IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7
EV. I	J ANUAR 1957	LETO XVI
1. Dolence:
Narod je svoje sreče kovač
(15rodavanjo)
I Zanimivo jo opazovali, kako se obnašajo ljudje, kadar jim kaj no gre I posreči. Nekateri l judje so vodno ne-i dolžni: sami niso ničesar zakrivili: da K«jim slabo godi. temu so krivi samo drugi. Ker so ti ljudje mnenju, da sami niso krivi svojih neuspehov, zato jih tudi neuspehi ne izmodrijo. oziroma jih neuspehi nič ne izpromeni jo.
Drugače pa delajo ljudje, ki so mnenja, da je vsak svoje srečo kovač. : Ti ljudje se ol> v sakem neuspehu vprašajo: kako je prišlo do toga. da nisem imel uspeha? lu pri premišljevanj« pridejo na razno pogreško. ki so jih napravili: pridejo morebiti do tega. da so se dela lotili z nezadostnimi sredstvi. da je bilo delo za n jihove inoei začasno še pretežko: uvidijo, da so sami mnogo opustili, kar bi bili morali storiti, da so marsikaj storili [ napačno — in za tako ljudi jo vsak neuspeh izvor pametnih sklopov in I ukrepov, za tako ljudi jo za v sak neuspeh izvor uspeha, laki ljudje j znajo to. kar je bilo danes nesreča.
spremeniti jutri v srečo: današnji no-[ uspeh je zanje izvor jutrišnjega uspeha. Jasno je, da ima bodočnost samo tisti, ki se drži gesla, da je današnji dan učitelj jutrišnjemu.
kar velja za posameznike, volja v znatni mori tudi za narode. Narodi živijo drugačno življenje nogo posamezniki. Življenje posameznikov morimo po letih in desetletjih, življenje narodov pa merimo po stoletjih in tisočletjih. \ endar pa imajo tudi narodi svojo otroško dobo. dobo svoje rasti in dobo svojega najvišjega razmaha. kateri sledi doba starosti in padec v brczpomcmbuost. Ni treba omenjati, koliko narodov jo to resnico že dokazalo na sebi. Pomislimo samo na stare Egipčane, na Babilonee in Asiree, na Poržane. mislimo na staro kartažane. na (Irko. na Rimljane. Posebno zanimiva je v tem oziru rimska zgodovina: zanimiva radi tega. ker so Rimljani kot političen narod dosegli tako uspehe. kakršnih pozneje še noben narod no. kajti edino Rimljani so stvorili državo, o kateri so lahko rekli, da jo imperium orbis terraruni. da je vlada nad vsem svetom, ker nam jo življenje tega naroda zelo dobro znano, tako znano kakor življenje nobenega drugega naroda v starem veku. zato lahko študiramo rojstvo tega naroda, iz neznatnih začetkov, dobo n jegovega silnega razmaha in končno razpad mogočno države. Prvotno se je latinski
jezik govoril na ozemlju, ki je bilo man jše nego današnja Sloveni ja. I oda narod, ki je na iem ozeml ju živel, je bil izredno zdrav, žilav, priden. sposoben za življenje in je dosegel, da se je jezik tega neznatnega narotliča razširil po vsej sedanji Italiji in po vseli sosednih državah. Saj še danes govore v Franciji. Španiji, na Portugalskem in v Rumuuiji jezik, ki je direktni potomec nekdanjega latinskega jezika. Pri tem nismo nili omenjali obširnih pokrajin, ki so svoj čas tudi spadale k veliki rimski državi, samo da se rimski jezik tam ni ohranil do današnjega dne. Danes pa leži zgodovina tega naroda zakl jučena pred nami. I a narod je sedaj kakor mrtvec, ki ga zdravniki secirajo, da ugotavljajo, za katero boleznijo je umrl: je mrtvec, ki služi zdravnikom za proučavanje pogojev življenja in smrti pri narodih in državah.
I oda čemu vam to pripovedujem ob slovenski uri? Namen, ki ga imam pri tem, je ta-le: kakor danes študiramo vzroke razvoja in razmaha, pa tudi propasti drugih narodov, tako moramo tudi že sedaj študirati zdravje in bolezen našega naroda, da nam bo narod ostal zdrav in da njegova zgodovina še dolga, dolga stoletja in upajmo — tudi tisočletja še ne bo zaključena.
