Štev. 76.
V Ljubljani; dne 6. novembra 1907.
Leto I.
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠIUATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Narodna stranka na Štajerskem.
Težko, da se je kje tako hitro, rekli bi, kar čez noč izpreobrnil tok javnega življenja, kakor v sosednji Štajerski. Ni še preteklo leto dni, kar je zavrelo med štajerskimi Slovenci, kjer se je dotlej pod pretvezo nad vse potrebne sloge spalo spanje pravičnega in delalo v bratski slogi za čast posameznikov in odebelitev mošnjičkov tega ali onega ^narodnega delavca".
Zavrelo je, in čez noč, kakor smo rekli, je stala cela Slovenska pred neovrgljivim dejstvom, da je na Štajerskem konec tihotapske politike, da se je porodila nova stranka, ki hoče z vsemi svojimi mladimi iu čilimi silami poseči v boj za obstanek Slovenstva z resnim, vztrajnim, organiziranim delom, ne pa z tradicionalnimi frazami o domoljubja, pozitivno, gradeč, ne pa krpajoč ostanke ostankov izza dobe prvega poroda narodne misli. Na razvalinah brezplodne sloge je vstala narodna stranka samozavestna, zanašajoč se na razum ljudstva iu silo novih idej, in tisti, ki so ji gradili temelj na njenem prvem glavnem zboru, vršečem se lani dne 8. decembra, niso zidali na pesek, kar so najočitneje pokazali uspehi, katere je mlada stranka dosegla takorekoč še v povojih. V nedeljo, dne 3. t. m. pa se je vršil drugi glavni zbor, iu priznati moramo, da je s tem dnem narodna stranka na Štajerskem zaključila prvo leto svojega delovanja z bilanco, prekašajočo vse nade.
Velika dvorana celjskega „Narodnega doma" se je napolnila docela in tudi galerija je bila dobro zasedena, zborovalcev smo šteli do 500.
V imenu glavnega odbora je otvoril glavni shod predsednik	izvrševalnega odbora dr. Vekoslav
Kukovec ter je z ozirom na obširnost dnevnega reda pozdravil le na kratko v splošnem udeležuike iu oddal besedo dr. Antonu Božiču, da poroča „o kmečkem vprašanju in narodni strank i“. — Ker smo prepričaui, da bo to poročilo gotovo zanimalo naše čitateljstvo, podajamo ga nekoliko obširneje.
Dva načina sta, po katerih je mogoče doseči izboljšanje položaja našega kmeta: državna in deželna podpora z ene strani, z druge pa samopomoč. Dolgo časa se je naš kmet zanašal edinole na državno iu deželno pomoč, kar ga je zazibalo v neko tromost, iz katere ni bilo izida, kajti dasiravuo ni ničesar pričakal, čakal je le vedno.
LISTEK.
„Akademija“
ljudsko izobraževalno društvo v Ljubljani.
Njen namen, dosedanje poslovanje in načrt za prlliodnjoBt.
I.
Namen društva.
Društvo »Akademija« se je ustanovilo, da orga-nizovano in sistematično širi duševno obzorje slovenskega ljudstva. Dvigati niv6 izobrazbe zlasti širših slojev, to je bil namen ustanoviteljev. Kulturno delo je predpogoj vsakega drugega; gospodarski in politični napredek temelji na kulturni podlagi. Zato so ustanovitelji »Akademije« izločili politično strankarstvo; združili so se razni politični elementi v skupni namen: razširjati z vsemi, v novi dobi nastopajočimi sredstvi omiko med svojimi rojaki. Samo en pogoj so stavili svojemu delu: izobrazba, ki naj jo širijo, bodi odsev moderne vede! Rezultate novodobne znanosti in izkušenosti treba podajati svobodno. Na podlagi te omike, te umstvene in nravne šole naj si potem posamezniki urejajo svoje Življenje.
Treba je bilo poseči po drugem sredstvu, da se pomaga kmetu, po samopomoči. Sicer klic po samopomoči ni popularen, kakor je to klic po državni pomoči, ali rešitev je mogoča le na ta načiu. Narodna stranka je posegla po tem sredstvu ter je tudi takoj začela uporabljati, prirejajoč gospodarske shode, na katerih se razpravlja edinole o gospodarstvu, ter je tako pripravljala v ljudstvu razpoloženje za samoobrambno delo, katerega cilj je v tem, da ostane kmetu njegova last, njegova zemlja ter da je na tej zemlji svoj gospod.
Eden glavnih pomočkov, da se ohrani slovenskemu kmetu njegova zemlja, da se zabrani vedno silnejše prodiranje Nemcev v naše kraje potom nakupovanja kmetskih posestev, gozdov itd., bi bila ustanovitev agrarne banke, ki bi nakupovala posestva, jih parcelirala ter pod ugodnimi pogoji oddajala kmetskim posestnikom, kakor enako delile tak zavod na Hrvatskem.
Nadalje ureditev kmetskega kredita. Kmetska posestva so zadolžena, kmet komaj plačuje obresti od svojih dolgov, kaj li, da bi mislil na zboljšanje svojega gospodarstva, da bi začel umno kmetovati, za kar mu je treba gmotuih sredstev. Kmetu je v prvi vrsti treba dolgega, n e o d p o v e d 1 j i v e g a amorti-začnega kredita, da poplača svoje dolgove, da si zgradi modernemu gospodarstvu primerne zgradbe, da si nakupi sveta itd. Tak kredit dajejo dandanes samo hranilnice, in teh ni veliko. Potrebno je torej, da se preosnujejo naše posojilnice v tem smislu, da bodo dajale tudiadolg, neodpovedljiv atnortizačni kredit. Nadalje se more poskrbeti kmetu dober osebni kredit za manjše potrebe, kakor nakup živine, semenja, umetnih gnojil itd. Za to so najprimernejše majhne posojilnice, Rajfajznovke, katere naj bi se ustanavljale za majhna okrožja, za eno župnijo. Seveda pa je treba paziti pri ustanovitvi takih zavodov na krajevne razmere in potrebe, sploh na razpoložeuje med ljudstvom, posebno pa na to, daje vodstvo zavoda v zmožnih, zanesljivih rokah. Namen teh posojilnic pa ne sme biti samo dajati posojila, temveč tudi regulirati, gledati na to, da se posojeni denar tudi umno in plodonosno uporabi. Vsi ti zavodi naj se ustanavljajo pod okriljem celjske „Zadružne Zveze“, ki stoji nad strankami in zasleduje le gospodarske koristi, pri kateri so jim na razpolago denarna sredstva, in kar je največ, tudi nasveti, kako naj se ustanavljajo in vodijo. Sploh pa je želeti, da se v gospodarskih vprašanjih kolikor
-----i' 1. ■ - - '	-————fc—ii-
To je bil in je cilj »Akademije« : uveljavljati med Slovenci naprednejše misli, ki dokazujejo svojo naprednost s tem, da so z umskega in nravnega stališča boljše od doslej odločujočih.
Tri leta obstoja doslej »Akademija«. Kako je izvrševala svoj namen in kako se je razvijala, o tem nas poučujejo naslednji podatki.
II.
Poslovanje društva.
