List 41. Tečaj XXXI. gospodarske, obrtniške m narodne Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemaiie leto 4 gold za pol po posti pa leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za četrt gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 8. oktobra 1878. Obseg: Tužna domovina, ki nam je take sleparje rodila! — Predivstvo na Kranjskem. (Dalje.) v Avstriji. Statistika čebelarstva Postava . veljavna za Kranjsko , s katero se razglašajo določbe o posredovalstvih zaposkušanje po- ravnav med strankami v prepiru Vojaška služba in bogoslovci. Kako hitro tici lete. — Najnovejša slovenščina. Volitvene zadeve. Kaj pomeni beseda kandidat? Bismark in peklenšček. Naši dopisi. Novićar. ružna domovina nam rodila ! (P o s 1 a u o.) '-Ui^ slepar^ caravnosfc v Gradec pisal ter ga prosil, da bi mi s par vrsticami naznaniti blagovolil, da je res tudi on za zedinjenje Gospod vrednik Dasiravno ste me ne vem od koga zapelj Slovencev, ker bi po tej izjavi toliko lože vsega upora i razpora med nami konec bilo. Pisal mu sem pri tej priliki vse . r V « j 1 « • 7 kar mu se od naše 77 mlade" v svojem 34. listu onim ,,mladim" prišteli, ki pod brez od besede do besede citiral neko ka- sirani očita, zlasti pa iz Gorice od vrednika „Soče" mi poslano pismo 7 V versko firmo P Hohenwart vpijejo: „križaj ga!" ko agitiraj i zdaj mu na ves bodete te vrstice iz „hosanna !" klicali, o pred malo časom še terem mu se oponaša, da je sicer federalist, ali ne za naš narodni program zzedinjeno Slovenijo , — vendar upam, roke sprejeli i v svojem listu ker je stvar , katero Vam priob da ne zato moj priobčili čujem, silno važna, ampak tudi zato ampak za tako zvano Avstrij sko grupo vnet. Na to mi je grof Hohenwart precej v prijaznem pismu odgovoril, iz kojega je razvidna nejevolja njegova, da se še vedno ker se bodete Slovenci dobé, ki mu ne zaupajo; al iz pisma njego- ; r C4LI11W j WUJ^Uft. lUUi UiX\>\J y i\V>i OU UUUUtU ' LOJ L J u mahom osvedočili, da ste me v tej zadevi popolnoma vega 3e razvidno tudi to, da on ni za tako zvano Av-krivo sodili.*) — Ves čas dělal sem namreč kakor pravi strijsko skupino, ampak popolnoma za naš narodni rodoljub, kateremu srcé krvaví zbog našega domačega, program z zedinjeno Slovenijo. Ker pa zdaj ki je slišal o tem pismu nekaj zvoniti, navadi ravno na- bratomornega razpora, na to, da bi mi razdvoj věnci vsaj deloma naš volitveni razpor poravnali pri nas (na Notranjskem) gl Slo i tu našega slav- „Slov. Narod", pa ne ve kaj po svoj ej znan ej sprotno od resnice trdi in ker nij upati, da bi ta velikega notranjskega posestnika, bivšeg nega rojaka i ministerskega predsednika grofa Hohenwart list SVOJ 0 laž z lepa preklicati hotel, pošiljam Vam na Gorenjskem ali v Ljublj i tukaj izvirno, lastnoročno pismo grofa Hohenwarta lag pa enoglasno dr. Raz od 16. septembra, ki za svojega poslanca v državni zbor volili namen podbijal sem po mogočosti vse predsodke ta ki mi menda ne bo zameril, ako važ- razglasim, dasiravno ni bilo ----—r —«~1 " pwûuuau, "i so se zoper enega ali druzega od teh dveh tu pa tam razode\ Zlasti odkar mi je mladoslovenski Kra nejse točke iz njega javno za javnost namenjeno. Glasijo se tako-le: „Ich muss wohl darauf verzichten, in dem be-schrànkten Raume eines Briefes Diejenigen eines Bes- sovec obstál, da tudi veliki posestnik v Dolenjej vasi pri Cerknici, s?ren zu belehren, die mich meiner Thátigkeit als Mi- njega bolí zbog ostudnega domačeg razpora i mi je vsled tega za trdno obljubil, da bode dělal pri svoje) stranki za gi iit m^m ^m ■ mm nister, ungeachtet der zustimmenden Kundgebungen, die mir aus alien s la vi schen Lândern und von deren hervorragendsten Mannern zugekommen sind, und noch liberalen Blatter seit zwei Jahren iiber und mich grofa Hohenwarta na Notranjskem, kakor hitro za go- zukommen, ungeachtet ailes Dessen, was^die deutsch- tovo izvé, da on naš narodni program z zedinjeno Slo venijo sprejme in pa da bodo dr. Razlaga na Gorenj skem ali v Ljubljani gotovo za državnega poslanca vo- lili 7 dělal sem s toliko večim eljem za poravnavo pogubonosnega razpora našega. Pisari! sem vsled tega naGorenjsko, pisaril v Ljubljano. Od druge straní tirai sem pa tudi za deputacijo k grofu Hohenwart agi schreiben, als einen Feind der Slaven zu bezeichnen versuchen." Solíte ich etwa die im Munde ernster Manner und nur zu solchen mochte ich sprechen — unmog-lich ernst zu nehmenden Vorwiirfe, dass ich das von 7) der Laibacher Landesregierung ausgesprochene Verbot da bi namVeč Slovenci* iz njegovih lastnih ust slišali í e*nes Tabors nicht aufgehoben, oder dass ich den Slo- • li*-- JO ^ - « • • « - * • * izveden. da je res za naš nârodni program z zedinj venen Steiermarks eine nicht nàher bezeichnete, un- 7 da naš d potem 7 ko Slovenijo i da je pusto i prazno vse, kar se protivnega gnàdige Antwort gegeben haben soli, solíte^ ich die o njem kvasi. Ker ga je pa ta deputacij ™ # ' ~ je iz njegovih ust slišala sprejme i da bode za pozabila: je tudi DJ délai program 7 Phantasien des Redakteurs der „Soča", von denen Sie schreiben, und fur welche dieser Herr sogar Beweise kolikor mogoče, vprašati JJ UCifli, JW11JVUI U1U£ zedinjeno Slovenijo? > sem haben will, einer Widerlegung unterziehen Raum zu schaffen fiir eben so „triftige" neue um vielleicht Be- nemu gosp. grofu po njegovem odhodu iz Notranjskega schwerden? Ich glaube denn doch, dass meine politische * dopisnike Yredništvo v Ljublj deželi: al popolnoma na poštene svoje um m veliko radost kaže, da smo se zmo til se vsak lahko, in ta dopis nam na Vred Personlichkeit scharf genug ausgeprâgt ist, einer Aufgabe zu entheben, die eben so undankbar meinen Ansichten widerstrebend ware." mich als ; Ich suché nicht das Mandat, sondern ich habe mich Na Kranjskem pridelamo 680 fun- zu dessen Uebernahrae bereit erklárt, als ich darům tov prediva po 28 kr ersucht wurde, weil ich mich in einem sowichtigen Mo- Semena 8 vaganov po mente dem Dienste des Vaterlandes nicht entziehen wollte. gold 190 ^old. 40 kr 48 n ft 1 Ich werde daher auch nicht um ein Vertrauen bitten das mir nicht spontan entgegen gebracht wird, und neidlos eine andere Persônlichkeit auf dem Platze sehen der friiher mir zugedacht war, sobald die Majoritât der Wáhler in derselben eine bessere Vertretung ihrer Ia-teressen