Nam vsem je znano, da je življenje posameznih ljudi v današnji dobi neprimerno daljše, nego je bilo pred 100 leli. Čimbolj je človeštvo spoznalo pogoje zdravega življenja, toliko daljša je bila življenjska doba posameznika. Nekaj »ličnega velja za narode, kolikor bolj pozna kak narod pogoje za zdravje svojega življenja kot narod, toliko bolj zdravo bo živel in toliko dalje se bo vzdržal na površju.
Posameznik, ki hoče ostati zdrav, mora vedno imeti pred očmi svoje šibke strani, ki ga delajo podvrženega boleznini, in svoje dobre strani, s katerih pomočjo premaguje napade bolezni.
I udi pri narodu je slično: tudi narod ima svoje slabosti, ki ga hočejo uničiti, ima pa ludi svoje vrline, ki ga ohranjajo pri živl jenju in povzročajo.
da je njegovo življenje vredno življenja. koristno njemu in drugim.
Najvažnejše vprašanje za vsak narod. ki hoče živeti, je to vprašanje,] da spozna svoje slabe in svoji' dobre strani. Ni bilo zaman napisano na vratih delfskega preročišča: Spoznavaj samega sebe! >aj je spoznavanje samega sebe pr\ i korak k pobol jšanju, kakor je spoznavanje bolezni prvi korak k zdra\I jen j u. I oda že za posameznika je težko, pravilno presojati samega sebe. kajti človek je !c prerad malo sam vase zaverovan. Isto pa velja tudi za narode, ludi za narode je težko, da bi pravilno presodili samega sebe. Profesor Ljudmil llauptmann je zapisal nekoč besede, da bo takrat, ko bomo Slovenci izginili s sveta, treba zapisati na naš grob besede. da leži tukaj mrtev narod, ki ni prenesel resnice. I orej je prof. llauptmann hotel reči. da bo vzrok naše narodne smrti, ker ne spoznavamo sami sebe. ker se bojimo resnice o samih sebi. je ne iščemo, jo skušamo celo prikriti.
S tem sem prišel do osrednje misli današnjega predavanja, do tiste misli, katero bi predvsem in — lahko rečem — tudi edino hotel danes podčrtati: spoznavajmo sami sebe kot narod! Pri slovenski uri se meni nobena stvar ne zdi tako važna kakor ta, da bi pri uri. ki je v posebni meri posvečena nam samim, čimveč razmišljali osamili sebi. da bi bila ta ura nekake duhovne vaje. kjer bi dajali sami se-' bi račun o samih sebi. o naših dobrih straneh, ki so nam izvor življenja, pa tudi o naših napakah, ki nas hočejo upropastiti. I a ura naj bi bila analiza naših vrlin in naših slabosti. Slovenska ura naj bi bila protest proti temu, da bi kdo mislil, da bo kdaj na našem nagrobniku napisano, da smo propadli radi tega. ker nismo prenesli resnice.
Če bi me sedaj vi vprašali: No. sedaj je uvod že dovolj dolg: sedaj nam pa ti. predavatelj, povej, kakšni smo Slovenci! Našle j nam naše napake in naše vrline, pokaži nam recept, kako naj se zdravimo, da bomo dolgo in srečno živeli na zemlji!
Na to vprašanje, oziroma na ta po-
ziv ne morem drugega odgovoriti nego tole: to vprašanje je pri nas še mnogo premalo raziskano: skoraj bi rekel, da je še skoro povsem neraziskano. Mislim, da ga nima Slovenija, ki bi si danes upal odgovoriti na ti) vprašanje. Saj na to stvar Slovenci doslej nismo mnogo mislili in treba bo zelo mnogo dela. resnega, vestnega in podrobnega dida. da bomo to vprašanje nekoliko razčistili. Edino, kar sem skušal doseči z današnjim i predavanjem, je to. da vzbudim za stvar zanimanje in da pozovem vse. ki jim jo to vprašanje pri srcu. da o stvari razmišljajo, o njej razpravljajo, če so peresu vajeni, tudi svoje misli objavljajo in tako pomagajo graditi našo bodočnost, f Če bi hoteli ugotovili značaj našega naroda, si moramo predvsem biti na jasnem, da je znača j naroda \ raznih pokrajinah zelo različen, \zemimo samo razliko med Kranjcem. Štajercem. Korošcem in Primorcem. Pa tudi zna-[ čaj naroda na bivšem Kranjskem ui ■enoten. Drugačen je Gorenjec kakor Škofjeločan. drugačen Kraševec nego j Dolenjec iz vinorodnih predelov, drugačen je Kibničan nego ljubljanski okoličan. Sliene razlike imate na Štajerskem. Razlikovali moramo n. pr. 1'oliorca od Sloven jegoričana. \ Prek-murjii ustvarja veliko različnost značaja tudi vera. Na Koroškem se n. pr. Ziljani ločijo od ostalih Korošcev. Da jena Primorskem razlika med lol-minci in med prebivalci vinorodnih , brd, med \ ipavci in med tržaškimi okoličani, je jasno.