Ustanovni občni zbor je bil dne 26. oktobra 1904.
1.	Prvi redni občni zbor »Akademije« se je potem vršil dne 18. oktobra 1905., ki je podal sliko o prvem poslovnem letu 1904/1905. Odbor je bil v tem letu sestavljen sledeče: predsednik dr. Ravnihar, podpredsednik dr. Robida, tajnik Dermota, podtajnik dr. Novak, blagajnik dr. Stoje, knjižničar dr. Lončar; odborniki: prof. Franke, učitelj Gartner, dr. Kušar Valentin, dr. Kraigher, dr. Muller; namestniki: prof. Majcen (Novo mesto), dr. Merhar (Trst), dr. Tuma (Gorica); revizorji: prof. Kenda (Ljubljana), učitelj Šega (Logatec), dr. Tičar (Kranjska gora).
V prvem poslovnem letu je bilo 65 predavanj; tako veliko število zato, ker je imel dr. Robida v Ljubljani velik tečaj predavanj o higijeni. Predavanja so bila posamezna in v tečajih. Predavalo se je v industrijskih,
toliko ravna nadstrankarsko, ali da se vsaj nima namena škodovati, kjer se lahko kaj dobrega stori.
Snovauje gospodarskih zadrug je drugi pripomoček k zboljšanju kmetskega stanja.
Glavna panoga kmetskega gospodarstva, ki v resnici nekaj nese kmetu, je živinoreja. Snovanje živinorejskih zadrug je torej zelo dobička-nosno. Nadalje so potrebne živinske zavaroval-nice. Druge take zadruge so sadjarske zadruge za prodajo sadja in gojitev sadjereje.
Mlekarske zadruge težko uspevajo pri nas (na Štajerskem), ker naš kmet še ni v tem strokovno izobražen. Vse to zadružno gibanje naj bi se zopet vršilo v okviru celjske „Zadružue Zveze“, katera bo tudi skrbela za to, da se vzgoje strokovnjaki, ki bodo nadzorovali in vodili vse gospodarsko zadružno gibanje.
V svrho strokovne kmetske izobrazbe je nujno potrebna ustanovitev kmetskih nadaljevalnih šol, ki naj se priklopijo ljudski šoli. Poleg teh pa naj se ustanove kmetske zimske šole, kakršne že obstoje na Srednjem in Zgornjem Štajerskem. Te šole vzdržujejo okrajni zastopi. Stroški so majhni, in take zavode podpirate tudi država in dežela. Splošno pa je treba iti med ljudstvo, ter ga poučiti in mu vzbuditi zanimanje za umno gospodarstvo, za samopomoč. In to je ci^j narodne stranke.
Živahno odobravanje je sledilo tem stvarnim in res vsega upoštevanja vrednim izvajanjem.
O drugi točki dnevnega reda: „N a š e narodnopolitične težnje in državni zbor* je poročal državni poslanec Franc Roblek: Slovenci so v državnem zboru razdeljeni v dva kluba in sicer vsled trdoglavosti dr. Šušteršiča in drugih klerikalcev, ki so stavili za predpogoj skupnega kluba izključenje štirih ne-klerikaluih slovenskih poslancev in dveh srbskih. Dr. Šušteršič je nasprotoval najbolj zato, ker bi v skupnem klubu izgubil gospostvo. Zveza južuih Slovanov je takoj po svoji ustanovitvi povabila vse jugoslovanske poslance k vstopu, ali klerikalci so vstop takoj odklonili. Jugoslovanska Zveza stoji na krščansko demokratičnem stališču, ki je tudi stališče narodne stranke. Kakor v kurijskem parlamentu, je tudi v sedanjem nesloga pravo prokletstvo za avstrijske Slovane. Nemci so gospodarji. Posebna nesreča pa je razcepljenost za nas Jugoslovane, ki v teh razmerah le težko kaj dosežemo v naroduo-političnem oziru, ko imamo vendar toliko
poljedelskih in trgovskih krajih na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem; poslušalci so bili v prvi vrsti industrijalni delavci, dijaki in kmetje; predavanja so bila glavno medicinske, socialne, gospodarske in literarne vsebine. Poleg tega so se vršili trije jour-fixi. Odbor je imel devet sej.
Prvo poslovno leto društva je imelo predavateljski značaj. Na prvem občnem zboru pase je tudi govorilo o' ustanovitvi javne knjižnice in čitalnice v Ljubljani in o jezikovnih kurzih.
2.	Drugi redni občni zbor se je vršil dne 27. oktobra 1906. za poslovno leto 1905/1906. Odbor je bil za to leto sestavljen sledeče: predsednik dr. Ravnihar, podpredsednik dr. Robida, tajnik dr. Lončar, podtajnik inženirTurk, blagajnik dr. Demšar, knjižničar prof. Kenda; odborniki :dr. Dermota, prof. Franke, dr. Kušar Valentin, dr. Lavrenčič, dr.Novak; namestniki: Jernejčič (Trst), prof. Reisner (Novo mesto), dr. Tuma (Gorica); revizorji: dr. B e uk (Idrija), učitelj Gartner (Ljubljana), dr. Tičar (Krajnska gora).
V drugem poslovnem letu je bilo 22 predavanj, in sicer: v Idriji 8, v Ljubljani 7, v Novem mestu 3, v Cerknici, Laškem trgu, Radovljici in Sodražici po 1. Predavanja so bila glavno naravoslovne, pravniške, zemljepisne in socialne vsebine.
nerešenih zahtev, posebno pa naše zahteve po enakopravnosti v uradih in šolah. Uradniško vprašanje je sploh eno najaktualnejših vprašanj, katero bi se vse ugodnejše rešilo za nas, ko bi imeli ministra-rojaka, tako pa v vsem odločuje nemški minister-rojak Prade. V šolskem vprašanju zahtevamo slovensko univerzo, ali pa za sedaj vsaj pravno fakulteto v Ljubljani, izpopolnitev srednjega šolstva, vse-kako pa takojšnjo popolnitev celjskih slovenskih gimnazijskih razredov v popolno gimnazijo, kakor ravno tako slovensko gimnazijo v Mariboru. Nujno potrebna je tudi ustanovitev slovenske obrtne šole na Spod. Štajerskem vsaj za stavbne obrtnike. Glede slovenske univerze je klub južnih Slovanov naznanil svoje zahteve vladi.
V prestolnem govoru je vlada napovedala razdelitev večjih krono vin v okrožja v svrho razbremenitve osrednjih političnih oblasti ter lažjega in hitrejšega poslovanja. S tem bi se dal tudi narodnim manjšinam, ki so sedaj ma-jorizirane po drugi narodni večini, vsaj del avtonomije v legislativuem oziru. To vprašanje je velikega pomena za štajerske Slovence, kajti Štajerska bi se razdelila v dva ali tri okrožja, in Slovenci, ki hočemo od Gradca, bi dobili tako pravice, katere nam Gradec dosledno odreka.
H koncu poživlja govornik vse ljudske sloje k skupnemu delu s poslanci.
Sklicujoč se na obširno svoje poročilo na vseloven-skem shodu, poroča gospod Jože Smertnik le na kratko o stanju slovenskega trgovstva in obrtništva na Štajerskem.
