227
Na deželi.
1. Uspavanka.
Tu poiljl V prirodl božji sam
in črliki v njivl zlatoklasi!
Vse v morju vriska valujočem
klasja. Tu sl počl], zaspi
In sanjaj, sanjaj!
Kako se zibljejo tf stebla nad glav6:
ej, zlbel mehka: tiho sem In tja. —
Kako tajnostno čmrljl godejo:
od solnca so in od medu pijanl,
pa Se pijo, poljubljajo za časo, čašo.
Ll umeš teh glasov prirodnih tajno?
Morje valujoče,
sen iz daljnih dalj,
trave zibajoče,
pa bi ne zaspal ?
Nlhajo cvetovi:
zlbel — sem In tja,
dihajo vetrovi:
daleč nl do sna.
2. Spomin je lep.
Odbegli dnevi davnih dnl, naj mlsllm II, kam ste odsll? Oblakf nedosezni na<i menoj, II mislim, kam izginejo, želim li, da se vrnejo, ko pa Izglnlli so v nli? Ej, dnevi mojih mladlh dnl, nlč nl mi žal, da ste odsll. Ka] naj bi s praznlml željami? Ostal je le spomln na vas, kako posutl z roso jutranjo blesteli ste, kako veseli ste za obzorjem skrili se, nlkomur še vrnlli se.------
3. Ti, mati, in ti, kmeUka hiša.
Pokoj In mlr! V prljazni sobi sam in z mano tihi, neugasljivi plam IJubeznl, ki je posveiena tebl, matl, in hiši, ki Je nama dala krov. Tajnosten mir. Le Iz daljave tropeie komaj sliSno pesem: tam dalei tantje jo nekje pojo. Z njo družim svojo v večen tvoj spomln.
Pokoj In mlr! V prljaznl sobl sam.
Na vasi je že izvenela pesem.
Le ura v stolpu blje tajnostno,
nad vas
spe tiho njen tajinstven glas,
kl kot čuvar nad srečo vasko,
nad grobom tvojim tiho plava:
Tl, mati, In ti, kmetska hiSa: Zdraval
Andrej Rape