B če bomo hoteli torej kolikortoliko ugotoviti naš narodni značaj, bomo morali delo delili. A kdo naj to delo izvrši? Gotovo predvsem izobraženci, ki prihajajo /. raznimi deli naroda v stik in primerjajo prebivalstvo posameznih krajev med seboj. \ tem oziru imajo lopo priliko za tozadevno delo in.pr. duhovniki, ki živijo intimno / narodom in prihajajo z njim v stik ob najrazličnejših prilikah. Važen prispevek bi lahko prispevali učitelji, zlasti starejši, ki primerjajo otroke posameznih kra jev, kjer so službovali, glede nadarjenosti, glede obnašanja.
glede temperamenta, glede lepili in slabili lastnosti. Od ostalih izobraženih stanov prihajajo v pošto v zlasti sodniki in odvetniki, ki primerjajo kriminaliteto posameznih krajev. Prav zanimivo bi bilo na primer, če bi se objavila statistika, na koliko prebivalcev pride v posameznih sodnih okrajih en zločin, n. pr. uboj. umor. rop. tatvina, požig. Videlo bi se. h katerim prestopkom kazenskega zakona se najbolj nagibi jejo Gorenjci, h katerim Notianjei. h katerim Štajerci itd. Kajti vsak sodnik, ki je služboval po raznih mestih, bo vedel povedati. da je glede števila kriminalnih primerov med posameznimi sodnimi okraji pri nas vidika razlika in da se nekatere v rste kršitve kazenskega zakonika v nekaterih sodnih okrajih relativno mnogo večkrat ponavljajo nego v drugih.
Kdor bo študiral naš narodni značaj. se pa seveda ne bo smel ustaviti samo pri opazovanju sedanjega življenja. Pregledati bo moral tudi našo slovstvo. Kajti ravno pisatelji so cesto značaj svoje pokrajine zelo jasno pokazali. Vzemite n. pr. Kinžgarja, kako je opisal Gorenjce, vzemite I av-earja iu njegove Poljance. opazujte, kako se značaj l.aščanov odraža v Levstiku in Stritarju. Proučavali bi tudi bilo treba, kako je na značaj ljudi vplivala zgodov ina, n. pr. cerkvena vlada na Gorenjskem in vlada grašča-kov na Dolenjskem.
Treba bi tudi bilo pogledat i. kako so sodili o nas tujci, ko so nas opazovali. Tozadevno bi opozoril na neko malenkost: na nekaj zanimivih sodb tujcev o Slovencih, napisanih v M a lovi zgodovini slovenskega naroda na str. IKI in naslednji. Navaja 11. pr. mnenje Nemca Rohrorja iz I. IS04. ki pripoveduje. da je Dolenjec zbadal Gorenjca. češ. da se pol ure pred gostilno pomišlja. ali bi šel noter ali ne . O Dolenjcu pa pravi pisec, da hodi brez premisleka v gostilno, se rad opijani in leze v dolgove. Zato je povečini reven, ne pride nikoli do premoženja. (ločini je Gorenjec zmeren, marljiv in iniovit ter si sme skoraj v srečo šteti, da na njegovi zemlji ne
rasli' vinska trla. Pisec pravi dalje, da je našel v goren jskih gorah neprimerno več odkritosrčnosti in domačega veselja nego na Dolenjskem. Kajti nikdar niso tlaka in graščinske dajatve Gorenjca tako zelo trle k tlom kakor Dolenjca. Zato je tudi Goren jce inož-beseda in se drži sklenjene pogodbe. — Prav slično sodi o bivših Kranjcih tudi pisec V\ oltersdorf iz leta IN12. Zelo lepo je pisal o Slovencih lita 1815 francoski žtirnalisl Nodior ob priliki, ko so Francozi zapustili naše kraje: Bilo je to ljudstvo brez morilcev, brez tatov, brez slabih ljudi: mogel si — kakor pravi benečan-ski pregovor — teh šestero ilirskih pokrajin prepotovati z denarjem na dlani. Zanimivo bi bilo razmišljati, zakaj ta sodba danes ne drži več v polnem obsegu.
