temelji ofttotatt obran ta mt. Koža pMtaee gladka in edoetij&na, a portt mlsdeortfc« »veia. r* preparat j« dandi&nee potreben vsaki Jeni, naj bo stara »J« mlada, tej« a-li grda. ker om»g»fta vem el jno in gtaTTK) nego kote. bi n« poetam na »"»ben drug aaiin tefco trajno !«{». — 1 »teklenic-a stan« 36 Din. POR POUD&E CfctME ROUGE 5AVON Pore na 1 krema za dan in noč Z«rad« «v«ji(b »eBteviin d«!ojete (l kremi teredoo na polepšan je in poani*-fjiptev. — Preko noči jemlje mastna Porenal krema, ker one brani, prera.a in 6*>t' kožo. din^iun suba Porenal krema, api>!ab[ja.na podnevi, poiepča io varje kož». Ta krema obenem dobro drži pud-er. — 1 tuba «ihe a.ld maatil« Poreraol kreme 18 Din. Polepšava joče Porenal milo priip-avljeno i1 mil« »tiOiimenfke krem«, poleg tega neino io odlično parfuimi-ramo, vplivva bagodejiio na n-t^o k ože. 1 k^mad 12 Din. Porenal puder ri najfi-nejie riieve m-otke, prekrasno porfumiran in popo>!noma nieškodJjiv, 6« dobiva v mnogoštevilnih barvah, taiko da lahko vsaka iena isber-e ono barvo, s: se prilega njeni poUii. — 1 škatlic« 24 Din. Zahtevajte v drogerijah ali pišite na: NOBILIOR parfumerijo, Zagreb, Ilica 34. ržmzM razredna Dne 10. novembra 1933 so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 200.000 Din srečka štev.: 34.210 14.972 97.121 80.000 Din srečka štev. 60.000 Din srečka štev.. „„_ 40.000 Din srečka štev.: 50.532 10.000 Din srečka štev.: 16.639 s r* z o. fJ« 85.— 33-35 » 95.— 36-39 » 110.— Prvovrstni čevlji za štrapac, črni R. boks, podplat iz krupona. Rjavi boks za par Din 5.— več. vel. 31-35 36-39 Din 180.— Športni čevlji iz najboljšega rjavega dul-boksa, dvojni podplat iz krupona, šivani in klinčani. PRAVA OBUTEV ZA VAŠE DEČKE. Zelo udobna oblika. Cral melton Čevlji, z usnjem obšiti, dober usnjen podplat. Posebno za starejše dame. Oglejte si naSe izložbe!! 41umanik Ljubljana, Tyrševa cesta la »Petovia« Maribor, Gosposka ulica 17. Celje, Aleksandrova cesta 1. 11899 Potniki KAo» išfte maslo pot . nika, plača ia vaako beaedo 50 par; n da-Maj« naslova «11 za Ufro 8 Din. — Kdor iprejon« po-ttrike. p'» ča besedo po 1 Diiij ta dajanj« taslova ali u šifro pa 5 Din. (5) Potnika na provizijo. ;*>šteneg» hi brtega, iščemo za Dre t »ko banovino. Ponudbe je postati n» podružnico >Jn %ra« t Celju pod značko »Božična sezona«. 41434-5 Potnika takoj sprejmem t špecerijski m koipm;«iJm v«l*tr-jf>vinj Ai nj? Mn'Mk. Ce-Vj«. 40629 5 Zaslužek K'lof !i(« aj^nžka, plača u vsako bca»t]o •50 par: u na.*lov al! šifro 3 Di«. — Kdor ■ i d I zaslniek. p« n vsako besedo 1 Din. ta dajanj® na«Iova al' ta šifro p» S Dir«. (31 Vsako prepisovanje sa »t roj prevza m cm na dom Naslov D'i»titi t ogl. oddelku »J-jrr««. 41430-3 Službo dobi Vsaka besed« SO par; aa dajani* naslova ali t« »ifro m S Dii». fl) Pletiljo popolnoma veščo dele n« ploščatem »troju, in voljno opravljata tudi h'šna opravka, sprejmem v etaino zaposlen; e « hrano m sta-»»vonjem t hiši ter plači p> dogovoru. Pism-ene po nsdbe t zahtevo pleče na P"«tiona trikosaže, Suša k. ReSkoga »lica štev. 34. 