10 štev.
V Ljubljani, v to 23. septembra 179.
Letnik VII.
Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat.
" n u ii n ^ n n n ii ii 3 „
Pri večkratnem tiskanj «ena primerno zmanjša.
R ok o pl si
se ne vračajo, nefrankovan» pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (aitm nistracija) in eksf edicija na Florijanske ulice h. št. 19.
Poliliipi list n ilinuU lini
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za poileta	. . 6 „ — „
za četrt ieta	, . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto , . 8 gl. 40 kr za poi leta . . 4 ., 'JO „ za četrt ieta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na <iom pošiljan velja 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah itev. 25.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Nado in zmote grofa Taaffeja.
Po vsem vedenji ministra Taaff-ja in njegovih drugov, po vsem pisanji vladi prijaznih listov nam je toliko soditi, da je vsa modrost vladna zapopadena v besedi „coalition". Ne vemo, kako bi se ta beseda najbolje v slovenski jezik prevedla; v Kranji bi rekli: „vsak pol'". Taatte hoče, da bi vsaka stranka pol odjenjala, in on jej hoče potem pol od tega dati, kar zahteva. Razumno je, da se bo s tako politiko obema strankama zameri, da pa nobene ne bo zadovoljil. Upali so mnogi, da bo Taaffe sledil stopinjam Hohetivvtrtovim, da se bo z obema nogama postavil na naše stališče, in tudi mi smo dolgo gojili to nado. Po vseh dosedajnih izjavah pa moramo soditi, da Taaffe ne mara za „pravno1' sranko, ampak on hoče imeti „državno" stranko, to je, neko zmes iz zmernih federalistov; iu čeravno so mu ustavoverci že dostikrat povedali, da se z njim v nobene dogovore ne spuščajo, vet dur j'h ne neha k sebi vabiti v svojih listih. Tudi ua Tirolskem je Taaffe kot ces. namestnik tako „državno" stranko koval, da bi prekoračil po nji prepad, ki je zijal med katoliško in liberalno stranko. Pa tam mu je popolnoma spodletelo ; dobil je kake tri može blizo Innsbrucka na svojo stran, iz kterih se je cela dežela norčevala. Kdor je namreč bel, ne more in noče ob enem na pol črn biti. Zdaj poskuša Tat.ffe podobno politiko v veliki meri, za celo državo; malo je upanja, da bo imel tukaj več sreče. Tiste „državne" stranke, o kteri sanja, in ktera bi se nabrala iz raznih klubov, in Bicer od
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
IX.
Morebiti misli kdo, da bomo šli tako počasi naprej, kakor dozdaj, in da konca teh črtic marsikteri izmed bralcev se včakal ne bo. Ne, ne, prvi klanec smo že premagali, zdaj smo na ravnem potu in bomo šli hitreje naprej.
Rekel sem že, da sem zdaj bil na nemškem potu. Pač me je še učenje branja slovenskega toliko trpinčilo , kakor novinca pri vojakih vaje v hoji, ker sem znaHpač že brati, a ne še „puštabirati" in tudi vejice, pike, vprašaja in klicaja nisem posebno rešpektiral; vendar sem se tudi tega tako naglo naučil, da sem imel časa, učiti se tudi nemški, k čemer mi je dajal učitelj radovoljno navod. Razen meueseje poprijela nemščine tudi Franca na veliko vese'je svojega cč'ita, župana, pa je slednjič zaostala in vse se je tako zahantalo , da se je komaj črk naučila, druzega nič, iu čeravno bi bil oče rad plačeval za posebni poduk, je slednjič sam učitelj sprevidel, da n;č ne bo, in jo popustil.
V drugih predmetih: računstvu, pisanju, in krščanskem nauku sem tako napredoval, da
samih takih mož, ki bi uekoliko svojega programa popustili, tiste stranke pač ne bo vkup spravil. Tudi uam še nihče ni povedal, kake cilje, kak prrgram naj bi imela ta „državna" stranka. O narodni ravuopravnosti vladni listi kar molče, da bi ne splašili s tem ustavover-cev, ki so jim najbolj na srce priraščeni.
Ako nam pa v tem oziru ne mislijo dati nažih pravic, potem si ni treba domišljevati, da bodo naši poslanci v tisto „državno" stranko stopili, razuu Winklerja morda bodo vsi drugi stopili, če treba, tudi v opozicijo zoper vlado, ako bi se ta združ la z ustavoverci. Enako bodo postopali Ci hi. Ako nam pa narodne pravice dado. ne bodo pridobili za se ustavo vercev, ki že zdaj vpijejo o zatiranju nemštva ko vlada še prav z ničem ni kaj tacega po kazala, kar bi dišalo po naredni ravnoprav nosti. Ustavoverci nečejo vlade z drugimi deliti, oni hočejo sami vladati, zatorej jih v nobeno koalicijo ne bo spraviti mogoče. Le kakih 10 mi ž zna vlada na svojo strun dobiti iz takozvanih ustavoveicev, in zavoljo teh desetih naša stranka ne bo svoji ga programa spreminjala, kakor Tahffe želi, — principiis obsta — principov ne bo zatajila zaradi kompromisa, o kterem ustavoverci nič slišati nečejo.
Noben ustavoverec ni tako pravičen, da bi nam privoščil popolno narodno ravnopravnost. da bi prepustil katoliški cerkvi vse njene pravice do šole in do zakona; nasprotno pa tistega, ki bi se več ne poganjal za narodne pravice, ki bi odobraval brezverske šole in civilni zakon, naša stranka ne bi mogla več med svoje šteti. Če tedaj „Presse" in drugi
oficijozni listi pišejo, da se bo med zmernimi elmenti raznih strank dobilo zadostno število takih mož, ki bodo osnovali novo med ekstremi steji čo stranko, ktera bo večino imela in vladati zamogla, — moramo mi pač zelo dvomiti, da bi se to kedaj doseči dalo; in če Taffejeva politika nema druge vodilne ideje, in če hoče pri tej tudi ostati, potem moramo obžalovaje reči, da se Taaffe ne bo dolgo vzdržal na mi-nisterskem stolu.
