150. številka. Ljubljana, v torek 4. julija XXVI. leto, 1893. 17. litija vsak dan iveier, izimSi nedelje in pvaznike, ter vulja po poŠti p reje man za avstr o-ogersk e deželo za vse leto 16 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Zn pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina mata, Za oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 15J. Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Splošno volilno pravo. V Ljubljani, 4. julija. O pravi politični svobodi in res konstitucijo« nalnih razmerah moči je govoriti oaino v državsh, kjer je vsem državljanom zajamčen primeren upliv na upravo, kjer imajo vsi socijalni sloji ne samo jednake dolžnosti, ampak tudi jednaka pravice. Naša monarhija zaostala je kakor v muogth drugih tako tudi v tem oziru za vsemi naprednimi drža* vami. O Iver bi bilo navajati imenoma dežele, t katerih se je uvedla splošna volilna pravica, ta prvi pogoj svobodi in ustavni ravnopravnosti, dovolj je, Ce konstatiramo, da tako reakcijonarnih in nepravičnih določb, kakor jih glede* volilnega pravu usta-novlja sedaj vel|avui naš volilni red, ui poznala niti belgijska nstava, katero so belgijski delavci spravili z orožjem v roci ob veljavo. Kdor uvažuje težka bremena, katera je prenašati vsem državljanom ne glede* na njihov stan, kdor premisli, da mora vsak državljan dopriuašati denarni iu krvni davek, ta mora priznati, ako ima v svojem srci le iskro pravičnosti in bratol|ubjn, da je popolna politična ravnopravnost postulat samo svobode in konstitucijonalizma, ampak tudi pogoj zadovoljnog velike mase državljanov in b tem pogoj državnemu obstanku. Ne zdi se nam potrebno, navajati tukaj na drobno razloge, s katerimi podpirajo vsi za napredek in za normalni razvoj svobode uueti politiki tir« jatev glede splošnega volilnega prava. Stvar je znaua in tako korenito iu vsestransko pojasnjena, da se jej ustavlja samo črnogled reakcijouar, ki deli človeštvo v dve veliki skupini: v privilegovano kasto in brezpravno maso. Vprašaojo o splošnem volilnem pravu prišlo je sedaj tudi v naše države tostranski polovici na dnevni red iu je postalo akutno. Nuši državniki in parlamentarci starega kroja iu preživelih nhzorov 80 se ga preplašili in trepetajo pred to tirjatvijo kakor da gre za njihovo glavo. Da se mu upirajo, je umevno, a da bodo mogli vso stvar zavleči samo za nekaj let, to je tudi gotovo, tako gotovo kakor amen v očeuašu. Sedaujemu parlamentu se očita, da so zbrani v njem samo zastopniki posamnih locijalnih slojev, ne pa prebivalstva sploh, da Velika masa državljanov v njem ne samo ni zastopana, ampak tudi ne najde ni uaklouenosti niti razumevanja za svoje interese. To očitanje je, žal, le preveč osnovano in se more raztegniti tudi na vlado, zakaj tO, kar ho je zadnja leta storilo na socijalnopolitičnem polju, je tako malenkostno, da ni vredno resnega upoštevanja. Laui je jedina Btranka, o kateri se more reči, da stoji na demokratični podlsgi in ima sposobnost in voljo za rešitev perečih Bocijalnih in političnih vprašani, to so namreč Mladočehi, lntila se vprašanja o splošnem volilnem pravu in stavila v državnem zboru primeren predlog. Tendenca tega predloga je znana iz svoječasnih poročil. Mladočehi eo nasveto-vali, naj se pomuoži število narodovih zastopnikov, naj 8e odpravi sedanji volilni red z vsemi privilegi-jami popamnim slojem in uvede splošno volilno pravo. Mladočeški predlog je osnovan na podlagi popolne pravičnosti in baš zato, ker daje in jamči vsakemu posamnemu narodu kar mu gre, baš zato je zadel ob strahovit odpor pri izvestuih strankah. V tistih slojih prebivalstva, kateri imajo sedaj napram državi samo žuleče do'žnosti in nikakih pravic, bil je mladočeški predlog vzpreiet z viharno navdušenostjo. Brezpravno prebivalstvo ne glede na narodnost ae je izreklo na mnogih shodih in v svojem časopisju za splošno volilno pravo in se poganja za njega realizovanje navzlic vsemu policijskemu pritisku s toliko gorečnostjo in vztrajnostjo, da se ježd najmodre)fie lasulje. Masa prebivalstva je torej brezdvomno za uvedbo Bplošnega volilnega prava in sedaj nastane vprašanje, kako sedijo to stvar doslej jedino privilegirani sloji človeške družbe oziroma njih zastopniki v parlameutu. Skoro vsaka naših parlamentarnih strank je že precizirala svoje stališče; skoro vsak posamen poslanec je za uvedbo splošnega volilnega prava, vsi vkupe pa bo odločno zoper to, izvzemši seveda tiste stranke, katere stoje res na narodni in demokratični podlagi, to so neodvisni lirvnt k in slovenski poslanci, Mladočehi, nemSki nacijonalci in uekateri divjaki Poljaki, nemški laži-liberalci In konservativci se vsi ustavljajo splošnemu volilnemu pravu in ker jih pri tem še vlada /. naj- večjim veseljem podpira, niti no mislijo na odne-hanje. Uzroki, s katerimi opravičujejo nasprotniki svoje postopanje, so za te stranke tako karakteristične, da jih je vredno omeniti, zlasti ker tudi pojasnjujejo sedanji stadij, v katerem se nahaja vprašanje o razširjenju volilnega prava. Da bo konservativci vseh narodov in dežel jediui v svojem odporu zoper vse novodobne tirjatve, je muho naravno in logična posledica njihovih političnih načel. Konservativci bi najraje odpravili ve* parlamentarizem , saj se da tudi z inkvizicijo lepo vladati, ako pa narodi že ne morejo biti brez parlamenta, potem naj za vsako t no glasuje samo kapelan in naj voli kandidata, katerega je postavil škof To je nekako idejal naših konservativcev, gledć katerih sploh nihče ni mislil, da bi se razvneli za Bplošno volilno pravo. Nekoliko drugače je z drugima večjima strankama, kateri prideta v poštev. Poljaki niso toliko iz principa nasprotniki splošnega volilnega prava, kakor iz uzirov na narodnostne razmere v Gališki. Sedanji volilni red omogočuie Pollakom prevlado v Gališki in nad Malorusi in ker si hočejo to ohraniti za vsako ceno in na vsak način, ne maraje nič slišati o diladočeškem predlogu. ŠJ. bolj čudno nego Poljaki se vedejo nemški levičarji. Ta atianka, ki se Batih imenuje liberalno, dasi nima na sebi ni najmanjše liberalne pegee, bo upira splošnemu volilnemu pravu z vsemi silami. Niti „energičnu" izstopanje policije uapram agitaciji za to pravo jej ne za iošča, jej je preveč popuštao. Tudi to je umevno. Levičarji vedo, da bi jih splošno volilno pravo uničilo, ker niBo zastopniki nemškega nuroda, ampak samo zastopniki posamnih kapitalistov iu zato jih je strah za svoje gospodstvo mej Nemci in nad Slovani, zato se ustavljajo vsaki premembi voliluega reda. Da bi prikrili svoj strah, govote o socijalizmu, kateri bi se potem splošnega voliluega prava razširil in mogel postati celo nevaren državi. Ta izgovor je ničev. Prav sedanj' BUC jalizem je nevaren; čim se socijalistom dovoli to, kar jim noben pravičnik ne more odreči, čun se jim da svoboda za življenje in delovanje, postanejo konservativni in perhorescirajo nezakonita sredstva. To se vidi ua Nemškem in zato se nam ni bati si cijalističnega gibanja. Sicer pa LISTEK. Iziet v Carigrad. Popotne črtico. Spisal A. AS ker c. II. (Daljo.) Čeprav je sv. Sofija najveličastnejša in z:i krščanskega Evropca najzanimivejša džamija, vehder največja ona v Carigradu ni. Največja jo Sulejma-nova, poleg katere stojo mavzoleji s sarkofagi Su-lejmanu 1. in II., Ahmeda II. in nekaterih prince-sinj. Bogato okrašene te krsto lahko vidiš skoz okna mavzolejska . . . Vseh džamij je bsje v Carigradu 891, mej tomi 227 velikih ali cesarskih. Naj-elegantnejAa se mi je zdela džamija Hamidije, ki si jo je sezidal pod svojoj rezideucoj Jildiz Kiosk sedanji sultan Abd-ul-Hamid II. . . . Na sprehodu svojem pridemo na takozvani Ilippodrom ali Atmejdan, ne daleč od sv. Solijo. To je precej velik trg, kjer so se vršile v starih, bvzantinskili časih razne narodne slavnosti, igre itd. Na tem trgu stoj*! trije spomeniki, mej katerimi jo najzanimivejši 30 m visoki granitni obelisk (mono- litli) carja Teodozija Velikega,; Pokrit j* od vrha dO tal z reliefnimi hteroglvfi ki so še tako dobro ohranjeni, kakor da so bili Sele pred par leti \ *«•-kani. A ta obelisk je .stal Že 1600 let pred Kr. v Kgiptu. deden OSfc&litl dveh spomenikov pa je sestavljen iz kamnitih kock in junak se je že odločil, na katero stran bo telebnil nekega lepega dne, ker /o sam ne ve\ čemu bi tu stil brez namena: ali samo zato, da bi hodili radovedni turisti zijat, vanj? — Tod v bližini je tudi nekoliko podzemskih vodnjakov, ki bo tako velikanski, da ee raztezajo kot mala je/.era kar pod celim mestnim kvartalom. Ti vodnjaki so vsi seveda izza byzantinskih časov. Videl sem takozvani vodnjak „1001 stolpa". Vodnjak ta je sedaj suh in zdi Be ti, kakor da ni prišel v kako podzemsko katedralo. Visoki marmornati stolpi s korintskimi kapid-li podpirajo obok. Čudno! . . Zatem smo prišli do palače vojnega minister-stva (serask rita), poleg katerega stoji impozantni seraskerski stolj), podoben onemu v Galati. Po uli cah „Merdžun-joiu" in, no vem, kod še, dospeli smo naposled do velike znamenitosti Carigrajske, namreč do velikega mestnega bazara. Ta bazar je prav za prav mesto zase, to je cel labvririt, kjer ho no moreš orijentirati brez Arijad . . . pardon ! bi»z voditelja-dragomana. Vsa ulice v tem trgovskem mestu par exellence 80 pokrite, obokane in svetloba prihaja „v mesto" skoz steklene strehe. Na prodaj je tukaj v resnici vse, s čimer se sploh tržiti da. Od škatljice švedskih „žvoplenk- uitan Hvai-1 och fosfor!), ki velja četrt |>iastia, do zlatega prstana s pravimi briljanti, ki je vivden morebiti 100 turskih mofienj (circa 5000 gld.)j od žepnega robca za jeden piaster do dragocenega perzijskega čilima (preproge), za katero bore imeti kakšen Su-lejtnan eliendi iol tisočak . . . vse dobiš! V odprtih dučandi sede trgovci, seveda a !;i turca, s podvitimi nogami na preprogah pnieč cigarete. Narodnosti so različne; tu so Turki, Armenci, Grki, Spanjoli itd. Ako se kateremu približaš i u želiš kaj kupiti, povabi te s ponosno uljudnostjo v svoj dućan, da ti prinesti črne kave in ti ponudi cigareto. Prašaš za ceno (po dragomanu, seveda!). Gospod Ibrahim ceni blago za dve tretjini više, nego je vredno. Noje-voljen zmaješ z glavo in greš dalje. Ali Ibrahim pride po pr.-stih za teboj ter te potegne nazaj v svoj „brlog". Zdaj si ujet. Tisti dve tretjini ti odpusti od ome, a ti nikar ne misli, da si res llog ve kako |io ceni kupil! Pa, če tudi no misliš ničesar kupiti, oglodati si ga vendar moraš ta čarobni služi to Nemcem samo v izgovor; pravi uzrok njihovega nasprotstva je bojazen, da bi izgubili vlado v državi. Tako je torej stališče, na katero bo se postavile odločujoče stranke in vlada. Zato Bedaj ni upanja, da bi obveljai mladočeški predlog, dasi bi bilo za državo in za gospodujoče Btraoke bolje, ako bi dobrovoljno ustopile to, kar bodo prej ali slej morale dovoliti. Masa prebivalstva tirja svojo pravico in jo bo gotovo dosegla navzlic vsemu odporu. Dal Dog, da bi se ne dala zapeljati k porabi nezakonitih sredstev. Politični razgled. IU o t ran Je dežele. V Ljubljani, 4. julija. „Slovenčeva** raca. .Slovenec" je v številki od zadnjega petka poročal, da so se bili v petek popre) „sešli na Du-naji razni konservativni poslanci, mej n|imi tudi slovenski in so se razgovarjali o političnem položaji*. To poročdo je stalo v uvodnem članku, koji se sploh o tej stvari bučo. Mi smo ozvedovali v priitojuih krogih, kaj je s to stvarjo, a zatrdilo se nam je, da ni bilo uikakega shoda raznih konservativnih, mej njimi tudi slovenskih poslancev, in da zlasti na Dunaii s^da) poslujoči poslanci prav ničesar o tem ne vedo .Slovenec" je torej nekaj slišal zvoniti, ne da bi kot „glasilo sloveuskih državnih poslaucev" mogel prevzeti poroštvo za tako trditev. Mi smo bo sploh čudili, kako je naenkrat naš žurnalističai Savel) šel mej proroke in v do tirnem članku vzkliknil, da „preje ne bode bolje, da se vsi konservativci poprimejo odločnejše politike, torej odločnost veljaj!" Ker so se nemški konservativci baje na domišljenem Bhodu .odločili za kak odločen korak", zato tudi „Slovenec" meni, „da nimajo slovenski poslanci najmanjšega povoda, da bi jih ne podpirali." Živel ta pogum, ki se tu narekuje slovenskim poslanceni, da stopicajo za nemškimi konservativci, kadar se ti „odločijo za kak odločen korak!" No, silo sploh nebo, ker je znano, da državnozborska gospoda, katero zastopa .Slovenec", postane k večjemu „odločna", kadar se zapro duri poslanske zbornice, pa jo .odločnost" prav gotovo mine, kadar se zbornica zopet otvori. Kaj ne, da je tako? Situvaclja. Ministerski predseduik grof Taafie je zopet v NalŽovu. V soboto se je baje do konca izdelala Trutnovska novela in Beda) Be more načelnik vlade pač nekoliko odpočiti Včerajšnja .Montags-revuo", specijalni Tasti mv list, pravi glede govorice, da so nastale diference v ininisterskem svetu, da to ni res, nego da je vladalo tudi v tem slučaju tako gledd principov Trutnovske novele kakor glede njene vsebine popolno soglasje. List povdarja na dalje, da se ministerski svet ne zmatra nezmotljivim in da se bo Turni ■ po sestanku drž. zbora z voditelji velikih strank posvetoval o tej noveli in še marsikaj izpremenil. Vladi je na tem, da da Nemcem satisfakcijo in zato računa na sodelovanje Poljakov in konservativcev. Gled6 dvoma, da za vladno predlogo ne bo dohiti večine v drž. zboru, pravi imenovani oficijozus, da je lev carsko tarnanje neumljivo, saj so prej vedno trdili, da je iz Nemcev in Poljakov lahko sestaviti večino, čemu jih torej skrbi, kako bodo glasovali konservativci. Ako pa Nemci in Poljaki sami no morejo aestaviti dovelj trdne večine, potem se je sprijazuiti s trojno veČino, ker je to jedino sredstvo za uspešno delovanje vlade in parlamenta. S tem nastanejo za vlado in za stranko novi oziri, to ne gre tajiti, a dokler niso toliki, da bi tako stranko odtujile večini, jih je jemati. — Nekateri listi naznanjajo, da Be snuje trgovski labyrint; hodiš po teh polutemnih ulicah in gledaš na desno in na levo in ko prideš naposled ven v odprto ulico, misliš, da si se sprehajal po bazam samo kake pol ure, a bil si notri — tri ure! Okrog pokritega bazara teko ulice, ki še tudi spadajo k njemu. Po teh ulicah je tudi vse polno prodajalnic, v katerih pa se ne samo prodaje, ampak tudi dela. Rokodelce najdeš tukaj vse! In vsako delo se opravlja javno. Orijentalec ljubi javnost in čim več ljudij ga gleda pri delu, tem urneje mu menda gre izpod rok. Nemara si misli, češ, le glejte me, kako znam ! . . . Predno pridemo po strmih ulicah mej pestroj množicoj pešcev, jahačev in nosa-čev spet doli do Galatskega mostu, moramo obirati tudi takozvani egiptovski bazar (Misr čaršnsi). Grede skozi ta bazar čutiš, da so tukaj združene vse vonjave svetli, prijetno ko rožno olje in pikantne ko mošus. Vsi parfumi sveta združeni so tukaj v veliko blagodišečo „simfonijo" . . . Ivo je tako tudi nos dobil „svoj del" na današnjem ekskurzu, otiđemo — ura kaže 11, t. j. jedno pred solnčnim zahodom — „domov" v Pero . . . Ka^vjTTvipa, Kov- «7TXVTlVOV770>.i;! (Dalje prih.) mej češkimi veleposestniki neka srednja stranka. Taka srednja stranka po milosti Taaffeovi Bedi tudi v deželnem zboru moravskem in glasuje vedno z levičarji proti Cehom, dasi vedno hlini neko naklonjenost za češke tirjatve. Češki veleposestniki se že pogajajo z nemškimi svo|imi tovariši in so ž njimi v narodnem oiirtl baje že jedini, le v cerk-venopolitičnem še ne. Ker so Nemci dovolj pametni, da skrbe najprej za to, kar je nujno potrebno, Be bo porazumljenje najbrž doseglo. Temu postopanju čeških veleposestnikov se ni čuditi; oni niso nikdar narodno čutili in se le posluževali narodnega gibanja le v dosego svojih reakujonarmh svrh. Narod češki gotovo ne bo Žaloval po takih .prijateljih". V u a nje države. Rusija in Nemčija. Javili smo že, kako je vse politične kroge presenetilo, da cesar Viljem ni pozdravil ruskega carevića, vozečega se skozi P ■roliu. Kakor se kaže, je cesarju že žal, da je kakor nalašč umaknil se temu sestanku m za nekaj dnij odpotoval v Kiel. „Kbl-nisehe Zeitung" javlja z ozirom na ta neugodni uiis, kateri je naredila cesarjeva odsotnost, da se cesar in carevič le siučajuo nista sešlu, da pa se gotovo pozdravita, kadar s > bo carevič iz Londona vračal na Rusko in se dotične podrobnosti za sestanek že sedaj določujejo diplomatičnim potem. — Nemškemu cesarju je torej veuder žal, da je nekako demonstrativno se izognil careviču in sedaj hoče to popraviti, a tudi s tem ne prepriča nikogar o .prijateljskem" razmerju, vladajočem baje mej Rusijo in Nemčijo. Italijanska zbornica. Italijanski parlament se bavi sedaj z zakonom o organizaciji privilegovanih bank. Debate so jako srdite in dolgotrajne. Vlada je predlagala, da se nekatere dosedanje banke združijo v jeduo pod imeuom nl3anca d' Italia". Poslanci so se sicer potegovali za provincijalne banke, zlasti toskanski poslanci za svoji aktivni toskanski banki, a zbornica je vzprejela vladni predlog Dasi bo s to organizacijo nekoliko centralizirano denarno gospodarstvo italijansko, vender ni misliti na popolno asauacijo, dokler bodo imele privilegije razue banke. Francoska zbornica. V petek začela je francoska zbornica zadnje veliko delo, katero ima rešiti ; predno se razide, začela je posvetovanje o državnem proračunu. Debata ne bo dolgo trajala. Nove volitve v parlament so namreč razpisane na dan 20. avgusta. Po ustavi se inora zbornica raziti vsaj pet, tednov pred volitvami, torej ima samo jednajst dnij Časa za rešitev proračuna. Nemški državni zbor. Danes se je sešel novovoljeni državni zbor. Otvoril ga bo cesar b prestolnim nagovorom Vlada je z izidom končanih volitev povsem zadovoljna, ker računa, da ima za vojaško predlogo potrebno večino že zagotovljeno. .Norddeutsche Ailgemeine Zeitung" pravi, da bo za predlogo glasovalo 20G poslancev, proti njej pa 191. Večini prišteva oh* cijozni ta list tudi vse Poljake, o katerih smo že rekli, da niso jedini v svoji sodbi glede vojaške predloge. A še drugo stvar bo rešiti državnemu zboru, namreč vprašanje o troških za izvršitev vojaške predloge. V tem oziru nikakor ni moči reči, iz katerih elementov bo dobiti večiuo za dotično vladno predlogo, če bi hotela vlada pokriti troške b splošnimi davki. Dopisi. — ti. Zia;i-el>ii. 2. julija. |lzv. dop.] (Občni zbor ,,Matice Hrvatske1'.) Danes dopoludne vršil se je v društvenih prostorih ,,M a t i c e Hrvatske" letošnji občni zbor tega prvega in najod-ličnejšega literarnega društva na slovanskem jugu. Kar se šteje za pisatelje, došlo je vse na ta občni zbor; učenjaki-strokovnjaki, pesniki in romanopisci in žurnalisti, vse je bilo zastopano. Že to živo, intenzivno zanimanje za društveno uspevanje in delovanje je nekako jamstvo napredku, zajedno pa dokaz, kako j« vsem literarnim in socijalnim krogom k srcu pr rasla njihova ,,Matica Hrvatska". Zborovanje je otvoril društveni predsednik prof. Tade S m i č i k 1 a s. Pozdravil je navzočnike in se s toplimi besedami spominjal tekom leta umrlih društvenikov, kateri so Matico materijelno ali duševuo podpirali, zlasti Radoslava Lopašiča, znanega neutrudnega zgodovinarja, pesnika iz ilirsko dobe Mirka Bogo v ič a, Aleksandra Tomiča in Opata dr. Štefana Poglediča. Zbrani Matičarji zaklicali so pokojnim rodoljubom iskreno „Slava". Na to je poročal društveni tajnik in blagajnik g. Ivan Kostrenčič o odborovem delovanju v literarnem in v gospodarskem oziru ter se pijetetno spominjal grofa Janka Draškoviča in prenosa nje govib kostij v Zagreb. Lani je Matica Hrvatska izdala 9 knjig, katere so bile natisnene vsaka v in.nou izvodih in razdane v treh tednih. Članov je bilo v preteklem lotu že 9117, to je za 1017 več, kakor v prejšnjem letu. Imetje Matičino vredno je 109.436 gld. 70 kr., dohodkov je bilo 36.787 gld. 59 kr., razhodkov pa ;>6.463 gld. 76 kr. Vrhu tega oskrbuje Matica več literarnih ustanov, kakor Draškovičevo (20.690 gld. 50 kr), Dušan Koturjevo (4360 gld. 75 kr.) . Veber-Tkalčevičevo (7024 gld. 96 kr.) in Strnssmaverjevo za izdavanje narodnih pesem (1211 gld. 39 kr.) Z vsemi fondi skupaj iznaša imetje Matice Hrvatske 244.809 gld. 85 kr. — Za leto 1393 izdalo bo društvo 12 knjifl in sicer prirodoslovni spis o ribah, in zgodovino srednjega veka. spisal Fr. Valle. Znani pisatelj Fr. Ivs. Kuhač je spisal knjigo o ilirskih glasbenikih, odlič >i Merami zgodovinar prof. Milivoj Šrepel razpravo o ruskih pri po vedoval cih ter uredil izbrana dela Mirka Bogo v i ('a. Matica izda vrhu tega še več drugih spisov, mej njimi zgodovino grško književnosti iz peresa našega rojaka prof. dr. A. Musiča, in nekaj prevodov znamenitih del, namreč Turgenjeva „Plemiško gnezdo" in „Rudina", Danteja „Inferuo", Mickievvicza „Pana Tadeusza", potem pa še hrvatsko ptomarico in hrvatske narodne \ > e s m h Odohrujo poročilo tajnikovo volili so zboro-valci novi odbor in h koncu izrekli tajniku in blagajniku g. Kostrenčiču zahvalo za njega neutrudno delovanje. In ta zalivala je bila zaslužena, zak»j Kostrenčič j« tisti mož, ki je rešil Matico Hrvatsko pretečega jej propada, jo oživil in povzdignil na sedanjo stopinjo. Bog ve, kaj hi bilo iz društva, da njega ni bilo; to je gotovo, da bi „Matica Hrvatska* ne bila danes društvo, kateremu se noben drugi podobni slovanski zavod ne more primerjati. V interesu mejsobojnega spoznavanja bi bilo iskreno želeti, da bi Matica Hrvatska pridobila tudi v Slovencih kar največ društvenikov. Mesto kupovati nemške knjige pristopimo raj« fiiatioi Hrvatski, ki svetu jasno priča, na kako visoko kulturno stopinjo se je popel i lastno močjo narod hrvatski. Domače stvari. — (Slovenski someš&anje!) Bližajo se dnevi vseBokolske slavnosti 8. in 9. julija. Prišla bode obilica gostov iz vseh pokrajin slovenskih, pa tudi iz bratske Hrvatske. Radi tega bode milim gostom preskrbeti potrebnega prenočišča. „Ljubljanski Sokol" stavi do zavedno narodnih meščanov uljudno prošnjo, da blagovoljno prepuste dnu 8. in 9. julija odvisne p i e <_• e svojih stanovanj .Ljubljanskemu Sokolu0 na razpolago, da naši gostje dobe) primernega prenočišča. Oglasi naj se blagovolš prijaviti .Ljublj. Sokolu" o nenavzočno8ti br. staroste Ivana Hribarja, g. A. Sta uicar ju v banki „Slaviji". Odbor za vsesokolsko slavnoBt. — (VseBokolska s lav nos t.) Podpisani odsek za banket pri VBesokolski slavnosti, ki bode v nedeljo dne 9. t. m. v dvoranah starega strelišča, Bi usoja s tem uajuljudneje naprositi v b a društva in posamične udeležniko slavnostnega banketa, da se blagovolijo prijaviti najkasneje do petka zjutraj, oziroma naznaniti število udeležnikov. Kuvert stane 2 gld. (brez pijače). Začetek banketu ob polu 1. uri. Vri banketu svira vojaška godba domaČega pešpolka. Prijave vzprejemlje iz prijaznosti g. Anton Za • gorjan v svoji prodajalnici ali pa brat Josip Nolli v uredništvu „Slov. Naroda". Odsek za banket. — 'V k (i h u k ii I u k u h I a v n o h t i u narodna društva.) Opominjajoč še jedenkrat vsa narodna društva, ki se bulo udeležiti vaesokolske slavnosti, na včerajšnje naznanilo „Sokola Ljubljanskega", izrekamo nado, da se bodo posebno bližnja narodna društva udeležila prav obilno po deputa-cijah z zastavami ali pa korporativno. „Sokol" je povsodi in pri vsaki priliki sodeloval pri raznih slavuostih narodnih društev, pričakovati sme torej, da se tudi narodna društva zdaj odzovejo njegovemu vabilu. Nekatera društva so že naznanila svoj prihod. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poBlali danes kroni ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Iz Polj an nad Škoti o Loko: C. gg. Jernej Ramovš 20 kron, Matej Pinta r 10 k. in Jakob Po ko r n 10 k. — Iz G o r n j e R a d g o ne g. notar W Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Naroda44 St. 150, dnfe 4. jnlija 1893. Otoo Ploj 16 kron; darovali so gg : župnik Bel-šak, odvetnik dr. Gorički, P. Emerao Šlander in notar Ploj, vsak po 4 krone. — Iz Celja poslal je g dr. Ludovik Filipi Č, odvetnik, 20 k. — Iz Ribnice gospa Marija Kocuvan 4 krone; darovale so: Gospa Frančiška Ženko, neimeuovaoa gospa, g. Marija Kocuvan in gdčna. Mici Kocuvan, vsaka po 1 krono. — V Ljubljani: g. Valentin Korun, suplent na realki z rodbino 5 kron (in Bicer: g V. K. 2 k., gospa Cecilija K. 9 k. in sinko Milan 1 k); gonpa Marija Trček 4 k.; gdčni. Helena Bavdek in I. Lavrič, in g. F. Slovša, vsak po 1 krono. — G. Iv. Ev. Tomšič, hiš. št. 68 v Ilirski Bistrici 2 kroni; g. L Svo, učitelj v Št. Jerneji 1 k.; skupaj 95 kron, katere izročimo vodstvu. Slava rodoljubnim darovalcem in darovalkam in njih naslednikom! — ( C i r i 1 n - M e t. o d i j n k i dar.) Danes zvečer plapolali bodo po širni slovenski domovini, posebno pa ob jezikovnih mejah, kresovi, katere bode prižigal Slovenec na čast blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Naj bi se posebno j n t r i spomuil vsak zaveden Slovenec družbe, ki nosi ime slovanskih blagovestnikov. Položivši malo darilce na oltar domovine, slavil bode gotovo najlepše praznik uv. Cirila in Metoda. Mnogo je že atorilo posebno v zadnjem času r«'n uzorno rodoljubje posamičnih zav. dni h hčerk in sinov Slovenije, mnogo pa se jih še ni oglasilo, ki gotovo ne bodo zaostajali za prvimi. Glasneje nego kedaj naj torej posebno jutri odmeva po vsej slovenski domovini klic: Prvo krono družbi a v. Cirila in Metoda! — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslali bo uredništvu našega lista darove: Iz Litije g. Ant. Jeločnik 40 kron, nabrane mej tamošnji mi ro do 1 j u b ki n ja m i in rodoljubi, darovali so po 2 kroni gg.: Iv. Jenko, dr. Ig. Pavlic, Fr. Podgoršek, Vi k t. vit. Andriolli, Jan. Jeretin, M. J., Ign. Zore, Fr. Knaflč, H. B., H L , Luka Svetec, Marija Kobler, Alojzija Kobler, župnik Fr. Bercei; po 1 krono gg.: Igo. Mahorčič, Fr. Grilavvald, Josefa Kobler, Kristina Kobler, Amalija Jenko, Ljud. Kinsch ner, Fran Slane, Val. Von6ina, Ant. Jeločnik; Nardi Jeločnik, Viko Jeločnik, Mirko Jeločnik (dijaki, šolski prispevek za .regije" meseca julija) — Iz Ilirske Bistrice poslal je 1 krono g. Iv. E. Tomšič, h. št. 6«; iz Št. Jerneja 1 k., nad učitelj g. J.Saie. Skupaj 42 kron, katere izročimo vodatvu. (Popoludue došlo darilo „veselo družbe v Cafe Mallot" [12 k. .U viu.] izkažemo jutri.) Živili vrli darovalci in darovalke ! — (.Glasbena Maticu.") Na šoli „G1hs-buue Matico" (Knežji dvorec II nadstropje) s« bodo vršili javui izpiti gojencev due 6., 7 in 8. julija popoludue od l/,6. ure uaj>roj. K tem izpito« vabi vse člane in prijatelje .Glasbene Matice1 odbor. — (Na c. kr. višji realki v Ljubljani) vzprejemajo se oglasila za vstop v nedeljo dne 9. t. m. zjutraj v vodstveni piBarui. Novo vstopiv-šim se je javiti v spremstvu roditeljev ali njib zastopnikov in izkazati s potrebnimi spričeval . Vzpre-jemni izpiti se bodo vršili dne 15. eventuvelno 17. t. m. — (Na c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani) vršć se vpisovanja za I. razred dne 9. t. m. od 8. do 12. ure zjutraj. Učencem, ki žtde vsto piti, prijaviti bo je z roditelji ali njih namestniki pri vodstvu s potrebnimi spr Čcvali (krstnim listom in šolskim spričevalom) in plačati vzprejenmino 2 gld. 10 kr. in učni prispevek 1 gld., ki se pa povrne, ako bi učeuec zvršil povoljno. Pismeni vzprejemui izpiti prične" se v soboto dne 15. t. m. ob V/j. uri zjutraj, ustineui pa isti dan popoludue ob 3. ari. — (Včerajšnji veliki semenj v Ljubljani) obuesel se je še dosti dobro Prignalo se je 972 konj in volov, 301 krava in 63 telet ; vkupe 1336 glav. Kupčija je bila srednja, najbolje so se še prodajali konji, ker jo bilo precej kupcev iz Ko roške in iz Italije. — (Iz Zagorja na Pivki) nam pišejo: Tukajšnje narodno b r al no dr u š t v o sklenilo je v včerajšnji svoji seji, da se udelež: vse so kolskih slavnoBtij dne 8. in 9. t. m. poprimernem zaslopu in z društveno zastavo. Ob isti priliki sklenilo je društvo tudi, prirediti v torek duš* lit m. izlet na Snein ik. _ (Nevihta.) Piše Be nsm iz Št. Jurja ob južni železnici: Včeraj, ob 1. uri popoludne, nastala je tukaj silna nevihta Po vsi okolici usula le je toča, debeleja oil on hov, in uapruvilu veliko škodo na polju Potoki so izstopili iz strug, ter poplavili polja in travnike. Strela je udarila v dve poslopji. — (Prodaja rudnikov in fužin.) Tovarna Ditta Rainer v Celovcu prodala je vse svoje rudnike in fužine Bleiberški rudarski zvezi za 450.000 goldinarjev. — (Goriške novice.) Odbor, ki prireja v Gorici javne tombole, vedno prezira slovenski jezik v svojih naznanilih. Zato so zavedni Slovenci sklenili, da ne kupujejo listkov za tombolo Tako je tudi prav. Oe jo Luhonoui dober slovenski denar, naj spoštujejo tudi jezik, k: ga govori večina prebivalstva na Goriškem. Čas bi že bil, da pridejo do t'ga spoznanja. — V Gorici bila je minuli teden buda vročina, imeli so 25c(0 R v senci. Nekatero Šole končale so pouk že ob 11. uri, zjutraj. — Kresovi na rast slovanskima blagovestnikoma se bodo žgali tudi na Goriškem v predvečer sv. Cirila in Metoda. — Nesreči sta se pripetili pri streljunji stopiči, tako v Št. Ferjanu in v Gabrovci na Krasu. Ranjenca bo odnesli v bolnico. — Pobožna romarica je bila 26letna služkinja Alenka C. iz Kneze pri Podmelcu, ki j h šla letos z romarji v Rim. Ko se j« vrnila, ukradla je neki svoji tovariSici 76 gld. Goriško okrožno sodišče obsodilo je .jiobožuo romanco na pet rnefiecev poostrene ječe. — (Občinski svet Tržaški.) Včeraj je bila druga seja obč. sveta. PredBedoval je starosta dr. Mojzes Luzzatto. Obč. »vet je vse volitve, izvzemši volitvi v V. in IV. okolicanskem okraju, odobril, glede teh dveh volitev (N a b e r -goj- OpČina in D o 1 e n c • Prosek) pa sklenil, da je z ozinim na podane pritožbe nadaljevati začeto preiskavo Poročevalec je uaglašal, da mora obč. svet glede volilnega reda spraviti v Boglasje mestni statut in drž. osn zakone. Ker se je Burgstaller (I. volilni razred) odpovedal in je Nabergoj , izvoljen v III. in v V. okraju, ojdiral za V. okraj (Opčina) treba j«' dveh novih volitev. Jutri se bo vršila volitev župana. — (Tiskovni odnosaji na Hrvatskem.) Hrvatsko opozicijonelno časopisje ima hude dneve. Te dni je bil obsojen urednik „Hrvatske" gospod Mart. Lovrenčević* pred okrajnim sodiščem (sodnik bil je znani pristav Akurti) zarad jednoga odstavka iz Zadrške „Hrvatske krune" pon a t i s n e n eg a članka „Hrvatsko državno pravo". G. Lovrenčević bil jo obsojen na pet tednov zapora, Ust pa na izgubo 15 00 gld. od kavcije. Zatoženca je branil dr. Ružić, ki je naznanil priziv proti obsodbi. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! ^__±_ j_______________r Telegrami ^Slovenskemu Narodu": Pariz 4. julija. Včeraj priredili dijaki velikansko demonstracijo zoper policijskega prefekta, vlado in parlament. Milleraud inter-peliral vlado radi postopanja policije napram dijakom. Na mnogih mestih nastali krvavi pretepi mej dijaki in redarji. Več osob je bilo ranjenih. Pariz 4. julija. Demonstranti podrli včeraj stražnice pred senatom, pobili okna v palači pravosodnega ministerstva in strgali zastavo raz poslopje policijske prefekture. Na boulevardu Saint Mieliel podrli so kioske, pobili svetilnice in vzeli nekemu ranjenemu redarju orožje. Razgrajanje trajalo je do 2. ure popoluoči. Več kot sto oseb je ranjenih. Policija zaprla okoli 30 izgrednikov. Policijski prefekt Loze" izjavlja, da ni podal ostavke. Berolin 4. julija. Cesar otvoril državni zbor s prestolnim nagovorom, v katerem je naglasa!, da je razmerje mej Nemčijo in inozemstvom neskaljeno in prijateljsko. Nadalje je povdarjal potrebo, da se predelana vojaška predloga čim prej reši, zlasti ker so se upoštevale izrečene želje, v kolikor je to sploh bilo mogoče. Prestolni nagovor naznanja, da bo vlada začetkom zimskega zasedanja predložila državnemu zboru načrt o pokritjtutroškov, kateri se bo po mogočnosti oziral na plačilno silo posainnikov, ter končuje z reminificenoo na politični in gospodarski napredek, kateri je nastal po z j cd i njen ju. To kar se je slavodobitno priborilo, je na vsak način ohraniti, kar >a je le mogoče, če je Nemčija vojaški tako utrjena, da more jamčiti za evropski mir. Berolin 4. jnlija. Jutranji listi naznanjajo, da se je cesar povodom včeraj vzpre-ete davčne reforme finančnemu ministru Mili uelu brzojavno zahvalil. „Nationalzeitung* >ravi, da je cesar Miquelu podelil veliki križec reda rudečega orla. Pojasnilo. k ..Poslanemu - g. Fr. Birk-a, mestnega kapelana v Kranj i v št. 144. „Slovenčeviw. Dos 14. junija imel sem podpisani čast, da me je poročal v tukajšnji župni cerkvi č. gosp. Fr. Birk, kojega prečudno postopaoje pri sklepanji zakona je ožigosal že „S!ov. Narod" v uvodnem članku ,.l,- cerkve nas podijo". V svojem poslanem od 24. dne junija hoče g. kapelan opravičevati svojo netaktnost, v obče pa priznava, da Be je v resnici vse tako godilo, kakor je poročal BSlov. Narod" in v toliko bi bil jaz gotovo zadnji, ki bi hotei še jedenkrat pogrevati vso to zadevo, da ne bi trdil č. g. Birk v svojem »Poslanem", da njegovo postopanje ni bilo osebno, tedaj proti meni naperjeuo, da sem se vedel jaz neolikano, in ako bi to netaktno vedenje kapetanovo ne potrebovalo de posebnega pojasnila susebno po faktih, ki so se vršili za kulisami. Navedem naj zagovor kapelanov na .Narodov" uvodni člauek v kolikor potrebno doslovno iz „Slovenca" : „ .Odgovarjamo: „Jaa se je zahteval, ker je po rituvalu predpisan, po katerem se bomo v Kranju vedno ravnali, dokler knezoškotijstvo ne bo drugače ukazalo. „Ja" Be je zahteval zlasti zato, ker je bil „da" ostontativen, od „Člana narodne stranke" kot demonstracija že dalje nameravan. Da je bil res ostentativen, razvidno je iz tega, ker je preč. gosp. dekan že poprej opozoril ženina, du se bo zahteval „ia". Zahteval pa valed predpisa rituvalovega. — — — Kapelan bc ni prav nič pregrešil zoper zakone „ki veljajo za olikano družbo". S čira neki V Menda je dovolj olikano, če reče: „Prosim, recite „ja" ter pokaže Ženina predpis ritu valov. Ker se noče udati, z besedami „se pa raziđemo" zapre kujigo in hoče odhajati. Tako bi bili ravnali vsi trije, torej ni bilo osebno. Tako je biio dogovorjeno rodi jedinosti. Neolikano je pa ravnal ženin, kar je.Narod" seveda lepo zamolčal, da bi tembolj k a j) elana pred svojimi bralci očrnil. Ne-olikauo pred oltarjem: „Poroka je najsvetejša po-g nlba, kar jih je na zemlji*; te misli „Narodovo" je tudi gospod ž-'nin. In on se drzue nv trenutku, ko se sklopa ta najsvetejša pogodba" še diskutirati, razgovarjati, da „ja" ni slovenski, da v Ljubljani drugače ruvnujo iti.; razgovarjati pred oltarjem, pred duhovnikom v ;na-,i :n ornatu, in pred katerim s^ slovesno vrši ta čin. Neolikano v zakristiji: Prišedfil * zakristijo je ženin glasno govoril: „Skandal, Skandal!' Kapelanu )Q pa na njegovo čestitanji' k novinu stanu očital, da ne zna slovenski itd. ter ponavljaje besede: „Skandal — sramota!" na prigovarjanje drugih Be le zapustil „božje sve-Ca je to postopanje oliUauo, naj sodijo cenjeni Čitatelji sami! Nismo torej mi zanesli „j>o-litičuefca boja v svetiSCa", ampak vi. Mi se ravna m i» samo po svojih o pravili h.uu izgovor g. kapelana, da je zahteval ,ja" vslud predpisa rituvalovega, je sum na sebi popolnem ti i -Ceven, kar mu je točno dokazal že „Slovenski Narod" od 27. p, m, češ, da jo g. liirk sam pred kratkem poročal s „hočein" in ki po vse| Ljub Ijanski školiji poročajo tudi z „dau. 1 v Kranj i se ,e pred kratkem tako poročalo m bržkone po celem svetu v |eziku poročeucev. Gosp. kapelan Vi trdite, da niste bili osebni, a v i f; sapi priznato sami, da ste a;a" zahtevali zlasti zato, ker je bil „datt „ostentati-ven", kot demonstracija po nnui uamoravau že lalje. To je tedaj nagib, k o j i Vas v 0 d i pri Vaših sv: tih opravilih! Ce bi bil jaz „da" ni izgovoril odločno, temveč le za šepetal, ako bi „da" po Vašem mm nji ne bi bil ostentativeu, potoni bilo bi vse dobro? OsteutativuoHt dokazati hočete tudi s tem, ker me je č. g. defccan opo /.oril, da se bo zahteval „ja", li> s ie, da mi je g. dekan na j poprej tako dejal in me hotel prepričati, da jo „j au slo v t. uska beseda! Potem sva se jtrav prijateljski dalje o t. m menila in jaz Beveda ndil iu dokazoval sem nasprotno ter opozoril gosp. dekana, ki mi je blagohotno pokazal i; t u val iz leta 1844 (!), tudi na to, da se na isti strani bere „uvet'ga duha" iu če bi dalje brskal po knjigi, izveBtuo nadel še mnogo dr uzdi slovuiških hib iu germanizmov, k o jih se dau danes ne poslužuje v o č č duhovščina. Na to se z g. dekanom nisva več menila o tem in on imel }»• najmanj u zr o k a s k 1 e p at i iz mojih benedi, da bom rekel ja". Oo bi se bilo meni le sanjalo, kaj da nameravate (dan pred mojo poroko dejal je nek župnik prišedši od kosila Iz dekauije nekemu tukajšnjemu trgovcu: „Morgen vvird nicht co puli rt, wonn nicht „ja" ge-sagt vvird!" kar sem pa /vedel žalibože šn le pozneje), hoditi prepričani, da bi se bil Izognil temu 1J«»«1 r|"l-»» !!<'•€» Št . €jji«-1 na Emonski cesti št. 10 m . m i priporoča so p. n. občinstvu in visoko- > «J častiti duhovščini za slikanje cerkva, najnovejših USOVoih in po najnižjih cenah. Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater ■ tu. Starem nI. I n priporoča ne za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dola v mestu in na < 11■ >.• ■ 11. kakor tudi za popravila. Voda-vodni- naprave vsake vrate prevzeui-lje ter z vho natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki posipajo se na zahtevHiije zastonj. (t>7\ IVAN VIDER umetni in kupčljskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča so častitemu občinstvu za iz delovanje Vsakovrstnih vencev in šopkov in vseli v njegovo stroko apadajočln del. Na prodaj ima vedno mnogovrstne cvetlice iti cvetlične Kriiiicc po najnižjih cenah. J (200) fe' J. J. NAGLAS ,'&.§ tovarna pohištva S v Ljubljani, Turjaški trg *t. 7 in S % Gospodsko ulico (Knežji dvorec). £ c» Zaloga jednostavnoga in najfinejega le- 4n $ senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, % strugarskega in pottatirikega blaga, po- &\ c£ bistvene robe, zaves, odej, preprog, za-JP stiral na valjcih, polkuov (>.alu/.ij). Otro- Jr % ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-c> pregorue h I a gaj niče. % p* Restavracija „Pri Zvezdi cesarja Josipa trg. Volik zračni vrt, stekleni salon In kcgljlačo I Priznano izvrstne jedi in pijače iu skupno obedovanje. (70) F. FeilinC, rostavrater. jj _^^^^^ .Jj} F. BILINA & KASCHl I Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseli H SVOJO vrst rokovlo, tako od usnja (lasten i\ Indelek), knkur tudi od druiuga blaga. Klrurgiono obveze (le lasten izde d Jek), j mučeno na i bolj še vrate, z raznimi §] kirurgičiiiiui pripravami. Velika izbera 5j kravat, hlačni ko v, krtač, glavni- m kov, mila iu parfumov. Vse po naj- 3] nitjih cenah. <3j £ Bjra.ta Eberl ^ 7v Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. [e q- Slikarja napisov, fe c. stavbinskn- in pohistrena pleskarja. f- 3 Tovarna za oljnate barve, lak if t* in pokost. (146) m r Glavni zaatop Bnrtlioli-Jeveg« ori- ^ giualuega kurl»ollue)a. Maščoba Vj za konjska kopita in usnje. jf 3 - gS'T^r--"W S-------- (Viktor itjuiiii (150) X^|iit>l|unu, 3I»n*ijii» t\~i£ 1 a priporoča veliko zalogo oprem zz. kro- 4 jače in čevljarje, boloprtenoga blaga in podvlek, bombaža In ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje In kavlji-^ čanle, tkanega in nogovičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokovic, po-zamentirBkega In drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, čipkastih zaves m preprog, umeteljnih ovetk in njih delov. ———ffct.«*w>t—n-----r*1fr I Hdtel „Pri Slonu" | ^. I. vrste & K v sredi mesta in v bližini c. kr. S V poštnega in brzojavnega tirada. J ?8obe od 70 kr. naprej. „ Restavracija in kavarna »ta v hiši. fl J Železna in parna kopelj f ^ urejena po F'rancovih kopelih po c. kr. ^ tvladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valenti. ^ S Josip jReicli J 2 Poljanski nasip, Ozke ulico št. 4 £ m priporoča čast. občinstvu doliro urejeno B • kemično spiraluico H) v kateri se razparane in nerazparane J moške in lenska obleke lepo očedijo. J ■Pregrinjala vsprejujo se za pranje in m crčin v poharvanje. V barvanji vspre- I J jeuia Be svilnato, b<>niba£uo in mešano* g blago. Barva se v najnovejših ujodah. £ (^•••••••••••••»••••••••••ai • SPRAJCAR IVAN | S stavbeni in umetni ključar J • Kolodvorske ulice št. 22 § • priporoča s\oje (lo6) an • valčasta zapirala za okna in vrata | 5 (Rollbalken) S 2 lastni izdelek, prava jeklena plehovina, J? tj s tihim zaporom in trajnostjo. Popra • vila v tej stroki se Viprejemljejo ter • 2 izvršujejo natančno in po nizki ceni. J asasnoBoia. G. Toiinies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-livnlea. lidclujo kot ponohtiOBi: vse vrate strojev za leaoreznioe in žage. (144) l'ri>vzniiie cel« napravi' in (ukrhuji' |i)irosl r«»(«- m kol It* p» nnjbuljii aestavi, shuii : turbine In iiiihia K«»l«'sii ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv,firnežev, lakov in kleja v lastni hiši jI v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41 Filijala: Slonove ulice št. 10—12. J Evgenij Betetto tovarna za inotlje v LJubljani, Flcri*anske ulice št. 3 priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metel j od najfinejših dO najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na ra/.polaganje zastonj (15'i) 9 ♦ ♦ ♦ i e in franko. rHENRIK KENDA-1 v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. kV___A \l J. MULLER (Ui3)| (164: fotogruflčno - artistični zavod v FrančiNUaiiMkili iillealt >l. H priporoča svoj iitelier za vsa v fologra-llftno stroko ipada|oČa dela, kakor: p >r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstni' poduln«, pisave, načrte Itd. Moiiieiitne tbt r ^ Uran & Večaj > 4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 P ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ veliko zalogo vsakovrstnih k 4 pečij in glinastih snovij £ ^ kakor tudi ^ ^ štedilnikov I in vseh v to stroko spadajoči!) del po nizkih cenah. 'v^^if w w w t J. Hafner-jeva pivarna I Ljubljana, sv. Petra cesta st. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstni restavracija / \ rlilo> dVOraUlO /»» looin-rh' n.i m icphii vrtom« (l-f>2> = Kegljišče je na razpolago. = U hod jo tudi \c Poljskih ulic. X-.- Ecfeer stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur l.piMiitiiu (142) ■ »11 mi I Mita »'(»Iii hI. 7 iu 14 priporoča svojo bogato salogo kleparskega dela. I. iic line vsa \ nje tro v obrt • padajoča ucla v mestu in na d/. c 11 Izvrševatelj lesenih, cementnih in klejnih streh. Zaloga strešnega laka, li-sm-ga remonta in kleja. Na pravite I j strelovodov po novi Htsteuii. I Čast mi je nastlan jati. da s'jišlio ohrt katero bodem nadaljevala, ter se priporočam aa vsa v to stroko spad ijoča dela po nizkih conah, zlasti ia nove podknve. Dobro delo in točna postrežba. Z velenpoštovanjom (,l«r»4) za e. kr. liri, uradnike, UUOriUC uradnika o. kr. drž. le- letnio. privat. železnic, kakor tudi za e. in in kr. vojsko izdeluje pod pisarno po najpovoljnejših cenah ; tuni preskrbuje vse araven spadajoče prednetOt kakor **al»l|e, KIoImiI.c /.>k |>iiiii.lo. zlatu obrobko itd. Civilne uprava isdelujftfp se po najnovejši la<;.)in. Angleško, francosko iu tuzemsko robo ima na skladišču. P. Casermann <158) krojač ca civilne oprave m uniforme. m— Pozor gg. krojači! FELIKS URBANC v Ljubljani, pri železnem mostu ima veliko zalogo vseh vrst. suknenepa blaga, Jagerndorfskih, Brnskih tkanin In lodna, kakor tudi mnogovrstnega manu-fakturnega blaga, hlacevine In vse k oblekam potrebno oprave. 1 (199J * Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni Imeti! I Pivovarna J. Auer-ja 0 Gledališke ulice, fl jI ItvrNtno IiinIiic-u izdelku. I) »inu iHtrMkM vina. Priznano «lol>r» i] jedilu. Velik, zračen vrt s »teklenim !! salonom in k«*gl iiheem. Točna in cena (J postrelba. jj (404) 1 J". Auer, pivovar. I Ivan Somnitz S (prej Fr. Petlauer) J urar c. kr. priv. južne železnice S Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 ^ priporoča svojo w jveliko zalogo ur.| ^ Poprave ho ixvrMUJt>Jo liilro In J 4 dobro. («i3) S ****** O.lllUio ii 11 ▼ Ormlui lMUH.vTrilu, < i ii rit-i. / ikT.'lm 1891 i Fran Kaiser S puikar £ v LJubljani priporoča mnogovrstno zalogo orožjih £ in ritAiiili lovMkili i>oi i-i>iiH«-iii — O kakor tudi pušk lMNtuega Izdelka ter izvršuje vsHkojaka |»opravl|Hit|a točno in po uaini>.jili conah. (40(i) i Vizitniee Inverfe s firmo priporoča „Narodna Tiskarna". R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in o. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. ft-^^^-ivi-i' _i-rf»i--gw«*fij «sww-*—-»———— Kavarna in restavracija v Švicariji. Od 23. aprila naprej o vsakem času mej d-evom tjoi-li««' J«*«li. Najuda-neje podpisani ae bodu p:i/.adeval. zadovoljiti svojim velecenjonim p n. gostom v vsakem oziru. Z velespoštovsnjein 1(192) H. Eder, resiaviuter. Podobe umrlili urednikov ^Slovenskega Naroda" (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo au na lca,rton.