Končna zahteva narodne stranke je ustanovitev trgovske in obrtne zbornice za Sp. Štajersko.
O slovenskem šolstvu je nato poročal nadučitelj h'rane Brinar. — Štajerski Slovenci nimajo razen ljudskih nobenih slovenskih šol. Ljudska šola pa je bila posebno zadnji čas predmet uajhujšim napadom s strani klerikalcev, ki krivijo šolo vsega, kar se zgodi kmetu slabega, učiteljstvo pa kažejo kmetu kot tisto, ki mu edinole kazni narekuje. Kaj zaslužijo taki ljudje? (Klici: biči) Vlada slovenskemu šolstvu ni naklonjena, pod njenim okriljem stega nemški šulferajn svoje mreže po slovenski deci. Narodna stranka je prijateljica šoli in zato jo hočejo ubiti nasprotniki, ker žeie poumujevanje kmeta. Očitajo sedanji šoli, da je brezverska, a to ni res. Nihče ne izpodkoplje verskega čuta v ljudstvu, nočemo pa, da bi duhovščina imela večji vpliv na šolo, kakor pa določa državni ljudskošolski zakon. »Svobodna šola" sicer straši sedaj okolo, ali mi nismo zanjo, rni gremo v boj za šolo takšno kakor je sedaj!
O delavskem vprašanju poroča urednik »Domovine" Ljudevit Furlani. Narodna stranka je demokratična ter vidi spas slovenskega delavstva v njegovi strokovni organizaciji in izobrazbi.
Nadalje je treba ureditve delavne dobe, ženskega dela, odprave otroškega dela, zavarovanje za starost, onemoglost in brezposelnost in to tudi za kmetijsko delavstvo. Potrebna je primerna razdelitev davka, odprava posrednih davkov. Volilna pravica naj se v vseh ljudskih zastopih razširi tudi na one, ki je dosedaj niso imeli. V svrho štedeuja naj se pospešuje protialkoholno gibanje.
Izmed delavskih strank med Slovenci omenja poročevalec soc. demokratično, kateri stavi v zgled češko soc. demokracijo, ter krščansko socialno, ki pa v resnici ni demokratična, ker jo vodijo duhovniki pod nadzorstvom svojih škofov-kapitalistov.
V Trstu se je ustanovila slovenska delavska organizacija in če ta raztegne svoje delovanje na Štajersko, bomo to z veseljem pozdravili.
H koncu pravi poročevalec, da bo narodna stranka podpirala vsako socialno delovanje, samo ako se od nje ne bo zahtevalo kakih načelnih popuščanj.
Poslušalci so bili iz večine delavci in kmetje, dijaki, meščani in inteligencija. Jour-fix je bil eden. Odbor je imel sedem sej.
Tudi v drugem poslovnem letu se je omejevala »Akademija« v prvi vrsti na predavanja. Storilo pa je društvo obenem korake, da razširi svoj delokrog in izpopolni dosedanje delo. Stopilo je v zvezo z dijaškim društvom »Prosveto« in s »Sokolom«, da se uresniči misel o javni knjižnici in čitalnici v Ljubljani. Obenem se je začela akcija, da postane »Akademija« centrala vsega naprednega t. zv. poljudno-izobraževalnega dela na Slovenskem, kar je pa ostalo še v povojih.
3.	Tretji redni občni zbor se je vršil dne 2. novembra 1907. za poslovno leto 1906/7. Odbor je bil v tem letu sestavljen sledeče: predsednik dr. Ravnihar, podpredsednik prof. Franke, tajnik dr. Lončar, podtajnik inženir Turk, blagajnik dr. Demšar, knjižničar prof. Kenda; odborniki: dr. Dermota, prof. Grošelj, dr.Novak, dr. Stoje, dr. Žerjav; namestniki: Jernejčič (Trst), prof. Reisner (Novo mesto), dr. Tuma (Gorica); revizorji: učitelj Gartner (Ljubljana), p r o f. P i r c (Idrija), d r. T ič ar (Kranjska gora).
V tretjem poslovnem letu je bilo 32 predavanj, in sicer: v Ljubljani 17, v Trstu 4, v Nabrežini 3, v Kranju in Idriji po 2, v Celju, Rib-
Po tem referatu se je zborovanje prekinilo za poldrugo uro ter nadaljevalo popoldne ob 3.
Popoldne je poročal državni poslanec Vinko J e -žovnik o n aro d n o - g o s p o d ars kih težnjah narodne stranke ter izjavil, da kmet premalo odločno zahteva zase svoje pravice. Država je dolžna podpirati kmetski stan. Med ostalimi je nujno potrebno zavarovanje za starost in to ne samo delavstva, temveč tudi kmeta samega. Nadalje naj se uvede 2 letna vojaška služba, dovolijo dopusti ob času žetve, odpravite naj se zadnji dve vojaški vaji. Odpravi naj se prejemščina, država naj prevzame amortizacijo hipotekarnih dolgov in stavbo šolskih poslopij ter prevzame učiteljstvo v svojo oskrbo. Uredi naj se končno lovska postava, da ne bo imel kmet toliko škode od divjačine.
O strankinem glasilu »Narodnem Listu" poroča dr. Ljudevit Stike r. Glasilo napreduje prav dobro, ima 2400 plačuj očih naročnikov. Med drugimi uspehi lista se mora omenjati to, da je že v veliki meri izpodrinil nemškutarskega »Štajerca". V svrho lažjega vzdrževanja lista se je sklenilo ustanoviti na zadružui podlagi »Narodno založbo", katere namen je izdajati list, knjige itd., ter končno ustanoviti lastno tiskarno. Zadružni deleži so po 10, 20 in 100 K, jamči se za dvakratni delež. Naj bi se somišljeniki čim uajtrdneje oklenili te zadruge. Končno poživlja tudi na pridno nabiranje »Narodnega sklada", ki bo dajal stranki sredstva v politične namene.
Dr. Kukovec zavrača naklapanja nasprotnih listov, češ da se hoče ustanoviti zadruga le zato, da bi pristopivši k celjski Zvezi tem lažje prišla do gmotnih sredstev. »Narodna založba" se ne boji državnega revizorja ter najbrž ne pristopi k celjski Zvezi. Ustanovila pa se je zato, da more celi narod sodelovati in participirati pri listu in drugih proizvodih Narodne založbe.
Isti poročevalec nato poroča o strankinem položaju.
Narodna stranka je braniteljica slovenske posesti, zaščitnica slovenskega napredka. Vse sile hoče uporabiti v boju proti Nemcu.
Naš namen ni sovraštvo proti drugi narodnosti, temveč delo zase. Naše stališče napram »Kmečki zvezi", pravijo, da je sovražno. Mi nismo sovražni niti duhov-štvu, niti cerkvi, uiti veri, pač pa so nam sovražni cerkev in njeni uslužbenci. Ako mislijo, da je tako dobro naj nadaljujejo, mi se pa ne damo zavesti na stališče sovraštva proti veri, pač pa smo nasprotni duhovniški politiki. Drugo je upoštevati in gojiti ljubezen in vero, drugo nasprotovati duhovniški politiki. Obvarovati hočemo ljudstvo koristolovcev in zbeganih fanatikov.