Ustavoverna stranka je dogospodarila, vsi rurodi so je že siti, kakor so pokazale volitve, in bi pri bolj pravičnem volilnem redu še bolj jasno pokazale ; njeni grehi so že dosegli svojo mero; čemu tedaj tol ko prilizovanja nasproti tej stranki ? čemu se jej d:i večina v miuister-skem svetu? čemu se jej ponujajo še ostali ininisterski sedeži ? čemu se jej ponuja večina v parlameniu in vlada nad državo, ako bi le nekoliko odjenjati hotela?
Naša stranka ima večino in ima lahko zdatno večino, ako le vlada hoče ; vlada vidi, da jej ustavoverci boj napovedujejo in da jej vsako pomoč odrekajo; naj jih pusti pri miru, naj se na našo stranko nasloni, in naj jo skuša še bolj ukrepiti, kar je vladi zmirom lahko mogoče ! Naša stranka zastopa ogromno večino prebivalstva, ljudstvo je za nami, iu ne za ustavoverci, vpitje ustavakov tedaj nikakor ni nevarno, na nje se ni treba prav nič ozirati. To bi bila edino pametna politika za grofa Taaffeja, in poprijeti se je bo moral, ako hoče še en čas minister ostati.
Želeti bi res bilo, da se državni zbor kmalo snide, ker tam se mora položaj zjasniti,
sem imel doma ,,d u š n o p a š o" kmalu vso nataknjeno s podobicami, ktere sem dobival od gospoda kaplana za „znamke pridnosti" in tudi od gospoda župnika, kedar so prišli v šolo kaj poslušat. Od učitelja sem dobival le pohvalo in sem postal naglo „ober-musteršilar", da sem zapisaval imena pred šolo nemirnih na tablo, kar je tako zaznamovanim vselej neslo „štaberl" ali pa klečanje. Skoro noben dan ni bila tabla prazna, največkrat pa je bil na nji Kadivčev Matevž, ker sem na-nj zmiraj najostreje pazil. Pri druzih sem bd zelo nepristransk in tudi ne preoster, rešpekt sem pa imel pri vseh , tudi pri dekletih , ker je moja beseda pri učitelji več veljala, ko vseh drugih skup. Le Franca je obnašala se nekoliko predrzneje in včasih se obračala nazaj ter drugim jezik kazala, česar pa jaz nisem vedel, ker sem takrat vselej v drugo stran gledal, drugače bi bil tudi njo zapisal. To se je bilo pa enkrat vendar preveč (čitno zgodilo in ko je vendar nisem zapisal, ampak samo zažugal jej, da jo bom, če to še enkrat stori, se vzdigne Kadi\čev Matevž in zaupije:
, Že vero, zakaj France ne zapišeš. Bom že učitelju povedal."
,,Zakaj?" — zarežim mogočno. „Povej, če ne, boš precej na tabli."
„Zato, ker ti kruha nosi. Misliš, da ne vem?"
To sumničenje moje nepristranosti mi zapodi kri v glavo, roko prime krč in predno se zavem, je že zopet Matevž na tabli zapisan.
„O, naj bom, naj, bom že povedal, zakaj sera" — renči Matevž in sede v klop, kjer nasloni glavo na obe roki.
,.IIihi" — se posmehuje Franca — „vidiš, Matevž, zdaj boš pa ti dobil. Mene ne bo zapisal, ne, ue !',
„Zakaj ne?" — zarežim jas zdaj tako razjarjen, da bi bil zapisal celo učitelja samega na tablo; — „le tiho, Franca, še eno reci, pa boš tudi ti tukaj, sem že tak."
„Kaj? ti boš meue zapizal, mene?" — se togoti Franca — , ti berač ti, tvoj oče še svoje hiše nimajo."
To mi je bilo zadosti in brž stoji Francno ime s kolikor mogrče debelimi črkami na tabli. Ko Franca to zagleda, se vsa divja zakadi proti meni, a ta hip se odpro vrata in učitelj stopi v sobo. Se ve, da je brž vse tiho, le Matevža tiho posmehovanje je slišati z zadnje klopi.
in vedeli bomo vsaj, pri čem da smo z novo j vlado, in kako daleč nam hoče ona nasproti priti. Izvedeli pa bodo tudi Taaffe in tovarši njegovi, kak veter piha po zbornici, in znali se bodo po tem ravnati. Zato vsak dan željno pričakujemo, kdaj se bo parlament sklical.
Sloga dosežena!
Včasih smo se prašali: ali zainore iz Dunaja za nas kaj dobrega priti? Zdaj pa prihaja vendar iz Dunaja za nas jako važua in vesela novica, da so se zastopniki raznih dežel in narodov, ki pripadajo h konservativni stranki, porazumeli zaradi skupnega programa. Konferenco je sklical grof Hohenwart, in vdeležili so se je Čehi Rieger, Lobkovič, Clam-Martinic, Gregr Jul., Zeithamm er, Poljaka G r o h o 1 s k i in Čar-torijski, Slovenec Üüdel-Lannoy, iu katoliški Nemci Lichtensteiu iuLien-b a c h e r.