zu finden boíTt. Nach meiner Anschauung, und Dohodki skupaj 7 Stroški znesejo pri nas 172 gold. 50 kr Nam ostane ďobička 65 gold. 90 kr 238 gold. 40 kr ich glaube 7 Euer Hochwíirden díirften mir hierin bei- delek memo Belgij Iz teh primer razvidimo in se učimo marsikaj, po sebno pa vidimo, da v gija na najviši stopinji. Irska přiděla celó viši pri pridelovanju ste Irsk in Bei in sila soki stroški přidělo stimmen, kann in einem solchen Falie, in dem sich vanJ izdeiovanja na Irskem so vzrok, da ima Irsk z we i Fraktionen einer und derselben Partei gegenuber manJ čistega dobička^ kot Belgija. Od druge straní so stehen, nur Eines den Ausschlag eben , O" tismus. Dieses Gefiihl, und nicht personliche Sympa-tbien und Antipathien muss die Minoritàt bestimmen, der Patři o- Pa stroški v Belgiji sila nizki, in vsled teh nizkih ihre Wiinsche jenen der Majoritât unterzuordnen, damit nicht der alte Wahispruch : „duobus litigantibus tertius gaudet" eine neue Bekrâftigurig erhàlt. Suchen Sie daher unter dieser Fahne fiir die Einigung der feindlichen Briider zu kámpfen ; sie durfte Sie am sichersten zum Siege fiihren." stroškov. in ker ima pridelek ličnost in visoko ceno, je vkj.-v , , xxx X^yji. iujt* KJ L JlUUUOt i JLL VI3U1VU ViCUU, It Belgijancem mogoče tako visok dobiček si pridobiti se- ne Irskem pridelajo razmerno naj več pred mena pa ne 7 ker s tištim lanom ča kaj 7 da seme dozorelo i "j » VV/ ,J i \j i > cv . ki je za predivo » za živinsko pičo 7 mar več imajo gi Lan za seme pa posebej rujejo in ga dadó popolnoma dozoreti. Belgij vse s kup pa prideiaj ) predivo in seme, in sicer semena jako obilno pa naj ves nepristranski svet sodi, kakošen „resnicoljub" je „Slov. Narod", ki o tem Zdaj pismu svojim O poslednjih treh primerah na N e m š k e m, C e s k e m in Kranjskem pa smemo sploh reci, da so si v su- vernirn u „vciniui z mastnimi Črkami poroča, v*«* slovenskega narodnega programa ne pod piše da Hohenwart rovem pridelku precej ^enake , in da se mi smemo in i se sploh na nič ne veže, temuc samo mandat sprej me Tužna domovina, ki nam je take sleparje rodila! A. D. Piv can in. Gospodarske stvari. moremo z Nem in Ce hi meriti da v obilosti pri 1UIVA « v Lil v l All V ^ li i iJU^iltl . ua • V kj Lr 11 Vy O bi ^il delka prekosimo še une in te. Edini razlocek je ta, da Nemci sedaj že tudi Cehi prideljujejo precej w • \ • memo nas toda to neje in toraj draže je predivo tudi mi moremo doseći, ako nastopimo pot napredka. Iz vsega tega moremo pa spet mnogo razmišljevati in marsikaj se učiti. Predivstvo na Kranjskem. Statistika čebelarstva i • I » /» I Spisai Piskár. (Dalje.) Da razvidimo še bolj od druge strani surovi pridelek in razmero, koliko v vsaki gori navedeni deželi zemlja dá, naj sestavimo še primero, koliko priraste v vsaki posebej prediva in semena na prostoru avstrij -skega orala in koliko vrže surovi dohodek. Irska prideia 890 funtov prediva po 40 krajc. ......... 356 gold. kr. Glavice so vredne za pičo Dohodki znesó skupaj 22 71 77 Stroški pa . . . Jim ostane dobička 218 gold 378 gold. kr. 160 u Belgija prideia 614 funtov prediva po 41 krajc.........251 gold. 74 kr Semena 10 vaganov po gld. 60 kr. 76 u li Dohodki znašajo skupaj 321 gold. 74 kr Stroški pa 109 gold. 74 kr. Jim ostane dobička 218 gold. Na Nemške m pridelajo 546 funtov prediva po 45 krajc..... Semena 6*/^ vaganov po 6 gold. Dohodki znesó skupaj . Stroški pa 169 gold. 30 kr. Ostane dobička 117 gold. Na Českem pridelajo 630 funt. prediva po 30 kr. 246 gold. 70 kr 39 77 G0 11 286 gold. 30 kr. Semena 6 vaganov po 6 gold. 60 kr. Dohodki znesó skupaj . Stroški pa 118 gold. 60 kr. Ostane dobička 110 gold. 189 gold. kr. 39 v 60 11 Pod tem naslovom naš novi časnik „Slovenska če- od katerega smo dozdaj 3 liste dobili, zanimivo e stan čebelarstva v našem cesarstvu in med bela", popisuj drugim pravi lostj v Po vsej ednj spominjajo 1870 Evrop se čebelarji gotovo z ža- leta, ter si skusen) prezimovanja čebel gotovo vec ne želijo. Po nekaterih deželah, kakor ravno na po Koroškem, Kranjskem, Hrvaskem i. dr zima tretji del, tudi po! panjev pokončala. C medů je poskočila po marsikterih deželah na 20 do 30°, H* Resnica zonski panj pa , da po Nemškem v navadi, niso tisto i JQ ploh Û leto tolike škode trpeli ; kakor pri nas. Tù pa tudi naloga našega delovanj da pridelki so stanovitniši pri čebelar z nepreraakljivimi sat ker gotovo je, stvu s p remaklj i vi mi, kakor niki ? zato namreč, ker pri Dzierzonovem panj se dá pi nenavadnih okoliščinah pomagati, pri druzih pa nič. na pr mi itd marsikaj Tu bi bilo gotovo truda vredno na tanko pozvedo vati v kaki primeri je po deželah čebeiarstvo s mak,l ji vi m proti nepremakljivemu delovanj Če v naslednjih številkah poskušam malo k temu ampak u. Jaz navodim le kar številke razposlanih čebelnih panjev v da se ne motim. če dostav- pripomoči, naj to ne veljá kot přibita resnica, le kot mali pripomoček k daljnemu pozvedovanj razne dežele , ter mislicn , da , ivj ^ x je r v/vjc* ijuvuuvu ----------1 tudi veče število Dzierzonovih ali po njegovi veća ljubezen do umnega čebelarstva Jjam, ondi sistemi prenarejenib panjev Od skupnega šte\ dežele našega cesarstva 40% sicer: poslanih panj šio v Slezij 384 panj ali 2-2% vseh leta 1869 228 gold. 60 kr. sjetih panjev; na Moravsko 716 panjev ali 1'1%; nana Cesko 870 panjev ali 0*6%; na spoanje Avstrijsko panjev ali 0*4()/o; na zgornje Avstrijsko 162 panjev ah podnje Avstrijsko 248 v vse druge dežele ta in unkraj Litave 90 0-4% ; panjev v Šle žiji naj vec Dzierzonovih panjev (saj tudi Dzier- pred sodni 3 ako pooblaščenci přidej Iz tega bi se znalo in smelo sklepati, da je prinesó pooblastilo za sklenitev poravnave eboj y da Zaupni možje naj pred začetkom poravnave stran- z on v Šíeziji"prebiva — se^ ve "da v Pruski), potem na "kam izrekoma naznanijo, da se to, kar stranke rekó Moravském,' Ceskem itd. Če na priliko vzamemo , da pri poravnavi, ako bi se ne posrećila, pri pozneji pravdi ima vsaki peti cebelar panjove s premakljivimi satniki, ne more zoper nj -it. i, • i ^ x__1____u i__::: i non---:__ a]j 1/ tnm^ro 1 lot« bi jih bilo po tem takem v Sleziji 1920 panjev vseh nastetih panjev, na Moravském 3Ô00 ali y 1 20 i y 1-9 na obračati tembra 18t>9. leta.) postave od 21 sep 19 Posredovalstvo ima obe stranki zaslišati, nju