ŠTl DI.MSKl LIST TRIBI NA
ŠT. 21-22      ( I NA 1 N-DIN
APRII. 1971
UrUUANA
I.I-.TNIK XX
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ZZBOBČINEKAMNIK
in
ZVEZA
REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
OBCINE KAMNIK
1.  REPUBIIŠKLMU ODBORU ZZB NOV SRS
2.  REPUBLIŠKEMH OBDORU ZRVS SRS. LJUBLJANA. Bcethovnova 10.
Re/.crvni vojaški starešino kaniniške obči-ne in bivši borci narodnoosvobodihic vojnc občinc Kamnik. /brani na strokovncm pouku. dnc 26. marca 1971. odločno obso-jamo ncodgovorno pisanje v /adnji številki ljubljanskcga študcntovskcga lista ..Tribuna" o Jugoslovanski ljudski armadi, o liku slo-venskega oficirja in o naši vseljudski obrambi.
Rezervni starešinc sodimo. da poincni na-čin obravnavanja tako pomembnega družbe-nega vprašanja omalovaženje vlogc naše armade. grobo žalitev njenega starešinskega kadra in članov ZVEZE BORCEV - starešin iz NOB.
Odgovori so skrajno žaljivi. pravokatorski in izzivalni. Vprašamo sc, kako si dovoli sku-pina Ijubljanskih študentov dajati tako cinič-no sodbo. saj jim vendar naša socialistična skupnost prispeva delež za njihovo intc-lektualno izobražcvanje. Vsebina omenje-nega prispevka v celoti nasprotuje prizadeva-nju po vključevanju slovenskih mladinccv med starešinski vojaški kader.
Ker se delovni ljudje Kamniške občine z združevanjem sredstev za potrebe narodne obranibe odrekajo deležu osebnega dohod-ka, se vprašujemo. zakaj se družbeni denar zapravlja za take namene in ali bomo res ne-močni proti takini pojavom v naši družbi.
Od pristojnih organov odločno zahte-vamo, da se vse tiste, ki so kakorkoli omo-gočili objavo takih izjav, ne glede na to, kdo in kaj so, pokliče na odgovornost in izključi iz nadaljnjega študija, saj se od njih upravi-čeno nc more pričakovati, da bi bili po kon-čanem študiju lojalni člani naše družbe.
V Kamniku, dne 26. marca 1971
Zveza združenj borcev NOB občine Kamnik
Rezervni vojaški starešine občine Kamnik
Stiukntski list urcjajo: Boris Cizcj, Milan Dcklcva, Kostja Gatnik, Jože Konc (glavni urednik), Jcrnej Novak, Vladimir Simič, Jaša Zloboc (odgovorni urednik).
Stalni sodclavd: Adam Franko, Rocl van Duyn (Nizozcmska), Stane Hočcvar, Miro Končina, lomaz Kralj, Pavcl Kristan, Jure Mikuž, Radivoj l.ahor. Lado Planko, Marjan Pungartnik, Ciril Ribi-cic, Samo Simčič. Jancz Stcrgar, Tomaž Šalamun, Lcnart Sotinc, Darko Štrajn, Mladcn Svarc, Cvetka lot. Andrej Uk\ Milc Vakanjac, Pctcr Vodopivec I otogratija: Zarko Vesclič. Lcktor: Milan Jcs^h.