Sklenilo se je, da ima cela prejšna opozicija, in sedajna večina predstaviti v zboru le eno samo avtonomistična ali desno stranko. Zunaj zbora se zna iz nje več klubov narediti, pa ti klubi morajo ostati v zvezi med sabo, tako da zmirom cela stranka ve, kaj se v tem ali onem klubu sklepa. Govori se o treh klubih in sicer klub pravne stranke pod Hoheu-wartom; ta bi obsegal sedajno pravno stranko brez Moravcev, tedaj Tirolce, gorenje Avstrijce, Štajerce, Slovence iu Dalmatiuce; drugi bi b:l češki klub vodstvom Itiegera h kteremu bi pristopili vsi češki moravski poslanci in tudi vehko-posestniki ; tretji pa bi bil poljski klub pod vodstvom S m ol ke.
Konečao se je sklenilo, da se ima sedajna vlada podpirati, dokler bo vladala v konservativnem in avtonomističnem smislu (dokler bo branila vero in narode).
Dunajski listi no kar preplašeni: to, kar so oni veduo kot nemogoče proglašali, da bi se namreč desna stranka zamogla zediniti skupnem programu, to se je vendar doseglo O drugih nismo dvomili, pa zaradi Poljakov smo se tudi mi bali, da bodo hodili svoje pota, ker že od nekdaj omahujejo med centralisti in federalisti. Tako pa, ker so Poljaki odločno stopili na našo stran, je naša večina v držav-
nem zboru gotova, in smemo njega snidenje z veselimi nadami pričakovati.
Ustavoverci se nadejajo, da bodo vsaj tisti poslanci, ki so bili po časnikih kot ustavoverci proglašeni, vsi stopili v opozicijo proti vladi, kakor je bilo v Lincu sklenjeno, in da se bodo s to veliko stranko dale ministerstvu mnoge ovire stavljati. Pa tudi ta nada jih bo goljufala. Mnogi iz velikega posestva voljeni poslanci , ki so že prej z vsako vlado glasovali, bodo tudi zdaj ločili se od drugih ustavover-cev, in morda napravili zopet svoj klub, kakor so ga že imeli, in s tem klubom se bo govo-voriti dalo.
Baron Žvegel ki pri shodu v Lincu ni lotel nič opraviti imeti, gotovo v svojih nazorih ne bo osamljen ostal; goriškega poslanca Wiuk-lerja smemo tudi vsaj ua pol med naše šteti. Sicer pa je še mnogo drugih od vlade odvisnih poslancev, kteri bodo bržkone, ločeni od usta-vovercev, svoj klub ustanovili. Tako sme vlada na vsak način računati na večino, ter bo lahko našim željam vstregla, ako bo le hotela.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 22. septembra.
Nemške liberalce je hudo osupnila vest, da so se konservativci združili. Prec kratkem so se že tolažili, da bodo Mladočehi iu Poljaki delali samostojno politiko na škodo konservatizma, a zdaj, ko so tudi poslali svoje zastopnike k hongresu desne stranke je zanje vse upanje, ki so ga stavili na notranji razpor konservativcev izgubljeno.
Kdaj se državni zfior suide, ni znano pravijo da začetkom oktobra. Zdaj je že toliko kot gotovo, da tudi Čehi pridejo v državni zbdr. To bo prvi državni zbor, od začetka ustavne dobe v Avstriji, v katerem bodo za stopani vsi avstrijski narodi. Začetkom ustave so se ga izog bali Benečani, potem Madjari in Čehi. Benečija je od Avstrije odtrgana, Madjari so dobili svojo skoro samostojno državo, ter so tako iz našega parlamenta izločeui, s Čehi so se pa pogodili. Dolgo je trajalo pre-dno se je uvedla ustava v Avstriji. Koliko so v tem času pretrpeli Slovani? Koliko je imelo cesarstvo škode od notraujih prepirov.
Ker je se okupacija nov« Iihks« rske^it okraja brez boja izvela ter je prebivalstvo Bosne in Hercegovine mirno, nameravajo ok lo 8000 mož iz Bosne domu poslati. Zadnji čas jer bilo, kakor oficijalni časopisi poročajo, nekaj nemirov blizo Neveainja v Ilercogovini, a kaže, da so brez daljnih nasledkov poravnani.
Pri volitvi kinečkis občin Sinj-Imoschi-Ma-carca v Dalmaciji je bil vodja narodnih Dal-matincev enoglasno izvoljen. Znano je, da je, ta poslanec bil v drugem dalmatinskem okraji piopal, ker so mu bili pravoslavni nasprotnega kandidata postavili in izvolili. Mi smo takrat obžalovali Klajvcv propad. Po povolitvah se je pa bila vnela velika zdražba mej dalmatinskimi Hrvati in Srbi, eden drugemu so očitali, da edinost kale. Zdaj, ko je Klajč zopet izvoljen in so se avtomisti vseh avstrijskih dežel sporazumeli, želimo, da bi se Srbi in Hrvati tudi sprijaznili, da bi ne bilo prepira mej avstrijskimi Slovani.
Moravski deželni poslanec «le. liusy je bil 16. t. m. sklical svoje volilce v Preravo na shod, tam naglašal vzajemnost mej Češkimi m moravskimi slovanskemi poslanci in zatrjeval, da češki in moravski Slovani osnujejo skupen klub.
O mi iiisterstvu Ta Hej c vem so vsi listi edini, da se mu ne bo posrečilo, sestaviti vladno stranko v parlamentu iz zmernih mož vseh raznih strank. Zdaj mu ne ostaja druzega, ko nasloniti se na eno ali drugo obeh velikih strank. Ustavoverci ga nečejo, tedaj mu ostane le še ena pot, namreč popolnoma okleniti se naše avtonomistične stranke. Ustavo verci mislijo, da bodo s tem kaj pridobili, če Taaffeja vržejo, pa stvari zdaj tako stojč, da ne bo Ilerbst naslednik Taaffe je v, ampak Hohenwart. Ta bo državni zbor razpustil, in z vladnim vplivom pridobil si dvetretjinsko večino, tako da bo vse lahko dogual z njim, kar našim potrebam ugaja.