Duhovi so se ločili, dve stranki sta tu, in priznati se mora, da je razumništvo na naši strani.
Glede izvenštajerskih strank velja, da se ne vtikamo v njihove razmere, pač pa jih pazno zasledujemo, posebno pa delo nam prijaznih strank kranjske narodno napredne in krepko se razširjajoče »Slovenske Gospodarske Stranke". Govornik še omenja razmerje med slovenskimi listi ter ob odobravanju poslušalstva konstatira, da med »Narodnim Listom" in »Domovino" ni več uasprotstva.
K zadnji točki, valitvi glavnega odbora, pripominja predsednik, da so člani odbora predsedniki okrajnih odborov, nekaj zaupnikov stranke v (Jelju ter oba državna poslanca. Celjski člani se izvolijo pozneje na predlog urednika Špindlerja.
V debati priporoča dr. Zabukovšek poučne izlete kmetovalcev v tvye dežele s pomočjo državnih podpor, urednik Špindler pa organizacijo nepolitičnih društev. Prof. Jošt zahteva takojšnjo rešitev celjskega
nici, Š k o fj i Loki in v Zagorju ob Savi po 1. Predavanja so bila literarne, naravoslovne, socialne in zemljepisno-zgodovinske vsebine. Poslušalci so bili dijaki, industrialni delavci, meščani, inteligencija in pri ljubljanskih predavanjih zlasti ženstvo.
Pomemben korak za slovensko kulturno življenje je napravila »Akademija« v tem letu s tem, da je priredila v Ljubljani predavanja vseučiliških profesorjev iz Zagreba. Na inicijativo prof. dr. Ilešiča in po posredovanju vseučiliškega prof. Vj ekoslava Klaiča v Zagrebu so predavali sledeči hrvaški vse-učiliški profesorji:
Dr. Albert Bazala: »O etiki in politiki«; dr. Lazar Car: »O vzroku smrti«; dr. K. Gor-janovič - Kramberger: »Diluvialni človek — Homo primigenius — in njegovo razmerje nasproti modernemu človeku« ; dr. Anton Heinz: »Oblika in življenje bakterij« (2 krat); dr. Gustav Janeček: »O metalurgiji potom elektrolize in o alumino-metalurgiji« ; dr. lso Kršnjavi: »O prosvetnem delovanju Frančiškanov na Hrvaškem«; dr. Fran Markovič: »O Simonu Gregorčiču«; dr. Ferdo Šišič: »O postanku današnjega zemljepisnega pojma Dalmacije in o vprašanju zjedinjenja Dalmacije s Hrvaškim.«
gimnazijskega vprašanja. Učitelj č u 1 e k želi na bodoči kmetijski šoli	v Št. Jurju	ob juž.	žel. tudi	vinorejski
pouk, urednik	Lesničar krepko	podporo	družbi sv.
Cirila in Metoda, urednik Špindler junktim med družbo sv. Cirila in Metoda ter družbo sv. Mohorja, češ če eno bojkotirajo klerikalci, bojkotirajmo mi drugo. Dr. Božič govori o preziranju slovenščine pri političnih oblasti.
Poslanec Roblek odgovarja na vprašanja dr. Za-bukovška, zakaj nista poslanca zahtevala slovenskih gimnazij na Štajerskem, ko je vlada dala kranjskim Nemcem dve gimnaziji, da je junktim teh dveh vprašanj popolnoma izključen. Klerikalci so naredili pakt z vlado. Klerikalci zastopajo večino kranjskega prebivalstva, in če je to Kranjcem prav, nas	vlada lahko	zavrne,	da mi nimamo nič
opraviti s to	stvarjo, da	nimamo	pravice	vtikati se
vanjo.
G. Rebek želi, da bi posojilnice in hranilnice boljše obrestovale pri njih naloženi denar obrtniških delavcev ter jih tako navajale k štedenju, kar bi jim zelo pomoglo pri osamosvojitvi. Poživlja državna poslanca, da poskrbita zato, da se v državni obrtni svet izvoli tudi eden slovenski štajerski obrtnik.
Kmet Golavšekje opozarjal poslanca na potrebo državne podpore v pokritje škode, ki so jo provzročile kobilice, in v svrho poprave cest. .
Nato so se sprejele predlagane resolucije, nakar je predsednik zahvalivši se za mnogobrojno udeležbo in pozornost pri zborovanjn zaključil shod.
Kakor smo že rekli, sme biti narodna stranka res ponosna na ta drugi svoj glavni shod, kajti pokazal je, da v njenih vrstah stoji najboljše izmed štajerskega Slovenstva. Niso to bili tisoči, ki jih tupatam spravi kaka druga stranka na svoje shode, ali bila je v resnici narodna inteligenca vseh slojev, in stranka, katera mora računati na take pristaše, ima življenje in napredek v sebi. In krepkega življenja ter najboljšega napredka želimo narodni stranki na Štajerskem.
Politični pregled.
Državni zbor.
V državnem zboru je predložil včeraj, v torek, finančni minister državni proračun za 1. 1908. Potrebščine znašajo vsoto 2.133,823.108 K, pokritek pa 2.135,774.746 K, potemtakem je prebitka 1,951.638 K. Državni prihranki iz 1. 1906 znašajo 83 milijonov ter se porabijo takole: 57 milijonov za razširjenje kolodvorov in pomnožitev železniškega vozovja, 6 ipilijonov za izpopolnitev telefona, 4 milijone v melijoracijske namene, 1,800.000 K za pospeševanje obrti in industrije, 8 milijonov za klinike, 4 milijone za stanovanje državnih uradnikov, 300.000 K za »Rdeči križ", 1 milijon za delavce v salinah in 500.000 K za mladinsko oskrbo.
Stroški za državni zbor so se povečali za 374,573 K, pri notranjem ministrstvu za 5,446.189 K, od katerih je določenih 3'4 milijonov za ureditev plač državnih uslužbencev. Naučno ministrstvo zahteva 19,658-366 K več kakor lani, domobransko pa 6,800.000 K. Pomnožili pa so se tudi dohodki; tako donašajo več kot lani direktni davki nad 11 milijonov, carina nad 8, užitnina nad 11, tobak 7.7, kolki, takse in pristojbine 7-9 milijonov. Železniško ministrstvo ima 32,029.700 K, poljedelsko 5.828.654 K več dohodkov kakor lani.
Proračun izkazuje sledeče prispevke za Kranjsko: za razširjenje Karlovške ceste v Ljubljani 15.000 K (1. rok); za gorenjsko državno cesto 42.000 (3. rok); za most čez Savo pri Kranju 180.000 K (5. rok); za popravo državne ceste v črnomeJjskem okraju 20.000 K (6. rok);
Mestna občina ljubljanska in dar ljubljanskega župana Ivana Hribarja v znesku 2000 K sta omogočila dalje ustanovitev javne knjižnice in čitalnice v Ljubljani, ki nosi naslov Simona Gregorčiča in ki jo upravlja poseben odbor, v katerem so za leto 1907. sledeči člani: od »Akademije« dr. Lončar in dr. Novak, od »Prosvete« jurist Fettich in dr.Žerjav, od »Sokola« dr.Murnik in dr.Ravnihar, mestno občino pa zastopa občinski svetnik dr. Triller.