41456-1 Deklico pridno ta oošteno. sprejmem t trgovino #iihe in-es-nate roH« z v«o ^k-b" v h1®, m d-usro po d'>so »orn. Ponudbe na oglasni oA«n-iv!_;an:a Snih sob in i likanja. je'o natančna in I s-in-io. doV Tr"<*to pri treh /vVkh. P^trodbe so.m-o pr-v-Tns.tn'h moč; n« p^driiž n:co »,Tutri« v Celju t»od »Pridnost«. '41041-1 Gospodična inteligentna in izobražena, simpatična ter prijazna — prosi nameščenj« v kaki pisarni. buffetu kot b a gujni-čarka in podobno. Cenjen« tvrdike v slučaja potrebe re« dobre in vestne m-očij sporočite naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod ~ šifro »Poštena moč«. ' 41007-2 Brivski pomočnik 20 1-et star. dober delavec, SK>liden in zane^iji^, želi službo v Ljubljani. Nastopi lahko takoj aii po d">?ovo-ru. — Pomprhe na nasiov: Fran N-ova-k. Maribor. 41646-2 Železne okrogle stenice viftofce 3.40 m, pripravne za trgovine, pooeni napro daj Ivan Bemik. Linbar »0T» tri. 8._41373-6 2 projekciiska kino-aparata »Erneman« takoj u.porablji- j i va. prodam. — Ponudbe na j podružnico »Jutra-« v Celju pod znaiko »Ugo-dn-o«. 41530-6 Vložne knflžice Kamniške mestne hranitaic« kupim pod ugodnimi pogoji. Ponudbe ne oglasni odde!«k »Jutra« pod šifro »Polma. vredinost«. 41559-16 Hranilne knjižice hranilnice draveke banovin? v Ljubljani, kupim proti takojšnjemn plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 4158746 Gramofon večji, dobro ohra-ajen. z 12 pliošča.mi za 400 Din na- i p-oda j na Meetn^m trgu 9 II. na.lptr. Ogiedati med 8. j in 10. ter 1. in '/i 4. uro. : 40777-6 T^trletio stro'en?sko 7a nelcaj d™ dola. — pntmrd:He na o.(r'ap. oddelek »Jutra« pod »Izurjena«. 41604-1 Trg. učenca i t dobre kmečke hiše, i vs» oskrbo v h® »prejme takoj Joško Zupane, trgovec Sv. Juirij ob jtrf. že!. 41454-44 1000 Din plačam tafcoj ti»t-e®nu. k: mi preskrbi eraln-o s^bo sk'a-diščnita, vratar.a aJi sliono v več;em pod jot j n kjerkoli. Pc«nu(l-be na podruž. Juitra v Mariboru pod »1000«. 41648-2 Odvetniška uradnica z dolgioVtno vF.r-6-trainsk o prakeo, išče nam-ešfenje. — Cen-j. ponudibe twi oglasni oddelek '»Jutra« pod Šifro »Zaneslijva moč«. 416o6-2 Izučen brivec i$če v večjem ealomi brezplačno nameščenje. v svrh-o lzpopolnjenija prakse v dam-skem salonu. Ponudbe na o?lae. oddelek »Jutra« pod šifro »Brezplačen«. 41631-2 Mesarski vajenec zdrav in moča-n fant. 6 šoferskim iipk-om, de'aven in pošten, želii mesto kjerkoli. T. Kas^telic, Zagradec 7 — Grosuplje. 41503-44 Mesar, pomočnika poštenega in treznega, ki j« vajen v*e>h dol, poleg me»areke o-brti. sprejmem s 1. deoembrom. proti plači ta vsem dmijem po d.osro-voni. Fra^ne Djblšek. m-e- I «*r in gostilničar. Mozirje. I 41554-1 j Hotelsko kuharico vajeno pospodiitj*^. staro 36 l^-t, sipreim-em takoj v staln-n sl'i»b'>. L°-tna in z' m -ka "eji*na Pl«fiins-ki hotel na Korenskem sedlu oh avot-rijpki meti. Pismene ponudbe s s!iko na na- ; slor: T-odor Pri.