V nanje dräave.
Nekdo je mislil turškega sultana napasti v njegovi palači; pa ga neso vjeli. Tako poročajo nemški časopisi. V Carigradu nič posebnega.
Največ hrupa napravlja prihod kneza llis-mnrka na Dunaj. Veselč se ga vsi nemški
Po molitvi pogleda učitelj na tablo in bere najprvega Matevža.
„Ti kerlc ti, že zopet. Sem pojdi, le urno" — veli učitelj.
Matevž pride in prejme svoj del s „štaber lom," a ta pot s čudno vdanostjo, še črbnii ni, čeravno je navadno strašno rjovel.
„Tu boš stal vso uro" — gromi učitelj dalje in ga postavi za tablo; — „kdo je pa še zapisan, da ti bo drušuo delal?"
In vstopi se zopet pred tablo in pogleda nanjo.
„Kaj? Je li res? Franca? O — o!" — se čudi iu gleda njo in mene, — „kaj si pa naredila, Franca?'1
„Nič" — odgovori ta kljubavo.
„Nič? zakaj si jo pa zapisal ?" — se obrne učitelj proti meni.
„Nagajala mi je iu rekla , da sem berač, ker moj oče uimajo svoje hiše" — odgovorim jaz z glasom čutilo notranjega nezasluženrga razžaljenja kazajočim.
„Franca, Fianca" — rtče.ua to učitelj s Svarečim glasom — ..tega ne smeš več storiti. Kakor ni tvoja zasluga, da imajo tvoj oče svojo hišo, tako tudi njegova krivda ni, da je
njegov oče nimajo. Za danes ti bodi prizane-šeuo, a drugič ne več, le varuj se 1"
S tem je bila moja avtoriteta v šoli priznana , ker celo županova Franca proti meni ni bila nič. Nasledki niso bili zame posebno hudi, Franca se je ntkaj časa kremžila, pa se je vendar zopet sprijaznila z mano.
Tako je šlo vse leto, jaz nisem vkljub snegu, mrazu in dežju zamudil nobene ure, oče me doma niso posebno k delu priganjali, ker so rajši videli, da sem se učil — posebno nemški, ker to jim je veljalo za jedro vse učenosti , materi pa za pripomoček do belega kruha in morda še celo do pečenke, ktere še nobeden izmed nas nikdar pokusil ni in smo o nji le slutili, da mora nekaj posebno dobrega biti. Kneftra pri meni ni več pela, pač pa je brat prišel na vrsto za-njo. Šolsko leto se je tako bližalo koncu. Jaz se tega nisem uič kaj veselil, ker sem vedel, da za-me bodo počitnice na čevljarskem stolu, naj že izdelam
!'šolo kakor koli. Zato in ker sem se bil učenja poprijel z velikem veseljem, sem prav tužno gledal, ko pride učitelj iu naznani, da bomo čez mesec dni imeli javno skušnjo, h kteri bo prišlo toliko in toliko posvetnih in duhovnih gospodov, pa tudi starši, da bodo videli in sli-
šali , kaj smo se uaučili. Pri tem naznanilu pa je učitelj razvil iz papirja dve tanjki, a veliki knjigi: eno z rudtčimi in pozlačenimi, drugo pa s črnimi platnicami. Mi vsi radovedni gledamo,, kaj bo s tega, a on nam prične razlagati:
„Vidite otroci, to so dvoje bukve: ene zlate, druge črne. V prve bom zapisal pridne, v druge pa poredne in lene, da jih bodo pri skušnji vsi lahko brali v njih. Oboje bukve se bodo potem hranile in kedar bote veliki, bote še lahko dobili sebe zapisanega v njih."
1'a-si mene ni prav nič skrbelo, da bi ne prišel v zlate bukve na prvo mesto, bil sem vendar nekako nemiren. Začele so se priprave za skušnjo iu učitelj me enkrat pridrži v šoli iu reče:
„Morebiti da boš ti prvi. Za skušnjo se pa moraš vendar kaj posebnega naučiti, kar boš dobro z glave znal, — kaj nemškega."
Čeravno sem nemških besedi pri branji in pisanji le malo naučil se, me vendar to ni ostrašilo, saj sem še par let prej naučil se latinskih molitev za ministriranje, od kterih nisem nobene besede razumel. Zato rečem učitelju, j naj mi le pove, kaj se imam naučiti, pa se I bom naučil.
avstrijski liberale'1, Velikonemci. Govori se o avBtrijsko-nemški zvezi. Le oficijozi tajé vsako politično važnost tega prihoda. Mi Slovani se ga pa ne veselimo; nas je skušnja izučila, da iz Nemčije za nas nič dobrega ne pride.
Vest, da Be anide shod knezev balkanskih držav v Nišu Be pa preklicuje, ker bi ne bilo to Avstriji povoljno. Srbski knez baje namerava priti na Dunaj. Kakor kaže se važne stvari gode v diplomaciji, kterih zdaj ne moremo premeriti. Shod ruskega in nemškega vladarja, shod avstrijskega in nemškega kanclerja prihod Bismarkov na Dunaj itd. so Btvari gotovo ne brez pomena.