Ceskem 4300 ali itd. Iz tega se tudi razvidi, da čebelarstvo največe nravne in denarne podpore potřebuje v Galiciji, po Solnograškem , Tirolskem, Koroškem, Kranjskem in Stajarskem itd. dokazila presoditi ter prepirno reč — ako je mogoče z lep poravnati. poravnavah se nimajo zapisniki delati. Ako se stranke skličuj ej o na priče in zvedence ter jih po poravnavi seboj pripeljejo y naj se poslednjim Toliko imenitna in podučna je prava statistika za pretíložé v pojasnenje stvari primerna vprašanja. Vabil posamesnega umnega čebelarja in za vlado še posebno, pa posredovalstvo pričam in zvedencem nima pošiljati ker brez statistike vlada po temi tava in denarno pomoč po naključji deli. a (Dal. prih.) Postava 9 Za ogled na mestu, kateri bi ne bil brez stroškov, sme posredovalstvo pogoj staviti, da jih stranke naprej plaćaj o. 20. Začeta poravnava se ima dotle nadalje vati, dožene ali da se posredovalstvo prepriča, da 03tane veljavna za vojvodino Kranjsko y s katero se razglašajo določbe o posredovalstvih za po skušanje poravnav med strankami v prepiru. (Dalje.) 10 terega je postavlj . 11. Opravilni odbor posredovalstva. Obvod posredovalstva obsega kraj y za ka poskušnja poravnave brez vspeha Na prošnjo obeh strank se sme začeta poravnava na primeren čas preložiti. 21. Pri sklepanji poravnave naj gleda posredovalstvo na to, da se na tanko izreče dolžnost poravnave v kapitalu in obrestih in čas, kedaj se ima plačati; da se drugi iz prepirne reči po njenih lastnostih izvirajoči pogoji dobro določijo, in da se ugane znesek povračila Iz obzira na stranke je posredovalstvo opra-vičeno, poravnave poskušati, ako ima katera izmed strank v kraji posredovalstva svoje bivališče ali ako le nekaj časa v njem živi. Iz obzira na stvar je treba opravilni odbor za stroške. ako bi se zahtevali 22 y Kako naj se sklenj poravnava v bukve 12 posredovalstva soditi po 1869. leta postave od 21 septembra Postopanje posredovalstva. posredovalskega urada vpiše, določuje postava od 21 septembra 1869. leta. K uradnim bukvam je treba alfabetičnega registra z imeni strank z dodano stranjo bukev, na kateri je poravnava vpisana. Pri posredovalstvih, ki imajo veliko opra- vila 23 naj se piše posebni vložni (opravilni) protokol JL j kj jjyjvi v na j Lia ; ^iau ^wo^wui tiuíjuí c% v nui j ^lutuaui ^ v 13. Postopanje pri vvodu poravnavnih poskušenj, katerega se imajo došli oglasi in na podlagi teh stran >v pri sklepanji in pisanji poravnav in potřebnosti za nji- kam poslana povabila in tudi ta okoliščina zapisovati ovo eksekutorično pravno moč določuje splošno že po- aJj se je poravnavalo in ali se je poravnava sklenila (Kon. prih.) stava od 21. septembra 1869. 1. štev. 150 drž. zak. ali ne. 14. naprej za to odbrati • V • 1 • Posebno pa more posredovalstvo gotove dni > kedaj morejo stranke tudi brez poprejsnje nápovědi k njemu priti k poravnavni po- skušnji. Ta določba dni naj se po obvodu posredovalstva dobro okliče. Red, po katerem se imajo zaupni možje v svojih _ _________ uradnih opravilih vvrstiti, odloči vodja posredovalstva. min i s te / dovolil dotični Vojaška služba in pa bogoslove!. Pruska „Deutsche Zeitung^ je unidan pod naslovom Ni ga dneva brez ljubezni za klerikalce" težkega srca přinesla novico >7 y da Je y> katoliškemu" ministru nauka dr. Stremajerju se vendar posreČilo f da mu je v oj ni 15. Prepirna zadeva se lahko ustmeno ali pis- vojne postave tako tolma meno posredovalstvu napové. znaniti imé strank . 16. kraj nápovědi se mora na- kjer živé, potem vzrok prepira. Ako obe stranki pri posredovalstvu skupaj priđete, naj se obravnava zarad poravnanja, ako je mogoče, takoj začne. Ako bi to ne moglo biti, ali če pride samo ena stranka, naj odloči vodja posredovalstva čas obravnav, kateri naj povabi obe stranki. Ako strank ni na povabilo in če se po okoliščinah čiti, da tudi tisti bogoslovci, ki so že v 8. razredu gimnazije asentirani bili, brez ovire (anstandslos) smejo za mašnike posvečeni biti. — „Sopet kos privilegije za pobožne sovražnike naših državnih temeljnih postav!" tako sklepa „D. Zeitg." to bridko jej poročilo. In vendar s to koncesijo ne bo duhovstvu dosti pomagano kaže Poduène stvari ) da ne treba več vabiti. mislijo poravnavi priti, jih uradno ni . 17. vam osebno pooblaščenci. Stránkám je na voljo dano da uu.c*ixx jv, u« Tviju vxcxxxv, un xv poravna-posredovalstvu pridejo, ali pa njihovi 18. Pred začetkom poravnave se mora posredo- Kako hitro tiel leté. Jastrebi in nekateri drugi tiči premerijo v eni uri blizo 30 milj, ga g a (divja gos) 14 milj. Kolikor je moglo po opazovanji dokazati, preleti navadna da so stranke taiste za valstvo naprej prepričati: katere se razodenejo, in da se morejo same zastopati ; z železniškim vlakom, ki ni brzovlaške hitrosti * W * V.«VV*VAJIVJV J M Jl* WW OU JULI U X VJ OUU1U tVJJCUU % Sokol je iz grada Fontainebleau in 24 ur pozneje so ga na otoku „mladi"' vendar besedico vsaj zametavajo in rabijo Malti zopet vjeli — toraj več ko 300 milj daleč od skoro izključivno konči. To je res huda „dialektoma-tam! To dá toraj 12 '/2 milje na uro, se ve, ako je sokol ------- nija -------" -----„UiU.V^^O!« Kajti konči se mi zde va ravno tako, kakor brez počitka vedno po zraku letel. Te živali nikdar po imajo na pr. slovenski sosedje Lahov za ta pomen beno či ne letajo. Mislimo si najdaljši dan, potem naraste sedo manj kor. Tudi ta bi se dala izpeljevati iz slo- hitrost, s katero je rezal zrak, najbrže do 15 milj! Ako venskega manjkati ali manj (in še čisto slovenski ticam potovalkam damo le 10 milj na uro, kako naglo r na konci!), če ne bi bilo znano, da je vzeta iz ia zamorejo pač najdaljša potovanja dokončati! Ugodni vetrovi jih potisnejo včasih za 6, 10 milj v eni uri za trikrat tako daljo naprej ; celó škega. Vsakemu svoje: končikavci naj govore svoj konči; mi pa pišimo vsaj, kakor se sploh govori Kakor kakti kako ti. Res, pravi dobiček? Jaz menim da s tem si pridobi jezik eno obliko Spet provincijalizem ! pa je to da ne, temveč le en korak itd. Končni r dalje k tišti dobi ,,ko govorili bomo lastnost edinega slovenskega jezika in stoii na mestu zato Slovstvene stvari. Najnovejsa slovenščina. il Grda spaka šče me je zadnjič prisilila, da sem pisave; pa ne! Tu delajo izjemo in si'k tej obliki še kmalu sklenil svoje jezikoslovne