^a"vec. m» m v Kranjski gori 413SM <)glaw trg. značaja po 1 Din beseda; ia da 'arije na?!ova ali za šifro 5 Din. — Ogla« socialnega jnaSaja pa vsaka bese-ia 50 par; ia dajanje n»»lov« a!; ra šifro tm 3 D>n. '8> »Ljubljanski Zvon« nevez-an letnik 1924., zelo dobro ohranjen, prodam z« 6n Din. Naslov v ogasn. m oddelku »Jutra«. 41548-8 Knjige I eprT?'OTa e -in pripovedne poceni prodam. Naslon v oglasnem 50G-žO Lito železno ploščo 150 kral 70 cm, 20 mm debelo. na eni strani gladko, kupi Pet-er Majdič v Celju. 415Ž5-7 prodam O^laj« Ur«, značaja po 1 Din beseda; za da janj« naslov* ulj ea šifro 5 Din. — Oglasi *ociaiq^ga značaja vsa ka beseda 50 par; u dajanj« naslov« ali ta 4-if.no p« 3 Di n. (6) 2 špecerijski stelaži dobro rh ran j-eai — visoki 2.20 m. dolgi ž.50 m. pro lam Naslov v oslasn'-m od>ie!lku »Jutra«. 41497 6 Lepo starinsko posteljo in pisal, mizo prodaim. Naslov v 0!r'as. oddeiku »Jutra«. 4.1437-6 Finansirja s 40—50.000 Din gotovine sprejmem takoj proti mesečnemu zaslužku najmanj 5000 Din. — Ka-pitai varno ja.mfttv e no za va rova n. P o-jasnila da-je v soboto in ne-d-elijio aigen-mira Dolinšek v Ca''ju. Kolenčeva nlica 6. 41640-16 PohiM Xto 2 lokala in skladišče na promotmi točki v Ljubljani takoj oddam sku.poo aii posom-ezno po nizki ceni. — Primerno za je«tvine, bufet. malo kavarno, nrgo-vi.no t usnj-em itd. Naslov v oglasnem oddealkn Jut/ra. 41570-19 Lokale primerne za pisarn«, oddam na Novem trgu it. 1. Pomv« ee pri u/pravitolju. 41505-19 Vsaka bescsl« i Din: m dajanj« naslova ali 'a šifrn pa 5 Din (12) Dve jedilnici v modorneni siogu, s kore-ninskega orehovega vezanega lesa, lepo in dobro izdelani, ugodn-o proda Tomšič Franc, mi-zarstvo v Zg. Kašiju, poeta D. M. v Polj-u. 41573-12 " v Majhen lokal v s-reditvi mešata oddam. — Nasov v oglasnem oddelka »Juitra«. 41471-19 Pridelki Orehove hlode kupujem »talno. Ponudbe n* Skala, Brežic«. 41404-16 Vaafca beseda 1 Dta : i aa dajanj« na «torra aK ! aa šifro pa 6 Dia. (31) } Vsaka beseda 1 Dui. ta dajanj« oaaiova aJi aa lifro pa 8 Din. (33) Jedilni kjstan] izbran po Din 1.75 kg nudi Peter S e t i n a. Radeč« — Zida tri most. 41092-33 l'rg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« na stova aili za šifro 5 Di-Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova afi ta šifro 5 Din. (13) Parcela 587 m5 vel'ka. ugodno naprodaj v Rožni dolini. — Poizve se v Zg. Šiški 104/1 (.pri novi šoli). 416il9-20 Vsaka beseda i Dm, sa lajanj« naslova aii za šifro t» 5 Din. (16) Hranilne knjižice kupite ali prodaett. ter lombardiirat-e posojila naj-kulantneje pri: Poslovni zavod d. d.. Zagreb. Pra ška ulica 6/II. Za odgovor priložiti inamko 7.3 3 Din. 40610-16 Lepa priložnost za etabliranje! oblačilne in galanterijske ; stroke, s prevzetjem že ob- i ' stoječega in dobro uspeva- j i jočega podjetja, pod zelo 1 ugodnimi pogoiji, v velikem ' industrijskem m^stu n-a Go-l renjiskem. Za nada-ljne in-fortmaoije se obrnite na "gl. oddel«k »Jutra« pod š'fro »Sreča«. 