TRIBUNA        1/daja  10  SŠ  ljubljanskih visoko-soiskih zavodov       Uredništvo  in  uprava: 61000 Ljubljana. I rg rcvolucije 1/11      tclclon 21-280 lekoc. račun: 501-8-78-1       (cloletna naročnina '•¦» studcntc jc   15  din, /a druge 20 din       Tiska
Kokop.sov ,n iotouralij nc vracamo       Poštnina piJLunu v gotovini
ČAS VZPOSTAVLJANJA RESNIC
Scm v nckom svetu, gibljom sc v določcnem prostoru, zaznavam odtckajoči čas; živim (kajti tako pravijo čutiti vsc to, jc živeti). Učim sc. dclam (dclo, mi pravijo. jc tisto pravo, človcka vredno življenje). Mojc dclo jc študij, sprva učcnjc. ki prerašča v študi) (imam srcčo. da sc mi predmet razpira v neskončno odprto vprašljivost). Ta mc nagrize, razjcda, prevzame - razpiranje vprašlji-vosti postaja motor mojcga dcla; skozi to šelc sc mi življcnjc razprc v ncko polno, aktivno soudelcžbo v svctu. Vprašljivost postaja moja resnica. Tak po-ložaj mi odpro možnost udeležbe v študentskcm gibanju. Razumem ga nc kot negacijo ob^tojcčcga. tcmvcč kot razgrinjanje obstojcčega. Kot gibanje, skozi katcro se obstoječc in dano iz svojc togc veljavnosti sprošča v vprašljivost in prcvcrjanjc. " Zato jc to gibanjjc prostor (tudi) mojc rcsnicc. Pri-družim se mu in to na nivoju čisto konkrctnc ¦ aktivnosti, ki se ji pravi sourcjanjc študcntskcga časopisa. Skozi to aktivnost prisostvujcm štu-dentskim akcijam, pogovorom, scstankom. Sczna-njam sc s širšim prostorom svoje in študcntskc akcije, vprašanja se širijo, raztezajo in prcplctajo v zamotano problematiko neke konkrctnc družbe. Sprva prosojna vprašanja sc lcpijo v neprosojno gmoto problcmov. Slchcrni od njih bi zahtcval tcdne, mcsccc, leta študija. Življenjc ostaja nepro-sojno, moj študij jc vendar usmcrjen diugam, moje poglavitno dclo sc odvija v okviru vprašanj, ki zadevajo litcraturo in za katera vcm, da mi ne morcjo razlagati konkretnih pojavov vsakdanjcga življcnja. Vcm, da ima jczik literature svoje zako-nitosti in da je mojc delo usmcrjeno v študij tch zakonitosti. Vcm, da vprašanja litcrarnega jczika niso hkrati tudi problcmi praktičncga jezika ko-munikacijskih srcdstcv; da sc torcj skozi svoj študij ne morem spoprijeti s problcmi svojcga konkrct-nega dcla - sourcjanja in pisanja v študcntski časopis, ki je prav tako prostor komunikacije in praktičncga jczika.
Vsc to vem v trcnutku, ko naj bi za Tribuno pisal o javni študcntski tribuni o problemih infor-miranja. Najlažc, kar v tcm lahko storim je. da zabcležim dcjstvo o ,cnkratni prisotnosti" tcga scstanka, da ostancm nevprašljivi notičar in kot tak morda šc najbližji temu kar naj bi bila:
INFORMACIJA
Akcijski odbor svobodnih študcntskih tribun je pripravil tcach-in o problemih informiranja. Po-govor so sprožili z nckaj uvodnimi tczami, ki so skušale problcmc informiranja orisati v značil-nostih, v kakršnih jih razkrivajo organizatorji te javne tribune. Po tako zasnovanih uvodnili besedah tcr problemih oziroma hoteno zamolčanih spornih clcmentih razvoja našc družbe, ki jih jc očrtal Jaša Zlobcc, jc iniciativni odbor skušal pokazati na problemc kot so cenzura, zaprtost in linearna usmerjenost in ki so prisotni v dclovanju naših srcdstcv javnega obvcščanja. Tako usitierjcn raz-govor jc že v osnovi privcdcl do mcdsebojncga obtoževanja, zanikavanja tako z cnc kot drugc strani. Kljub tcmu pa jc ta, sicer izrcdno ncplodni dcl razgovora, lc odprl nckaj vprašanj, ki smo sc jih v nadaljcvanju oklcnili, kot npr.: vprašanjc pro-uramskc    platforme,    družbcne   dctcrminiranosti
urcdniškc politikc. itn.: vprašanja, ki jilijc mogočc
strniti v poglavitno vprašanjc odnosa mcd družbo in sistcmom informiranja.