Zadnji dogodki v Afganistanu zeló Bkrbe Angleže. Imajo premalo vojne zbrane da bi brzo mogli pokoriti uporne Afgane. Vsaka zamuda je pa velika škoda za Anglijo, posebno ker se zima bliža. Vsaka vojna zguba v Afganistanu bi uteguila omajati vero v nepremaglji vost Angležev med Indijci. Potem je pa v Indiji gotova vstaja, ktera bi bila konec angle škega gospodstva v Aziji. Tudi ne vedó, kaj z Afganistanom početi. Kar tako vsiliti eno novo poslanstvo, kakor zdaj, ne kaže, tudi bi bil težko kteri angleški oficir pripravljen, nesti v Afganistan glavo pod kij. Če pa Afganistan prisvoje, pa pridejo v konflikt z Rusijo, ker Afganistan po dogovoru spada v neutralni pas med ruskimi in angleškimi posestvi v Aziji. Če Angličani prisvoje Afganistan, gotovo potem tudi Rusi Turkustan, sovražnika bi potem stala drug drugemu nasproti in kmalo bi prišlo do odločne vojske med Rusi in Angleži v Aziji. Ker Angležem pokorni azijatski narodi niso bog zna, kako zadovoljni z vlado, bi Rusom jih ne bilo težko k ustaji naščuvati in tako bi se Angleži prej ali slej morali umakniti azijatskega ozemlja. To bi pa mnogo škodo valo angleški trgovini in obrtuiji in imelo jako žalostne nasledke za angleški naroo. Če pri voz žita in pavole iz Indije v Anglijo zabraui ali le omeji, grozi Angležem lakota in obrt nijska kriza v domovini.
Ni se čuditi, če bo ta katastrofa imela tudi velik upliv na notranjo angleško politiko zlasti pri bodoč h volitvah. Angleški narod je kramarski narod ter sledi le za dobičkom. Zato ni verjetno, da bi Angleži odobrovali politiko sedanjega kabiueta, ker v tako nevarnost spravlja angleške interese. Verjetno je, da se narod odloči za liberalno stranko pri volitvah. Iz slovanskega stališča Be mi take premembe moramo le veseliti, ker angleški liberalci so bili vsaj včasih Slovanom pravični, konservativci nikdar.
lfiiiski listi pišejo še vedno zoper Av strijo, ter jej zavidajo pridobitve na balkan skem polotoku. Iz slovanskega stališča, na kterem hočejo tudi Rusi stati, pa to ni nobena nesreča; nasprotno bi bilo še želeti, da si Avstrija osvoji še Srbijo, in če mogoče tudi Bolgarijo , ker potem postane Avstrija s 1 o v ans k a država, iu Madjare imamo potem v kleščah, da Be niti geniti ne bodo mogli. Rusija je velika zadosti, in se še vedno širi v Aziji; ako ue hrepeni po svetovnem gospodarstvu, nema poklica, širiti se še na zapad. Ako v Avstriji Slovani prevlado dobé, živeli bodo z Rusijo v prijaznosti; interesi obeh držav se nikjer ne križajo, zato je tudi vojni krik zoper Rusijo, ki ga memški liberalci ženo, nepotreben in le tako razumljiv da hočejo vse slovaustvo potlačiti, kar se bo dalo le s polnim ponižanjem Rusije doseči.
Izvirni dopisi.
Iz lijubljane, 20. sept. Ta jih bo rešil! Kdo? No, Bismark. Saj danes pride na Dunaj, in vBi frfofungstrajarji, kamor spadajo vsi prusaki, potomci Abrahamovi, prostomav-tarji, opičarji, nemški kulturonosci itd., mu velikansko slavo pojo, pozdravljajo ga kakor rešitelja iz rok slovankih reakcijonarjev. Vsi nemškutarji, kruhoborci in renegati vsake vrste, švindlerji in griiaderji, ki bo se že tresli pred novo dobo Taaffejevo, ko ima zopet pravica in poštenje do veljave priti, pričakujejo, da jih bo Bismark rešil, da bo on rekel tisto mogočno besedo: proč z njimi! in Taaffe, Fal-kenhayn, Pražak bodo zleteli z ministerskih stolov, kakor listje, če veter potegne. Na znotraj nemška centralizacija, na zunaj zveza z Nemčijo in vojska zoper Ruse, to so politični ideali te stranke, in vse to, upajo, jim bo Bismark prinesel na Dunaj.
Verjetno ni. Pa recimo, da bi bilo res, kaj je potem ? Kako dolgo se zamore še vzdržati ua krmilu nemška centralizacija? Ali se ne bo s tem vsak parlamentarizem nemogoč naredil? Slovani,, že siti vednega brezvspeš-nega čakanja in vednega pritiska, bodo državno zbornico zapustili in vsako ustavnost nemogočo storili, potem naj gre, kakor hoče!
če izstopijo s Čehi še Slovenci Moravci in Poljaki, kaj bodo potem počeli nemški cen-tralisti, ker niti sklepčni ne bodo? Taka doba, kakoršna je bila Lasserjeva , ne bode nikdar več, to naj si le zapomnijo nemškutarski kričači!
Iu kaj hočejo z vojsko zoper Rusijo? Ali je res zmaga pruska tako gotova? Kaj pa, ko bi bili Pimi od Rusov iu Francozov prav pošteno tepeni, ali bo potem za Avstrijo sreča, da stoji na strani Nemcev iu da mora z njimi vred trpeti ?!