Namesto jezikovnih kurzov, o katerih se je govorilo na prvem občnem zboru, se je pečala »Akademija« v tretjem svojem poslovnem letu z vprašanjem o kurzih za analfabete in se je dogovorilo z učiteljem Sijancem, da napravi abecednik za analfabete. Do praktičnega izvrševanja te misli še ni prišlo doslej.
Da se omogoči društvom in korporacijam pristop k »Akademiji« za redne ali izredne člane, so se v tem zmislu izpremenila pravila. To je daljši korak, ki gaje napravilo društvo, da izvede svojo misel o centraliziranju vseh slovenskih naprednih izobraževalnih društev.
Istemu namenu naj služijo vzorna pravila, ki jih je založila »Akademija«, da olajšuje snovanje novih izobraževalnih društev in reformiranje starih v zmislu javnih knjižnic in čitalnic.
za popravo eeste v sorški dolini 20.000 K (6. rok); za regulacijo Save 90.000 K, za pokluško cesto 18.000 K; gozdne poti na Opatovi gori 5000 K (2. rok); za zgradbo župne cerkve v Sv. Križu pri Kostanjevici 7000 K; za cesto v Belici 7000 K; za preložitev pota v Trato 6000K. Naučno ministrstvo izkazuje sledeče izdatke: za II. drž. gimnazijo v Ljubljani 30.000 K, za opravo 22.000 K, za novomeško gimnazijo 80.000, za učila kočevski gimnaziji 3000 K, podpora »Glasbeni Matici" se zviša od 1200 K na 3000	K, Filharmoničnemu društvu	od 1600	K	na
3000 K,	pevskemu društvu v Gorici	od 1000	K	na
2000 K;	za cerkev na Bledu 5000 K,	podpora	idrijski
realki 5000 K, za učiteljišče v Ljubljani 2667 K. — Za zgradbo poštnega poslopja v Idriji 83.000 K; za namestitev geometričnega osobja pri agrarnih operacijah
50.000 K, za zgradbo uradnega poslopja v Postojni
11.000 K. — Izmed prispevkov za druge slovenske dežele omenjamo	20 000 K za podržavljenje	ljudskih	šol	v
Trstu.
Nagodba v odseku.
V nagodbenem odseku so se vršile volitve v pred sedstvo. Predsednikom je bil izvoljen Mladočeh dr. Kramar, dočim je kandidat nemških krščanskih socialcev, bivši železniški minister Wittek ostal v manjšini. To je izvalo velikansko ogorčenje med nemškimi kršč. socialci. Ker je bila tudi volitev podpredsednika brezuspešna, so Nemci zapustili sejo in tako prepreprečili nadaljno volitev. Po seji je ministrski predsednik dolgo časa konfe-riral z dr. Luegerjem. O uspehih tega pogovora še ni nič znanega.
Domobranski minister odhaja.
Domobranski minister L a t s c h e r je šel na daljši dopust. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, se ne vrne več na svoje mesto.
Hrvatski sabor.
Hrvatski deželni sabor se bo sklical začetkom meseca decembra ter se mu bo predložil proračun. Ker je pa gotovo, da deželni zbor ne bo odobril proračuna, ga bo vlada razpustila in razpisala nove volitve, za katere se že vse hrvatske stranke pridno pripravljajo.
Ruska duma.
Volitve v rusko dumo se vrše zelo počasi. Dosedaj je izvoljenih 417 poslancev in sicer 195 članov desnice in monarhistov, 124 oktobristov in zmernih, 4 člani stranke mirne obnovitve, 85 kadetov, 14 poljskih naprednjakov, 6 muhamedaucev, 11 socialnih demokratov, 6 članov levice in 2 divjaka. Kakor poročajo listi, bo car Nikolaj sam otvoril dumo s prestolnim govorom.
Dnevne vesti.
— Cenjenim gg. naročnikom, ki so zaostali z naročnino, prilagamo v današnji številki položnice (čeke) in prosimo, naj blagovolijo poravnati zaostalo naročnino najkasneje do 15. novembra t. 1. Oni gg. naročniki, ki so že plačali celoletno naročnino, naj blagovolijo položnice porabiti za prihodnjo naročnino.
Upravništvo.
— Na občnem zboru „Akademije“, ki ni bil preveč mnogobrojno obiskan, so bili v odbor izvoljeni dr. kavnih a r predsednikom, prof. Franke podpredsednikom, prol. Kenda tajnikom, dr. Demšar blagajnikom, prof. Bestotnik, knjižničarjem, prof. Grošelj, dr. Stoje, ing. Turk, dr. Lončar in urednik Pustoslemšek odborniki; namestniki odbornikov so Anton Lajovic, prof. Pirnat, prof. Merhar; pregledniki so učitelj Gartner, dr. K r e v e l j in dr. Tičar. Jako obširna debata, ki so se je udeležili skoro vsi navzoči člani, se je razvila o bližnjih nalogah »Akademije". Upati je, da dobimo to
»Akademija je torej v tretjem poslovnem letu poleg predavatelj stva začela posegati tudi na polje knjižničarstva in drugega ljudsko-izobraževalnega dela.
Odborovih sej je bilo v tem letu osem.
111.
Načrt za prihodnjost.
Dosedanji razvoj > Akademije« nam kaže smer za prihodnjost. Kar je bilo uspešnega, bodi bodrilo za še uspešnejše; kar je bilo slabega in nezadostnega, bodi svarilo, poučna šola, ki naj prinaša korist in napredek.
Kar se tiče predavateljstva, naj se prirejajo v Ljubljani zlasti vseučiliška predavanja hrvaških profesorjev, če mogoče, ciklično. Po drugih mestih, trgih in večjih krajih slovenskega ozemlja naj predavajo domače moči.
Da pa dosegajo javna predavanja svoj namen, je treba, da usposobljamo za nje poslušalstvo s prirejanjem sistematičnih kurzov iz različnih strok človeškega znanja, ki naj dajejo širšim masam oni minimum splošne omike, ki je potreben za umevanje vsakega predavanja. Ta priprava v malem je predpogoj uspešnega dela v velikem, v javnosti. Kot prvi člen v tej vrsti so brez-
zimo zopet hrvaška vseučiliška predavanja v Ljubljano. Tajnikovo poročilo prinašamo v listku.