Tako informacijo lahko razširim z opozorilom na podobni. čcprav golo notičarstvo prcscgajoči poročili, podani v DF.LU, dnc 19. marca 1971 in v 12. številki KOMUNISTA (26. marca 1971).
Vcndar vcm, da Tribuna ni mcdij, ki dogodkc prcprosta bclcži. Vcm, da je Tribuna (meni) pro-     I stor.   ki   dogajanja   razpira   v  razscžnost   njihovc     J vprašljivosti. Ta vprašljivost pa ni v tom, da si prj-zudcva na tcach-in-u razgrnjcnc problcmc prikazati     I kot   lažne   in   prikritc   mancvrc,   kot   dvomljivo     r oscbno stisko sodclujočih, tcmvcč skuša v izrečc-nem odkriti nekaj, kar sc skozi nasprotujoča si in protislovna mncnja pojavlja kot povsod in v osnovi prisotna lcsnost našcga prostora. Skozi preccjšnjo     I časovno odmaknjcnost sc mi ta tcach-in razkriva     I
.kot tckmovanje ncštetih mcdscbojno izkliučuiočih     I sc rcsnic.  Naš čas in naš prostor sc mi skozi ta
. pogovor nc kažeta kot brezmejna odprtost, kot razpoložljivost in hotenjc bclcga nasproti črncm. Ni volikih kontrastov, vsaj nc v smislu vspostav-ljanja različnih nasprotujočih si in izključujočih se ciljcv. Nihčc nc zanika cilicv. ki si jih jc zastavila cclotna družba. Ti cilji so skupni, morda ncjasni in vprašljivi s poti po katcri jih skušamo doscči. Naša dcstrukcija, radikalnost, modno rcvolucionarjcnjc (samo poimenovanja jc v tem primcru rcs popol-noma nepomembno), jc usmcrjcno v to, da kon-krctno dano, obstojcčo in hojcno pot razkrijcmo v vprašljivo, ncsvcto in ukinljivo inačico doscganja in vzpostavljanja ciljev. Monolitnosti ni, ustvarjcnaje unietno v dobršni mcri prisile tcr ob (zavcstncm ali nezavcstnem) odpovcdovanju posamcznikov in skupin (sama številčnost jc pri tcm ncpomcmbna kolikor koli jih žc jc, prczreti jih ni mogoče). Čc torej v Tribuni prinašamo svojo rcsnico, rcs-nico, ki prcpoznava v vcliki večini naših sredstcv javnega obveščanja njih enodimenzionalnost v tem smislu, da sam izbor in način podajanja intormacij usmcrja neka vnaprejšnja prepričanost v veljavnost in zvcličavnost le cnt\ povscm določenc poti k zadanim ciljcm, to nc pomcni, da kot tako vzpo-stavljanio tudi svojo rcsnico. Prc"ko svojcga časo pisa dajcmo tcj ncdvomno žc obstoječi rcsnici možnost prisotnosti in uvcljavljanja v rcalncm prostoru to družbc. Rcsnica dclovanja Jašc Zlobca jc v vcri v neko boljšo svctlcjšo partijo. Vprašanje v Komunista vpctcgu Šctinca, čcmu potcmtakem taisti Jaša šc vztraja v partiji, ki jo tako ogorčcno kritizira, tako ni le biscr v polcmičncm boju nala-gajočc sc bistrinc, tomvcč predvscm svojstvcn do: kument našc slavljcnc širinc. Jc dokumcnt od-prtosti nekc družbc. ki ni sposobna rasti iz množicc cnakopravno soočajočih se rcsnic, temvoč dopušča lc v onemoglost trajajoči spopad z eno samo, vrhovno in neprcvcrljivo rcsnico.
Zgrajena jc ogromna rcsnica. Grozljivo tcžka in ncdostopna jc v tcm trcnutku, ko skušamo do njc izoblikovati avtentičcn (kritičcn) odnos. Zato jc našc spoprijemanje z njo pogosto krčcvito, brez-glavo in ncrazumljivo otcpanjc. Zalitcvatc kon-struktivno kritiko, vcmo, da jc nismo sposobni dokler nam ta družba ostaja ncspoznavna in tujav svoji rcsnici. Soočamo sc •> to rcsnico v trcnutku, ko družba ni pripravljcna priznati in sprejeti našc rcsnicc, rcsnicc, ki sc izpolnjujc v hcnclini vprašlji-vosti obstojcčcga, dancua. prcvzctcga.
JFRNFJ NOVAK
II Z>   ZA  RA7.PRAVO NA ŠTLiMNTSKI TRI-IU Nl OINIORMIRANJl
KOMINIKACIJSKI    (POD)SISTl-:M    IN   SOCIO-Kl LHRNI SlSll M
1.   komunikadjski    sistcm   je    integralni   del MKio-kulturnciia sistcma.
2.   Holj ko je sucialni sistcm razvit. razčlcnjcn in strukturiran,  holj je   tudi   komunikacijski  sistcni ra/vit, strukturiran in selcktiven.
3.   Odprtosi   komunikacijskcga   sistema jc  od-visna od odprtosti socio-kiiiturncga in političnega M>toma.
4.   KomunikaciJNki nuHlcli. ki tcmoljijo na osno-vi uhranjcvaiija starega. na osnovi ravnotežja različ-nili pglitičnili grup v družbi, so v današnji sociolo-giji in tcoriji komunikacij žc prcseženi.
,.Y razvoju juiioslovanskcga komunikacijskcga \istcma vidiino globoka protislovja. V okviru državno-partijskega modela sc tormalno vzpostav-Ijajo samoupravni odnosi. v zavcsti pa sc ohranjajo agitpropovski klišcji."' (dr. 1 rance Vrcg . . .)
INl ORMACIJA IN POLITIKA (MOČ)
5.   Bistveni  pogoj  za ohvladovanje objektov je moe.
b.  Moč jc tcsno pogojcna z intbrmacijo:
-   tisti, ki ima v lasti inlbrmacijo, ima tudi moč;
-   odsotnost  infurmacijc   pri  posamczniku  ali-grupi pomcni odsotnost moči in nczmožnost urojc-vati si svoj položaj v družbi.
ODSOTNOST INl ORMACIJK JM POGOJ POLITIKL  KOT KONCINTRIRANE  MOCl NA
vrhu in iz tiga izhajajoCk vsl-isplošni-:
MANIPDLACIJL Z LJUDMI.
7.   Značilnost našcga slovcnskega komunikacij-skcga sistema je, da tcmelji na idcologiji ohranje-vanja harmonijc v družbi in da je sestavljen iz dveh bistvenih strukturnih elementov:
-   tok informacij s politi<;nega področja je šc vcdno ccnzuriran oz. ,,prikrito cenzuriran" s siste-mom avtocenzure ali kako drugače manipuliran:
-    po drugi strani pa sc kot nadomestck odkri-tcmu intormiranju pojavlja ,,mit kioska"     knmič. šund, roniani, katcrih vscbina ustrcza samouvclja-vitvcnim projekcijam malomcščanov. jc prcvladu-jočc čtivo.
8.   Značilnosti našo družbe kot socio-kulturncga in političncga sistcma so:
-   političnc pa tudi drugc odločitve, ki nas za-devajo, sc vsc sprejemajo v ozkcm krogu političnih veljakov, ki imajo intormacijc in moč. Occnjuje sc razmcrjc vladajočcga in vladanega;
-   tržnc  zakonitosti   na   področju   kulture  in rcakcionarcn šolski sistem ohranjata zavest množic na nizkcm kulturncm nivoju. Sistcm jim nudi užit-ke po nizki ccni v zameno za osvcščenost. Bistveni vzrok za ncosvcščcnost o samem sebi kot o >,poli-tičncm  bitju" je  postrošniška  usmcrjenost  naše družbc in z njo pogojena nizka kulturna stopnja družbc.