41556-16 Ženski plašč prodam za 60 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 41589-13 i Vsaka be»wla 1 Din; i ia dajanj« naslova ali ' Jjt šifro p» 5 Din (19 Lep vogalni lokal za vinotoč z delikaiteso, v prometn" uiici biizu centra oddam. P-o-nu-ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1500«. 41569-19 Lokal obstoječ iz 2 svetlih pisarniških sob. z vhodom rz uilice, oddam takoj ali e februarjem. — Vprašati v Tavčarjevi ulica štev. 3/1. 41576-19 Lokal 1 velikim izložbenim oknom s pisarno in skladiščem, ob prometni cesti oddam takoj v najem Poiasmila v Gaje- vi ul. 5. soba 128/1. 41540-19 Mesnica pripravna tudi za drugo o-b-t, d"vbro vpeljana. ;ia prometnem kraji) naprodaj rodi družinsikih razmer. — Naslov pove og'asn; oddelek »Jutra«. 41508 19 Bučno seme orehe, suhe gobe kupujemo po najvišji dnevni ceni M-Gerša.k & Oo.. Lurbljana. '40986-33 Prav dobrega vina večjo množino, letnik 1932. in 1933., iz konjiškega okraja. .po dnevni ceni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Ceijii. 41641-S3 Letošnjih orehov jederc, večjo množino, obrana jabolka (go.m'hovee) in fižol »oipro« kupimo. Ponudbe z označbo množine, kvalitete i.n cene za kg fco nakladalna postaja, ne naslov: Nabavljata« 'zadruga uslužbencev drž. temnice Ljubljani. 41656-33 6000 litrov vina rdečega, 1000 Litrov belega, taneslillvo dobre kvalitete, po dogovoru proda Ivan Umek, Globokio-Brežice. 41635-33 ' Vsaka beseda 1 Dim sa dajanj« naslova aH za šifro pa 6 Dta. (27) Modri papagaj je ušel. Prosim, da se g* protii nagradi vrne v Tavčarjevi uiiioi šitev. 6/1. 41581-27 Trisob. stanovanje oddam. Naslov pov« ogl, oddelek »Jirtra«. 41473-21 St3novani«» sobe in kuhinje takoj oddam na Glin ca h, Tržaška centa 3. 41557-41 Soinčno stanovanje dnreh lepih sob in manjše ku.binše oddam z decembrom v Sta-ničevi ulic-i 10. 416:3-11 Tris«*>. stan^van?f « kopalnico — kafcor tudi euosoh. stanovanje s predsobo oddam z decembrom v Lepodrvorski u!. 3. 41G09-31 Dvasoh stanovanie sotačno. parketjira no, viso-lcoprltlnčno, z balkoni in prroikltaemfi. proti priroorni ceni oddam z dewimbroim za Bežigradom, Etaspieier-: jeva ulica 01. 41614-31 Trfsob. stanovanje oddam 1 decemb'om ali ja-nmairjem z«. 800 Din. — Karlonška 15/L 41654-21 ^ tiri sob. stanovanje | 1 vsem komfortom, t cen-! tru mesta oddam z« 1650 Din. Naslov v ogiesneni oddelku »Jutra«. 41664-21 Opremljeno sobo lepo, iračoo, • posebnim vhodom, v centru mesta oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41578-20 Sobo lepo opremlijeno, z uporabo kopalnice, sep., oddam bolj- ! šemu in solidnemu go«jpodu na Vodovodni cesti št. 5/1, pri a-rtnijerijeki vojašnici. 41536-23 Lepo sobo opremljeno, soinčno, strog-o s^pariran vbod, oddam s 1. decenubiom zakonskemu para, event. 1 uporabo kuhinj«. tetotun sprejmem tudi sostanovalca Mirj«, Ribarjeva ulica št. 4 41662-23 Separirano sobo v centru mesta oddam gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 4I663--23 Prazno soho takoj z« 200 Din mesečno odda Ciglič. Mestni trg 11. 