\ zvezi s proučavanjeni našega narodnega značaja bi bilo tudi najlažje odgovoriti na vprašanje, kaj je zgodovinska naloga Slovencev in kaj moremo mi človeštvu velikega dati. s čimer bo prav naš narod obogatil človeštvo. t e hočemo pri posamezniku določiti njegov poklic, upoštevamo njegove pozitivne in negativne lastnosti. Slično je tudi z določitvijo poklica celega naroda.
Ves ta študij bi moral seveda imeti kot končni cil j: našo ozdrav itev. I a študij bi moral biti neprestan vir ve-
Prvi Zveziti
Predsednik dr. Lukman otvori Zvozili svet. pozdravi navzoče ter želi veliko plodonosnega dola našim prosvetnim društvom v novem letu. kakor tudi mnogo uspeha današnjemu zborovanju.
Načrtno delo
Nato poda uokaj splošnih misli o prosvetnem delu. Dejstvo, da se jo tokom onega meseca osnovalo 14 dekanijskih prosvetnih odborov, samo priča (v pripravljenosti odbornikov za prosvetno delo. \ sako člov eško delo je nepopolno. \ bratski vzajemnosti pa delo spopoln.jujomo in napake odprav-
selega dela. zato da v časopisju, v lepi knjigi, na shodih. \ šoli. na p r izniči, v zasebnih razgovorih — povsod opozarjamo z besedo in še bolj z. delom na to. kakšni smo. kakšni hočemo biti in kakšni moramo biti.
Ali smo v tem oziru že skušali kaj storiti? Nekaj malega pač: o našem narodnem zdravju so pisali nekateri naši pisatel ji, razmotriv ali smo o njem v časopisju: prav v letošnji zimski sezoni si je ljubljanska Prosvetna zveza postavila za nalogo, da proučava to vprašanje ua prosvetnih večerih. Slišali smo predavanje o značaju Gorenjcev. Korošcev. Goričanov. Štajercev. Prosvetno večere bo zaključil prof. šolar s predavanjem o naši narodni bitnosti. ki bo tvorilo nekak zaključek tozadevnih predavanj. Niso bila ta predavanja izbrana na slepo srečo: no. listo, ki so sestavljali program prosvetnih večerov, je vodila pri toni živa želja, da bi bili li prosvetni večeri vsaj skromen ponovni začetek velikega študija o našem narodnem značaju: vodila jih je zavest, da ima bodočnost samo tisti narod, ki sebe pozna in ki prenose resnico tudi o sobi. Vodila jih jo želja, naj bi nikoli ne prišel čas. ko bi bile na grobnem spomeniku slovenskega naroda napisane besede: I uka.j leži narod, ki je umrl. ker ni prenašal resnico- (Lj. Ilauptmnnn v t asu \ N II. str. 554.)
svet 7. /. 1937
I jamo. Prosv etno delo so mora vršiti sniotreno po načrtu. Potrebno jo. da si vsako društvo že spomladi določi načrt za prihodnjo jesensko in zimsko dobo: kaj hoče delati in kako. O čem so bo predavalo, za kateri tečaj se je društvo odločilo, kdaj in kaj .so bo igralo. Pri sestav ljanju teh načrtov je treba upoštevati posamezno krajevne razmere in potrebi-. Zato naj dekanijski odbori že na eni prihodnjih soj o tem razprav I jajo.
Predavateljski klubi
oseb v svojem okraju, ki bi bile zmožne predaval i po društvih. Razdeli- naj si poleni predmete in panoge. Predavatelji bi bili iz vrst duhovnikov, učiteljev. akademikov, zdravnikov, odvetnikov itd. Ko se sestav Ija načrt, pa je treba imeti ozir na vso sren jo, na vse stanove. \ sakdo mora od društva nekaj sprejeti. \ tak načrt spadajo tudi izredne prireditve društev. 1o so 85 letnice. ">() letnice, spominski dnevi velikih mož. obletnice župnij, dalje dekanijski tečaji in dekanijski prosvetni tabori. \ bodočem letu 193" je predviden \ vsaki dekani ji prosvetni tabor.