— Dr. Šušteršičev shod v „Unionu“. Dr. Šušteršič je uvidel, da časopisje, ki mu je na razpolago, ne zadostuje, da bi prepričalo občinstvo o velikih »uspehih" njegove politike, zato je poskusil svojo srečo s shodom. Pri dobri udeležbi razkladal je v nedeljo v veliki dvorani ljubljanskega »Uniona" na dolgo in široko, da je nemška gimnazija, skoro bi rekli, uspeh »slovenske" politike, da so štiri prej nemške gimnazije na Kranjskem postale vsled tega kar na mah čisto slovenske, da je belokranjska železnica, ki jo sam imenuje strategično važno, samo po zaslugi njega in poslanca dr. Šukljeja zagotovljena, sploh vse to, kar smo zadnje dni že opetovano brali v „Sloveneu“. Nov je mogoče samo neki pasus o kornem poveljstvu, ki ima priti v Ljubljano. Trdi, da se je moralo že zaradi teh častnikov, ki imajo potem priti v Ljubljano, dovoliti nemško gimnazijo, češ, da so večinoma Nemci. Prvič ni res, da bi bili avstrijski častniki večinoma Nemci, drugič bi se pa moralo vojaško poveljstvo ozirati pri na-meščenju častnikov nekoliko na naše narodnostne razmere in tretjič bo prišlo korno poveljstvo v Ljubljano zaradi nje važne strategičue pozicije, ki bo posebno z novo železnico pridobila, ne pa zaradi nemške gimnazije. Ge bi te ne bilo, bi se isto zgodilo. Druzega nismo slišali novega na tem docela nepotrebnem shodu.
— „Katoliško“ dijastvo proti družbi sv. Cirila in Metoda. V prvi števiki „Zore“, glasilu katoliško-narodnega dijaštva, beremo navodilo, kako stališče naj to dijaštvo zavzame naprarn šolski družbi. »Zora" pravi: »Dokler ne zavzamejo olicielnega stališča, naj se ravnajo tovariši takole: Denarne prispevke naj pošiljajo na uredništvo »Mira", »Gospodarja" in »Gorice" s pripombo, naj se poraui denar le v obmejnih krajih, kjer nimajo liberalci besede. Tem potom podpremo brate na meji, ki čutijo razpor, damo pa tudi gotovo smer prispevkom. Rabite kolek »Šolskega doma" v Gorici, užigalice pa iste dalje, dokler ne damo druge direktive." Glej, kako milostljivo; edino še užigalice privoščijo družbi, drugega pa nič več, in še to samo začasno, potem pa le proč od družbe, če mislijo s tem koristiti narodu, naj jim bo, kdor pa le količkaj v resnici narodno čuti, bo obsodil tako rovarjenje proti naši šolski družbi.
— Koledar družbe sv. Cirjla in Metoda za I. 1908. Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 vin. Tisk »Narodne tiskarne". Koledar obsega poleg navadne koledarske vsebine oddelek »Zabavi in pouku" ter vestnik družbe. V prvem oddelku na prvem mestu je življenjepis bivšega velezaslužuega družbinega prvomestuika musgr. T orno Zupana z njegovo sliko. Umrlega pesnika Simona Gregorčiča se spominja koledar z Medvedovo »Umrlemu pevcu" in spisom »Simon Gregorčič — beli Ljubljani" s pridejano pesmijo Gregorčičevo, ki jo je zložil tedaj, ko je bil 1. 1882. izvoljen v Ljubljani slovenski župan. Ksaver Meško je prispeval z dvema prozaičnima spisoma »V pomladanski noči" in »Pot z zaprekami" ter pesmico »Bolnikova velikonočna", Fr. S Finžgar s spisom »Na rodno grudo". Spis »Beneški Slovenci" obdeluje že več ali manj znane razmere te veje slovenskega debla. Dr. Žerjav daje v spisu »Vzorna podružnica" navodila k delovanju v družbinih podružnicah. Vestnik vsebuje poročilo o letošnji glavni skupščini, seznam podružnic in imenik pokroviteljev ter družbinega učnega osobja, poziv k naročevanju družbinega blaga ter končno imenik tvrdk, katere zalagajo to blago. — Koledar, ki je tudi vir družbinih dohodkov, toplo priporočamo v nakup.
— „Pro domo“. Pod tem naslovom je priobčil »Gorenjec" par člankov, v katerih je popolnoma upravi-^ čeno, pa tudi popolnoma stvarno grajal razmere, ki so zavladale v Kranju vsled brezbrižnosti naprednega meščan-
dvomno analfabetski tečaji; za njimi prihajajo drugi kot nadaljevanje in izpolnjevanje ljudske šole.
Poleg predavateljstva in izobraževalnih kurzov nastopaj knjižničarstvo. Sedanja oblika čitalnic in bralnih društev ne zadošča in ne odgovarja novim zahtevam. V njih veje več ali manj aristokratični duh, ki zapira pot izobrazbe širšim slojem. Reformiranje izobraževalnih društev v zmislu javnosti, knjižnic in čitalnic v zmislu splošne dostopnosti je ena izmed glavnih nalog poljudno-izobraževalnega dela.
Pri vsem tem je pa treba koncentracije. Centraliziranje izobraževalnih društev v skupni zvezi je utemeljeno z duševnega in gmotnega stališča Ljudska izobrazba v zmislu predavanj, poučnih tečajev, javnih knjižnic in čitalnic itd. je mogoče sistematično le, ako so dane duševne sile in gmotni pripomočki. Oboje je potrebno in se dosega z združenimi močmi. To je kategorični imperativ za vsako organizirano delo.
V tej smeri naj se vrši nadaljnje poslovanje »Akademije«.
Dr. Dragotin Lončar,
t. č. tajnik.
stva. Kakor smo že omenili v predzadnji številki, bo ti članki povzročili silen vihar med kranjskimi umirovlje-uimi naprednjaki, ki so izlili svojo jezo nad »Gorenjcem", oziroma njegovim lastnikom g. Lampretom v »Slov. Narodu", očitajoč mu zahrbtnost, podlost in zlobnost. Obenem pa se očita tudi »Gorenjcu", da hoče zasejati razdor ravno pred deželnozborskimi volitvami. V zadnji svoji številki odgovarja »Gorenjec" na ta napad in priznati moramo, da zastopa svojo pravično in resnično stvar res odkrito in možato. Da, dolžnost, sveta dolžnost časopisja je, odkrivati zlo v javnem življenju, delovati na to, da se popravi, kar je slabega, da se zboljša, kar je dobrega. Žalostno bi pač bilo, ako bi bila tudi najpoštenejša kritika javnih razmer nedopustna, ako bi se vedno in povsod takoj udarilo s kolom po tistem, ki bi pokazal, kje in kako so se storile napake, ki zadržujejo napredek, kaj je krivo, da dobra stvar nazaduje. In res, če pogledamo v Kranj, mesto s tako ugodno lego in tako udobnimi predpogoji za razvoj, pa vidimo, da je vse, vse ostalo pri starem leta in leta, da trpi vse družabno, socialno, politično in gospodarsko življenje na pravem pravcatem ma-razmu, daje mesto, katero bi moralo biti za celi okraj prava zvezda vodnica v vsakem oziru, daleč zadaj za marsikatero zagorsko kmetsko občino, kdo ne bi, če mu je le količkaj mar napredka, iskal vzroka temu zaostajanju, in	če ga je	našel, ga tudi	brezobzirno povedal	javnosti. To	je edina	pot, ki vodi k	izboljšanju razmer.	Pač
pa je žalostno, da se v takem slučaju vedno zopet uveljavlja rek »nemo propheta in patria" ; Kranjcem je pač všeč, da »Gorenjec" bije po raznih klerikalcih itd., gorje mu pa, ako se predrzne lotiti domačih zavoženih razmer. Da padejo vsa očitanja, kakor smo jih zgoraj navedli, edino le nazaj na klevetnike same, tega ni treba posebej poudarjati. Naravnost čuden se nam pa zdi strah pred »razdorom". Seveda vselej, kadar se začne delati na kako izpremembo, kadar se opozori one, ki so si menda vzeli vse delo	v zakup,	da naj vendar	začno delati, tedaj	so ti
hitro tu	z »razdorom", ali delati pa le ne	za-
čnejo, ker so se dela že zdavnaj odvadili. Pa deželnozborske volitve I Vse stranke so že zdavnaj pri delu za deželnozborske volitve, le naši liberalci čakajo in čakajo, menda da jim bodo mandati kar sami padali v naročje. Govore pač o preteči nevarnosti, ali da bi jo odvrnili, ne store prav nič; če se pa kdo drug poprime dela, ne da bi jih vprašal za dovoljenje in ne da bi jim prepustil brezpogojno uspehe svojega dela, potem pa le po njem, ker dela »razdor". Takšni so naši liberalci, takšno je njihovo svobodoumno in napredno mišljenje in delo. Res je zadnji čas, da se jih pošlje tja, kamor spadajo — med staro šaro. »Gorenjec" si je s svojim odločnim nastopom stekel velike zasluge za pravi napredek in le želimo, da bi vztrajal na tej poti, na kateri bo našel dovolj odkritih prijateljev in zaveznikov.