9.   Na podlagi tč. 6, 7 in 8 ugotavljamo: Sredstva javncga obveščanja nasdezintbrmirajo,
kcr nam nudtfo lc polovičnc rcsnicc.
Sistcm sam nas zato omcjuje. Eksistenca tcga sistema, takšnega, kot jc,je odvisna od hierarhičnc koncentracijc moči in hierarhične distribucijc in-formacij.
Sam sistem lahko torcj cksistira lc na podlagi nizke kulturne stopnjc ljudi, tcj situaciji pa po-polnoma ustreza položaj na področju intormiranja, opisan v točki 7.
KOMLNIKACUSKI SiSTEM JE V SLUŽBI VODILNIH POLITICNIH GRUP.
TIP   NOVINARJA   IN   KOMUNIKACIJSKI   SI-STLM
10.   V  opisanem  položaju  ni prostora za kri-tično pišočcga in radikalno usmcrjenega novinarja. Žc apriori jc omenjcn z banalnimi baricrami, kot so dohodek, služba, varnost; ker ni v službi si-stcma, mu ta vsega tega nc nudi.
11.   Tak sistem vzdržuje naslednji tip novinarja:
-   o vsem jc nekoliko seznanjen;
-   nc grc mu za to, kaj pišc, temveč koliko dobi za pisanjc;
-   zato piše o vscm, kar mu pride pod roko;
-   njegova cksistcnca je odvisna in v skladu z normami sistema;
-   kcr jc odviscn od tch norm, jih podpira in s tcm podpira tudi sistcm.
PRIPRAVIL: P. G.
BOGDAN POGAČNIK, DELO, SOBOTNA PRILOGA.27. III. 1970:
.....ugledni Figaro jc /apisaJ . . ."
Vsake dcsničarske konservativne reakcionar-ne cajtcnge pa res niso ugledne. Sicer pa, kakor /a koga.
ODBOR ASISTKN TOV IN PODIPLOMSKIII ŠTUDINTOV
V zadnjcm Ictu opažamo, da sc čcdalje jasncje kažc nczadovoljstvo asistcntov in podiplomskih študcntpv z obstojcčim stanjem na univerzi. Nekaj-krat jc že pri.šlo do posamcznih bolj ali manj spon-tanih akcij za izboljšanjc položaja asistcntov, za urcditev razmcr podiplomskega študija in za sprc-mcmbo nckatcrih zastarclih odnosov na univerzi. Do takih akcij asistentov jc pri.šlo na lilozofski in na Bioteliniški fakultcti, pa tudi v okviru komisij univerzitetne konfcrencc ZK, v asistcntski komisiji pri drustvu visokošolskih prolcsorjcv in drugod. Namcni toh akcij so bili naslednji:
ustrczncjša zastopanost asistcntov v samo-upravnih organih fakultet;
zagotovitcv večje informiranosti na fakul-tctah, zlasti informiranosti asistentov tcr po-diplomskili in drugih študcntov:
urejanjc asistcntskih dohodkov. Na nckaterih takultetali jc razmcrjc mcd dohodki asistcntov in dohodki nckatcrih drugih skupin pcdagoških dclav-(xv širšc kot bi bilo ob upoštcvanju meril, po ka-tcrili izobražcvalna skupnost dodcljuje sredstva takultctam. To jc cdcn od vzrokov slabcga odziva na razpisana asistcntska mesta;
aktiviranjc za učinkovitejšc reševanje stano-vanjskih problcmov mladih pcdagoških in znan-stvcnih dclavcev:
kako zagotoviti večjo skrb fakultet za stro-kovni in znanstvcni razvoj asistcntov? Doscči bi bilo trcba stalcn razpis zadostnih sredstev za raz-iskovalno dclo v zvczi z magisteriji in doktorati, tako da bi jih lahko dobil vsak univerzitctni dela-vcc takoj, ko bi PZS odobril tcmo doktorske teze;
kako zagotoviti možnosti za strokovno-znan-stvcni razvoj asistcntov in njihovo pcrspcktivo?