Društvene knjižnice
Skrb za društvene knjižnice mora biti ena poglav itnih zadev dekani jskega odbora, kljub gospodarski kri/i morajo dobiti društva potrebna sredstva. da se knjižnici' spopoluijo. C'e se v kakem društvu pokaži' nesloga, naj okrajni odbori pri jatejsko pa odločno delajo za mir in slogo. Razprtije v društvih najbolj ovirajo sveže delo. Resolucije, ki bodo tekom zborovanja predložene, naj bi nudile obilo gradiva za bodoče delo. pa tudi nasveti dekanijskih odbornikov se bodo v polni meri upoštevali.
I. Narodnoobrambno delo v prosv etnih društvih.
0 tem vprašanju i-efcrira dr. Ivo lesnik, nekaj misli je podal že v bro-štirici Problemi naše narodne obrambe«, katero priporočamo predavateljem v prosvetnih društvih. Nato poda nekatere nasvete, kako naj vrši prosvetno društvo obrambo slovenstva. ki je v današnjih časih ena poglavitnih nalog slehernega slovenskega prosvetnega društva. Društva naj povsod pobijajo maloilušnost. ki se javlja pogosto v krilatici: malo nas je. ne bo mogoči' vzdržali navala. Zgodovinska resnica pa je. da tudi mali narodi žive in se razvijajo, če imajo dovolj odporne sile. I porabljati je treba vedno in povsod materin jezik, ki naj bo ključ do zveličanske omike, lioili-mo ponosni na sv o j jezik, katerega so govorili naši predniki iu zaupali nam
svoj narodni zaklad. Globoka rana v našem narodnem telesu so pa izsel jenci. \ es naravni prirastek utone in izgine v izšeljenstvu. I ej rani pa se je po svetovni vojni pridružila še nova rana: koroška in primorska narodna manjšina. Naša dolžnost je. da to manjšine no smemo pozabiti. Milijon koroških in primorskih Slovencev mora stalno bdeli pred nami. Z zanimanjem moramo spremljati njihove boje. njihovo trpljenje in njihove žrtve. Zavedajmo se. da sla ti dve narodni manjšini dva močna jezova, kamin- se zaganjajo valovi romanizaeije in valovi germanizacije. t e bosta ta dva jezova ustavila val potujčevanja. potem bo tudi jedro naroda dovolj varno in močno.
Prosvetna društva naj seznanjajo člane z lepoto slovenske zemlje. \ ta namen prirejamo izlete in ptitovanja ter naj pri vsaki priliki opozore na lepoto naših gora. naših jezer, slapov, naših rek. Izkopati moramo že napol pozabljene šege in običaje ter jih zopet oživeti med člani. \ zbujati zanimanji- za naše cerkvice, spomenike, božja znamenja, skrbeli za umetnostne spomenike. \ sak član društva naj dobro pozna svojo narodno zgodovino. Zgodovina je najboljša učiteljica tudi za življenje. \ zgodovini pa se naučimo. koliko težav in bridkosti so prestali naši predniki, ki svojih tilnikov niso nikdar nikomur klonili. Naš narod ima mnogo odličnih pesnikov, pisateljev iu umetnikov. Društva naj vzbujajo zanimanje za literarno zgodovino s primernimi predavanji, de-klamacijami in recitacijami. I udi društvene predstave na naših odrih naj pomagajo odkrivati literarne zaklade. Prva pol k poboljšanju. pravijo, je spoznavanje samega sebe* t e hočemo narod vzgojili, ga peljati k boljši bodočnosti. moramo najprej spoznali dobre in tudi slabe lastnosti našega naroda. Šele potem bo mogoče seči po zdravilu, ki bo uspešno učinkovalo pri bodoči narodni vzgoji. Svoje misli strne v sledeče resolucije:
siva. \ ta namt-n naj: I. zatirajo narodno malodušnost in brezbrižnost, goje pa narodno zavednost, naroden ponos in enotnost slovenstva. 2. \ /l>u-jajo naj smisel za naše naroelnoob-rambne probleme, našo diasporo. izseljensko in narodno manjšinsko vprašanje. le probleme proučujejo in tudi praktično upoštevajo in se ravnajo po navodilih brošure PZ Naši narod-noobrambni problemi . Ilude zanimanje za lepoto slovenske zemlje, za značaj prebivalstva, skrbe za oh ran i-lev narodnih šeg in običajev, pregovorov. pesmi, pravljic, noš itd. in to po geslu spoznavaj samega sebe . 4. Seznanjajo ljudstvo z. narodno, literarno. umetnostno, politično in gospodarsko zgodovino slovenstva in z njegovimi predstavniki in oblikovalci. 5. Skrbe za oblikovanje in vežbanje slovenskega jezika pri svojih predstavah in prireditvah ter budno pazijo, da se za slovenščino upošteva načelo enakopravnosti. (). \oclitelji naših prosvetnih društev iu naše izobraženstvo naj pa proučujejo in zbirajo gradivo glede slovenskega narodnega značaja, narodovih vrlin iu napak ter javno po društvih in tudi zasebno, z besedo, (ledom in zgledom hvalijo sončne in odpravljajo senčne strani slovenstva.