— Belokranjska železnica bo v doglednem času stekla. S tem bo zasiguran delu sedaj v slabem gospodarskem stanju se nahajajoče Dolenjske velikanski napredek. Neizmerne važnosti bi pa bilo, če bi se tudi kočevska proga podaljšala od Kočevja do Črnomlja. Ne samo, da bo za črnomeljski okraj železnica velikanski dobiček, tudi ob celi novi podaljšani progi so za izvoz jako ugodna tla. Veliki gozdovi tam bi pridobili ogromno na vrednosti, tudi za industrijo je pripraven teren. Zvezala bi se tudi važua poljanska dolina po tej železnici z ostalim svetom. Proga je približno dolga 44 km, velikih naravnih zaprek zgradbi te železnice ni. Zanimanje za to vprašanje je ob kočevski progi in v črnomeljskem okraju veliko, zato poživljamo naše poslance, naj tu pričnejo resno akcijo v uresničenje tega važnega načrta in naj s tem pokažejo, da njihove tako pogosto dane obljube niso prazne. S to železnico bila bi Ornomeljcem dana nekaka kompenzacija zato, da se je vlada odločila pri belokranjski železnici za progo preko Metlike.
— Jesenice v — nemških rokah. Torkov »Slovenec" prinaša vest, da so Nemci zaprečili izvolitev župana, ker slovenski klerikalni odborniki niso hoteli voliti županom tovarniškega uradnika Pongratza. »Slovenec" sam pravi, da »hoče tovarniška stranka jeseniško občino napraviti za nemško postojanko najugu." Nemci delajo nato, da se sedanji občinski odbor razpusti in da se razpišejo nove volitve, pri katerih nastopijo samostojno. Vsekako pa bo vodil do izvolitve novega odbora občinske posle komisar — Nemec. — Vedeli smo, da bo tako prišlo, a vedeti tega niso hoteli jeseniški klerikalci, ki so se v svoji zagrizenosti vezali z Nemci, da bi ubili slovenske liberalce. Posrečilo se jim je to, a posrečilo se jim je tudi drugo — da so spravili jeseniško občino v nemške roke. Kaj pomagajo sedaj vse grožnje proti vladi, ako ugodi Nemcem in nastavi nemškega komisarja I Jesenice so za slovenstvo izgubljene, in krivda zadene tiste, ki so pomagali Nemcem do tega uspeha, in to so nemški zavezniki — slovenski klerikalci. Koliko je svarilo slovensko časopisje, koliko kazalo na pogubne posledice skrajne strankarske zagrizenosti, vse je bilo zastonj, boljše je, da gospodari na Jesenicah Nemec, kakor pa slovenski liberalec. Ali se bodo morda vsaj sedaj
odprle oči zaslepljencem ? Zadnji čas je, in če se ne zgodi to, prokletstvo celega slovenskega naroda jih bo zadelo — izdajice slovenskega rodu in jezika!
— Premog se je zopet podražil. To gre že tako, da obhaja človeka strah. Kar dvakratno podraženje zaporedoma! In nihče ne ve, zakaj je to potrebno. Pri nas je vsak izgovor na plače delavcev izključen. Uradna statistika dokazuje, ne le da se niso plače rudarjev prav nič zvišale, ampak v naših okrajih so se deloma celo znižale. Sedaj šele so rudarji v boju za zvišanje mezde, a tudi če dosežejo, kar zahtevajo, ni še nobenega povoda, da bi se podražil premog v privatni prodaji. .Na Angleškem zasluži premogar najmanj 11 kron na dan in premog je cenejši, kakor pri nas. Ni res, da se zoper tako podraženje ne da prav nič storiti Na naraščanje cen vplivajo tudi prekupo-valci, na tem polju bi se našlo priložnosti za pomoč. Ampak trgovci s premogom so volilci, in kakor se ljubljanska občina ne upa zameriti mesarjem in pekom, tako tudi kupčevalcem s premogom ne. Saj račun plača prebivalstvo 1
— Nemški revolver in slovenski nož. V večernem brzovlaku, ki vozi iz Ljubljane v Trst, se je dne 1. t. m. prigodil prizor, ki bi se bil lahko končal z velikansko nesrečo. V liakeku je vstopil v vlak neki kmet, ki je v svoji pijanosti nekoliko zabavljal proti sopotnikom. To je nekega Nemca tako razburilo, da je potegnil revolver ter ga nastavivši kmetu na prsi zavpil: »Stili gestanden, wiudischer Trottel“. Kmeta je seveda to razjezilo, potegnil je nož iz žepa ter ga nastavil Nemcu na vrat. Drugi potniki so koma) ubranili, da se ni zgodila velika nesreča. Vlak se je ustavil ter imel precejšnjo zamudo. V Postojni so potem kmeta zasledovali orožniki, dočim se onemu Nemcu, ki je izstopil v St. Petru, ni nič zgodilo, dasiravno je bil on več kriv kot pa kmet.
— Županstvu se je odpovedal župan občine Trbovlje, deželni poslanec štajerski, g. Ferdo Roš vsled uesporazumljenja z občinskim odborom v zadevi bodočih občinskih volitev. Kakor sodijo dobro poučeni ljudje, ni majhna nevarnost, da preide velika trboveljska občina v nemškutarske roke.