-pa.r3ir31 tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pti gospodu A. Zagorjan-u iu prt druzih knjigo-ti/.cih. loBrl po Vas uči njenemu »krajnu mučnemu prizoru — na ta ali oni načini „Tako bi bili ravnali vsi trije, torej ni bilo osebno" — pravite Vi, a zakaj a t L* se pa domenili o tem že le pred mojo poroko, kajti meseca maja poročali ste še a „hočem■ ? PfWl \8«m pa bodite tako prijazni č. g. Birk in razjasnite mi, čemu ste pri SI i Vi k č. gosp. d e k a u u s prošnjo, d n bi poročali Vi (VM to potrdil mi je sam g dekan) dasiravno ni bil VaS te dan in bi imel zvezati zakon č V u $ g. kolega, bivši moj sošolec, koji je zvedel o tej preniembi še lezjuUai na dan poroke? Skoro bi ne morem misliti, da ste stori i i Vi to iz postbne ljubezni ali vsaj naklonjenosti do moje osebe, temveč je po mojem mnenji ta Van korak najboljši dokaz, da ste Vi imeli na men mene komprouiitovati in uprizoriti v cerkvi to skrajno neolikano šalo, kajti, ako je bil po Vašem mnenji moj „da." ostentativno nameravan, potem bi biia ravno Vaša sveta dolžnost, mene že v za kristiji pred poroko opozoriti na to, da bote odločuo zahtevali „jatf! Nadalje mi predbaciva g. kaptlan — neoli kanoHt! In kaj opravičuje g. Dirka nazivati moje vedenje neolikanim ? .Drznil" tem se »disputirati*, da „jau ni slovenski itd! V resnici vršila s*-- je stvar tako-le: Na pivo vprašanje kapelauovo odgovoril Bebo jaz z „da". Na to dejal je g. Bilk Uažoč na ritu val: .Prosim tukaj stoji „ia*, recite tedaj „jaM. Sedaj mi je bilo jasno, kaj da kapi lan namerava, a mislil sem, da se mož veuder le spametuje in odgovoril 11 n. ničesar druzega, kakor le še jed enkrat „daa. A č. gospod imel je ravno namen „jnM prisiliti in zaradi tega začne se — on, ki je komaj meBec prej poročal še t besedico „hočeinw — zopet zgovarjati na rituval! Še le potem, ko me je č. g. Birk na ta način p r o v o k o v a 1, povedal sem mu z mirnoin skozi iu skozi dostojno besedo vse ono, kar sera omenil že proti gosp. dekanu in posebno še povdarjal, da poročujojo i v Ljubljani z besedico „da* v mentu tedaj, kjer je sedež našega škofa! Na to je g. Birk migajoč z glavo iu ramama nekaj besedičU, da nuj grem k g. dekanu. Še le v tem skrajno mučnem trenutku, ko t>o se svatje začudeno pogledovali, ko j« kape lanov g. kolega zaklical izza kulis — pardon ! hotel nem reči iznad oratorija: „Habeas vel a b e a s" — in ko je č. g. Birk zaprl rituval z besedami: „Se pa razidimo", izgovoril sem jaz prisiljen po okoiščinah jedino izveličavui »ju". Res je tudi, da mi je v zakristiji po doviše-nib formalnostih in ko smo se že vsi odpravljali, g kapelan po pouzročeuem škandalu č. e b t i t a I s svetohlinskim smehljajem, mislec- si pač, naj ga še malo navijeni vražjega liberalca, res je, da Bem rabil besede „skandal" „sramota" in da sem slednjič odšel na prigovarjanje svatov, koji so mi svetovali, da se pač ui vredno zgovarjati s takim kapelanom! Sedaj pa č. g. Birk! blagovolite mi odgovoriti na moje vprašanje: Kdo se pač obnaša dostojneje in olikano: „duhovnik", ki „v masnem ornatu, pred a I t a r j e m, v trenutku, ko sklepa najsvetejšo pogodbo" p r o -vokuje doBedaj še neslišano komedijo in „zanaša političen boj v svetišča" ali lajik, ki opozarja prenapo-tega kapelana z mirno besedo na n e • dostatnost njegove neopravičene zahteve in nazivlje po dovršenih ceremonijah tako početje škandalozno in sramotno?! Odgovor je pač labak. Sploh Vas pa le prosim č. g. kapelan-katehet, ne učite Vi mene olike, vsaj nisem Vaš učenec druzega razreda tukajšuje ljudske šole, kjer prepovedujete Vi 7 — 8 letnim otrokom „Rodoljuba" — ~ — ! Po mojem skromnem mnenji naj sploh m govori po nemarnem o oliki tak človek, ki nima niti toliko ljubezni do svojega bližnega ali vsaj človeškega čuta v Bvojem srci, da — kakor se je to zgo d i I o n a P r i m s k o v o m pri K r a n j i — m o ž a-pošteujaka, ležečega na smrtni postelji, kojemu zdravnik priporoča u a j večji mir, trpinči in razburja, ne bo teč ga prej potolažiti s svetotujstvi naše vere, dokler revež prisiljen ne obljubi pred cerkovnikom in nalašč v to poklicauo pričo, da ne bo več bral — „Rodoljuba"!!! In da se ta junaški čin ne zabi na vekov veke, povedal je to škandalozno dogodilo g. kapelan sam raz lečo i n s e še posebej zagrozil, da ne bo nikomur dal odveze, kdor ho ne odpove „S I o v, Narodu" in „Rodoljubu"! I u tak človek mi preti r a d > mojega vedenja še s tožbo, kakor mt je tudi razkril č. g. dekan. ČJ. g. kapelan Birk! jaz som Vam uu uslugo! V Kranji, dud 1. julija 1893. Olrll ^irc, i-itml. jut. in pesistiiik. Listnica uredništva. SI Narodno bralno društvo v Z a gorj i na Pivki. O prelepi VaSi združeni slavnosti blagoslavljanja brizgalne gasilnega društva in razvitja zastave bralnega drnitva, ki je, kakor ptiete, Upadle tako veličastno in na občno zadovoljnost, nismo v z prejeli nobenega poročila o tem lepo uspelem narodnem prazniku, torej tudi nismo mogli ničesar prijaviti. Rade volje pa storimo to, ako nam dopnsTjetn kako poročilo, čo je tudi zakasnelo. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja po-pruHfvanja po „Molio vem francoskem žganju in soli" dokazuje uspeatll upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti ntešujoče, dobro znano antirevmatično zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazflo lekar A. V 01 Ji, e. in kr. dvorni založnik, na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOMi-OV preparat, zaznamovan l varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic bo ne poSilja. 4 (18—Đ 7 b stoji ■A vso leto 4 gld. 60 kr. ■> za pol leta g gid. 30 kr,; m četrt leta 1 gld. 15 kr. mm* Zalivala.. Pevskega društva ,,Ljubljane" udano podpisani odbor izreka tem potom vsem, ki so kakorsikoli budi pripomogli, da se jo veselica na gosp. Frrlinčevem vrtu dno 1. t. m. v vsakem oziru tako izvrstvo obnesla, svojo najiskrenejšo zahvalo osobito pa p n dostojanstvenikom, ki so 8 Svojim obiskom počastili veselico, čč. nabiralkam, darovalkain in darovalcem mnogobrojnih, krasnih in dragocenih dobitkov in denarnih darov ČČ< prodajalkam srečk, vrlemu gospodu Icrlincu za brezplačno prepustitev kegljišča in vsem, ki so se v tolikem številu odzvali podpisanega odbora uljndnemu povabila. V L j u b 1 j a n i , dne 3. jnlija ISBB. Odbor pevskega društva „Ljubljane". Umrli so v Ljubljani: 9, julija: Uršula Struss, zasobnica, 88 let, Lingarjeve ulioe št 7, ostarelost. 3. julija : Marija Koman, gostija, 83 leč, Ilovcu št. 15, marasmus uenilis. Meteorologično poročilo. I Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi . Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj i36-7 rta. 21 0° C si. svz. i asno a J "3 2. popol. :ut> 290° C si. jzh. d. jas. OOOh "? i), zvečer 136 6 uua. 17 6° C brezv. jasno Srednja temperatura 22f> , za 3-5" nad normalom. Izkaz avstro-ogers&e banke I dne 30. junija 1893 Prejšnji teden Bankovcev v promelu 469^27.000 gld. (-f 16JO7L0OO gld Zaklad v gotovini . 291,034.000 Portfelj .... 17-2,478.000 Lombard.....24,017.000 Davka prosta ban kovčna rezerva . 24,903.000 . f— 16,662.000 Drž not v prometu . 312,536.000 „ (+ 231.000 1 + ( + i-r 461.000 15,732.000 2,577.000 XDia.rLa,jsls:a- "borza dnO" 4 julija t 1. včeraj Papirna renta..... gld. 97"65 Srebrna renta.....n 97*55 Zlata renta....., 117-90 4°/0 kronska renta ... „ 9K*7ft Akcije narodne banke . „ 9H4"— Kreditne akcije .... „ 335'2f> Lordon.......„1*23 80 Napol......... »■82«/■ C. kr. cekini..... „ 6*86 Nemško marke .... „ «0-70 Ilalijatiski bankovci ... „ 46'6.r> Papirnati rubelj .... „ 1*80 Di;e 3. julija t I. 4" 0 državni- srečke iz 1. 1854 po 250 ^ld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4u/0....... Dunava reg. srečko 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4' .//„ zlati zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rudollove srečko po 10 gld...... Akcijo anglo-avst. banke po 200 gld. Tramway-diust. velj. 170 gld. a. v..... gld. danes 97-70 97-f.O 11795 96-95 984— 88676 12875 983 586 6067 »/.j H7 gld. 198 , 115 „ 127 „ 181 k 196 . 