41583-23 Čisto sobico opremljeno, s pečjo in e"ek- tričmo ra.zsvetl.javo oidam s 1. decembrom v Trdinovi ulici št. 2, visoko pritličje. 415&7-?3 Lepo, prazno sobo v vHi poleg Tivolija oddam Vprašati: Cesta v R07.no dolino št. 14. 415S-33 |---- Preprosto sobico oddam v centru mesta gospodični, e kurjavo in dobro hrano ze 430 Din. Naslov t>ove oglasni oddelek »Jutra«. 41602-23 2 ooremlieni sobi s kmhinjo oddam bo1'šemu zakonskemu paru v Gledališki ulici St. 12. pritličje. 41532-23 Seoarirano sobo lepo. v centru mesta oddam Naslov v oglasnem oddeAkn »Jutra«. 41621-23 2 lepi prazni sobi veliki, vezani, svetli in zračni, z elektriko, parketom ta balkonom, broz kuhinj«, poceni oddam na i Resljovi cesti 30. 41636-23 m Vsaka beaeda 50 par, n dajanj« naslova aii ta šifro 3 Din (23-a Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aii za iifro pa 5 Din. (15) Mizarji pozor! JJa jceoejš> vezane pl» <če: jelgev bukove, vknms ta jane{, v »e 'ikosti 220/122 flW/125!. ^ najnižjih eenoh. TV'xniikr--kladiiščs t LjuWi«ni Do naiska SI »4R 15 Vsaka beseda SO par; m dajanj« ruaiora aii aa iifra 3 Dta. (28) Dve pisarniški sobi taikog odda drogerija Her mee na Miklošičevi c. 90. 41530 23 Sobo lepo opremljeno, oddam takoj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 41411-23 Opremlieno sobo t 2 posteljama, oddam takoj v centra mesta — Kapiteljska ulica štev. 8/1. 41599-23 2 sobi za pisarno oddam ▼ centra mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutro«. 4157»-S3 Prazno soho v bližini centra oddani eni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41535-23 Prazno sobico z oskrbo »K brez nje iščem za starejšo gospodično. Ponudbe z navedbo cene r« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kolodvorski okraj«. 4!659-2e/a Onremlieno en''« a kuhinjo alf. uporabo kopalnice iščem s 1. d-ec-em-brom. — Prednost cen t.rum, pačam naprej. Ponudbe -na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam naprej«. 4!542-2S/a Sobo z vso oskrbo v bližina sv. Jakob« oddaim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41620-33 : Opremljeno sobo • posebnim vbod^, oea-tralno kurjavo in uporabo kopalnic«, r centru mesta oddam s 15. novembrom boljšemu gospodu. Nasliov v i oglasnem oddelku »Jutra«. 41605-23 Sobo Itepo in zračno, s posebnim vhodom oddam: Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41655-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, takoj oddaim na Tržaški c. 39/1. 41630-23 Opremljeno sobico majihn-o, subo ta soinčno, t lončeno pečjo, v centru mesta, po zmerni ceni išče solidna ta mirna gospodična za 15. november ali 1. diecenuber. Dopise na oglas, oddelek »Jutra.« pod šifro »Stalna in točna plačnica«. 41600-23/a Vsako soboto in nedeljo prvovrstne domače peč t niče, krvave in jetrn* klobase. Priznano dobra dolenjska ta štajerska vina. 1 Cene povsem konkurenčne. Za cen j. obisk se priporoča reete vrači je »Zebe i«, 1 Rudnik - Ljubljana, Dolenj-| ska cesta. 