opazke, ker mi je vzela drugih oblik iščejo, ter pišejo: kakti, kakoti m. veselje do vsakega daljnega pisanja. In kaj ne bi! Ko kakor. Katera oblika je bliža toliko zlorabljeni stari je staroslovenskega že (kakože) stoji ga mladoslovenci po svojem načelu prav za prav morali izpuščati iz svoje se vidi, kako se dan današnji pači in grdi naš mili jezik z nepotřebními in odurnimi novotarijami, ki se proda-jaj° slovenščini in bolj razumljiva narodu sodi. L»* lu WV1J lUUUUJljlT» UM1UUU , naj » Ol Sem menda spada tudi besedača m or ti vsak za dragoceno starino, zgrabi Člověka zoper tako počenjanje. Mi Slovenci smo res „gens no- pravična jeza pa, odkritosrčno povem, jaz ne razumem; y sam ki je varum rerum cupida"; m. morda; kali? mogoče kar je novo skuhano, nam je bogatimo ! Srečni Slovenci, ki tako svoj jezik pa tudi, kar nam je danes novo, to tudi precej dobro nam je jutri že zastarelo. Dokaz tega so nam nekatere T v • • 7 v • Jaci, jaksi jaČisi. Naš jezik je gotovo po besede in oblike , ki so se v zadnjih letih k nam pri- manjkljiv v tem, da za superlativ nima samosvojne ob- klatile, pa se t zdaj že spet po )) šub u pošiljajo nazaj ) na pr. nej namesti ni, nejsem m. nisem itd. like, ter si mora pomagati s komparativom in z besedico • 1 • • i « naj Pa veseli se, jezik slovenski, kajti tudi temu so je zdaj v našem slovstvu veden dir in daj, da sedanjo perlativ? Meni se In tako kos mladoslovenski „pisci". Jačiši! Ali ni to nov su- dôbo lahko imenujemo „slovstveno revolucijo". Al nič Tedaj zdi, da, ker jači je že komparativ. se ne bojmo; ne udajmo se! Sicer kakor politične re- mesto naj boljši, najveći treba pisati dosledno boljšiši, večiši itd. itd. Naj do lži ši t > naj- volucije škodijo državam in jih pogubljajo, tako tudi blažiši pa, (HHHHH mojih podira; pa kakor za polit, prekucijami nastopi po na- s kakoršnim se gotovo ne more ponašati noben drug naša slovstvena revolucija škodi našemu slovstvu in ga biti po kakor se bere pri taistih pisateljih, mora stopinja, nekak archisuperlativ, vadi boljša, mirnejša doba in sicer spet po starem tako ta l\U Upamo y ua UUUt» tUUl ua OIVVOVT V^UUUl J/VIJI. "Mi JL KJKJ LUV/ iau»l \J * — A. M JiUOULUO Oai\J JLi.CH zadnje vendar-le premagala pisava slovenska. Stari pre- in spoznajmo, da oblike jaciŠi, najdolžiši da bode tudi na slovstvenem polji na res bomo vse narode" narod. Ali ni imel prav Prešéren, ko je pel : ,,Prekosiii Pa pustimo šalo na strani 9 , naj- kucuhi se v mirnih časih ali povrnejo v privatno živ- blažiši itd. so strašne napake proti slovnici. Na noben ljenje ali pa se tudi oni vdajo sili Časa. način se ne dadó pravilno napraviti. Poskušajmo neko- Rekel sem, da mi je bila zadnjič spaka šče vzela liko: jak, s pristavkom ši je jakši; z ji pa jači vse veselje k daljnemu kritikovanju. Zato pa sem bil (m. jakji); z iši ali ejši pa bi bilo k većemu jakisi prav vesel tako da sem se je bil odkrižal. Pa na svetu je ali jakejši, ker ni nobenega pravila, po katerem bi « • i 1 é • • 1 vi f m 1 - 1# • • 1 V / m ^ mm da veselje le prehitro mine in ko se člověk pred i ali e spreminjal v č (razen v nekaterih __________ —0_____________ podnarečjih, na pr. junači, m. junaki; roče m. roke itd.). se je tudi meni godilo. Komaj vzamem spet neko novo Ravno to veljá o obliki blažiši in o vseh drugih takih spravi iz ene zadrege, caka ga že druga nesreča. Tako knjigo Y iUlVU y ŠJk O^^t iiaiUtlUA 1 ti Y UV UJiV/ ^urVT^Ivau« "WW U1V T UiVV y WIV f UI W U»J Mi OU UW£VC«WUi JL še na drugo pošastno obliko ešče. S prva nisem vedel, rajši boljše učili, nego da vpeljujejo novo šaro in da v roke že spet naletim za ravno isto besedico pokvekah. Zato slovnico, slovnico naj bi se nekateri kaj je to, iz konteksta pa sem posnei, kaj pomenja Pa zdaj le dalje, ker drugače mi sl. vredništvo gotovo skrajša članek, da porabi prostor za druge važne stvari, posebno pa za volitvene zadeve! konci. Pred vsako mladoslovensko be- stavim tudi slovensko se s svojo prenapeto pisarijo štulijo! (Dalje prihodnjiČ.) Vsaj Volitvene zadeve. sedo, o katerej hočem govoriti, SlaVllU lUUl oiuvi/Uoau; ker drugače bi jej častiti bralci večidel težko uganili pomen To vem iz lastne skušnje, ker sem jih tudi jaz spoznal le iz zveze, v kateri stojé z drugimi besedami v govoru riboru Na Štajarskern. Prečastiti gosp. France Kosar, kanonik v Ma- ne iskren domoljub, temveč tudi izvedenec v Ta konči tedaj, katerega mrgoli vse polno politiških vednostih, in kar dandanes je redka stvar v ^yvuiu, JL C* 'V U u y i IDUĆOJ, ttWVViVjjMi b ^ ». » w v. w v . , --— —--- - J v nekaterih spisih, pomenjavsaj. Odkodpaje? Vidi se poštenjak skozi in skozi, ki ne bo v s na mu precej da mora biti izpeljano iz poštene slovenske zato, da bi kako boljo službo za-se iskal, je ) Dunaj od osred- ■ * tega nihče ne zna. besede konec; ali kako? in kako pride k temu po- nega volilnega zbora v Mariboru za kandidata stavljen O. C. o tem v volilcem dotičnega volilnega okraja razposlal okrožnico menu ? „Vestniku" nekaj tako menca, Se da gosp > t na zadnje še sam v kateri, ko je naštel 3 stranke, ki bodo na volišču sebi ne verjame, ter kliče: „0 fortunatos , — bona si delovale (nemška liberalna, slovenska liberalna in pa sua norint!" Če pa še patroni mladoslovenske pisave avstrijska pravna stranka), govori volilcem dalje tako le : svojih ljubčekov ne morejo zagovarjati, gotovo jih nam „Ako me Vase zaupanje pokliče v državni zbor, to ne priporočuje, in z dobro vestjo jim lahko rečemo: Vam izpovedam odkritosrčno, da bodem stopil v vrsto kaj čudna, in meni da anathema! Omenjena oblika pa je vsaj ne pride zdaj na misel nobena druga beseda bi se jej lahko na stran postavila. Pa vse to nič ne dé; braniti pravico in pobijati krivico. zastopnikov pravne stranke; in z zdiuženimi močmi hoćemo lotiti svetega posla: v vsakem obziru to je Braniti hočemo državno Avstrij sko pravo, v soglasji z Božjimi zapovedmi in na podlagi krščan w jo, braniti hočemo Avstrijo vseh njenih očitnih in ou»«, ivaju «<» ťvoamuc6a ^uv^ potuhnjenih sovražaikov, ki jo na skrivnem spodkopa- države ni rešenja in zveličanja, kakor stva kajti kakor za posamnega člověka, tako tudi za v j^lliu OUTiWiiUiaVT y At J vj UC* OailYUUUA O^/U& ... .. zanaprej ostati edina, nerazdeljiva, močua in čestita pod žeslom Lotrinské. Dobro vem, da Vas vzvišene mnogi motijo rekoč: „Pravna rodovino cesarjev iz hiše Habsburško- stranka in zlasti duhovniki hočejo „stare čase nazaj s tlako in desetino." Pa kako bi zamogla kaj takega pravica Braniti hočemo pravice posameznih dežel, ravnopravna stranka? Njena zvezda je tedaj tudi Štajarske, in ne dopustiti, da bi dežele, Bi li pa bila to pravica, ako bi Vas hotel kdo v tlako kakor nemški laži-liberalci hočejo, zgubile svojo samo- in desetino zopet vpreči, katere ste se s poštenim stalnost in se na milost in nemilost vdati morale jarmu plačilom řešili? Zastavim Vam svojo možato be- državnega zbora. Braniti hočemo vsem narodom Slovencem njih narodnost in ? vse te daj tudi sedo, da je to sumničenje grda laž; in rad se za vselej podvržem Vašemu zasluženemu zaničevanju, ako bi kedaj pravice: v cerkvi, v šoli, v uradnijah, in z vso močjo 19. osnovnih pravic, ki vsem na- narodne jaz ali kdo drugi izmed pravne stranke za tako krivico na to delati da se rodom popolno narodno enakopravnost zagotavlja ) tudi dom eno samo besedo spregovoril. Moje in pravne stranke geslo je: vse za vero, popolnoma v djanje vpelje in izvršuje. Več kakor to- pri volitvi na mojo stran." liko v sedanjih razmerah doseći ne moremo in tedaj tudi obetati ne smemo. Braniti hočemo katoliški cerkvi vse pravice, , cesarja! Kdor na to geslo prisega, naj stopi Ker vsak pošten Slovenec, ki želi Avstrijo na pra- vičnem temelji pomirjeno in ne krvavim prekucijam Kosarja za poslanca na Dunaj, žrtovano, bode volil tište, katere jej je njeni božji začetnik na pot seboj dal, zato je njegova zmaga gotova. Dr. Vošnjak in katere jej njeni državni po3tavodajalec brez vpora ploh vlekel. zoper Boga vzeti ne more, pa tudi tište, katere si je v Avstriji posebej po postavni poti pridobila. Braniti te bode Tudi gosp. M. Herman, katerega je osredni vodaj hočemo njeno popolno neodvisnost in samostalnost lilni zbor v Mariboru za kandidata kmečkih srenj v postavodajalstvu in pravosodji v nj enem lastnem pod Ptujskega , Ormuškega, sv. Lenarškega, Rogačkega, ročji; zlasti še v izreji duhovnikov, v podeljenji cerk- Smarskega, Ljutomerskega in Gornje-Radgonskega vo-venih služeb, v oskrbovanji in vživanji cerkvenih usta- lilnega okraja stavil, je razposlal okrožnico volilcem, v H nov in cerkvenega premoženja in cerkvenih závodov. kateri med drugim pravi: MV T IU V/V«. . ^.-»^JqM» J/lVUiVUWlJHI XLX V>Vll\IV;UiU ÛMITV/UVÏ. i UiUU Ut UgíUi ^«»1 . „ W svoj gdi pop^jsnjclil de- Enako pa tudi tirjamo, da se vsaki drugi, od države lovanji kot deželni poslanec ne bom obširno govoril, saj pripoznani verski družbi vse pravice, katere jej po nje- Vam je dovolj znano; le samo to omenim, da sem svoji prvi volitvi: „vse za vero, j^/A 1^/VAiLLMUA f VlUUA Wl UíiUl T kjvj A. C% Y xvj\j y XV C« l vl O J V J AAjU V t* ljll JV/ UU T UAJ AiiiaUU y kVy O CA nem ustavu grejo, ali katere si je po postavni poti pri- prisegi, storjeni 1. 1861. ob /í a Ki I o a nf*n nil a in rrn nmm a /1/mvi attim a i ví dobila, ohranijo in varujejo domovino in cesarja", do sedanje ure vselej zvěst ostal. Braniti hočemo katol. cerkvi in krščanskim Bránil sem stanovitno pri vsaki priliki Vaše narodne atari sem pravico do krščanske šole. Kršćanski pravice. Jaz sem najpoprej pred svetom slovensko časti spravil. Bránil sem tudi sv. katoliško katera ima zdaj toliko trpeti. Kjer ni vere, ni vse križem, tam stariši hočejo tudi kršćansko izrejene otroke. Zato mora imé šola nadaljevati, kar-so stariši domá začeli, ne pa podi- cerkev rati, kar so stariši s trudom doma postavili. y eno be- pravice, ni poštenja! Kjer ni vere, gre sedo: šole, katere krščanski stariši s svojim davkom se ljudstvo zdivja, tam ni varno ne premoženje ne živ vzdržujejo, morejo biti krščanske šole. Pri tem pa ni ljenje. kakor nismo, kakor se nam podtika, zoper učiteljski stvu v prid. Branec tedaj verske zadeve dělal sem ljud- stan mi mu ne zavidamo njegovega boljšega stanja edino ampak mu ga iz srca privoščimo. Mi tirjamo da se šolska postava v tem smislu prenaredi, % Cl Ck Vlč» uu dobí šola zopet krščanski značaj, da učitelj in otrok. da > z a- Sole, katere krščanski stariši s svojim davkom vzdržujejo, morajo biti krščanske šole; zato sem zahteval, da zadobi šola zopet krščanski značaj, da učitelj in katehet složno delata za krščansko izrejo katehet složno delata za krščansko izrejo otrok. Do Tirjal sem j naj se mir napravi med raz li Č- tega imajo tudi katoliški Slovenci neizgubljivo pravico, pravice nimi narodi avstrijskimi ter se deželam povrnejo njih , polajšanje kmečkega stanů sem tirjal, «« Zato bomo branili krščansko šolo in pobijali se prevelike, umetno stvarjene občine, tako razdelijo, brezversko šolo. ^ da se dačnim občinam njihova prejšnja samostalnost polajšanje kmetijske g a stanů posebej se povrne; tirjal sem, da se občine prevelikih pisarij reda se preobširni politični in sodnijski okraji zmanj- da hočemo boriti za to, da se zemljiški davek dalje ne •v - - - - vac*ij^/ pO• oâjvr, u« ou wuouui puutiuui m ouuuijoai luviojt ct da dobi kme- šajo in gosposke bolj v sredo ljudstva preložijo. sijo visuje, m po strogi pravici razmen, — ^o, uuut r^mc- Daju m guopvotvo uuij v oicuu ijuuatv» pi tijski stan več, in sicer toliko zastopnikov v deželnih hteval sem na dalje, naj bo manj gospósk in v državnem zboru, kolikor mu jih gre po njegovem pravijo okrajni zastopi, naj se notářské reči na kmetih ětevilu in po njegovih davkih naj Zase od- dá ne družijo, in se se srenje po sili izvršujejo od sodnij, naj se število odvetnikov pomanjša, jim dolžnosti odvzamejo, katerih oprav- naj se kmečkemu ljudstvu toliko zastopnikov v dežel-Ijati nikakor ne morejo; — da se nekoristni in nepo- nem in državnsm zboru odloči, kolikor mu jih po šte~ trebni okrajni zastopi odpravijo; — da se pa prav zato vilu duš in po znesku davkov po vsej pravici gre; naj politiške in sodnijske gosposke prve najnižejše vrste bolj se zopet vpelje politično dovoljenje ženiti se. Za Vaše med kmete postavijo, da se jim nepotrebni in dragi pravice pa nisem dělal samo z besedo, temveč tudi s legaliziranje, ki toliko denarja stane, ne- da se posilno mudoma odpravi; — in da se postave zoper potepuhe je sad mojega truda. Pri vsem tem pa nisem za-se naj manjšega dobička ne iskal, ne dobil. Da se kljub temu al moje delovanje ni