Zadnje dni so nekaj čenčali, da postane Andrassi pri nas „državni kancelar", kakor je Bismark na Nemškem. ZaBismarka bi bilo
to kaj pripravno, ko bi potem po svojem „pri-
jatelju" Andrassyu celo Avs'rijo vladal. Ali ima res že Bismark v Avstriji več besede, nego cesar Franc Jožef? če človek premisli in vidi, kako se dunajski listi pred Bismar-kom po trebuhu plazijo, bi res skoraj verjel to I Pa, hvala Bogu, večina državnega zbora je zdaj naša, je avstrijska, ne pa prusijansko nemška ; ta večina ima tudi še nekaj besede, in vedela bo, kaj ima vladi povedati, če bi se res kaj tacega snovalo, kakor si prusijanski listi obetajo. Če Nemce koža srbi, naj se le sami lotijo Ru;a, mi Avstrijanci jim ne bomo pomagali I
Iz Celja 20. sept. *, (Dvojni samoumor popravek.) Včeraj — v petek 19. t. m. — Bta se s cijankalijem ostrupila na tukajšnjem pokopališči: Rauscher, mestni uradnik in posestnik z Maribora inllenrijeta Zakušek. Rauscher je oženjen ter oče več otrok; toda ženo je zapustil in znanje imel s Henrijeto Z. Ko so nju ua pokopališči ležtči našli1, bila je vsa zdravniška pomoč že prepozna. R. je zapustil dvojno pismo: eno tukajšnjemu mest nemu uradu, drugo pa farnemu predstojništvu v Celji, v kterem naznanja, da je 1. 1877 iz katoliške cerkve izstopil; zdaj pa prosi, „naj bi ga vendar nazaj sprejeli in na katoliškem pokopališči shranili z njegovo tovaršico vred vsaj je bil in ostane v Brcu zmirom katoličan.'' Pismo je datirano 17. sept.
flz K n p resa, 15. septembra. (Ogenj v Livni, tukajšna jesen, ogenj po gojzd:h medvedov lov, živinski roparji.) Po službenih opravilih sem bil zadnji dan p. m. v Livni;
že na Boroviglavi tje grede zapazim velik dimr kar pa nisem mogel natanko razločiti, kaj da je. Prišedši v nižino kazal se je po malo že plamen , in ko dospem na pogorišče, bilo je pet „kučah" (hiš) že prah in pepel. Prvo vprašam po vzroku in zvem, de so v hiši „kadije" (okr. Bodnika) že proti jutru kavo kuhali, in tako zasmodili. Tu je bilo videti tudi čudno vedenje pri ognji. Kristjanov ni šel noben blizo rekoč: „neka pogori vrag turški,1' bilo je namreč v turškem predmestji, Turčini sami pa tudi ni eden ni prijel za kako orodje, in ako je bil moran od vojaka, rajši se skril, ko branil svoje imetje, kak vzrok torej? Prvič je bil 30 dnevni turški praznik in post Ramazan-Bajram, v kte-terem časi Mohamedan po dnevi ne je, ne pije, ne dela, z eno besedo nič, o mraku se pa pri-čue „žrenje" v jedi in pijači do jutra; drugič ima Turčin toliko zaupanja v svojega „Alaha," da kar mu je uamenjeno, je neodvržljivo, torej hiša se je užgala, ubraniti je ni več mogoče. Tudi ni noben tarnal za zgubo svojega pohištva; samo „Bule" (turške gospe) so milovale na pretegaj delajoče vojake, rekoč: „Bože dragi! koliko se ovi askeri trude", bilo je pa tudi potreba, ker nevarnost je pretila celemu predmestju.
Tukajšnje vreme pričue že mrzlo postajati, bati se je zime, ktera je tukaj huda, ker ni nobenega zavetja, in burja ima po ravnini prost tek. Žito in mrvo so ljudje spravili in vidi se, koliko imajo, davke plačajo vse v pridelkih, in sena stoji pred mestom, da je kar strmeti, in ravno toliko žita v „Ilambaru" (magazinu.) Enako pri živini, ko jo priženejo „čobani" (pastirji) zvečer domu, bi skoraj števila ne našel zanjo. Pri vsem tem so pa eden veči revež ko drugi, ni namreč trgovine v tem.
Žalostne reči se tudi gode po tukajšnjih gojzdih, skoraj vsak teden se vidi plamen v njih, za gašenje se vedno izposlavajo patrole, ktere priganjajo ljudi. Koliko lepega lesa na ta način pogine, je groza, ker gozdi so tu zaraščeni, da človek skoz ne pride. Kako to pride, še vkljub vsem preiskavam ni znano, ali najbrže je zločinstvo.
Zadnjič pride neki kmet tožit, de mu medved v oves hodi; brž so se odbrali lovci nanj, kteri so ga iskali cel teden po gojzdih, a brez vspeha. Druge divjačine je blo dosti, tudi njegov sled in ostanki sojse videli, ali morebiti ga je ravno tisti kmet že ubil, in kazal potem njegovo pot, in se tako najlepše opravičil. Pred par dnevi pride se tudi drugi kmet jokat, de so mu trije roparji pretepli sina in odgnali dvajstero glav govedine; to je bil pa že cel „alarm." Ilitro gre na mesto 15 mož, 3 žan-darji in dva husarja, kteri so drugi dan uašli vso živino v gojzdu, toda roparjev ne.
Takih in enakih slučajev manjšega pomena pride vsaki dan koji na vrsto, tako da ni miru; veliko jih je tudi neopravičenih, ker ljudje se na vsak način trudijo, eni se nam prikupiti, a
diugi pa da uas peharijo hudobij so vsi polni.
in vznemirjajo', ker
Domače novice.
V Ljubljani, 23. septembra.
(G. Nollijev pogreb.) V soboto so pokopali Gottharda Nollija, ki je bil te strehe pa-lel in tako prezgodno smrt storil, komaj 2S I. Btar. Kako je bil rajnci priljubljen, je kazal velikansk pogreb. Obsuii so ga kar s cvetlicami in venci. Velika množica, gotovo dva, do tritisuč ljudi, seje pogreba vdeležila, med ujimi požarna straža z godbo, slovenski pevci
delavsko društvo in narodni krogi ljubljanski, ki so skazali s tem priznanje Noltjevi rodbini, katera je bila vedno odločuo narodna.
(Samomor.) H. sluga pri deželnem odboru v Ljubljani je obesil sinčka in potem še samega sebe. Mož je doslužil vojake, in bil je že po drugi ženi vdovec. Kaj ga je napeljalo do tega ostudnega dvojnega zločina, nam še ni znano.
Razne reči.
— „Jadranski glasovi" Hajdrihovi 80 ravnokar zagledali beli dan in se že razpošiljajo. Prosi se vse gospode naročnike in zlasti študente, ki so na počitnicah, naj bi blagovolili naznaniti svoj naslov, pod kterim žele dotični iztis prijeti, g. V Kosovelu v Černicah pri Gorici.
Srbska Statistika. Staro srbsko zemljišče je znašalo 687 kv. milj iu štelo 1.352.000 prebivalcev. Na berlinskem kongresu je Srbija pridobila 210 kv. m. in 280.000 prebivalcev, tedaj ima zdaj 897 kv. m. in 1,GOO.OOO prebivalcev, med katerimi je 127 540 Rumuncev, pa tudi nekaj Ciganov, Nemcev, Judov, Grkov in Bolgarov. Srbski budget leta 1875 je kazal 35 miljonov grošev dohodka in 34 V« miljonov stroška. Knez je dobival 1,200.000 grošev (pijastrov) na leto. Turkom so plačevali vsako leto 1,176.255 grošev. Do vojske ]. 1876 Srbija ni imela dolga, temveč še nekaj gotovine. Vsled vojske je zlezla v dolgove in tako tudi v tem oziru stopila v vrsto modernih držav; upati hočemo, da se tega dolga v mirnih teh časih zopet iznebi.
—	Za tiste, ki ruski znajo. Ravnokar je izšel prvi zvezek rusko-nemškega slovarja Pavlovskega v Rigi v drugi izdaji. I. zvezek, ki ga obsega 1100 strani, stane 5 rub-Ijev 50 kopek; drugi zvezek izide prihodnje leto. Nedavno je izšel tudi angležko - ruski slovar. Francosko - ruski slovr.r od Makarova 6tane 5 rubljev. Slovansko blagotvoriteljno ob-ščestvo v Petrogradu pripravlja obširno in popolno izdajo srbsko-ru-kega slovarja.
—	Ženske šole za gospodinjstvo. V Riegi na Ruskem so že odprli šolo za gospodinjstvo, in v Petrogradu ter po drugih ru skih mestih mislijo napraviti tudi take žole, da se bodo dekleta kuhati, šivati, gospodariti itd. učile, ter se izobraževale za svoj poklic, ne pa odtujevale se mu, kakor se pri nas godi s ženskimi pripravnicami, s sprejemanjem < poštne in telegrafske urade itd.
—	Prokopu Choholovskemu, lepo znanskemu pisatalju, so čehi nedavno postavili spominek, ki ga je izdelal mladi kipar Pro haska v Karlinu. Pokojni pisatelj (1819—1864) je bil slaven novolist, posebno je lepo slikal ljudi in zuačaje jugoslovanske. Iz tega namena je leta 1840 nalašč potoval po Dalmaciji in Črnigori.
—	Sleparija z doktoratom. Znano je, da razna nemška vseučilišča sleparijo s podelitvijo doktorskih diplomov. Ti se dobe brez posebnega truda; če je kdo le kaka dva semestra poslušal tri stroke, ali pa še tega ne. Brez velicega truda si je mogoče pridobiti toliko znanosti; ko likorje nemški profesorji za doktorat zahtevajo, posebno radi Bkoz prste pogledajo pri inoštrancih. Na Ruskem so taki diplomi do zdaj veljavo imeli; zdaj pa jim misli ruska vlada vsako veljavo vzeti, ker vidi, da se na Nemškem narejeni doktorji nikakor ne morejo meriti z onimi, ki pridejo iz ruskih visokih šol.
—• Košut o j udi h. Nek srbski profesor je govoril s Košutom. O Andrassyu misli
Košut, da ne bo odstopil, temveč da bo kmalo zopet stalno prevzel vodstvo zunajnih zadev. O judih pa je rekel Blavni revolucijonar, da se jim polna politična enakopravnost tako dolgo ne sme dovoliti, dokler se sami ne spojijo popolnoma z narodom, med kterega se nasele. Na Francoskem in Laškem sejudje ue ločijo od drugih ljudi po ničem, ko samo po veri. Drugače pa je na Ogerskem, Srbskem in Rumunskem. Tam se ne smatrajo za Ogre, Rumunce ali Srbe, tudi ne govore deželnega jezika, ampak se poslužujejo večidel nemščine in se v teh deželah le mudijo zaradi dobička, sicer pa za dotične narode ne marajo in svoje politične pravice zlorabijo le v sebičen namen, ter skušajo na postavodajo toliko vplivati, da je njihovim špekulacijam ugodna. — Košut tedaj odobruje postopanje rumunske vlade nasproti judom.
—	Jetike ne bo večl Profesor Prokop pl. Rokitansky v Insbrucku na Tirolskem naznanja svetu, da je iznašel gotovo zdravilo zoper jetiko (pljučno tuberkulozo), in to zdravilo je benzovokisleni n a t. r o n. Na več bolnikih, ki so bili že proti koncu, skazalo se je to sredstvo kot izvrstno, ker so v kratkem času ozdravili.
—	V e 1 i k o s t 1 j u d i. Dr. Weissbach v Carigradu je po raznih podatkih sestavil srednjo rast različnih narodov. V.sokost je v milimetrih: Mavri 1757 m., Kafri 1753 m., Nor-vegi 1728 m., ŠoJandci 1708 m., Angleži 1690 m., Danci 1685 m., Nemci 1680 m., Severni Slovani 1671 m., Lahi 1668 m., Francozi 1667 m., Madjari 1658 m., Rumuni 1630 m., Kitajci južni 1G30 m., Avstralci 1617 m., Cigani 1609 m., Japanci 1569 m., Hoteutoti 1286 m., Pregled ta ni popolen, in morda tudi nezanesljiv. Ko bi bili južni Slovani zraven, bi morda vse druge zgoraj naštete narode prekosili v velikosti, ker je zuano, da so Dalma-tinci, Črnogorci, Ilercegovinci, Ličani naj^eči ljudje v Avstriji in morda v celi Evropi. Drugi viri imenujejo Patagonce in Miridite v Aibaniji za največe ljudi. Severni Slovani so bolj čokasti, pa jih je več okoli prs, ko Nemcev ali Angležev.
—	Nemška Statistika. V deželah denašnjega nemškega cesarstva je bilo 1816. leta 24 800.000 ljudi, zdaj jih je pa 42,700.000. Razvidno je iz tega, da se prebivalstvo na Nemškem vsako leto za 0.9% pomnoži. Ni čuda, da jim mora pri takem naraščaji Nemčija pretesna postajati.
—	Največa čebelarija je v vasi Beeton v Kanadi. Lastnik Jones ima 620 panjev, v vsakem okoli 30 000 čebel. Konci julija je že pridelal 50.000 funtov medu, in upa, da mu pridne živalice, kojih ima 19 miljonov, do konca leta naneso 70.000 funtov. Letni dobiček znaša 7000 do 10.000 dolarjev.
Vabilo k naročevanjn
„SLOVENCA".
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;.
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 ,,
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl.	— kr.;
). pol leta.....5 „	- „ '
„ Četrt leta.....2 „	50 „
„ en mesec.....— „	90 „
posamezne številke . . .	— „ 8 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
d pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,, List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račuu v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen)
opravništvu,
Stari trg, hiš. 16 štev.
Kuharica,
izvedena v vsem hišnem oskrbovanji in drugih gospodinjskih zadevah, išče služIle . najrajše v kakem farovžu. Več se izve pri administraciji „Slovenca." (1)
Ravno pride iz tiskarne deseta popravljena izdaja
Dr. J. Hclfcrtove
„Aaleitung zum geistlichen Gescliafts-styl"
r. ozirom na vse nove ukaze, vezana 4 gld. Naročila sprejema
Katoliška bukvam»
pred škofijo št. 6.
A n fl r e j S c li r e y e r-jevi minili
v Ljubljani, špitalske ulice,
prodajajo v svoji štacuni vse vrste galanterijske robe in igrač, pa tudi koneove (cvirn), izdelke iz volne, trakove vsake vrste ; potem kuhiuj-sko posodo, železne križe za grobove, sploh vte stvari, ki so v hiši ali kuhinji potrebne.
Častiti duhovščini se priporočamo za naročila na svete podobe v kterikoli obliki, rožne vence, mašne bukve iu druge v bogoslužji potrebne stvari.	(2)
Teleicrntičnr ilcimrnc rene 22 septembri» Papirna renta 07 80 — Sreberna rant» 68 90 — Zlata renta SI 25 — 1860letno državno posojilo 124 — Bankine akcije 824 — Kr«ditne akcije 259 75— London 117.70 — — Ce«. kr. cekini 5.62. — 20-frankov 9.36.
DcnnrNtvene cene 22. septembra.
Državni fondi. 8'/, avstrijska papirna renta . .
6*/0 renta v srebru.....
4% renta v zlatu (davka prosta)
Srečke (loži) 1854. 1.....
„ „ 1860. 1.. celi. . . „ „ 1860. 1., petinke Premijski listi 1864. 1., . . . . Zemljiščine odveznice.
ŠtajarRke po 6"/i......
Kranjske, koroške iu primorske po
Ogerske po 5'/,......
Hrvaške in slavonske po 5*/, . . Sedmograške po 5", .... Delnice (akcije).
Nacijonalne banke.....
Dnionske banke ... . .
Kreditne akcije......
Nižoavstr. eskomptne družbe . .
Anglo-avstr. banke.....
Prečke (loži).
po 100 gld
Kreditne Tržaške ti
Budenske
Salmove
Palfti-jeve
Clary-jeve
Rt. Oenois
Windischgrätz-ove
Waldstein-ove
100 50 „ 40 gld. 40 40 40 40 20 40
k.
n n n n t* n
n n n
Srebro in zlato.
Ces. cekini . Napoleonsd'or
Denar. "65^80 68 90 81.25 117.25 126. -127.75 1157.—
99.75 96.— 86.75 87.— 86,—
826.-83.— 260.25 790.— 123 50
170.25 119.— 61.— 34,— 46 — 36 35 37.-37.-32.50 30 -
5 62 9.36
Hlaifo 67.95 69.05 81.40 117.75 126.50 128.25 157.50
100 50
87	50
88	— 86.60
828.— 83.50 260.50 800 — 123 76
170 75 120,— 63 — 34.50 46 50
36	75
37	50 37 25 33.— 30.51)
5 61
9.87
Izdajatelj in odgovorni vreanik ¿'dip lJadorlap.
J. rilHcn-kovi nasledniki v i.)iioi|»ni.