41502-18 Krvavice! Dan« m v nededjo domače krvave kobeae ali pečenka, porcija 4 Din, kakor tudi razna dobra vina. do-b;te v gostilni pri »Vitezu« B-eg št. 18. Priporoča se Ela La-vrič. 41503-18 Na Martinov večer v Ameriko na Glince. 4Iooi>-18 Martinova goska bogato obložena ta namočen« vabi vse v ned< ;o »Fraokopanski dvor«. Plfo, zabava, saneh. 41665-H8 Danes vsi na Martinovo h Kalinu na Glince, kjer bo koncert in dobro vince. 4i536-16 Vsaka beseda 1 Din; '-a dajanj« naslova alt 'a Sifm pj, 5 Din /sn> Prazno sobo suho ta soinčno, v podpritličju takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4161523 Smučarke, smučarji Na visoki planini pod Triglavom oddam eeriozni 1 družbi največ 4 oseb sobo ; e souporaibo kubtaje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Smuk«. 41657-33 Upok. drž. uradnica z -opremljenim cenenim stanovanjem. sprejme sebi enako gospodično, v 6vrho skupnega gospodinjstva. — Ponudbe na ogla.s. oddelek »Jntra« pod »Domačnop-t«. 41660-23 OnremHeno zračno ta čisto, s posebnim vbo-diom, iščem za takoj. — Stanovanje 6 telefonom ima prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »St. 1933«. 41610-23'« Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali isa šifro m 5 Din. (18) Halo! P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem na novo o tvoril gostilno »Krakovo« na Krakovskem nasipu 18, kjer bom točil pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov. Z« obilen obisk : se priporoča Ninič Joso. 4)1579-18 Za Martinovo nedeljo vabim na domače koline ter prvovrstna dolenjska in štajerska vina ?o zmerni ceni. Imamo lepo zimsko kegljišče. Priporoča se gostilna pri »Zi-movcu«. Sp. Kašelj, poleg postaje Zalog. 41622-16 Gojzerji in smučar}! roSni izdelek Poetolarsk« zadruge Ziri, se dobi satao pri tvrdki Trebar, Sv. Petm oeste 6. Istotam se sprejemajo v popravilo snežni čev-liji im saloše. 4:59: 30 Čevljarsko obrt dob"« vpeljano, prodam a-di b.;lezni. Pojasnila dajo Čevljarska zadruga v M- ribo ru. 41647 30 rt Vsaka besedA 1 D'n; ta dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (4(>) Slabotni moški! Se glede ca vzrok slabosti, starost: ta druge nepriiike, se Vam takoj po-vrae; o normalne moške sile. Ni-kakib pilu*, tablet ta dru- §ih notranjih sredstev! — peoialne prospekte pošiljamo diskretno v zaprta kuverti brez zunanjega napi-t=a prott pošiljatvi 5 Din v znamkah. »Salu6«, Zagreb. 6'Jo. Savska 10. 30? 40 Razno Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIC tovar. usnja, Kamnik 303 OTVORITEV Palača Dunav LJUBLJANA 8 Aleksandrova c. 6 Zaloga Zastopstvo PHILIPS RADIO Zaloga Zastopstvo Ogled, predvajanje in nasveti brezobvezno._ Zahtevajte brezplačni cenik._ Sprejemanje v popravilo vseh vrst aparatov._ Oglejte si našo razstavo in zalogo najnovejših radio aparatov,__ ^jujt Davorin Kavijen izdaja « Konzorcij »Jutra« Adon .w.uu,aa. /.a Na.uom uskarno d d ko. uskarnarja Franc JezerSek. 2a mseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani