Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4merikl KtUni ac Iw«iI-01mi IbtUr, taptambcr ti, 1903, at tha Port Offic« at Ntw York, N. T., under tha Act of Ooagu— af March 9, 1171. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 147. — ŠTEV. 147. NEW YORE; SATURDAY, JUNE 23, 1906. — V SOBOTO, 23. ROŽNIKA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Pred koncem sej Armenec obstrelil zvezinega kongresa, svojo ženo in otroka. ZADNJA SEJA LETOŠNJEGA KONGRESA SE VRŠI NAJ-BRŽE DNE 28. JUNIJA. V senatu dokončujejo sedaj zadnje posle. Tudi v zastopniškej zbornici hite. V ZBORNICI DAN ZAKLJUČKA ŠE NI DOLOČEN. Washington, 23. jun. V senatu so r. »lelom napredovali v toliko, da so pripravljeni kongresne seje dne 28. t. m. za letos zaključiti. Neki senator je o tem zasebnim jh>-tom naznanil voditelju zastopniške zbornice Caimonu. Cannon je mnenja, da bode imenovani datum ugoden trudi za zastopniško zbornico, toda za sedaj m> neče prevzeti tozadevno resolucijo, dokler ne ve, da ImhIo gotovi predlogi, ktere luxe rešiti, tudi v senatu sprejeti, oziroma rešeni. Ako bode temu tako, potem se seje kongresa zaključijo gotovo o Halejev predlog glede gradnje naj ve«-j«* < klopniee preložili za nedoločen .'-as iti dohičili. da se z gradnjo take lad i je jtočaka, dokler se ne do-žene, da taka ladija vsako drugo prekosi. /astojMili I in rt on (<>.), kteri že ver « t nasprotuje mornaričnim načrtom za p.veeanje vojnega brodovja, je tudi vre raj nastopil proti gradnji take oklopnice in je izjavil, da l»ode storil vse, samo da se tajiu ladija črta iz programa. DVE CERKVI ZGORELI. Tudi poslopje za duhovne in redovnice je zgorelo. Montreal, Canada, 22. junija. V Ni-collettu je razdejal p.žar cerkev, hišo za duhovne in redovnice ter šolo. — Skupna ;ii«Kia /.naša *40O.O<)0. Goreti je pričelo v cerkvi. Gašenje je hilu wkoraj nemogoče. Tristo redovnic je moralo z duhovni zajedno bežati. Ponarejene državljanske listine. Hartford, Conn., 21. jun. Si*>mladi leta JiiUl je bilo iz urada klerka tukajšnjega zvezinega sodišča ukradenih šest formularjev za državljanske listine. Od teh formularjev so sedaj našli tri v obliki ponarejenih listin. Jed nega je našel ameriški konzul v Kairu, Egipt, in druzega ameriški konzul v Port au Prince, llayti. V Kairu zaplenjeni eksemplar je izdelan na ime trgovca s kavo Selien AŠkarja, na kterem so ponarejeni vsi podpisi in celo sodna št am pil i j a. Veselje v Oklahomi. Oklahoma City, Okla., 22. jun. Tukaj so včeraj obhajali na svečani način spremenitev Oklaliome iz teritorija v državo. Mnogo posebnih vlakov do vedlo je semkaj na tisoče ljudi iz vseh krajev Oklaliome. Vsa prominen-< a nove države je bila zbrana v tukajšnjem mestu. Nov način prevare. Indianapolis, Ind.. 22. jun. Tukaj so zaprli brata Ernest in Walter Car-ruth, ker sla izvedla čudno prevaro proti tukajšnjej družbi ulične železnice. Walter je namreč zaniogel poljubno zviniti si svojo nogo. liadi tega je večkrat padel raz voz ulične železnice, na kar je zahteval od družbe odškodnino za *' bolečine Odškodnino je tudi vedno dobil. Na ta način sta brata varala tudi družbe uličnih železnic po drugih mestih. Tudi ako je hiša, v ktere j prebivite, le tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora sa Sidro Pain Expeller proti rvrmAtismu, oslabelosti in druge bo-laarn. Steklarne« po 60 ki 26 oeoiov. RAZJEZILO GA JE, KER JE HOTELA ŽENA KOPATI SVOJEGA ZA OŠPICAMI OBOLELEGA OTROKA. Trije policisti so imeli pol ure opraviti ž njim, predno so ga premagali. BORBA NA LESTVI. Armenec Tarque Sogitian je včeraj popoludne smrtno obstrelil svojo ženo in jed nega svojih otrok. Potem je ušel na lestvo pri oknu in streljal še na druge, ne da bi koga zadel. Trije policisti so imeli pol ure opraviti ž njim, predno so ga ukrotili. Sogatian je velikanski človek in je izredno močan. Eel)ko je torej misliti, kako so se morali borili policisti, predno so ga premagali. S kolini so mlatili toliko časa po njem, da je obležal nezavesten. Armenec se je razjezil včeraj i>oi>ol-dne, ker se je njegova žena odločila skopati svojega šestletnega otroka, kteri je zbolel za ošpicami. Sogatian je zgrabil takoj za revolver in izstrelil dve kroglji v svojo ženo, ktera je zadeta v spodnji život. Potem pa je pomeril Še na svojega dve leti in pol starega sinčka, a ga tudi ranil. Sostanovalci so postali vsled strelov zelo razburjeni. Nekteri so tekli na policijsko postajo in naznanili ves dogodek. Sergeant Pat ton je poslal na lice mesta takoj štiri policiste in policijskega zdravnika. Policisti so takoj poiskušali ulomiti v Armenčevo stanovanje, a so jim ni posrečilo, kajti Armenec je bil nane-sel za vrata mize in stole. Šele po dolgem trudu s«, ulomili vrata in planili v stanovanje. Ko jih Armenec zagleda, .koči takoj nadnje in udari jednega z držajem revolverja. Potem pa skoči na lestvo. Tam si- je začela strahovita borba. Armencu bi se bilo kmalu posrečilo vreči jednega policista čez o-grajo 1U1 cesto. K sreči pa so bili policisti močnejši in so ga konečno premagali. Njegovo smrtno ranjeno ženo so prepeljali v Lincolnovo bolnico, kjer j,, coroner takoj sprejel obtožbo. O-troka s,, pa poslali v otročjo bolnico. REVOLUCIJA V GUATEMALI. Vojaštvo republike Guatemale je prekoračilo san-salvadorske meje. Mexico Ciudad, Mexico, 23. junija. 1/. republike San Salvador se i»roča, ,la je guatemalsko vojaštvo prekoračilo mejo republike San Salvador. General Euentes Rivero iz. San Sa.vador-ja, kteri se je pridružil guatemalskim vstašem. je usmrten. Meh ikonske oblasti so guatemal-nkega vsiiškega generala Barillasa pridržale z njegovimi četaiii zajedno na meh iranskem ozemlju in mu niso pustile prekoračiti meje. Vsled tega vstaja v severnej Guatemali ni za-mogla dosedaj uisi»eti. Kiji"1) temu si vstaši tibetajo po]>o.ni uspeh. ČESA POTREBUJEMO. Ako hoče imeti kak narod velik u-gled pred svetom, je treba združiti vse narodove sile v skupno moč, odločnost in odpor, kar pomenja, da mora vsakdo izmed nas doprinesti svoj del k temu ugledu in mora vzgajati svojo deco v istem duhu. Naša dolžnost je, da damo dovolj hrane truplu, ker to je podlaga moči in odločnosti. Z ozi-rom na to pa na svetu ni nič boljšega, nego je Trinerjevo ameriško grenko vino. Ako se ga rabi takoj, ko odpove moč kacega organa, tako, da ne more vršiti svojih dolžnosti, se za trdno lahko zanesemo na imenovano Trinerjevo vino. Ono je naravno rodbinsko sredstvo, kterega upliv na želodec še ni nadkrililo kako drugo sredstvo. Ono pomladi kri in z njo vse truplo. Ono daje mišičevju novo moč, kar velja tudi o možganih in živcih. To so naravne posledice pravilno prebavljene hrane. V vseh slučajih slabega teka in slabosti je Trinerjevo ameriško grenko vino jedino pravo sredstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave. Chicago, HI. Ghicaški mesarji morajo plačati. ARMOUR, SWIFT, CUDAHY IN NELSON MORRIS MORAJO PLAČATI PO 15.000 DOLARJEV KAZNI. Tudi burlingtonska železnica je obsojena v plačilo jednake kazni. KEMIJA. Kansas City, Mo., 23. jun. V važnej pravdi p rot i mesarjem Armour, Swift, Cudahy in Nelson Morris, kteri so bili zajedno z burlingtonsko železnico in newvorskim ban kar jem Geo. E. Tho-masom in njegovim glavnim klerkom J. D. Taggartom obdolženi prestopka po Elkinovem zakonu radi dovolitve tovorne rabate, so obsojeni. Vsaki mesar. kakor tudi imenovana železniška družba mora plačati po ij»lij.000 denarne kazni. liankar George E. Thomas iz New Vorka je obsojen v plačilo denarne kazni v znesku $0000 in v štirimesečni zapor, dočim mora plačati njegov klerk Taggart $4.000 denarne kazni in iti za tri mesece v zapor. Indianaoplis, Ind., 23. jun. Tukaj so analizovali 40 raznih vrst mesa in so našli v vseh razne kemikalije. Samo 10 vrst mesa je bilo sposobnega za prodajo. MESTO RAZDEJANO. Na Cubi je požar razdejal mesto Sagua La Grande. New Orleans. La., 22. jun. Semkaj se brzojavlja, da je mesto Sagua Ea Grande v okraju Santa Clara. Cuba, razdejano. Imenovano mesto ima 15 tisoč prebivalcev. O razdejanju mesta poročata dve brzojavki in sicer prva, da je mesto preplavljeno, druga pa, da je zgorelo. Podrobnosti se niso natanko znane. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli bo: Graf Waldersee 22. jutnija iz Hamburga s 77.S potniki. Ea Provence 22. junija iz Havre s 1032 potniki. Daspeti imajo: Ultonia iz Reke. Oceana iz Hamburga. Goorgic iz Liverpoola. Cheruskija iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Teresa iz Trsta. St. Louis iz Southamptona. St. Aindrew iz Antwerpena. Caledonia iz Glasgowa. l^a Gascogne iz Havre. Emy iz Trsta. Vaderland iz Antwerpena. Armenian iz Eiverpoola. Niemv Amsterdam iz Rotterdama. Kronprinz Wilbelm iz Bremena. Carmania iz Eiverpoola. Gertv iz Trsta. Odpluli so: New York 23. junija v Southamptor Campania 23. junija v Liverpool. Koenigin Euise 23. junija v Genovo. Furnessia 23. junija v Glasgow. Pretoria 23. junija v Hamburg. Oceana 23. junija v Hamburg. Odplnli hoda: Princess Alice 20. junija v Bremen. Ultonia 26. junija v Liverpool. Cevic 20. junija v Liverpool. Teutonic 27. junija v Liverpool. Noordam 27. junija v Rotterdam. Deutschland 28. junija v Hamburg. Ea Provence 28. junija v Havre. Ernv 28. junija v Trst. Vaderland 29. junija v Antwerpen. Cedric 29. junija v Liverpool. St. Louis 30. junija v Southampton. Etruria 30. junija v Liverpool. Caledonia 30. junija v Glasgow. Graf Waldersee 30. junija v Hamburg. La Gascogne 30. junija v Havre. Bordeaux 30. juinija v Havre. Sofia Hohenberg 30. junija v Trst. Naselniki na zemljiščih Crow-lndijancev. IZ IZTOKA PRIHAJA V MONTA-NO VSE POLNO NASELNI-NIKOV, DA SE NASELIJO NA IMENO-VANEJ RE-SERVA-CIJI Registracija in žrebanje zemljišč se vrši te dni. Naselniki čakajo v šotorih. 10.000 BODOČIH FARMERJEV. Billings, Mont., 23. jun. Iz raznih držav iztoka prihaja semkaj vedno več bodočih naselnikov, da se vknji-žijo za zemljišča, ktera bodo dobili na reze r v a ci ji Crow-In d i j a n cev. Z burlingtonsko železnico prišlo je danes 200 naselnikov, večinoma iz držav Missouri, Iowa in Nebraska, dočim prihajajo po Northern Pacitie železnici naselniki iz Miehigana, Wis-consina in Minnesote. Večina naselnikov je dovedlo seboj tudi šotore in mnogo jih je odšlo že na rezervacijo, kjer so napravili taborišča, da si tako ložje ogledajo zemljišča. Ako bode registracija napredovala tako, kakor sedaj, bode znašalo število došieeev najmanj 10.000. NESRAMNE CENE. Chicaške ulične železnice zahtevajo od mesta za svoje imetje S47.000.000. Chicago. 111.. 23. junija. Tukajšnji družbi uličnih železnic zahtevati od mesta, ktero namerava prevzeti ulične železnice, velikansko svoto 47 milijonov dolarjev, in sicer: Chicago City Railway $20,103,935 in Union Traction Company' $27,401,218, skupaj $47,505,153. Mayor Dunne izjavlja, da so te cene pretirane in je najel posebne zvedence. kteri bodo cenili premoženje obeh družb. Rockefellerjevo darilo. Chicago, HE, 22. iunija. l)r. T. W. Goodspeed, tajnik upravnega odbora chicaškega vseučilišča, naznanja, da je za imenovano vseučilišče sprejel od mi.ijardarja John 1). Rockefeller-ja darilo v znesku $250,000. Ta denar se zamore porabiti za |k>-v rit je rednih troškov v šolskem letu. ktero se prične dne 1. julija t. 1. Pred par dni je par profesorjev odstopilo vsled slabega finančnega stanja chicaške univerze. William Randolph Hearst postane go-verner, ako — Razne politične organizacije v raznih okrajih Broolk.Vn Borougha v New Yorku so so tekom tedna sprejele resolucije, s kterimi predlagajo William Randolph Hearst a kandidatom guvernerja države New York. Hearst bode kandidiral kot kandidat tretje stranke. Štirje utonili. Philadelphia, Pa., 21. jun. Tukaj se je prevrnila mala motorska ladija, s ktero se je peljalo šest moških na lov na ribe. Štirje so utonili, ostala dva sta so 1'ešila. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za |1020.00 ............ 5000 kron. Poifcaziaa je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Kaše denarne pošiljatve izplačuje cJcr. poštni hranilni arad v 11. de IS. Denarje nam poalati Je najprilič-neje do |26.00 v gotovini v priporeče-aU refietrovanem plamn, večje Order all pa Vew York Bank Draft FKAIK lAIHl, Hew York. Potresi na Cubi in v Minnesota V SANTIAGO DE CUBA JE NAPRAVIL POTRES NEKOLIKO ŠKODE. VEČ OSOB RANJENIH. Prvi sunek je trajal kakih 15 sekund. — Ljudje so prenočevali na prostem. V REDWINGU. Santiago de Cuba, 23. junija. Včeraj rano zjutraj je bil tukaj jak i nitres in sicer v dveh sunkih s polurnim predsledkom. Potres je napravil izdatno škodo na mnogih poslopjih in posode so po v so d i popadale na tla. Mnogo osob je bilo canjenih vsled na nje padlih predmetov. Prvi sunek je trajal 15 minut, dočim je bil drugi izdatno krajši, toda izdatno močneji. Na tisoč ljudi je v strahu ostalo vso noč na ulicah in trgih. Hedwing, Minil.. 23. jun. V tri milje od tukaj oddaljenim Goodhue, kjer je ubožna hiša tukajšnjega mesta, čutiti je bilo včeraj par jakih potresnih sunkov. Poslopja niso poškodovana. Iz Avstro-Ogrske. Cesar na Deškem. PRAN JOSIP SE MUDI SEDAJ V LIBERCU (REICHENBEKGU). SPREJEM MED ČEHI IN NEMCI. Stari prepiri med obema narodoma so sedaj začasno ponehali. LUEGER IZ BUKAREŠTA. Praga. Češka. 2:5. junija. Cesar Fran Josip je p' obisku v Ivutnej Gori dosjiel v Liberee (Reichenberg), kjer si je ogledal tamošnjo razstavo. Vse DmtuvnUtvii ii-i i»» n:»vdnšeno )m-zdravilo I i i in Veim-i razuma. Dunaj, 23. junija. Dunajski nad-ž upa n Linger se je vrnil iz svojega izleta v Bukarešt. Na kolodvoru so ga "kršČansiki" soeijalisti pozdravili. Do izgredov ni prišlo in proti Ogrskej ni smel nihče demonstrirati. ŠE JEDNA TEKMOVALNA VOŽNJA? Brzoparnika La Provence in Deutsch land bodeta zopet tekmovala. Znana brzoparnika francoski La Provence in nemški Deutschiand prič-neta prihodnji četrtek zopet s tekmovalno vožnjo preko oceana. Francoski parnik odpluje iz New Yorka jedilo uro za nemškim, kljub temu bode pa najbrže zo]X't zmagal. Plavajoča ladjedelnica Deweyev Singapore. Singapore, Strait Settlements, 22. junija. Plavajoča ladjedelnica Dewey dosj>ela je v spremstvu drugih ladij srečno semkaj, kjer ostane par dni in nadaljuje potem svojo pot v Manilo. "Fourth of July" v Panami. "Washington, 22. junija. Vsluižben-ci prekopove komisije bodo dne 4. julija v Panami ta dan ravno tako praznovali, kakor doma v Zjedinjenih državah. Iz vseh krajev na prekopovem ozemlju bodo delavci priredili izlete v Panamo. V Washingtouu se je nabralo obilo denarja za rakete in streljanje. I Vesti iz Rusije. Bjalistokski odmevi. SEDAJ SE ZOPET TRDI, DA SO KLANJE ŽIDOV V BJALL STOKU PROVZRO-ČILE OBLASTI. V Gomel ju je baje tudi pričakovati protižidovskih izgredov. ZA JEDNAKOPRAVNOST. Petrograd, 23. junija. Poslanci, kateri so se vrnili iz Bja/ist-oka, kjer so preiskovali vzroke tamošujega klanja židov, trdijo, da je policija s pomočjo nekterih častnikov sama ju-ovzro-čila nemire. Za nemire tamošnji gti-bernator ni direktno odgovoren, pač pa neposredno, ker «=« -- -p - ^ brigal mnogo in ne vedoč, kako mnenje vlada v Petrogradu, radi či sat* je od-p>Ioval. ne tla bi dal kako ]>ovelje. Duma še vedno zahteva da kabinet Goremyfcin mlstopi in da se novi k-1 net imenuje iz članov večine gtvsudar-stvene duune. Gomelju je pričakovati klanja * - radi česar je tamošnje prebivalstvo do skrajnosti razburjeno. Odesa, 23. juni.ia. Izseljevanje ži-dov i/, južne Rusije ostalo je uprav ogromno in vsakdo, kdor ima le dovolj denarja, beži. Petrograd, 2'J. junija. Mr. Šepkin se je vrnil iz Hjalistoka in naznanja, da so tamošnji [Hjlicijski stražniki povodom zadnjih izgredov ščuvali množico ! i a židove. Oni >o baje klanje or-ganizovali, dočim so bili \ i^ji uradniki biii neutralni. Nezadovoljstvo med vojaštvom stalno narašča. V liibensku štrajkajo obrežni delavci. Tirkaj se zatrjuje, da i«>siane general Trepov ministerski predse.lnik [► >-tem, ko odstopi Guremvkin. Petrogiad. junija. \* dumi se je včeraj splošno govorilo, da je general Trepov priredil zadnje klanje Židov v lljalistoku, in sicer radi tega, da bi preprečil sprejem predloga, vsled kterega naj {»ostanejo vsi prebivalci Kusije jednakopravni. \ tem smislu se je izrazil p.slane«- Sij ;iu, kteri se je mudil v l>Jalist«»kiu i:i je s svojim govorom v priti /idov pridobil mnogo jHisla icev za to. da bodo glasovali v prid je«lnakopravuosti /.i-ilov. Med drugim je tudi dejal: "Splošno se trdi, da so židje pi-stali anarhisti. To je deloma resnično. kajti vlada židc tira sama v anarhijo. Knzlika med nami in zidovi se opazi v dejstvu, da, ako pride v naše hiše kak ropar, imamo pravico ustreliti ga; ako pa Žide pozovejo vo-jaŠt\o na ]x>moč, |»otem vojaki pred vsem jiostrele židove. Vsled krivice pred zakonom pa postane vsakdo a-narhist.'' Šepkinovo j>oročilo o bojih v lljalistoku pride v ponedeljek do debate. < >u trdi, da je za ono klanje direktno odgovorna petrogradska v.uda, kajti v Bj a lis t okli se je dalj časa agiti-ralo. \* dvorano dolenje zbornice gosu-darstvene dume je prišel tudi minister pravosodja Sčeglovilov, kakor tudi minister notranjih zadev Stolpin. Oba so (Mjslauci ironično [»ozdravljali in izžvižgavali. Knez 1" niso v je izra/il Stolpinu osobno s[H)štovanje. /.ajtnlno je pa j>ri-stavil, da je iskati vzroke .:a nemire na "višjem mestu", oziroma direktno pri* generalu Trepovu. Dokler bode temu tako, toliko časa se bodo v Rusiji \ ršila klanja Židov v nečast Kusije. NAZNANILO NAROČNIKOM. Vse one naročnike, kterim smo poslali račun in obvestilo o potečenej naročnini, vljudno prosimo, da blagovolijo isto do konca tega meseca po- n i ravnati, oziroma ponoviti, sicer bode-mo s pošiljanjem lista prenehali. Upravništvo "G!asa Naroda". Bazne novosti iz inozemstva. FRANCOSKI PREDSEDNIK FAL-LIER::S O LOČITVI CERKVE IN DRŽAVE. Vojvoda Almodovar umira. — Osem danskih mornarjev vtonilo. ——o— DELAVSKE NEPRILIKE NA FRANCOSKEM. Raznoterosti. t "ari s, .ju uja. lie res je včeraj p> avdijeneo v KI v-Če v lnnikn Me York ' • t 'li d sedi suega posia:ni Mcl'.ce iz New urednik lista povodom je pribil vedno za ločitev eerkv« ker to koristi tako cerkvi, državi. Madrid, 22. junija, šp ster inostranih del, \oj\o van, umira. Dover, Anglija, 22. ladija licrtha je vč> Goodwinu zavozila v can, kteri je bil na potit v Antwerpen in s • je ] n iMlas d nji je Tem , da je države, or tudi Al modo nciija. Danska aj pri Souaiti parni ^ Anieri-New Yorka ipila. Osem mornarjev je vtonilo. Parnik American je nei>oškodovan. Limoges, Francija, 22. junija. \ tukajšnjej tovarni jmrcelaua so delavci zopet pričeli štrajkali in zahtevajo večjo plačo. Tovarna je last Američanov. Paris, 2J. junija. Kita. -ka vlada je plačala Franciji siion.oitti kot odškodnino za tamkaj u'dtih -est fran-co.-kili katoliških misijonarjev. Yred-misijonarjev se torej -c !e p> njihovej. smrti poviša... Trondhjem, Norveška. junija. Y tukajšnjej katedrali vr.-ra;, >!>'-vesno kronali norve-kega kraja Haa-ko!ia NIL. nakaf'je danski princ Ka-rol zasedel norveški prestol. Tem i>o-vodom so se vršile velike slavnostu Najpreje - • krouaii kralja. jnUcm p;*, kraljico Mand. Ceremonija jc trajala jHildrugo uro. -o-- ANARHISTIČNA ZAROTA. —o— Vest o zaroti Poljakov proti predsedniku Rooseveltu se vzdržuje. Rekord Seattle-Yokohama. Chicago, 111., 22. jiwiija. Lokalni agentje Great Northern Steamship Company naznanjajo, da je parnik imenovane družbe Dakota dosegel rekord. Parnik je dospel v Yokohamo na Japonskem v sredo zjutraj in je rabil iz Seattle, "Wash., v Yokohamo le 11 dni, 20 ur in 3o minut. Običajno vozijo parniki iz Seattle na Japonsko po 15 dni. Umito srce. Los Angeles. Ca!., 22. junija. Tukaj so zdravniki operirali C. A. Mc-Cartneva iz P asa d ene. Njegovo srce so vzeli iz prsne votline, ga oprali in odstranili pesek, kteri se je nabral krog srca. McCartney bode ozdravel. Portland, Ore.. 22. jun. Pri razpravi proti šestim Poljakom radi napada na \Y. Silnskiewic a je slednji, zaslišan kot priča, izpovedal, da je pred mesecem ti ni v tukajšnjem mestu obstala zarota, tla se nabere denar, s kterim naj bi se poslalo nekega člana tukajšnje anarhistične organizacije v Washington, da umori tamkaj predsednika Rooseveltu. Ta načrt se je izjalovil. Obtoženci so to trditev zanikali in izjavili, da je Silaskiewicz sam anarhist. Pri aretovancih so našli mnogo okrožnic anarhistične vsebine. DEČKI MED SEBOJ. Usmrtili so nekega dečka, ko so se igrali "roparje". Wooster, O., 22. jun. Tukaj so zaprli 17- do lSletne dečke llarrv \Yhi-teja, Alton Millerja in William Eber-harda iz Alliance, ker so obdolženi, da so umorili lTletnega Tom Dyeja iz Orrville, O. Zjutraj dne 12. jun. so našli ljudje Dveja mrtvega kraj železniškega tira blizo hiše njegovih starišev. Zvečer dne 11. aprila so so imenovani dečki igrali "roparje" in so pri tem mnogo streljali z revolverji. Pri tem je po nesreči pogodila kroglja imenovanega Dyeja. "GLAS NARODA" i Jst slovenskih d-j'avcev ▼ Ameriki. tTedniic: Editor 2MAGOSTJVV VALJAVEC W*t-ik: Tublishec FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City- i a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 * pol 1-ta............. 1.50 t a Evropo, za vse Irto.......4.^) " " pol leta.......2.50 ** " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "•GLAS NAkODA .*haja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA** C" Voice of the People") every day, except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.0(1 Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača X-centov. Dopit.i brez podpisa in osebnosti se le natisnejo. De nar naj se blagovoli pošiljati po \Ion-y Order. Pri spremembi kraja naročnikov iirosimo, da se nar.i tudi prejšnje bivali-* n&rnani, da hitreje najdemo naslov^ lika. - Dopisom in pošiljatvam nausdUe "Čila:-; "V uroči ti" 4J9 Greenwich Street, New York Citv; Rudeča cunja si beli glavo, kako zahvalo bade dobil od "sveta" nedavno spuščeni "poekašani mori->ee"? Saj jo je dobil v osobi anarhist inje rudeče Kine. Gliha skup štri-ba... ♦ * * Ista cunja bode nabirala prostovoljne doneske bedakov za spomenik Mosta in Moralesa; prvi je hujskal na za vratne umore, drugi jih je pa izvršil. No, če taki možje ne zaslužijo spomenike, kdo jih pa bode? Pasji dnevi se bližajo. .. * * * Nekje ob velikej votli teče nekomu že silno v grlo. Čujte: za 50 centov dnevnik OD JUNIJA DO KONCEM LKTA! Pri tem pa ponuja še IZ-\ K STEN "zaslužek" agentom. Kolik more biti ta zaslužek, računajte ljudje božji: če je vse. ni veliko. Velikodušen mora biti člavek..., ali pa igrati va banque! Mahole is Trumf! Le Nozze di Budova. John Oobernidge, Esq,, pri nedeljske] slavnosti newyorske.slovenske kolonije. Koncem tedna. Ivi itov V Bjal is tokn so j>re- iskal e tri ra diene iomi sije, tako, da bodo pobiti židje trik rat zadovolj- * * * Ko v. Dona d Sa-t Mi u-kay trdi, da mora lična at mosfer i n iie dežele že 25 le tako < ista kakor sedaj. Je-li bilo ta krat v res niči tako hu- do?. * * # T*i duhovei i je ali hiti lvec ali cinik, z zt no* K' kaj d ruzega, ne vidi nie uma- * * • Ku tli potna nj i anj i de narja moralo je t* em pro esorjev chicaškega, vse- •uc*i.i> ca odsu »]>iti, k a j ti tinančno sta- ulje v •.'hkeira (a voda ni p o volj no. Kaj ]>a j e z Mr Kock i'fell erjern?! Ali O l) 1 1 jwziia > izreka • X o 1» Less e * * * K<- -. dr. St '.de je v ee rkvi s\-, Luka V I'll iladelpb lji nie< pt ojNivedjo dt'- inl .1 Jtllj v. a \Va>li ntrton ni li il idealen vo- jak. u er ni dt bil ni j edm bitke. Cnd- no, di i v tejra ■skeptii a ni ii daril a stre- la! homiti o \ sem >ffO( nosti je dan- dana> nji znal napredka ili inteligen- ce. r.Mla dv umiti < bo /.aiiMvu Geo. Wash in-tona — "1 ndi pndor"!!.. . * * » rtf jjos tilne v Sa n 1- raiicisru sinejo 4. j uliju '/.< ►l>et pričeti s jh»- t;itnni lji mestni očetje temiierenea« »alati neza- » * • 14 Fram-ija je velika, ker je stedlji-va. Tako je izjavil John 1». Rockefeller. T ikaj hrani John D. Koeke-iVller /a vse ljudstvo." (Hearstov ''Journa I »as nasprotno: vse ljudstvo za John D. Kockefellerja... * * » Nekaj ne moremo zapopasti: "New York American" trdi, da je pre- bivalstva \ Rjalistokui židovskega. In ti židje -o vedeli /a- 14 dni preje, da jih ljudje nameravajo klati — in vendar.' — Kljub temu so izgubili vso makabejsko -rčnost .. * * # Metrski trust so maščuje predsed-niku - tem, da je povišal eeao mesa in usnja — tako poravna izgubo dt>-bi«'-kov pii kouservali: mačke padejo vedno na noge... »m * Ti dobički >o >i«-er "čistejši" kakor prvi, toda kljub temu niso tako u- kusni — za odjemalce. » * * (jtneral Corbin seje v West Pointu pritoževal, ker dobi navaden zidar j>o na dan iti ]>or<>čnik pa le j>o $3.89. A ko primerjamo delo prvega z onim druzega, pridemo do zaključka, da ima poročni.-; nezaslužepo preveliko plačo... » * » Mlada redovnica v St. Louisu, katero so šli le v nedeljo 17. t. m. pre-oblekli, je skočila v sredo v reko Mis-si^sippi — prednica imenovanega samostana ne ve o vzroku samomora. In vendar je vzrok tako jasen: sirota je obljubila, da se odpove radostim življenja. Mesto, da bi to delala YSK življenje, izpolnila je svojo obljubo — takoj... » • * Mr. Longworth je naročil glasovir za s\oj<> Alice, 'kteri bode veljal 10 tisoč dolarjev. Kot inštrument "domače harmonije" ta glasovir ni pre-drai? • • * Razlika med Shakespearjevo 'Dansko državo" in Zjedinjenimi država mi je ta, da je tam le NEKAJ gnilega, pri nas pa —^ VSE... Chica&ki mesarji. ' | • » • West Hoboben, N. J., Džun de 23, t. m., t. 1. GLAS NAR OD A-N JUSPE JPER, Ekros the Hudson, Old Manhattan, New York. On the S an da j" afternoon in tlie merry month of June Take n trip over Hudson or down the Bay, Take a Trodey to Časlav or Rockaway; On a Sunday afternoon you can see our people's s|x>on: They work hard on Monday, but one day that's funday: Was last Sunday afternoon. Mister Editer:— Namreč radi nedeljske slavnosti. Pričetek od tega sem pisal že v Joliet, a nadaljevanje o tem je pisal Mr. pre-zident svojemu 'kolegi v Sikago — to lahko čltate v ponedeljek, ko ona li-sta prideta. Ivontinuejšn onih riportovni pa prihranil za A"as, Mister Editer. Po opravljenih obredih pri Ivanu NVjHtnmiku >mo imeli dinner. Prvo, var je bilo, je to, da sem se Jaz jezil, ker me j<- pane prezident pri banket-tejbelnu posadil med dve debeli žen-ki. Naravno, da sem sklenil, da čim preje niutam i/, taUe druščine. Takoj, ko sem ti) sklenil, pozval sem pane Cu-panovskega oziroma prezidenta na t ran in sem mu rekel, naj se usede k meni, ker potem ima najboljši čens jesti lina jedila in popiti največ pija-e. ker sem vvaiterje na njegov način (Kitom koropšnfonda pofilksal. Sveto-\al sem mu tudi, da mora ostati le pri tektiks in tako pridobiti brez nasilja oni dve debeli .ejdis za to, da se kam drugam usedeta. "S silo nikakor smeš nastopiti, ker inače te bodo vun vrgli", taUo sem dejal pane Cu-panovskt-mu, kteri mi je zelo imjH)-niral. In pane ('upanovskemu se je to tudi v resnici jnisrečilo. kajti ako je inače tudi le bolj neutral — kadar se gre za jed in pijačo, potem je zelo prebrisan. Pričel je toraj i>opolnoma smart, toda o tem ne bodem pripovedoval, ker inače bi bil riport predolg. Sploh -laz Yam moram celi belens rijHjrta naznaniti v prilkrajŠanej bui-letinskej obliki, ker inače bi bil ves pejper j>oln o dogodkih v Narodnej liudovi, doeim morate vendar imeti tudi nekoliko prostora za meat-riports in druge sport-items. Well, mi smo sedeli Jn ljudje so delali uprav take fejse, kalkoršnje delajo vsi ljudje, kadar sedijo pri kakem festival za mizo, na kterej še ni jedil. Nato je prišel nekdo k meni in me je tiho vprašal, kedo bode prav za prav slavljencu napil. "Well", dejal sem Jaz, "Jaz gotovo ne, ker sem preslab represen-tant." "No, no, tnko ne mislim, toda (kedo bode slavljenca pozdravil", dejal je oni mož. Končno smo sklenili, da bode govoril slavnostni govor nek foreigner. Pane Cupanski je biL razžaljen, ker sem mu preje dejal, da ga bodo vun vrgli, ako bode nastopil s silo. Radi tega me je vsakih pet minut vprašal, ako sem v resnici tako mislil. Kadar sem rekel "no", potem je dejal: "Natož na še 'n glaš" — in ko ga je izpraznil, je iznova vprašal o istej stvari. Potem so prinesli waiterji juho — mrzlo of course. Na mizo je prišla riba — unča in pol ribe, pomešane s tolikim parsli j in solato, da je ni bilo mogoče najti. Pilo se je mnogo in marljivo — oni Mister, kteri se je namenil govoriti slavnostni govor, postal je vedno bolj zamišljen. Zopet drugi navzoči so v raztreseaosti dajali aremdžes in druge Tutti-Frutti v žepe ter popili vino iz ča.š onih lejdis, ktere so sedele kraj njih; svoje čaše so pa pustili v miru. Na mizo je prišel antni — mi nismo vedeli, je-li čiken ali vil-katlets a*i eroeketts ali Ikaka druga divjačina. Govornik je potrkal na čašo in vstal, pogledal krog sebe in potem je pričel pipel s svojim: "Pst", "tiho'1, "spit" — Cornerlot Ix>uis je kričal "štileneijum" (that's latin), govornik se je odkašljal in pričel: "Spoštovani navzoči — —" "Kaj je rekel?" vpraša me pane Cnpane&i. "Serap!" dejal sem mu tiho, nakar me je zopet vprašal, ako ga nameravajo vun vreči. "Spoštovani navzoči", ponoviL je zopet govornik, toda nekdo ga je — zmotil. Govornik je še enkrat pričel: "spoštovani navzoči — — —" nakar je dejal neki uid, najbrže baši-effendi, kteri je pil preveč sladkega vina: "Peace be with you." Govornik je potem izjavil, da je invoked in je popil svoje vino ter odšel. Medlem so pa waiterji odnesli raz mize ves antro, kterega se radi spiča ni nihče dotaknil. Naslednji gen g (za jesti) je bil file de boeuf z mašrums-šampinjons. Jaz sem pa dejal: "Cupanski, sedaj pa moraš ti nazdraviti." On je dejal, da bo. Potem sem potrkal na tkozaree in dejal: "Lejdies in čentlmens, anerejbl Mister pane Cupanski bode sedaj držal spič!'' "Horeh" — "bulli for him!" tako so ga pozdravili vsi gostje, dokler ni Cornerlot - Louis zopet zakričal "Štileneijum" in dokler nisem Jaz še enkrat potrkal na Ikozarec. Pane Cupanski je vstal, pogledal krog sebe in postal hud. Jaz sem takoj vedel, kaj je ž njim: Spomnil se je namreč zopet na ono, kar sem mu prej dejal o " vunvrženju". in jxi t em je slavnostni govornik u-daril na mizo ter dejal: "Tu'kila ni ubenga, de b' me vn vrgu." Po daljšem prigovarjanju se je u-miril in dejal, da ima ves navzoči pipel rad — v ostalem pa, ako komu ni všeč, naj pride autsajd, da se stvar prezentli poravna. Ves nevarni situejšn je k sreči rešil Lot Louis, kteri je pričel peti slav-ljeneu: "For he is a jolly good fellow" etcetere... In vsi navzoči smo navdušeno peli. Potem so prišli na mizo še vsnko-vr.-tni gengs — sir in fromaž in kejk in ajskrim in talke reči, toda za to se nismo zmenili. Čentelmensi so pričeli kaditi in postalo je prav prijetno. In potem smo poslali žene in kide domov in Mi čentelmensi smo se skupaj vsedli — well, saj veste, Mister Editer, kako je potem. Iti potem smo držali govore brez konca in kraja. In p) t em so vse pre-zent ikompenies pile medsebojno bratovščino. In potem se nihče več ne spominja. Vsled bratovščine pa vlada sedaj med nami v koloniji najlepša sloga. With regards, Yours, John Dobernidge, Esq. Oast in hvala doktorju Leonardu Landesu! Y prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dam doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančie, 320 East Front St., YToungstown, Ohio. D&. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljueah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenieni glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolui, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da Be obrnete na doktorja LEONARD A LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovensko katoUSk Newyorska kronika. Cenjeni g. urednik: Med kroniko spadajo vsi znameni-tejši dogodki, ikaj ne. Da je pečenje janca znamenit dogodek, tega mi ne bode oporekal nikdo. In če je še kdo nasprotnega prepričanja, ga gotovo zgubi, ko prebere kroniko. Kdaj je že bilo? Ne spominjam se več natančno, kdaj se je rodila ta zlata misel. Pri neki priliki v štali menda je tožil JoŠtar, da se vse zabava, le mi sedimo teden za tednom v varnem zatišju naših stanovanj. V srce so nam segale njegove besede, resnične in suhe, da smo jih moraii zaliti s čašo piva. Vsi smo čutili, da se mora nekaj zgoditi, a kaj, ni uganil nihče. Kar pristopiea v štalo ves razko-matan (gospod urednik, to se pravi: brez rekelca in lajpča) lastnik Atlantskega oceana, penzioniran kapitan in imejitelj barke na "capee", Smujka Dolinska. Temu potožimo zaupno naše gorje in ga gledamo zaupljivo, kot skesan grešnik v altar. Zamiži malo, razprostre roke in pravi: "Pridite ven." — "I kam ven?" — "V Bay-oo dobri polurni vožni s karo do zaželjenega kraja Bayomie City, pristanišča slav- ' ne 1'ize. Rečem Vam, da je napravil na-me zelo dober vtis. Med prijaznim zelenim gozdičkom skromna lesena hišica, pred menoj pa krasno zeleno morje, kterega valčki so enakomerno utripali ob visoko obal. Slekel sem se in za vriskal, potem pa užival vso divoto : s tisto slastjo, kot jo more uživati le tak, kterega sili poklic le vedno med ^ štiri stene. Spotoma smo se prej bali, da ne bo z janČkom nič. No, to bojazen nam je kmalu pregnal SnAijka Dolinski, kteri je prilezel nekje izpod hiše v popolni mornarski opravi. Na glavi mu je čepel ;kot vranje gnezdo velikanski , slamnik, za kterega bi bil jaz rekel. ( če bi mi ga bil veter vzel: Čast bodi Bogu. Hlače — pst, ne smem preveč. ' l^e to naj omenim, da so vsi trije žepi mahali }h> svežem zraku. Za njim prileze iz gozda mali Lojze Ček, go- j larok in zdelan, kot bi bil ruval gozd- j no drevje. Resnici na ljubo konstati-ram, da ni ruval drevja, ampaik le plezal nanj. Ko ga je neki liudomuš-než vprašal, kako visoko je bil, odrezal se je zelo previdno: dovolj ! Tako smo vedeli vsi, da ni bil višje kot na tleh. Začelo se je živahno življenje. Pred hišo nanosimo velik ogenj in kmalu je plapolal živahen plamen in obetal, da se bode dobro peiklo. Tam v velikem zaboju pa je pričakoval "peklenskega ognja" tridesetfuntni janc, lep in re-jen, da nam je poskakovalo srce in želodec. Zalijemo si malo suha grla, potem pa hajdi se veselit. Razdelile so se uloge med seboj tako dobro, da bi se bolje ne mogle. Joštar obleče uniformo a la mornar Dolinski, le da je imel cele, a silno ozke (hlače. Ljudje so mu proroikova!! najhujše, a se k sreči ni zgodilo, dasi se je ves čas *' tur-nal" okrog ognja. On je bil namreč glavni kuhar in je doma že marsikte-remu jančkui pomagal na oni svet. Asistent mu je bil Dolinski; kmalu po našem prihodu izvlečeta janeka, ga pošteno tnasolita, potem pa hajdi na drog ž njim. Jaz sem pa slone zraven si (mislil na tiste hude čase, ko so krati Turki nasaj&li tako naše prednike. Ko ga še malo "našpikata", po-drgneta ogenj h kraju, deneta janeka v rogovilo in začel se svečan trenutek. Polahko je plesal janc okrog svoje osi, mi smo pa zraven kibicirali in dajali dobre svete, kako je najbolje; seveda se Joštar ni zmenil do-sti za to; on je vedel, da je večina že pekla janca le v — mislih. Lepo je rumenel; ker smo imeli preveč slin v ustih, razšli smo se na vse strani. Nekteri so se zabavali na morji v čolnih, drugi zopet na suhem. ■ Zenice so šeebljale v posameznih gru-. čah, govorile o vzgoji otrok, kuhi, dra-| ginji, muhastih možeh in sploh o vsem, kar spada v delokrog hišne gospodinje. Vreme je bilo ves čas ugodno, dasi se solnce kar ni hotelo pokazati Veslali smo, občudovali Cizo, ki je če-[>ela kot stara mati med svojimi vnuki. Letali smo goloroki ob bregin, vili ribe, smejali se in se tako dobro imeli, da smemo ta dan uvrstiti med prve dogodke naše zgodovine. * Kar se zasliši gori izza hišice: jane je pečen. Ne morem Vam popisati, kako je delovala ta novica na naa. Kdor ni nikdar tekel v življenju, te-j kel je tedaj. V malo minutah smo že i sedeli za mizami in čakali nestrpno. Vse je spraševalo, kakšen bode. — No, bil je nad vse pričakovanje. Komaj smo pokusili prve koščke, že smo udarili jednoglasno: Čast Joštarju! podp. društvo em, 1 iowirb! X. VESELJE ŽIVLJENJA za m ore mo/ki r: ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabo volje in sami na sebe jezni, doeiin so oni, kteri iiuajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSEPH TRINER'9 ^ISfe1^ Trinerjevo ameriško 4 % Jj? JJf grenko vino RSClSTfcR> > Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu jo vedno bilo in je tako veliko, tla se tu pa tam neprestauo pojavljajo raznejimitaeije, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce; naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TB1HEBJET0 AMERIŠKO GRENKO VINO PRBVO kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Dober tek:« Jake mišice. Dobra prebava, J a k: e živce. Dobro zdravje. Dolgo življenje. A* To je, kar Vam jedino'to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Ilodite uverjen da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalea toniko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. Pozor! Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete jiiti alkoholnih in hmeljevih pijač. V LEKARNAH. V DOBRIM SALOONIH, Jos. Triner, 7^9 South Ashland Ave., Chicago, 111, Jamčimo ix\irac*t in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerje? Brinjeveo Slivovka, Tropinjevec in Cognac. ' T '- ......-■ ■: '"ITJpVNqpnqHI^HHHH^HfKrTV Ww Jugosll CO ska Katcl. Jednota. lnkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNI Kl: Predsednik: MIHAEL BUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.. Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. N ADZONRNIKI: FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOJI: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC. IH. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Nah. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph'« Hospital, Chicago, 111. Krajavna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZ1CH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Alinn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast« pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poŠiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj Be pošil jajo na predsednika porotnega ».dhora: JAL!OB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki raake pritožba. ™ Društveno flaailo js: "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. doval, oziroma nameraval oškodovati tudi z zvijačo. Zore je par dni po o-tvoritvi konkurza pobegnil iz svojega bivališča in jo hotel popihati v Ameriko, a je bil dne !). novembra 1905 v Desetletnica župana Hribarja. Zu- j Rl.ki prijet in vtaknjen pod ključ. Pri 1 ljubljanski, Ivan Hribar, praz- njt,m se je našel znesek 1240 K in li-i o 1, to< dt setletnico svojega župa- stek za v Ameriko, ki ga je kupil za ►vanja. V težkih časih, ko je Ljub- jojH) K. Zore je piNnal, da je vzel na ma krvavela na posledicah pot resne ^ pot S(,lM,j 1(i00 in f]a jzvjra delni ktastiolc. si..pil na mestne znesek 400 K iz skupila za štacunsko i krepki inicijativi in,|,]ago< q delnem znesku 1200 K je pa železni eneržiji se je posrečilo preno- Sj>rva trdil, da si jih je prihranil, poviti in p rt-rodit i belo Ljubljano, po-jtem up ...... pa, da mu jih je posodil njegov lili jo 1/ ra/.valin ter jo preust-, Ne eno, ne drugo ni resnično, variti v ponosno moderno metropolo1 ,*en i.iad Vas žara j Not ra v I 111 04 ponosno moderno meiropuio marveč je Zore koncem meseca ok-;o. V proslavo desetletnice ž«- itobru 1905 hitro začel izterjavati od - . ' 1' i'-edi!a 1(5. t. m. velika svojih odjemalcev zaostanke in tako a. ser. nada in komers v "Na- spravil kakih .1000 K skupaj. S tem je pa oškodoval konkurzno maso, ker je prikril del svojega imetja in tako svoje upnike prikrajšal. Zore se izgoni. Ondi noben, tudi naj- varja. da je hotel zaradi tega v Ame-Iirejši Človek ne pomni požara. ' ,.;ko odpotovati, da tam naprosi neke- Priporočljivi gosti. Binkoštno nede- /UiUU.a ZJ, Večje posojilo, s kterim oni pribijali (,; ))oravnal svoje dolgove. To je bil pa prazen izgovor, ker ime tega znanca on niti navesti tie more. Zore je pa še na drug način oškodoval svoje odjemalce. Zahteval je od njih nekako kavcijo. Tako je dala Marija Korošec na Savi obdolžencu hranilno knjižico za 300 K kot jamstvo za prejeto blago. A vzlic temu, da je ona Domu". v kteri še nikdar ni bilo po- vas Kožljek pri Begunjah na 1 • 1 JavarsKega dvora' ovičani. mizarski po-zidar Mihael Štefan-sin Ivan Mojškerc in unijam ik Pav zidar Matija Rrajer. Voz so pustili na cesti, sami -o pa šli pit. Ko so popili naročeno pijačo, so se začeli posamezno izgubljati iz gostilne na voz, z nji- mi pa je tudi izginilo par vrčkov, po- /,1(vtu vse poplačala, realizoval je ob-soda za sol in za vžigalice. Natakari- (]0lženec vlogo ter ji pustil na knjižici je ptičke še pravočasno opazila, za- samo •_><) Obravnava se nadaljuje. Po neprevidnosti se je ustrelil na niku, ki je takoj storil ]ovu y stari vasi pri vi.lmu 211etni t. Ko se je bližal vozu, levo naznanita niimoidočemu polieij-kemn str: vojo dolžne ta dva skočila doli in šla po Predil-lih ulicah kolikor so jih nesle noge, ma dva pa. ki sta ostala na vozu, sta idarila po konju, a se jima beg ni po-tiik je voz dohitel in na-pokradene reči. Za pobe-je pa stražnik Šel s kole-oliitel na Poljanski cesti Zagovarjali se Mi I>osestnikov sin Tv. Ivančič. PRIMORSKE NOVICE. Štiri osebe ranjene vsled avtomobila. V Skednju pri Trstu je butil neki avtomobil v voz, v kterem so bile štiri osebe, s tako silo. da so popadale po tleh in so več ali manj ranile. Avtomobilist jo je odkuril, da ga niso mogli dobiti. ! Uboj. Na binkoštno nedeljo popoldne so se na Banjšici na Goriškem stepli domači fanti z onimi iz Lokov-ca in pri tem enega ubili. Njegov brat je bil nevarno ranjen, daje tudi umrl v bolnišnici. Res lepo praznovanje praznikov! . . Strela je ubila dne 10. junija nad po vspevala, zlasti ker Yiu>som in Romansom na Goriškem 241etnega Jos. Marica, ki je ob nevihti stal pod nekim drevesom. ŠTAJERSKE NOVICE. srecil. Mi šel na nje glima dve som in ju ter od vedel, v zapor, bodo pred sodiščem. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. L a h k o m i š 1 j e n o s t trgovca. Meseca oktobra 1903 prežel je Rudolf Zore iz Godiča od Ivana Ferjana trgovino z mešanim blagom na Jesenieahh; meseca septembra ie otvoril tudi podružnico na Savi. vilo odjemalcev vedno naraščala •a aprila je pa začel zaostajati - plačili, upniki so ga jeli pritiskati in vsled sklepa ljubljanskega deželne- j ga sodiš.-a -< .ie na njegov lastni pred-j Na smrt obsojeni ZOpet pred porot log razglasil o njegovem imetju kon- fliki Posestnik Franc Plohi iz Gaber-kurz. Po navedbah nekterih upnikov }>d Ljutoraeru je ustrelil 20. av- j,. hi! vzrok njegovega rnaterijelnega gusta j j SVojo ženo Evo, vsled cesar propada lahkomišljenost in njegovo ^ t>bsojen na 3nu-t, a pomilošČen v razkošno življenje, tudi je P«™"10 201etno ječo. Nedavno je pa stal Plohi razširil svojo trgovino in jo prenapol- ?uova {)rej mariborskimi porotniki, b tožen, da je naročil Jožefu .Tan že k o- nil z blagom. A l>o.lisi kakor koli, za gotovo je, pravi obtožnica, da je Zore po lastni krivdi zabredel v dolgove. Izvedenca, ki sta pregledala njegove trgovinske knjige, sta izjavila, da je od meseca januarja 1905 prenehal z vpisovanjem svojih upnikov, tudi ni od tega časa v blagajniško knjigo vknjižil niti dohodkov, niti izdatkov. Kljub tej zavesti obdolženec ni napovedal konkurza, ampak nadaljeval je trgovino, delal nove dolgove in dajal plačila. Stanje konkurzne mase je dokaj neugodno, kajti primanjkljaja je 11.832 K 17 v, po številkah dokazanega, v resnici ga je pa mnogo več. Obdolženec pa ni oškodoval svojih upnikov samo s tem, da je po nemarnosti zabredel v nezmožnost, docela porav viču iz. Kukove, da je zažgal hišo Plohlove tašče, da l»i zgorela tašča in njena hči, Plohlova žena. Janžekovič je res v noči od 1. na 2. januarja 1905 zazgal omenjeno hišo, ki je pogorela do tal, a ni bilo vsled požara končano nobeno človeško življenje, k»kor je že-lel Plohi. Plohi je bil zaradi poskuše-nega napeljevanja k zavratnemu umoru obsoje na tri leta, Janžekovič pa zaradi požiga na štiri mesece ječe. Plohlov zastopnik je oglasil ničnostno pritožbo, češ, da se kaznjenca, nad kterim je bila izrečena smrtna obsodba, ne more več obsoditi. Otroka je povozil. V Pol^kavi pri Celju je povozil neki voz 15mesečnega otroka posestnika Jakoba Terglova. Maščevanje grobokopa. Kako je med Nemci razširjeno praznoverstvo, dokazuje sledeči dogodek: V Št. Pe-tru pri Ljubnem je živel grobokop Zirker v sovraštvu s kmetom IIolz-ba ue rje m. I)a bi se maščeval, zakopal je Zirker pred hišni prag svojega sovražnika stare žeblje iz izkopanih krst in človeške kosti, češ, da bo to prineslo kmetu nesrečo. Nesrečo pa je prineslo le giobokopu samemu, ki je dobil pri sodišču osem dni strogega zapora. KOROŠKE NOVICE. V Vrbsko jezero je skočila na binkoštno nedeljo Helena Trampič, liiš-nikova žena. Usmrtila se je, ker jo je mož okregal zaradi nenravnega življenja. Strela je udarila v hišo M. Rumpol- da v Lipi nad Vrbo na Koroškem. U-darila je skozi streho v sobo, kjer je pri mizi sedečega 20] e t nega domačega fanta tako močno po prsih in po nogah ožgala, da dvomi zdravnik, ali bo njegova močna narava to prestala. HRVATSKE NOVICE. Hrvatski ban v Budimpešti. Budimpešta. 7. jun. Ban grof Pejaeevie je prišel včeraj v Budimpešto ter imel dolgo posvetovanje z ministerskim predsednikom dr. Wekorlejem zaradi pogajanj s hrvatskimi strankami. Ban bo imel posvetovanja tudi s koalirano opozicijo ter ostane v ta namen par dni v Budimpešti. BALKANSKE NOVICE, Madžarsko - srbsko pobrat imstvo. Belgrad, (J. jun. O binkoŠtih je prišlo v Belgrad mnogo madžarskih časnikarjev in politikov. Na banketu je govoril tudi neki bosanski Srb, ki je o-stro kritikoval avstro-ogisko vladanje v Bosni in Hercegovini ter izjavil, da bodo Srbi kazali svoje pravo in popolno prijateljstvu za Ogrsko, ako bodo avstrijski bataljoni zapustili ti srbski deželi. Neki hrvatski visokošo-* Ice je razpravljal o novem položaju na Hrvatskem; grof Khuen - Hedervary je mnogo let ščuval Hrvate proti Srbom in Madžarom. Po njegovem padu e je ustanovil jugoslovanski val, ki e je zoperstavil prodiranju germaniz-ma. V ta val se z veseljem sprejme tudi Ogrska, ako dokaže svoje prijateljstvo s tem, da spoštuje narodne narodne aspiracije Hrvatov. Pred em mora zapustiti svoje prejšnje stremljenje jmi niadžariziranju Hrvatov in Srbov. RAZNOTEROSTI. Na podmorsko mino je trčil pri otoku Askold neki angleški trgovski parnik ter se z vso posadko potopil. Umrl je Zdenko Thun-IIohenstein, ravnatelj češke hipotečne banke v Pragi. Inkvizicija na Španskem. Vsi madridski časopisi so bili konliskovani, ki so prinesli z 80 podpisi potrjeno ]*o-ročilo, da se v Španskih ječah še uganja trpinčenje jetnikov z vsemi grozodejstvi inkvizicije. Načelnik italijanskega generalnega štaba pride na Dunaj osebno čestitat baronu Becku k vojaškemu jubileju. Papež je tako slab, da so ga morali k zahvalni maši povodom ponesrečenega atentata na španskega kralja nest i v nosilnici. Punt pri francoski vojni mornarici. Na križarki " Jeanne d'Arc" so se v Brestu spuntali mornarji. Nad 50 mornarjev so vklenili v železje. Bivša kneginja Schoenburg - Wal-uenburg. ki se je šele nedavno sodno ločila od moža, se je poročila v Bero-linu z bivšim italijanskim stotnikom Delpretejem. Francoski proračun za leto 1907. V sredo 5. jun. so francoski ministri imeli dve posvetovanji. Ministerstvo se nahaja v veliki zadregi radi proračuna za leto 1!>07, ki pokazuje 213 milijonov frankov deficita. Padanje borznih vrednosti. Ker se je raznesel po Dunaju glas, da se cesar Fran Josip odpove prestolu, so na borzi vsi papirji znatno padli. Avstrijske kreditne delnice so padle za 5 K, ogrske kreditne za 3 K, državne železnice za 3 K ittd. Spor med Rusijo in Japonsko. Tz Tokija javljajo preko Londona: Govori se, da je med Rusijo in Japonsko nastal spor, ker Rusija ni hotela priznati japonsJko-korejske pogodbe. Na-vstal je spor glede podelitve "exequa-tura" ruskemu generalnemu konzulu v Seoulu. Rusija zahteva, da akreditira njenega konzula korejski cesar, dočim se Japonska temu protivi, češ, so po korejsko-japonski pogodbi korejski diplomatski posli prešli na Japonsko. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe sa francoske doge in sa dot e sa kadi. Posodimo tudi potrebni denar sa la-delovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni FRIEDLAENDEB * OLIVEN 00., Shreveport. La. P. O. Bex 60S. Izdelovalci dog dobe delo! Pišite v angleskem'nli nemškem jezi k n: C HAS. O. WEINAK, Room 20 TlieatreJBTd'g., Houston, Texas. Delo dobe izdelovalci dog iti izurjeni delovodja. MAX FLEISCHER, 258 Grote Street, (30j:m) Memphis, Tenn. Najbolja mazila za lase. "CRESCENT", edino, po zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo, ki okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje !as in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika Škatlja $2.00, tri veli'ke škatlje $5.0o. LAPUHOVO OLJE (lvlettenwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25. MEDENA VODA odpravi pred vsem iuskine in prliuto na glavi. Steklenica $1.15. LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15. ROŽMARINOVA VODA, radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25. MAZILO ZA BRKE IN BRADO, nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25. CRESCENT LASNA VODA, pri prosto, pa izvrstno krepilno in jačilno sredstvo za lase. Steklenica $1.10. Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05. Čitajte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lasp. " Velja 10c. Odjemalci jo dobijo za stonj. Denar pošljite po Money Or- • Jii P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. Y. nati svoje dolgove, temveč jih je oako-Q^^ je ^il Da mestu mrtev. . NA PRODAJ. Radi odpotovanja v stari kraj prodam lepo urejeno dvonadstropno hišo s saloonom vred, kakor tudi vso upravo pripadajočo stanu 14 fantov. Hiša je oddaljena samo šest (korakov od velike železne tovarne, v kterej dela več tisoč osob. Cena in plačilni pogoji po dogdvoru. Vsak, kdor želi natančnosti, naj se obrne pismeno ali ustmeno na: John Mlakar, 525 COth Ave., Greenfield, West Allis, (22-27—6) Wis. J Za vsako hišo koristne in ja-ko potrebne stvari iz STA-REUA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- n 11/ " ve2tna IIIIVI 75 cent. Dalje: arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje. encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, Upov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVI H ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se IC. AUSENIK, 1146—40th Street. Brooklyn, N.Y. Skušnja uči! Podpisani naznanjam "ojakom, da izdelujem ZDRAVILNO fPHfKO VINO po najboljšem navodilu. Iz najbolf-gib rož In korenin, ki jih je dobiti v Evropi ij Ameriki, *er is finega naravnega vina. Kdor- boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zaboiih po 1 tucat f 12 steklenic) na vse kraje capad-Hib držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JO»IP RUS&, 432 South Santa Fe Ave., Paebk>. POZOR ROJA Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med nase "O 1*1 1 I t ^ t /V ntiXnn —. . _ 1__ _ "__1___1 ' 1* • • * . niti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množim neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATOUAJ ROJAKI SLOVKNC1! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo m priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na- Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, zem, piht, trganje m bolečine v križu, rokah, no-.-.h, ledjih in boku, zlato žilo (heimroide), ^ri>o ali pre tv, nečisto in pokvarjeno kri, oU-lde nope in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem oUVvuniu, ix>-1 učijo, nasledke onanije Csamoizrabljevanja), Šumenje in tok iz uSes, oKlusenje, vse boh ni na oU h i P t-danje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iisaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske t ran jih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, 1x1 i ti.k, buli :ni na ------j--- - - <->------, — ------------------ f,.«, UI.UIJ, JU II II1IU JIH SflllU LISI t Il]l , Dt II t O K, I ' M kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozd tudi vse tajne spolne bolezni moške in ženske (zdravljenje spoir noma tajno.) & Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ..Zdravje" katero napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako posije nekoliko poštnih znamk a mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se snrn pismeno obrne na katerega koli ozdraviimih r« m na no-matemiei i. t. d., ravi jetiko in Sifilis k.ik^r nih boleznij ostane popol- T aRov. Spoštovani gospod in zdrav nik Dr. U. C. Collins J New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Ya-1 m navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem ® Jakob Zajrar, Box 131, Drlagua, Colo. Slav ni doktor Collins M. I. Vam naznnn am o bolezni mojega deteta, katero j<- popolnoma (.zdravilo kar je Vas-• druye mtdtvine ponucalo, noln nih znakov bolezni ni v< č in nobt n mazulj so mu več ne izpusti. S J.ij j.- či^t > poj iiio-ma zilravo, toraj se \ am is krt-no zahvalim za \ aš trud in zdravila tc-r Vam ostanem hvaležna h ana .sume, Box 97, Forest Citv, Pa. I^S 1 i Oi*n j !*<>i?»l»:i I zakaj da bolujete in trpite? Vse vašo bolezni, trplenja in slabosti točno 01 i ite v svoj a materinem jt .iku — natanko naznanite koliko ste staii, kako dolgotia;a bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri »elito sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do o ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. r v J a F ■ -Jj JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec ikranji;kih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovali je in popravljenje harmonik. Delo napravim na. zahtevanje naročnikov Cene so primemo nizke, a deio t^ Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki. ao m dobro. Cene tnvr&tmh od $22 ^^a^v-j. H-r:^ vi jeclini za.šeitni zdravstven! zavod teg« imoiia za lu Plosže so iz najboljšega cin- ka. Izdelugem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medeniae. Cena tr-vrstnim je od $45 do JOHN KRACKER jT j Č?. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vine (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c iralooo. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VE C, za kterega sem im-portiral brmje iz Krajajske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 ga ion a DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so 4Vi galone. NaroČilom je priložiti denar. Za obila naročila «e priporoča JOHN KRAKER 1199 81. Clair St., Cleveland. Ohio. Velika zaloga vina in žganja Matija Grin; Prodaja belo vino ]>o 70c ga1 Ion ,, črno „ „ oOc ., Drožnik 4 g»llone za.......$11.00 Bnnjevec 12 steklen^i za «12.00 ali 4r gall, (sodček) za........$16.00 Za obilno naročilo s« priporoča Blatila Grill, - __w 1548 St. Clair St. CLEVELAND, O. ROJAKI SLOVENCI:— To zdravišie opazilo je. da neki nesramni iudividuji vse b«ilj in b<.lj naval ju jejo 11a naš siromašni delavski narod, hvaleč se brezobrazno in iaž-njivo s svojim tobožnjim iskustvom in znaaiostjo v novinah, ktere oglase za-morete vsaki dan citati. Tem nesramneženi ni sviha naš narod zdraviti, marveč njih cilj je, izsesati ga, kakor pi-ja\-"ke, a kadar vidijo, da so ga oželi do zadnjega centa, ne marajo več za njega. Dakako tudi vsakomur garantirajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da mu ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žalibog nikakor resnično ni. kajti kalkor hitro uvidijo, da je nemogoče se kaj izvabiti, prepuste ti takozvani 4'Samaritani" v volč-jej koži takega siromaka nemilostni usodi njegove bolezni, vsled česar marsikdo svoje poverenje z lastnim /iv-Ijenjem plača. Da se pa tem ljudem še bolj posreči naš delav.-ki narod o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske knjige iz nemškega in francoskega na slovenski jezik, s;mio da ložje ubogega delavca v svoje kremplje v jam o jo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da so te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet--^.■iih učenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem ušpajo in sleji: ;.) naš narod. SLOVENCI! Zatoraj vas ojK>zarja to zdravišče, čuvajte se t.ikib malovrednežev, dokler je čas, ker drugače bodete to puzneje brit k., obžalovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI. KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta način bodete zgubili !e svoj ttl^ prisili ž en denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete. ROJAKI! Ako kedo izmed va< boluje in ima željo zopet jnipdno in temeljito se ozdraviti, naj ne gre k tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take_ ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VIŠČU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja. Vsak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obrniti ?o. kamor hoče. Da se vam pa krivica ne godi, imate tu-kaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE, kjer z zmorete z mirno vestjo in popolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdrav išče pod ravnateljstvom slavnoznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdravljenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema. Na tem zdravišču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tndi vse TAJNE možke in ženske bolezni; tudi vsem onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamog?i, ali pa so jih še bolj pokvarili, se to zdravišce najtopljeje priporoča, ker na tem zdravišču btnlo, če je še količkaj mogoče, zaželjeno pomoč zadobili. Za rojake, kteri se hočejo osob no na tem zdravišču zglasiti, so uradne ure ob delavnikih od J>. zjutraj do 5. popoludne, od nedeljah in praznikih pa od 11. predpoldne do 3. popoldne. Vsi drugi pa, kteri želijo na tem zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jim pa mogoče ni, naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismu natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni naslov: Slovensko-Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. T H O IVI F>S OIV. 334 W. 29th. St. NEW YORK. afejiSjilte^ -iffiiiifiii^iillilVi . . ...... . Kako je stari Molek tatu iskal. (Nadaljevanje.) K.> je sedaj žena v oni sobi prenehala pogovor, zakaj izvedela je bila vs<>, <-f»ar je 0>trizenec jx>trcboval, iu ko bila zopet jx^nala kolovrat, -1. > I >i l OtttrižtMiec k mizi, kjer je imel razne ropotije, iz malega zaboja je vzid celo kujm podoiiie, kakor se dobe pri toto&ratib, in poiskal sliko in«./a, ki je imel erne brke. To je del v žep, odšel potihoma, kolikor je mo-pl, iz sobe, vzel zunaj pred hlevom umazano mot i ko v roke in jo zadel na ramo, ter tako pristopal počasi v sobo, kjer «ta bila žena in Molek. "Ali s: že okopal krompir?" je ona vprašala naglo. "Že, že — suho je suho!" jo odgovoril Ostriženec resno in postavil moti ko v kot za vrata. "Ta oče bi radi govorili s teboj!" je menila žena, j>oririila kolovrat h kraju in šla vun. "Ah, vi, vi," — je rekel Ostriženec povasi in jx>Io/.il roko čez čelo na oči, kakor bi se mu bleščalo; — ah, vi ste Molek iz Straže." r — seveda!" je zajeeal oni strmeč, da era ta ded pozna. "I, odkod pa to veste?" je pristavil kar ves razburjen 111 presenečen. "Oi. ljubi moj, jaz vse poznam! To je moja moč!" Tako besedujoč je se-del na stol, kjer je bila prej žena. '•Vas so okradli!" je nadaljeval po-Ča-i. M' Iku so ieli lasje I est i kvišku. * * T.i je zlodej, ali pa —" je hotel reči, pa je -tisnil jezik in le prikimal. "Štiristo -olditmrjev, — kaj ne.'" je nadaljeval Ostriženec resno. "Za par volov ste jih vzeli in v kožuh ste jil' vteknili, — zvečer —- doma; — na Molku >ta se r<>ki tresli; plaho je gledal vedeža, oči so se mu kar izbu-1 i .. in bolj je šepetal, ne.iro -govoril: "lva-.-ij _ vi vse to veste?" ''Da, vse, vdi!" je pritrdil oni ob- pa — tat. kdo je tat?" je krik-.lek in planil s stola, di tega poznam, in da boste ve-znali, da govorim resnico, tja om pokazal v ogledalu. Tja k ; t opite, in T»o<» varuj, da se o-\'>ejra bi bilo konec!" k je ubogat in tiščal glavo v \il ie. kako je ve.h-ž hodil »ri in mrmral nekaj noraz- ■ua. preitbi aT i val stol iu potem "I, vzdihoval, kakor bi g:a mučile silne bolesti; ozreti se pa ni upal, dasirav-no ira je bilo sedaj ob belem dnevu strah in groza. < 'ez nekoliko časa je potihnil Ostriženec; stal je v temnem kotu poleir okna ter držal na prsih pred seboj ono podobo, ki jo je bil prej vzel iz svoje zbirke; položil jo je pod ko- stekla, in v polu temi je bila videti sedaj na njej satno koščena i»lava in črne brke. "Sem stopite in glejte!" je velel jeoprnik Molku. Ta bojazljivo pristopi, a komaj je bil oči uprl v podobo, je omahnil, in napol veselo, napol pa osupel in prestrašen, za vpil: "To je Miška!" "I>a. Miška, tisti prekanjeni meŠe-tar je to!" je pritrdil Ostriženec, naglo >kril |>i»dobo ]>od robec in odšel iz sobe. Vrnil se je naglo in našel Molka stoječega sredi sobe in oprtega ob svojo kljukasto palico. "Da. vi ste ve Jež, pravi veilež!" je dejal onemu; "pa še to mi j»ovejte, kje in kako bom jaz denar dobil. Ce ira je Miška vzel, — Bog zna, kam ga je dal?" " K j, prijatelj, ta je pa druga; to je pa silo težavno. Vsaka vednost in vsaka moč ima svoj konec!" je odma-jeval Ostriženec. ' • Pa če vam je vse znano in odkrito, — boste vendV tudi to znali," je ugovarjal Molek nestrpno. "Kar se je zgodilo, to mi je znano!" je ponavljal oni oblastno in ponosno; "toda to, kar se ima zgoditi, prihodnost mi je temna. Odkrijem jo le > posebno težavo. No, vi ste pameten mož, toliko vam lehko povem, da je stvar draga; treba je nekoliko srebra stopiti na brinje ve m ognju in potem —: pa čemu bi vam to pravil?" 'I, če je le na srebru, jaz pa imam,' je zavrnil Molek. Segel je pod telovnik in izvlekel širok pas, iz njega pa vzel par debelih tolarjev — križe v-eev. Te je pomolil vedežu. Ta jili je spravil in odšel iz sobe: "Bom poizkusil!" l>olyro je čakal Molek; vesel je bil, da že davno ne tako, odkar mu je iz-•rinil oni denar, in vendar si je dejal: "Kaj mi vse to pomaga, če ne izvem, kam je Miška dol stotake." Naposled se je vrnil Ostriženec in prinesel kepi raztopljene rude seboj. Povedati nam menda ni treba, da je bil spravil križevce v skrinjo, v kuhinji pa raztopi! košček svinca, stopljenega vlil v vodo in prinesel sedaj ta kos v sobo. "Le ču j te, oče. — pa sedite! Povedal vam bom, kaj kolomon govori.'* Ko ie Molek začul besedo 'kolomon'. ga je kar izpreletela groza, pa poslušal je pazno. Vedež pa je sukal in po-takal oni kos stopljenega svinca, ki je o njem Molek menil, da je iz njegovih križevcev nastal, ter je slovesno govoril: "Denar ni daleč; morebiti se 1k> še dobil! Čakati bo treba. Med šmarnimi mašami pa bo najbolšni čas. Tedaj pojdite ob polni luni na križ-pot, vam najbližnji, pa devet strelja-jev od vsake hiše oddaljen; tam storite ris, tri sežnje v premeru, devet sežnjev v krogu, in čakajte v risu z brinjevo vejo v roki, da pride kdo mimo. Čakati morate od devetih zvečer do enajstih in vprašajte vsakoga, kdor inmo pride: "Kje imaš moj denar?" in kdor vam bo dejal: "Imam ga, imam" — tega se držite." Molku se je to malo čudno zdelo, }>a ker je bil Ostriženec vse drugo tako izvrstno uganil, je verjel tudi to ter še v sobi pri onem sklenil, da bo ravnal po " kolomon o vem'' svetu. Poslovil se jej stisnil coprniku Še dva križevea v pest in odšel jako zadovoljnega srca. Drugega dne zvečer je bil zopet doma, in tam so se ga vsi razveselili, uvidevši, da je njegovo lice mnogo prijaznejše, nego pred njegovim odhodom. Če ga je pa kdo vprašal, kod je hodil, ^e je trdovratno legal in trdil, da je šel na božjo pot na 0'jsko goro pri Velenji. T. Delo ]x> senožetih in na polju, košnja in žetev, vse to je storilo, — da Molek ni imel prilike govoriti več toliko o svojem pogrešanem denarju. Ko se je nekega dne celo Goropečnik iz-nova oglasil in prosil posojila dveh >to goldinarjev, dal mu jih je Molek brez ugovora. Vzel je novce iz hranilnice: domači so pa vsi mislili, da je to del one kupnine za vola. in merjeni so bili sedaj tembolj, da se je tedaj očetu mešalo v možganih. Stari seveda je mislil in čakal edino edino le, kaj mu prinese polna luna med šmarnimi mašami. To je bila njegova nada in te babje vere bi mu ne bil nihče mogel oalvzeti, če bi jo bil Molek tudi razodel komu. Pa tega ni storil. In kakor vse na svetu, tako sta tudi minila mali srpan in polovica velikega srpana. V drugi polovici zadnjega pa je kazala pratika polno luno in sicer prav na sv. Poka dan. Molek je bil že davno izteknil. kje je ono mu veleva-no mu razpotje, najbliže domači Stra-ški vasi in oddaljeno vsaj devet stre-Ijajev od vsake naselbine; bilo je prav na mestu, kjer se križata okraj- na cesta z Vač v Moravče in pa občinska pot dveh malih samotnih seliše pod sv. Florijanom. Drugod ni bilo take križpoti. Na sv. Roka zvečer se je Molek odpravil tja. Stoi-il je, kakor mu je bil Ostriženec velel; potegnil je ris, tri sežnje v premeru in devet sežnjev v krogu, in odlomil od bližnjega brinje-vega grma krepko vejo. Tako oborožen je stal dolgo časa v risu, in nič prav prijetno mu ni bilo pri srcu. Bil je sicer pogumen mož. a tako v risu stati. — kdo ve — kaj pride — to ni bilo prav nič prijetno. Slišal je od daleč uro biti, poldevetih je udarila, in neskončno dolgo se mu je zdelo še do devetih, ko se je imel pričeti pravi čas. Zdajci se domisli, da je bil danes. na sv. Roka dan, na Vačah semenj. "Joj, to 1k> prišlo pa mnogo ljudi tu mimo. ki se bodo vračali po okrajni cesti domov!" si zmisli naglo-ma. "A. pa naj bo, kar hoče; jaz moram priti tej stvari do konca; in če je vedež vse tako dobro znal, bo tudi pravo zadel!" Čakal je torej pogumno. Izza Svete gore je lezla polna luna, velika ko polovnjak in rdeče obrobljena ter je polumračno svetila skoz veje starih jesenov, ki so rasli ob poti. Tuintam po brežinah so cvr-čali murni, tam, izpod gore sv. Flori-jana pa je odmevalo skovikanje čukov in sov. Tako je poteklo pol ure in še ena četrtinka. Molek je stal v risu, j kamenu podoben. Zdajci čuje po o-krajni cesti navzdol prihajati k sebi i trde korake. Prijel je krčevito svojo brinjevo vejo, nagnil zgorenji život na pol naprej ter čakal prihajajočega. j Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti roumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, ^^ bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. "Kje imaš moj denar?" je zavpil, kolikor je mogel, in zamahnil z vejo. "Kdo si — da napadaš mirne ljudi?" je viknil oni in odskočil skoro za seženj nazaj. "A-a-a-j — vi — oče?" je dejal takoj potem in stopil pred starega. Bil je sin Luka, ki je okoli poldne, ne da bi bil oče kaj znal o tem, krenil na Vače. "Ivje imaš moj denar?" je ponovil oni in zamahnil z brinjevo vejo. " Domu ]»ojdite — slabo vam je, — pojdite oče, prosim vas," je prigovarjal sin v trdnem prepričanju, da se je očetu zopet povrnila bolezen — blaznost. (Daljo prihodnjič.) RED STAR LINE Prekoniorska jiarobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkoai in Antwerpeoess * * 4 * * * * Philadeiphijo in Antwerpenoir DOKAZI. Nekaj dejstev brez olepšave je bolj prepričevalne*, kot cela stran goljufivih podatkov. Ako vas muči neprebavljanje, zabasanje, zguba apetita, splošna oslabelost, slabost starih let, aH oslabelost vsled bolezni, čitajte kaj je SEVEROV BALZAM Z1ULJENSKI napravil drugim bolnikom, in prepričali se boste, da vam lahko stori isto. Poskusite. ^ena 75c. ^ts&u.^ode&iizri ix-StciniS paruilc?, mmm a»i '\m mn IO^krucm)."......12750 ta* ZEEL4NQ..........k.305 toa.lHNNLANC.............I27S0 ton Pri ccnah za medkrovje so vpešiete t S1« potrebščine, dobrt hrana, na-bolj6« p^str«iba. Pot čez Antwerpen je iedna najkrajših in na'prijetn-iSifc za potnik; i-z, •v Avstrije s na Kranjsko, Sujcsko. Koroško. P'rimorje, firvatsko, Dalmacijo r druge dele Avstrije. Is IVEi'W YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo- ludne od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz "PMI I^MUE/vsako Jrugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašan; ali kupovanja vožn^ih listkov se j s obrniti na: "Nobena druga stvar ni tako dobra za { ozdravljenje neprebavljivosti, kot Severov Bal- % zam življenski." * ANA STUBLAR. Reading, Pa. Pisano novembra 1!M)."». "Vaš Življenski balzam zasluži vso čast kot pomlajalec starosti. Moj oče se počuti bolje, kot več let poprej, odkar rabi to." VIT. HRUBEŠ, Flandreau, S. Dak. Pisano 127. novembra l!>0."). "Moje zdravje je bilo slabo in celo telo i bolano. Vaš Življenski balzam mi je dal toliko moči, da se počutim bolj čvrst, kot poprej v desetih letih." BARTEL GURMAN, LaSalle, IU. Pisano 3»!. decembra 1000. "Jaz sem zopet zdrava, dasi sem bila bo- $ lana jako dolgo in jaz se lahko zahvaljujem ^ Severovemu balzamu za moje zdravje." jI JOSIPINA CERNY, Ellis, Kans. ? Pisano 35. decembra 1005. 5 ^ ^ »» ?>-» ^/v t*^ P* ta » pp*. ^ ^ -p* c BOLAN ŽELODEC. Nobena stvar ne napravi človeka tako sitnega in nezadovoljnega z življenjem, kot bolan želodec. Ozdravite to. Veselite se hrane. Jejte z veseljem. Odpravite vsak nered prebavnih organov z rabo Severove Želodčne grenfcice. To z.lravilo bode oživilo vaš želodec in zagotovilo zdravje in srečo v hiši. Cena 5»>c in $1 PREMALO ŽIVCEV. Možgani opešajo,kadar je kdo duševno ali telesno utrujen. Zadrega modernega živ ljenja s stoterimi dolž-dostnii, njegova telesna prenapetost povzroča pogosto živčne bolezni. Severov Nervoton pomirja in poživlja bo-lane živce in zagotovi moč in zdravje vsemu telesu. Cena GROZNO ZVIJANJE. Rezlj i ve bolečine v sluČoju hudega napada kolere ali driskavice — neznosne bolečine, katere silijo ubogo žrtev se zvijati in obračati, da bi se tako znebila bolečin — vse se naenkrat odpravi rabo Severovega Zdravila zoper kolero in driskavico Ozdravi poletne bolečine, kolero, grižo in in grizenje. Cena 25 a 50c NO ! Slika predstavlja uro za go-tpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 10", in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rika.nskega izdelka ^ Elgin ali Springfield na IS kamnov. Blago se pošilja r.a zahtr.-o 'n stane sedaj same $13.00, Za obilne naročbe se priporoča in beleži z veleepoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. Madison St. ^ o c= ChicagOj lit. to z ■ji. ■ ■ rtliilr | ,«ait. .m^.- .iu. I Mik. I ..tih.- .tife Ne prezreti! Slika predstavlja uro z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost Iti", in je jamčena za 20 'let. Kolesovie je najbolj Sega amerikan-skega izdelka EjlGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter itane samo $13. OO V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še nekaj časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič. SpoStovanjem se priporočam M. Pogorele, 1114 Heyworth Building Chicago, 111. OPOMB V Mrfaak* wactoiac an J« dobiti po s& gospod« Naslov M knjige j M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich. CUNARD LINE PARNŽKJ PLJUJEJO MED TRSTOM, REXOJNJEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAIIO OBSFŽEM POKUII PftOSTOK SJSLOYV ZA SETANJ4! POTIQEO* rRETaCi«k KAZBGf> odpluje iz New Vorku dne lo. julija. odpluje i/ New V.iiku dne 17. julija. M0II1A i UABPATI1IA w 31. CLTONIa, 3IAV0N1A m PA^NONIA ^ parmla na v. }Aka Ti parmin ao napravljeni po najnovejšem kroju in zeio pnklada tretja razred /£DILA eo dobra i i potoikom trdtrat na da* Vi postrfežena Vožnje --.stke prodajajo poociadče.u agentjo In Ite Canard Steamship Co.. Ltd., Sroadw*?,* New fork 126 3tate St Boston 67 Dear »oni »t u Obicayo. Comoagnie Generale Transatlantique. |Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, POSTNI PARMKI SI) : "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, n>• > konjskih moči. "La Savoie" ,, ,, ,t ...................12,ikmi ,, 2»,otHi „ "La Touraine" ,, ,, ,, ...................1o,(nmi )( 1-J, p jf M "La Champagne" ..............................s(imk> tt ;(tiKHt ^ "La Gascogne"................................ s,imk» ,, ,, ,, Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Paniiki odplnjejo od sedaj naprej tcmIuo ob četrtkih ob 10. pri dopoludne iz pristanišče.št. .North liiver, ob Horton St-, N. Ti. •LA PROVENCE La Cascojrne *LA LOKKAIXE M^V TOURAINE La Bretairne 2S. ju ni,i n lHOfi • LA PROVF.NlE 2(». juli; a 30. junija 1000. * LA LORRAINE J. nv- liH>G. 5. julija 19*16. La (Jaseuyrne 0. av;'. P.HKl 12. julija 19l>6. La Brotable l(i. nvsr. 1906. 19. julija 1906 "LA TOl liAlNE LM. ;i 1 ' »m. Parnima z zvezdo zaznamovali imajo po dva vijak3. POSEBNA PLOVITBA: La (iascoirae dne 30. juniju i>I> ."!. uri |n>{>viluilne; samo 11. in 111. m : >L AA. V\ ♦ Ko>mir tki, i. ralni a*Mnt m 7i.pid. ~ \ I t« ti c.»r» >t., Cliittij.,0, IU- V-jrngt—* -i * J I - -i 1 ■ c • AUSTEC-JffiEBICAK LINE Rciiularnl potni purtiikl I1 HOMEISBERG" odpluje 3(\ junija « r j •'OIULIA" odpluje 14. julija I "GEORGIA" odpluje 21 ."julija. 4 vozijo med.New Yorkom, Trstom In Reko.' jj iCajprijuaMJ^jša in na j»n;« j.:a pmol r< drn «*ita v « Ljubljano in sploli na Slovensko. Zeleynira velja «'«> l jul>- ^ Ijane le SO centov. Potniki dosj o isti dan naj umik. ko 3 od doma gredo. 0 Phelps Bros. C& Co., General Agents, j! 2 Waiihinjiton^St., rSt^ York. j ŠSJ^J-it -fc1«^!^! THE FOREST CITY BREWING CO. Jedina Ceško-Slavjanska protitrustna pivovarna družba —. v ClovcUindu, O- Yari iz najboljšega amerikanskeua sladu in iz i in port i-ranega češkega luuela iz Žatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše piro poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pho ^Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na XJxiion Street^ nasproti Wheatland in Moniewood St. ■ Matej Bečko, kolektor. =====