zastonj; ono je seme, katero bo ob in sleparje, pred katerimi že več prestati m, poojstrijo. obče hočemo vse svoje moči v to napenjati ae vse državino postavodajalstvo obnovi in izvršuje da stanje Slovencem ni zboljšalo, tega nisem jaz kriv svojem času gotovo sad rodilo. Jaz sem že izurjen v parlamentarnem življenji, meni so znane vse dotične razmere, znani Vaši prijatelji in neprijatelji in njih načela. Stari vojak je vselej boljši boritelj kakor novinec; ta bo le malokaj opravil. Ako tedaj pri sedanji volitvi blagovolite na-me svoje zaupanje staviti, bodite prepričani, da bom tudi zanaprej kakor dozdaj za vse-stransko Vašo korist délai". V Istri. Domorodni volilni odbor za Istro v okrožnici svoji od 1. dne t. m. razglaša sledeče toplo priporočilo : „Mili nam bratje v Istri! Dan 15. oktobra je za Vas velik i odlučiven. Ako se kdo na svetu, gotovo se vsi Vaši pravi prijatelji srdcem veselijo beli zori tega velikega dneva, ker terdno upajo, da boste ta dan svetu pokazali, da ste tudi Vi živi ter da marate za-se. A to boste onda pokazali, ako boste izbrali za svoja poslanca na Dunaj dva izvrstna moža Vaše krvi i Vašega jezika. V ta namen Vam zdolej podpisani odbor priporočuje, da v Koparskem ) Porečkem i Vodnjanskem volilnem okrajů izberete presvetlega gosp. Jurija Dobřilo,, škofa Porečko-puljskega ; na volilnem okrajů Pazinskem, Volovskem i Lo-šinjskem pa presvetlega gosp. Dinka Vitezica, sveto-valca pri državnem odvetničtvu v Zadru. Živio Dobřila i Vitezič! Zabavno berilo. Kaj pomeni beseda „kandidat?" Pogovor med kmetom in fajmoštrom. Kmet. Vsak čas beremo zdaj nove besede, pa ne vemo, kaj pomenijo. Tako zdaj, ko volitve zvonec nosijo po deželah, v eno mer pred nas stopa beseda kandidat. Drug za drugim jo klepetá; kaj pa prav za prav pomeni, menda nobeden nas ne vé. FajmoŠter. Prav imate, Martin, al tolažite se, da tudi marsikateri gospôdi v mestih bolje ne gré kakor vam kmetom na deželi. Tudi oni, kakor ste vi rekli, kle-petajo besedo kandidat drug za drugim, pa ne vedó, od kod ta beseda. Mislijo si že, kaj utegne pomeniti, al od kod ta beseda, to pa je celó malo znano. Kmet. Saj si tudi jaz mislim menda pravo, če berem: „grof Hohenwart je naš kandidat" ali ,,dr. Costa je naš kandidat", zakaj mislim si: Hohenwart je oni mož, katerega hočejo za poslanca voliti, ali Costa je oni mož itd. Al vendar bi rad vedel, zakaj ravno beseda kandidat in samo ta beseda je tako navadna? FajmoŠter. Navada je železná srajca, pravi star pregovor. In tako je tudi tukaj. In ravno pri besedi „kandidat" je srajca še le prav na pravem mestu. Poslušajte me tedaj. Beseda kandidat je stara latinska beseda. Starodavni Rimljani, ki so namreč latinsko govorili in pri katerih je ljudstvo javne službe oddajalo, so prošnjika za vsako službo imenovali kandidata, in to zavoljo oblačila, v katero so se oblekli, ko so prišli službe prosit na mesto (forum), kjer so se službe da-jale. Bel plajšč (toga) brez spodnje obleke (tunica) je bilo oblačilo prošnjikov, deloma zato, da so kazali po-hlevnost svojo, deloma zato, da so kazali rane, ki so I'ih morebiti na životu dobili v kakem boji za domovino, skanje služeb je trajalo večidel dve leti; prvo leto je kandidat skušal spričati svojo sposobnost za službo z očitnimi govori, — v drugem letu je imé svoje pri konzulatu ali pretorju zapisati dal v listnico prošnjikov. Zdaj še le se je zacel pohod (ambitus) ; kandidat je šel okoli vseh mestjanov , ki so imeli pravico , javne slu-žabnike (uradnike) voliti in se jim je v belem plajšči priporočal z dušo in telesom. Kmet. Zdaj pa za službo vendar še zmirom ne vem, zakaj beseda kandidat? FajmoŠter. To sem vam hotel brž povedati, da vam le povem, kako so stari Rimljani službe oddajali. Bel plajšč je bilo vnanje znamnje prošnjika in ker se beli a-o po latinsko candidllS (izgovarjaj kandi- dus) pravi, je belooblečeni se kandidat imenoval pri Rimljanih, in od njih je ta beseda šla do vseh druzih narodov. Ta beseda, veliko sto in sto let stara, je tedaj še dandanes povsod navadna, in zdaj pa tudi veste, kaj prav za prav pomeni. Kmet. Rimljani so po takem imeli prav dobre navade. Ne vem, ali bi se pri nas marsikter kandidat upal v belo oblačilo obleči, ki je od zunaj in zno-traj ves crn od samih laži, s katerimi se volilcem za poslanca ponuja. — Lepa hvala vam, gospod fajmošter! za to razjasnilo; vsaj meni je veliko lože pri srcu, če vem, kaj beseda pomeni, ki jo imam zdaj vsaki dan na jeziku. Naši dopisi. Gornji grad na Stajarskem (Poslano). Več dunaj- skih časopisov je trošilo po svetu, da se presilno in ne-postavno seka les vtukajšnjem škofijskem gojzdu. — To je bilo brati tudi v Ljubljanskem „Narodu" in „Tagblattu"* — Gornjegraško oskrbništvo si šteje v dolžnost, to krivo sumničenje odvaliti in reč pojasniti. — Grajščina Gornjegraška ima okoli 12000 ora- Jov gojzda, iz katerih se mora pa še zmirom, ker ser- vituti niso še odpravljeni, neprimerno veliko lesa za kurjavo in stavbě kmetom daj a ti. Navadno se dobi na leto iz gojzda 6000 gold., od katerih pride polovica na različne davke, gojzdarske varhe itd., da toraj le okoli 3000 gl. ostane za gosp. knezoškofa. Ako je vživalec tolikega gojzda s tako pičlim zneskom zadovoljen, kako se more govoriti, da se presilno in nepostavno seka ? — Leta 1863 je znani grozoviti vihar več tisučev gojzdnih dreves podrl; ta les se pa ni smel v gojzdu pustiti, ampak moral se je odpraviti, toraj prodati. Tisto leto je bil znesek res veči, a ne po nepostavnem in přesil-nem sekanju, ampak po elementarni nevihti. To je res-nica, o kteri se slehern lahko prepriča, ako hoče pregledati računske bukve. Da bi se bila gosposka za-volj nepostavnega sekanja kedaj v to reč kaj vtikala, ni znano niti gospodu škoiu niti oskrbništvu. Hudobni dopisnik je nameraval s tem slepiti ljudstvo in urade. Dandanes je moda, da malopridni poštene može, posebno cerkvene z blatom ometujejo. Lakomnosti, sebičnosti in skopuha pač nikdo ne more dolžiti Ljubljanskega škofa. Kdor vé, da gosp. knezoskof je vže po svoji resigna ci j i ukazal, naj se dve umetni žagi v Gornjem in Starem gradu napravite; da so plačo gojzdnih var-hov povikšali, — ta mora pač nevoljen biti, ako tako lažnjivo obrekovanje v časopisih bere. — To občinstvu naznaniti bila je dolžnost Gornjegraškega oskrbništva; kdor pa