160 i 26o „ - kr. 50 i 25 » 75 „ 75 n n 30 : Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti iskrezo ljubljene matere, oziroma staro matere in tašče Barbare Punčuh dalje za častno udeložbo pri pogrebnem sprovodu izrekamo vnem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito prečastiti duhovščini, gospodom meščanom, ki so blagovolili nositi krsto in poleg njo svetiti, m, vcncnunAain in gg. pevcem Idrijsko čitilnice in delavskega bralnega društva za prelepe do sna segajoče nugrobnice, svojo najtoplejšo zahvalo. (tJ90) V Id rij i, dno 1. julija 1898, Žalujoči ostali C. h. glavno ravnateljstvo avstr. drz. železnic. Izvod iz voznega reda Treravnega od 1. Junija. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajal ni časi ezna čem so v srednjeevropskem «asn. Odhod iz Ljubljane (juž. kol). Ob 12. ari OB minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-OaBtein, Zeli am See, Inomost, Bregenz, Ztlrioh, Genf, Pariz, Sleyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine varo, Eger, Franoo' e vare, Karlovo vare, Prago, Dražilano, Dunaj via Amstettrn. Ob 7. uri 06 mlnnt zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-Ubej. Beljak, Celovec, FranionafeBto, Ljubno, Dunaj, čez Solitthal v Aussee, Ischl, CJmunden, Solnograd, Lend-(iaitcin, Zeli am Set;, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 60 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Oelovec, Kranzensfeste, Ljubno, Dunaj« Ob 4. uri 20 minut popoludue osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove varo, Karlove vare, Prago, D razdane, Dunaj via Atnstotteu. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. uri 56 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetteu, Draždau, Prage, Francodh varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linča, Steyra, Ischla, Gmundena, Iselila, Aitaseea, l'ari/.a, Genla, Ziiricha, Breguu/a, Inomosta, Zella am St;e, Lend Gssteinz, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzena-feste, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Asaatettšn, Draždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Mttrijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograda, Inomosta, Liuca, Ljubna, Celovca, Pon tabla, Trbiža. Ob 4. url 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Id ubitega, Beljaka, Celovca, Franzensfeate, Pontahla, TI biža. Ob 9. uri 27 minut zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnb- i egii. Beljaka, Celovca, 1'ontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. 2. ,, OS ,, popoludue v Kamnik. 8. „ 60 „ zvečer v Kamnik. 10. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah iu praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). 6. uri 61 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. n 20 „ zvečer iz Kamnika. „ 9 ,, 66 „ zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srodnjc-evropski čas je kraj nem u času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—142) Ob Pri &i Sifei6-%3. na Starem trgu hiš. štev. 34: razprodaja vsakovrstnih muzikalnih orodij namreč: f^osllj po 2 gld. 50 kr., 3 gld., 4 gld. in 6 gld. «-i«»r po 8 t? 1*1. 50 kr. 4 gld. in 5 gld. po 7 gld., 8 gld. in 10 gld. Harmonik na roke po 1 gld. 50 kr., 2 gld., 3 gld., 5 gld. in 10 gld. Lokov za goHli po 50 kr., 80 kr. in 1 gld. TrolM'iil za požarne hrambe po 2 gld. 50 kr., 3 gld. 50 kr. in 4 gld. Dalje klarinetov in 11» vi vsake vrsto, *4 i'iin po 7, 8 in 9 kr. in drugih malenkoatij, ki se zraven potrebujejo. (673—2) Vrt pivovarne Koslerjeve. V sredo, dne 5. julija 1893 veliki umetalni ogenj pirotehnika K. Klsnerja v Urudci s prijaznim sodelovanjem vojaške godbe e. in kr. 17 pešnolku. Čisti dohodek namenjen Je Elizabotini otročji (698—8) bolnici. Vepored •u.m.etalii.e-no.-a. orjn-i^a-: lil Kron ta: Krik. Mozajika v rožicah. Briljantni ogenj. S,) „ l*I«HMlee na vrvi kot ognjaruki jouglcur. Mehanično gibljivi umetalni ogenj (novost). >i.) „ I* i i o i «■ li n i «■ no prolivauje barv z zaključnim efektom. 4.) „ Zl»»ii* |»ithijate. imiuiIm*, putlala, girnudule, lourbilloiil se bodo v velikem številu požgali; posebno jo omeniti: (t^- Pojoči umetalni ogenj (novost), igai NajpreseuotljivcjSc in najnovejfic, kar je pirotehnika dosodaj izumih, prikazalo se bode v ttm p. n. občinstvu. Na koncu: Bengalična razsvetljava parka. Blagajna se otvori ob 6. uri. Koucert ne prične ob polu 7 uri. Umetalni ogenj se bode zužgal proti deveti uri. Beseivinini sedeži po 00 kr. Vstopnice po BO kr. Prosi se najuljudneje, da se vstopnice prldržč in nosijo tako, da so vidne. Sedeži se naročujejo pri g. K. Tillu v Spltalskifi ulicah 10. 84 4792 ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (4—18) 50.000 kilo. Dohiva »« v vseh špecerijskih, delikatos-nih prodajalnicah ho ko udi torij ah. Zii gospodinje! Majhen priniesek JEVE zabele za Julie zadostuje, da so takoj priredi izborna juha. Dobiva se v steklenicah od 4'> kr. naprej pri II. L. Wt'ii«t*I-ia. (211 Viaokoiolec IšUm alnibo pisarja ali učitelja. Ponudb« e visokostjo plače naj s« blagovoljno pošiljajo upravništvu tega Hira pod črko \. (68B—1) Ledena omara (za meso) f(!i>2—3) proda se najceneje; dalje se izposojajo J*'<1«Ih (žlice, noži in vilic«) i/, kineskega srebra. Veft se izve pri gospi" 101 «m>-iio»-i l<:in*f «'l d, reNtavracIJn ,,pri moIim-h*-. Na prodaj je lesena "baraka v najboliAHin stanju. Baraka, v kateri 8^ sedaj na-htt|a p<>*t Ina, je dolga 12 m, široka pa 8 m. ima v p r i 11 i »*-; i 4 prostore, v I. nadstropni pa 5 soh ter h h nahaja ob stari dolenjski cesti v Š na a rji (KlokV) Nat^neteie podatke" fe izvedeti pri lastniku barake iTrStrL-U. IFalt-VL. (686— I) USTsl. predaj sta, (688—1) I S?4 ^"V liv VRT na Polfaimlil *•«**< I it. :J7. Namestovanja zmožen got-ij notarski kandidat želi se premestiti s 1. septembrom. Ponudbe na npniviiiStvo „Slovenskega Naroda". Za raznovrstna pisarska dela priporoča se uradnik pod najcenejšimi pogoji. Ponudbo pod naalovOU Mariji vunO* na upravni-štvo „Slovenskega Naroda". ti -S _.t* SL -s _«< *i» *i* rv« jii *fcj^.rir.r^jrfcjr^ »\^» ^» » r BUatija Zamilia T3 ^r/// Samffla y MušalP potočoftci. Ljubfjfiita, dni 4 julija L89.7. (6«4) kg Bi- s- bL_ >?. SV T T T T I r *f T *f *f -| T 1 Natečaj. V tem okraju imajo se popolniti sledeča uoit ©1 j siso. s&esifea.g 1. Mesto učiteljice odnosno učitelja III. plačilnega razreda na me.šo-viti dvorazredniei v II rilAlcl s alovensk m učnim jezikom. 2. Mesta učiteljic III. plačilnega razreda mešovitih dvorazrednic v It haui s hrvatskim naučnim jezikom. 3. Mesto podučiteljice na dvorazredni ženski učilnici v Kast v u in mesto podučiteljice na trorazredni mešoviti učilnici v Sv. rtluteju s hrvatskim naučnim jezikom. 4. Mesto podučitelja na trorazrednici v Kukavni s hrvatskim naučnim jezikom. Plačo in užitki zvezani s temi službami so razvidni v pokrajinskih zakonih 3 XI. 1874, Z. Z. L. št. 30, oziroma 14 XII 1888 Z. Z, L. št. 1 ex 1889. Prositelji naj svoje pravilno obložene prošnje službenim potoni v štirih trriaaili semkaj vlože. C. kr. okrajni šolski svet Volosko, dne 29. rženegu cveta 1893. Predsednik: KaI»IaiiI s. r. oeoooooeooooeoooeoooooood J ■ i KT -v I-i3"\a.1ol3eLXxi, r^su Starem targnjL razprodajali se bodo od 5. do 15. julija kakor vsakoletno vsi od sezone zaostali predmeti kakor: klobuki, dežniki in solnčniki, ostanki svilnega chean-geanta- foulardes, bluze narejene iz vseh vrst svile in tkanin po najmodernejšem kroju, dalje turistovske srajce za gospode in dečke, pasovi, nogovice, rokovice, kakor tudi večje število modercev, ki so bili preje v jrazkladnici, a so le jako malo vsled tega trpeli, in sicer (lig9) po tako ogromno mizkili cenah, katerim ni hilo doklej še nikake primere. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne41. 43