11. Socialno delo v prosvetnem društvu.
(Referiral g. Smersu Rudolf)
\ naših društvih se veliko predava in govori o socialnih vprašanjih, lako da je članstvo že dovolj poučeno o perečih vprašanjih, ki prevevajo danes človeško družbo. I relm je ili korak naprej in začeti s pozitivnim dedom. Okrožnice sv. očeta nudijo lako krasne smernice, kako je treba katoličanu "tudi pozitivno ustvarjati, da pridemo do novega družabnega reda. Nauk je treba prestaviti v življenje. Od besed je 1 reba preiti k dejanju. Iz društvenih dvoran je treba iti v delavnice in tovarne. Roj se namreč bije na terenu in ne med štirimi stenami v domači sobi. Članstvo je treba pripraviti na borbo, oborožiti jih z uma svitlim mečem. I)a se bo to zgodilo, je nujno potrebna usta-
novitev socialnih krožkov in po teh krožkih ustanovitev delavske iu na-meščenske organizacije tudi na deželi. Svoje predavanje predavatelj resu-mira v dveh resolucijah:
1.	Društva naj razlagajo krščanska socialna vprašanja na podlagi Qua-dragesinio anno.
2.	Osnujejo naj se socialni krožki in ustanove strokovne delavske organizacije. ki bodo stale na strogo katoliških načelih.
I emu predavanju je sledila obširna debata, v katero so posegali navzoči. Debata se je sukala okrog vprašanja, katera je prava strokovna organizacija. kamor naj vstopajo katoliški delavci in delavke. Razmere, kakršne so danes, vodijo v pogubo, koncem debate je bila sprejeta kot tretja resolucija: Zvezin svet nalaga PZ na-iogo. cla stopi pred Ordinacija ter ga prosi, da on bodisi kot cerkveni poglavar bodisi kot oseba, ki uživa ugled in ima moralno avtoriteto, odloči o tem sporu. Predsednik g. dr. I ,uk-man naj vodi razgovore z dr. Korošcem o tem predmetu. Po nasvetih ordinarija in po nasvetu narodnega voditelja dr. Korošca izvede odločilno akcijo Prosvetna zveza.
Sprožilo se je dalje1 tudi vprašanje: kako organizirati kmetsko dedavstvo? komunistični val sega danes tudi na kmete. Slabe gospodarske razmere, ki mučijo kmeta, ga napravijo sprejemljivega tudi za komunistične nauke. I emu bodo pač na j več odpoinogl i fantovski odseki, v katerih se zbira jo tudi kmečki delavci in ki imajo nalogo, cla preštudirajo brošurico: Boljševizem in mi .