se hoče tudi s svojimi očmi resnice prepričati, mu bo s številkami in dokazi rado postreglo oskrbništvo, katero stanuje pod tisto streho, kakor c. k. sodnija. — Oskrbništvo v Gornjem gradu 3. oktobra 1873. #. Bičman s. r. oskrbnik. Trst 6. oktobra. — Da se okoličanom Tržaške okolice pri volitvi zastopnika v državni zbor vrže velik polen pod noge, je vlada osnovala to tako, da četrti razred v mestu voli z okoličani vred 16. dne t. m. ft Ze napenjajo lahoni vse sile neki deputaciji Ljubljanskih volilcev rekel nam zmago iz rok iztrgati ; program je njegovo življenje vju j c £ u i ministerstva zaupnice in zahvalnice pošiljali! r, a o i ____ * ____• • *___ ljubezni do naroda, katerega dušni pastirji so, glasujejo katerega zdaj „nemškega" grofa imenujejo? čeravno za narodnega kandidata in se ne odtegnejo temu važ- vsak dan beró da XV U U U. I \_l a lcx lil ou li'O UUIC^UCJU V^ULIIA i <*£j- »oaa yxíhlx u&iuj u« ga JJL/CUIOV/UC ÍVC1 lUHg, il U V rt iu kateri ima ali sijajno zmago ali grozoviti stara „Presse" itd. ravno najhujega sovražnika Bratje in narodnjaki, zdaj veljá pogum Nemcev imenujejo! Vsak trezen člověk ia tega lahko in àelavnost; kmalu se bomo merili s krutimi nasprot- razvidi, da mladoslovenski nasprotniki Hohenwar- niki slovanstva in brezverskimi liberaluhi; zdaj nabru- tovi so v srcu sami dobro prepričani, da med Hohen- simo orožje politične zrelosti, da častno zmagamo ali wartom in Razl agom na politicnem polji je raz- pa vrat u&ionemo. Upam pa prvo, — in v to Bog po- loČek tak, kakor je dan in noc; vsaj Hohenwarta mozi in sreča junaška. Deutsche Zeitung," nova in nemu cínu i gorje v sebi. Po dl i p čan. Notranjskega. (Dr. Z arnik) piše v svojem to- tudi le „nemškega" grofa pa, grehe dr. Raz lag a i m e n u j e j o , spomin na preko je nemskutarjem na ljubo lovajskem „poslano rodu" št. 220 med raznimi lažmi tudi to gosp dr. Bleiweisu v „Slov. Na- v deželnem zboru nemški govoril, in so ga takrat Narodu" križali, so zdaj v Ljubljanico potopili. da n y ko ne bi v I U U U Ol. JJJCU. i Cl là Li 1 i LI i. iit^LUl IUU1 l/U, U.a, IV V7 UC UI V ,, l.^ t«l WUU ÍV1 iuulL , o kj ct 'a <% J V i-JJ U (JIJ auivjj p kj l\j^jill. se bil on pri novih volitvah za deželni zbor Kranjski Zato se mora nasprot j e mladoslovensko zoper H o he n- leta 1871. dr. Costovemu nasvetu iz discipline vdal bi war ta kje drugod iskati, a ne v njem — in to že ga bili Notranjci v deželni zbor izvolili. Evo! gospone zdavno ni nobena skrivnost. Ko so nacureč nekteri vel- dotore! to je le Vaša nesramna doniišljija in izmišlija, Ijavni možaki iz Notranjskega dr. Bleiweisu nazna- vsaj še nikomur izmed Notranjcev se sanjalo ni y Vas nili, naj bi se grof Hohenwart bivši Slova dobro znanega „šviga-švaga" za svojega poslanca voliti, nom pravični minister ker je Kranjec in po po- razen Vašega ljubljenca Hrena Begunjskega, kateri Vas sestvu Notranjec, za poslanca volil v državni zbor, je je pri volitvi v Postojni leta 1871. na življenje in smrt, dr. Bleiweis pred vsem drugim pisal gospodu grofu : a c* ne mesto gosp. Koren-a, kakor Vi trdite, auiuao. an c i j m v Luauwwi, ctivu ui vuijcu kji i i jl lc^ujaticu mesto dr. Co ste ponujal; pa nikdo se za Hrenovo po- je dal odgovor, ki so ga „Novice" naznanile ob svojem ampak ali sprej me mandat, ako bi voljen bilV Preprijazen nudbo še změnil ni. Vedite, gospod doktor, da Vas mi času. ii Zdaj pa le nasproti Bleiweisu!" sta Notranjci iz leta 1869. predobro poznamo, ko smo Vas, se zaklela Hren in Vošnjak, v tem grmu, Častiti Kalski tabor ustavljaje, za govornika vabili ter ste možje slovenski, tici zajec! ,,Novice" po takem vprašajo vi n nn XT il rv i 1 A T^r a] i /\ /I 11 X sv ( l a Irnn v\lmn li i-\ uaÍi I a ivi « ja n in/w\ I A ^ A • n li vi n Xi m /i f m n a a w^avímiXavi in m naše vabilo „velikodušno" akceptirali proti temu y da mirno le to ali našim Notranjcem prepriČanje dr. Vam znesek 30 gold, forintov v Maribor, kjer ste ta Bleiweisa, da moremo Kranjci ponosni in srečni čas bivali, anticipando pošljemo. yi na prodaj ?u «V Ni Vsaj nam ni znan noben drug Slovenec to domoljubje biti, da slavni naš rojak Hohenwrart je naš zastop- ki bi bil z dietami potoval po taborih. y nik, manj velja, kakor laži-liberalizma, puhli manevri dr. Vošnjaka, ki je v našo deželo pribežal, ko so i) Ljubljane. (Grof Hohenwart in dr. Razlag.) mu doma na Stajarskem slovó dali, da zdaj, kar Narod" piše, da je grof Hohenwart enema volilcu od- nikdar pred ni bilo, mi kranjski Slovenci v razporu sto govori!, da slovenskega To narodnega programa ne pimo pred volitve ? Naj previdni in pošteni No poopi š e. vidijo na prvi strani današnjega lista; da pa Hohen- sodbi stopijo kot pravi domoljubi na volišče sicer ni res, kakor čestiti bralci-„Novic" tranjci zdaj sami sodijo o tem in po tej raz ! wart programa mladoslovenskega ne podpiše, je Čisto naravno; tudi mi, katerim so narodne pravice (Katolisko-politično društvo) je imelo v ne dne t. m. svoj navadni mesecni shod, katerega se deljo J* slovenskega naroda vseskozi svetinje narodne bile in so vdeležilo 50 udov. Gospod kanonik Urh je poročal o tudi dandanes, se ne skladamo s programom mlado- slovesnosti, ki se je godila v Pragi v spomin devet slovenskim , in program podpisal ako bi grof Hohenwart njihov stoletnice Praške škofije, katere se je kot zastopnik ga mi ne priporočali za po- katoliške družbe in Sloveneev sploh vdeležil. Čehi so „starih", slanca. Narodnost ne loči „mladih" od loči jih vse kaj druzega; loči jih nova in stara vera. V istem „Nar." listu pa tudi kaže dr. Razlag, da prevzame ga kaj prisrčno sprejeli in z gromovitimi slava-klici pozdravljali njegov govor, v katerem je posebno to pov dar jal J ' o' ^ i * «.vvVW-. j - r r , u.tu .