— Ornlg se je le premislil. Pred kratkim smo poročali, da je bil v Ptuju izvoljen županom zopet znani re-negat in zagrizeni sovražnik Slovencev, pek O r n i g , ki pa ni hotel sprejeti izvolitve, češ, da se vedno ruje proti njemu. Odstopil je tudi izvoljeni podžupan Steudte. Vršila se je nato v ^redo ponovna volitev, in izvoljena sta bila zopet Oruig in Steudte, ki sta pa zdaj izjavila, da sprejmeta izvolitev. 1 seveda, malo večjega počaščenja je bilo treba in malo več prošnje, in kujavca sta bila zopet dobra. Je pač potrebno, da si taki ljudje iščejo na tak način počaščenja, ker ga drugače ne morejo dobiti. Sicer pa vemo, da je ogromna večina ptujskih Nemcev in nemčur-jev trdno prepričana, da bi se ravno tako „dobro“ dalo gospodariti s ptujskim mestnim premoženjem, če bi tudi očka Urnig ne bil župan.
— Nemška zmaga. V soboto so pe vršile volitve v okrajni zastop mariborski in sicer v kmetski skupini. Na slovenski strani si je lastila volilno delo v tem okraju „Kmečka zveza“ z državnim poslancem P i š e k o m na čelu. Koliko se je delalo in kako se je delalo, je pokazal izid, kajti izvoljeni so bili sami — Nemci in nemškutarji. Ker ste tudi drugi dve skupini v uemških rokah, je torej mariborski okrajni zastop sedaj ves nemški.
— Viničarski tečaji. Deželni odbor štajerski je določil, da se spreime na viničarsko šolo v Mariboru 14, v Zgornji Radgoni 10, v Ljutomeru 12 in v Skalcah pri
Konjicah 12 posestniških in viničarskih sinov za temeljito izobrazbo v obdelovanju novih vinogradov in v sadjereji. Stanovanje in hrana je prosta, vrhutega dobi vsak udeleženec še po 8 kron mesečne plače. Prošnje je treba vložiti do 1. januarja 1908 na deželni odbor štajerski.
— Umrl je v Gorici dne 1. novembra t. 1. bivši slovenski državni poslanec goriški dr. Josip vitez Tonkli. Dr. Tonkli je svoj čas igral veliko ulogo v narodnem življenju goriških Slovencev V zadnjem času ga je bolezen zelo mučila in naposled je tudi oslepel. Pogreb se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi sloveuskega prebivalstva.
— Dijaške demonstracije v Gorici. Šolske razmere v Gorici so res takšne, da naravnost kričijo po izpremembi. Slovensko in italijausko prebivalstvo nima niti enega svojega srednješolskega zavoda, gimnazija in realka sta nemški. Poleg tega pa namešča vlada na teh dveh zavodih kot profesorje uajzagrizeuejše nemške fanatike, ki občutijo neko posebno slast v šikaniranju neuemškega dijaštva. Ker vse pritožbe niso nič pomagale, uprlo se je dijaštvo samo. Realčui dijaki so se zbrali ter med žvižgom in vikom pobili nekemu profesorju Nemcu okna. Posredoval je župan Marani pri ravnateljstvu, a uspehi tega posredovanja še niso znani. Res skrajni čas bi bil, da se izpre-mene te žalostne razmere na goriških učnih zavodih.
— Slovenska šola v Aleksandriji. V Aleksandriji so ondotni slovenski in hrvatski rodoljubi ustanovili šolo za slovensko iu hrvatsko deco. Avstrijski konzulat je delal ustanovitvi tega zavoda precejšnje težave. Da se temu odpomore, je bila prošlo sredo slovensko hrvatska deputacija pri ministru vnaujih zadev, ki je obljubil podporo tej šoli. Tako je torej slovenska šola v daljnem Egiptu zagotovljena.
* Cesar popolnoma ozdravel. Cesarjev zdravnik je izjavil, da je cesar popolnoma ozdravel. Cesar ostane čez zimo na Dunaju, spomladi pa odpotuje na jug.
* Grof Jan Harrach, veliki češki rodoljub iu odkritosrčni prijatelj slovenskega naroda je začetkom t. m. praznoval osemdesetletnico svojega rojstva. Grof Harrach je sodeloval skoraj pri vseh gospodarskih podjetjih, od katerih imamo Slovenci pričakovati narodnih in gospodarskih koristi, tako tudi pri pogajanjih za belokranjsko železnico. Vrlemu možu želimo še dolgo vrsto let Slava mu !
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Svojo bogato zalogo
vozov
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VISJAN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
Etika in politika.
Predaval v „Akademiji“ dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
-	Ponatisk iz „Nove Dobe". =====
Brošura po 30 vin se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
in modno gosposko blago, damsko fino blago in loden
najceneje dobavlja
A. Skorkovsky v Ilurapolcu (Češko).
Tovarniška zaloga v Pragi
II., Jungmanov trg (nasproti spomenika). Uzorci brezplačno.
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskanja. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške ulice 6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
.............................................................. JV#
.................................
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno K 1 — lit. Tropinovec navad. K 1 — lit
n	III.	r. MO „	III. „ 110 „
n	II	„ 1-30 „	II. „ 1 20 „
	1.	„ 1 bo „	I. n 1 40 „
Drožnik	III	„ 1-80 „ Brinjevec	1» „ 1 40 „
n	11.	, 1 50 .	II „ 1 80 „
	I.	„ 1 80 „	I „ 8— „
Vinsko žganje (konjak) od S do 8 K			= ’/io lit«
Specijaliteta
, Slovenec*
narodna grenčica narodni liker od K 1-10 do K 1-20 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K 1‘— do K 1'60 liter,
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin liter franko Straia-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno 1
K;•* K#.................................................•■•■m....................
tt*	 1...............................
1 Mo	dna trgovina	Pavi		flagi	iič, Lju	bljana,	Prešernove ulice št. 7 |
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, Čipke, vložki, svilnate vezenine. Jabotg, FichuM, damski ovratniki in kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi Pozamenterija, porte in žnore, rezioe, kre-pinoe in žnore za tapetnike.
Krepi iu ilorl za žalovanje.
Zlate in srebrne režice, čipke in žnore. Šerpe iz »vile, čipk in volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka,
Sukanec za Šivanje, pletenje iu vezenje. Gumbi in različne igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke in vložki.
Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce. Glace-rokavice in rokavice za uniformirance, pletene, letne In zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda.
Krtače za obleko, glavo in zobe,
Srajoe za gospode in dečke, spodnje hlače, ovrat-niai, zapestnioe, naprsni si in žepne rute. Pravo Jagrovo normalno perilo, trikot-Hrajce, Jopice iu hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in fiport-pasovi
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi ZH manšete.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice.
Ogrevale! za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki Itd.
Berite novice, ker so za Vas važne In koristne!
Grospod!
Razpošiljam po poStnem povzetju
za 12 K 50 vin. krasno, dobro in moderno opravo
katera obstoji iz sledečih predmetov:
Fina bela ali barvasta srajca St. ... I Dobre spodnje hlače. Lepa spalna srajca.
1 ovratnik po želji. Krasna kravata.
1 par trpežnih nogavic. Močna brisalka. lzvstne naramnice. 3 dobre žepne rute.
Vse v škatlji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno pošto. Ako bi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj,	7
iz cuniimf Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-■3* UJ1 Iv SVUJ1111 • eajte blaga pri protislovenskih tvrdkah! ••
Odgovorni urednik: Franjo Peldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke*	Lastnina	„fc>lov.	gosp.	stranke1-.	Tisk	»Učiteljske	tiskarne'	v	ljubljani.