III. kako naj društva vzbujajo kmetsko stanovsko zavest.
(Referiral g. I.udovik Puš)
Društva naj predvsem skrbe. cla vzgajajo svoje člane in članice na podlagi kmetske stanovske zavesti, kmetski stan je namreč tisli stan, na katerem slone drugi stanovi. I)a bi preprečili beg z grude v mesta, je treba mladino poučiti, da naj ljubi svojo zemljo. \ ažno pa je vprašanje: kam s kmetsko mladino? To vprašanje
naj reši kmetska zveza. I rel»a pa ho določiti smernice dela med prosvetnim društvom in kmečko zvezo. Naloga kinelsko zveze ho predvsem dv igati strokovno knietsko izohrazho. Delo o splošni izobrazbi pa je prepuščeno prosvet. društvu. I o delo naj bo usmerjeno v ljubezni do domače grude. I)\iga naj tudi tiste zaklade, li so zrasli na domači zemlji. St:ir>' navade, običaji vse naj korenini "v kmelskem čustvovan ju. Ne kaže pa siliti kmelskega delavca v strokovno organizaci jo. I o bi pomenilo za njega odtujitev iz družinskega občestva, kmet tudi ne more nikdar nuditi tega. kar nudi tovarnar svojim delavcem, zato naj se tega vprašanja ne reši brez kmetske stanovske organizacije, kar je kmetska zveza. E Svoje predavan je je resumiral s sledečo resolucijo:
: 1. \ se prosvet no delo v društvih, katerega člani so večinoma kmetje, naj bo usmerjeno v kmetijskem praven. I 2. Določi se delokrog prosvetnega društva in kmetske zveze.
3. \ se delo na j bo posv ečeno katoliški skupnosti in slovenski zavesti. F Tem resolucijam je dodal g. dekan Skrbeč še nekaj predlogov, kako naj se pospeši v društvu tudi kmetijska stanovska zavest. I redlaga. naj bi se gojile tako zvane družinske kronike, kamor naj bi se v pisal rodovnik, zgodovina bi še in važne letnice, ki se tičejo družine. Društva naj povsod gojijo tudi lokalno zgodovino, ('im bolj bodo člani poznali zgodovino svojega kraja, tem bolj ga bodo ljubili. Pospešuje naj se domača kmetska umetnost, t. j. arhitektura, oprema hiši' iu ulično. Pri organizaciji kinetskih delavcev naj se vpelje starostno zavarovanje s pomočjo države. Strici in tete naj ostanejo v družini in pri hiši.
IV. kako naj pospešuje Prosvetno
društvo zdravstveno vzgojo in organizacijo zdravstvenega dela.
(Referiral dr. Ivo Pire)
Pomanjkanje samostojnih higijen-skili zdravstvenih organizacij se pri nas zelo občuti, \elik odstotek tega dela vrše pri nas prosvetna društva.
I reiti bo treba na sistematično delo. \ vsakem društvu naj bi se osnoval odbor za zdravstveno vzgojo, ki bi
imel na skrbi zdravstvena predavanja, zdravstveno ure in tečaje- Zdravstveno uro bi lahko vodil lajik. za predavanje bi se naprosil okrajni zdravnik, tečaje pa naj bi vodil lligijenski zavod. Naloga P/, je. da sestav i program za zdravstvene ure, da organizira klub zdravnikov in da nabavi filme in slike v zadostni meri. Naloga dekanijskega odbora pa je. da ima v svojem odboru vsaj enega zdravnika, da skrbi. da čim več društev sprejme v svoj program zdravstveno uro iu zdravstveno predavanje. Predlaga, da se osnujejo tudi pri nas zdravstvene zadruge. kakor je že osnovana v Ponikvah na Dolenjskem, končno predlaga sledeče resolucije:
1.	I gotav Ijaino. da delo za izbol jšanje ljudskega zdravja in za dviganje zdravstvene vzgoje ne napreduje v skladu s potrebami ljudstva iu zahtevami časa.
2.	I gotavljamo. da nazadu je in propada ljudsko zdravje ob pomanjkljivi zdravstveni zaščiti, ob nezadostni lligijenski zaščiti in pri prenapolnjenih bol n icali.
Nerazveseljive zdravstvene razmere nalagajo IV. in društvom dolžnost, da posvetijo v bodoče še več dela zdravstveni vzgoji in da opravljajo to delo smiselno in načrtoma.
le resolucije so bile sprejete. Debata se je vršila o vprašanju zdravstvenih zadrug.