«ui aaùu vii. , u« ^xuv^uxu da bodo ljudstva zopet srecna, kedar jih bo kr- mandat na Notranjskem, ako bode izvoljen. O čemur šcanko-katoliški duh popolnoma prešinil. Tudi pri tej smo do sedaj dvomili, to se sedaj vresničuje: dr. Razlag, priložnosti se je pokazalo, kako Ce hi čislajo Slovence, ki ga je minister Hohenwart za đeželnega glavarja^na- kateri so v boji proti lažnjivemu liberalizmu njihovi naj- redil, je zdaj nasproten kandidat H o h e n wa r t u ! ! Čudi zvestejši tovariši. Za da „Narod", Urhom je govoril gosp. Po- ki zahteva od Hohenwarta, točnik o volilni pravici duhovnov, katerim jo z se pa vsak naj podpiše „Narodov" program, priporoca dr. Raz- raznoterimi izgovori večkrat skušajo odvzeti, med tem i aga brez programa! Dr. Razlag je sicer ko jo skoraj vsakemu srenjskemu pisaču dajo. To je dalo povod , da se je začela razpravljati kandidatura medaljo, Jožef Vovk iz Hraše, Janez Marovt iz Ra- Ljubljanskoga mesta. Dr. Costa povdarja , naj do vne, Janez T arm an iz Kranjske gore, France S troj se nihče za kandidata ne stavi, kdor ne razvije odloč- iz Dvorske vasi, ~ "" - - — nega programa. da ^ ■ 111 m i mmmm^m^i programom, kakor se je zgodilo to pri dr. Zarniku z medaljo, Ignacij Rozman iz Voše in Matevž Go- Janez Mandele iz Mlinega inTomaž ga je potem lahko Vo gel nik iz Predtrga pa po 4 cekine. — Za kobile se postopanje njegovo ne strinja z njegovim z žebetom so dobili: Peter Ter an iz Vrbe 8 cekinov e se izneveri in dr. Klun u. Govori se o kandidaturi dr. Razlaga; al «4 OU Se je V ^I^aiuuu uw iuw ua» nauuiuatuiu xći xj1 CLUV1UC pri I na Notranjskem, katero so mu mladoslovenci ponudili, cekine z medaljo : m___ • _ v _ __ 1__ • 1 i _ _____y. 1 _ _ , • i n w • • Narodu" očitno izrekel za kandidaturo gala iz Vrbe po cekinov z medaljo, Jožef Papier iz Brezovice pri Kropi in fužine Javorniške po cekini se niso oddali Tam Je on nas nasproten kandidat, a prečudno nali MHBBMhriHHttlM^^H ker je zastopnik fužin izrekel, da jih prepusti komisiji v po-sprotje, pravi „unicum", bi to bilo, da bi ob enem v rabo pri delitvi premij drugim. Mihael Maček je dobil Ljubljani bil naš kandidat! Dr. Costa stavi tedaj za enoletnega žebička 6 cekinov z medaljo. Za žebce predlog: „naj udje katoliško-političnega društva od kan- plemenjake sta dobila: Janez Ko lm an iz Žapuže didata Ljubljanskega mesta zahtevajo odločen program", cekinov in Jožef Vovk iz Vrbe 6 cekinov. daljnem razgovoru pripoveduje gosp. Regali o shodih, katere so nekateri mestjani zlasti obrtnij skega (Gospodarjem Kranjskim, kateri ovce redijo) , «v, -—^v----.j naznani a uru in kupčijskega stanů zarad dr. Razlagove kandidature jn Jezer^k naznanja družba kmetijska, ďa bode spet letos Trbišk imeli, in g. Klun opominja na nepristojnost, ako bi dr. Razlag se ob enem kandidiral za Ljubljano in na tukaj na ramah staroslovencev, tam na ramah mladoslovencev. Ako se narodni volilci ovce dělila. Kdor želi ovna ali ovna z ovco vred ; naj se oglasi pri družbi do k Notranjskem m ) m po pismu predstojnika kmetijske pod tega y nice ali župana naj šprica, da se že z ovčjo rejo peča v Ljubljani porazumejo, da vsi enoglasno volijo m da v ondašnji okolici veliko ovác dr. Razlaga in mu pripomorejo k zmagi, bilo bi do- sledno, da se tudi Notranjski volilci zedinijo o našem tamošnjem kandidatu. lag Govornik tedaj želi, naj dr. Raz- ? ako se v Ljubljani stavi za kandidata in on to kandidaturo sprejme, od kandidature na Notranjskem odstopi. Konečno je bil predlog dr. Coste enoglasno sprejet, da naj se nihče ne stavi za kandidata, kdor (Slovensko gledališce.) Druga slovenska predstava dramatičnega društva bode v pondeljek 13. oktobra. Predstavljala se bode igra v 4 dejanjih „G raš čak in oskrbnik" stave ta mesec ste v pondeljek 20 26. oktobra. ' 1 iz poljskega poslovenj Dali in v dve pred de li (Slovensko gledaliŠČe.) Za letošnjo slovensko gle- odločno ne razglasi svojega programa; dandanes'mora dališko sezono, katera seje pričela v nedeljo dné 5. oktobraz igro „Trdoglavec", se občinstvo lahko že na političnem polji vsak „barvo dati" y» a ne je skrivati v frazah, katere bi papež ravno tako lahko podpisal, naročí na sedeže v parterji in na galeriji za 24 mesec po 4 predstave, počenši 7 kakor Mazzini, in razen tega se Je se sklenilo, da se v rednih představ, za vsak kratkem zavoljo kandidature Ljubljanske zbor še en- z mesecem oktobrom t. 1. do všetega marci ja 1874. krat snide. (Delitev konjskih premij.) V Radolico se je veliko manj konj pripeljalo, kakor se je pričakovalo, na dalječ znano konjerejo v tem političnem okraju. vzrok temu je brž ko ne gotovo ta, da se konjerejci še niso dosti soznanili s tem, kdaj in kaksen konj dobi Al ali pa le na 12 představ, meseca oktobra, novembra in decembra — pri blagajniku dramatičnega društva Dragotinu Žagarju. Cena brez vstopnine je za 1 fauteuil v parterji za premijo y ter so bili toraj v prevelikim dvomu, ali bode njih živina vredna premije ali ne. Dalje je pa važen vzrok tudi ta, da je kupčij a z enoletnimi žebieki in tudi žebicami v druge dežele jako v cvetji, ter da se Bohinjci niso vdeležili zavoljo predolgega pota in 24 představ 7 gld. 20 kr., 1 sedež v parterji za 24 pre stav 4. gld. 80 kr., 1 sedež na galeriji za 24 představ 9 gld. 60 kr., 1 fauteuil v parterji za 12 představ 3 gld. 60 kr., 1 sedež v parterji za 12 představ 2 gld. 40 kr., sedež na galeriji za 12 představ 4 gld, 80 kr. velike zamude ; Dolinci so vdeležnika imeli. Pri vsem tem se je nadjati prihodnje leto obileje vdeležbe, in to tudi takrat, ko bi ministerstvo po predlogu komisije Kranjske dovolilo tudi Bohinjcem konkursno štacijo v povzdigo konjereje, Listnica vredništva. Naj nam nikar za zeló ne v z am ej o mnogi gosp. dopisniki, da danes ci bilo mogoče natisniti njihovih cenjenih dopisov. za katero se sliši, da bodo tudi prosili. Videli smo pa tu: 11 žebic, 10 kobil z žebeti, 1 enoletnega žebička Pincgavskega plemena, privatna žebca plemenjaka Pincgavskega plemena. Za žebice so dobili: Mihael Bera v s iz Brez 8 cekinov z medaljo, Janez Dolar iz Vrbe 6 cekinov z Popravek. V poslednjem listu na strani 324. je v 2. vrsti od zgoraj izostala cela vrsta: „0dp oveduje deželnemu poslanstvu; to se je naznanilou itd. iíursi na Dunaji 7. oktobra. 5% metaliki 69 fi. 15 kr. Narodno posojilo 73 d. 30 kr. Ažijo srebra 107 d. 25 kr Napoleondori 9 fl. 4 kr. Gospodom volilcem Žužemberškega. Trebanskega, Mokronoškega 5 Ra teš kega okraja 111 Kočevske okolice! Ker se je gospod Em an vel Tomšič zarad silno hude bolezni kandidaturi odpovedal volilci namesti njega za poslanca zbrali v državni zbor > so si ondotni gosp doktorja Jurija Sterbenca V Ljubljani, katerega za ta voliini okraj tedaj tudi podpisani odbor živo priporoča. Ljubljani 7. oktobra 1873. Izvrševalni voliini odbor za Kranjsko. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef Blaznikovi dědici v Ljubljani.