V. Organizacija.
( Referiral \ inko Zor)
Za redno poslovanje društev iu za razbremenitev Zveze se je v teku enega meseca osnovalo I-I- dekanijskih odborov. I i odbori naj imajo redno mesečne seje. Pregledajo naj takoj, v katerih župnijah še ni društev, v katerih društva spe ter poročajo Zvezi (i stanju in delovanju društev, kakor je ugotovljeno, ne deluje "57 društev. Na sedežih dekanijskih odborov naj se osnujejo predavateljski klubi. Napravijo naj za bodočo zimsko sezono načrte, katera predavanja

in katere tečaje hi vpeljali v svojem okolišu, /a poletno delo naj pripravijo načrte /a dekanijske prosvetne tabore. Na teh taborih naj se govori o slovenstvu in proti komuni/mu: popoldanska prireditev naj bo posvečena mladinskim nastopom. Dekanijski odbori naj tudi sestavijo seznam naših in nasprotnih društev, ker bi Zveza rada sestavila prosvetni zemljevid. Kna najbolj važnih nalog dekanijskih odborov je revizija društev. Progle-dovalci naj pregledajo delovanji- blagajnikov v denarnih stvareh, da se odvzame vsak povod nezaupanja do odbora. Pri pregledovanju naj pazijo tudi na poslovanje kn jižnice. \ saka knjižnica mora imeti tudi mladinski oddelek, v katerem naj bodo primerne knjige do Ki. leta. I udi poslovanje tajnikov naj se pregleda. Sejni zapisnik. društvena kronika, imenik članov naj bodo v redu. Da se knjige vodijo enotno, naj se povsod vpeljejo poslovno knjige IV. Premalo se upošteva naloga društvenega gospodarja, čigar skrb je posvečena snagi, redu in inventarju društva. Zato vodi inven-larni seznam vseh predmetov, ki so last društva. Njegovi skrbi je izročeno tudi rediteljstvo. ki mora biti pri vsaki društveni prireditvi, tako pri igri. pri predavanju, na fantovskih sestankih. sestankih dekliških krožkov, pri mladinskih tirali itd. Morda se komu zdi to delo man j važno, toda odličen gospodarstvenik je izjavil: Ako naučite fante voditi sejne zapisnike in inventarne zapisnike, boste neizmerno koristili našemu gospodarstvu. Zadnja razpustitev društev je tudi pokazala, kolike važnosti so invontarni zapisniki. koliko tožb. koliko nesoglasij bi bilo preprečenih, če bi bil invontarni seznam voden v redu. Društveni domovi. kjerkoliko so še samostojni, naj se prepišejo na cerkveno občino.
Naše delo naj bo posvečeno notranji ureditvi organizacijo. \ ta namen se predlaga ponovno sledeče:
I. Za razvoj društvenega življenja, za odnos društva na znotraj in na zunaj. za poslovanje odsekov, za pravilno poslovanje iu vodstvo poslovnih knjig je nujno potreben poslovnik. Njegova poglav itna misel je družinsko razmerje, ki mora vladati v društvu.
J. Podrobno naj se izpelje organizacija društev in odsekov po vseli župnijah. Zahteva se delitev dela. ki pa mora temeljiti na istih vodilnih načelih. imeti morajo skupno nalogo, ker samo na ta način bo mogočo ohraniti našo prosvetno organizacijo enotno, kakor jo jo zasnoval dr. J. K. k rok in n jegov i sodelavci.
č lanarina dok. odborov
Zvozin svet jo nato sklenil, da dobijo dekanijski odbori od IV. 2> odstotkov vplačano članarino. Razgovor se je vršil tudi o taksah. IV. je že ponovno ukrenila vse potrebno, da bi bile predstave društev oproščeno taks, kakor so vaške čitalnice v Srbiji.
(>. Miloš Staro poudari, kako važno je delo prosvetnih društev v sedanjem času. I roba je. da se to delo v odi od zgoraj doli. ker le potem je upati na zmago nad marksizmom in ohraniti jo slovenski samobitnosti. \ ta namen predlaga, da bi se Zvt-zin svet vršil mesečno. Sprejet jo bil predlog, da se vršijo sejo Zvezi nega sveta po po-trebi. Naslednja seja bo prvo sredo v marcu.
Predsednik g. dr. I.ukmau so je zahvalil udeležencem in referentom, nakar je zaključil /vozili svet.
\ sled nu jne tvarino so izostali nekateri članki, katere priobčimo v naslednji številki.
Vsebina: I. Dolence: Narod jo svoje sreče kovač. — Zvezni svet I. 1937.