Pokazala se jc potreba za koordiniranje asistent-skih akcij, saj ta prizadevanja niso samo v ncpo-srednem interesu prizadetih asistentov, tcmvec jc rešcvanjc tch problcmov izredno pomembno za razvoj univerzc. tdcn od namenov odbora asisten-tov in podiplomskih študentov je tudi podpora delu asistcntske komisije pri društvu visokošolskih profesorjev in aktiviranja podiplomskih študentov v okviru skupnosti študentov.
SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA
,,Vse zvezne komisije republik in pokrajin se strinjajo v tem, da je treba dosledno izpol-niti obveznost socialističnih republik in po-krajin, da prevzemajo zvezne funkcionarje, ki bi bili razrešeni v organih federacije. Ven-dar sredstev v te namene ne bi dodeljevali republikam in pokrajinam iz sredstev federa-cije, kakor nekateri zahtevajo." (DELO, 26. III.) Pa smo tam. S tako muko smo se jih znebili in poslali v Beograd, da nam vsaj ne-posredno v domači hiši ne delajo preglavic, pa se bodo vseeno vrnili. In da bi jih vsaj upokojili, ne, po vseh pravilih socialističnega humanizma smo jim že vnaprej zagotovili, da bodo tudi po vrnitvi še naprej lahko ugo-nabljali, kar se še da. Ce bi imeli tako skrb še za koga drugega, nam sedaj ne bi bilo treba tarnati nad milijonom zdomcev. Sicer pa, tudi bog je najprej sebi brado ustvaril.
J.Z.
Propagandni biro ,,Spekter" nudi možnost honorarne zaposlitve študen-tu ali študentki, ki je vešča strojepisja.
lnteresenti naj pismeno vlogo poš-Ijejo na upravo Zveze ŠOLT v ŠNŠN, blok 7/klet. ali se javijo med 12. in 13. uro zglasijo na upravi.
Propagandni biro ,3pekter" išče več moških in ženskih fotomodelov vseh starosti, ki bi delali za ekonomsko propagando. Interesenti se lahko ogla-sijo vsak četrtek od 11. do 14. ure na upravi Zveze ŠOLT ŠN blok 7/klet. Propagandni biro Spekter
NEUPRAVICENO BIVANJE ŠTUDENTOV V ŠTUDENTSKIH DO^iOVIH
Komunist z dne 26. decembra 1970 objavlja čla-nck Eda Grgiča, glavnega tajnika rcktorata uni-verze, z naslovom Domovi in investicije. V njcm med drugim bcremo: ,,GIcdc nastanitve študentov moramo povedati, da imamo v študcntskih domo-vih in v Studentskem naselju na razpolago okoli 2300 postelj. Potrebc pa so vcliko večje. Samo za to šolsko leto ni bilo mogočc pozitivno rcšiti kakih 1000 prošenj. To pa je žc zaskrbljujoče. Toliko bolj, čc vemo, da so pogoji za sprejcm študcntov v štuuentskc domovc precej ostri. Od kandidata namrcč zahtcvajo, da izpolnjujc cenzus. ki predvi-deva, da nanj kot družinskega člana ne pridc več kot 650 din dohodka, da v redu opravlja izpitc in se rcdno vpisujc v višji lctnik."
Citirani odlomck priča o nc ncznani resnici. da je v študcntskih domovih vcliko premalo prostora za vsc študente, ki upravičeno prosijo za stano-vanje. Pisec omcnjcncga članka ugotavlja, da bo problcm deloma rešen z dograditvijo dveh ob-jcktov v študcntskcm naselju avgusta 1971. Nc omenja pa drugc rešitvo, o kateri je na tihcm med študenti pogosto govora in kakršno so posamczniki zahtevali tudi že na študcntskih skupščinah v štu-dentskem nasclju: iz študcntskih domov bi morali vsi tisti, ki v njih bivajo neupravičeno. Komisija za sprejem študentov v študentskc domove res za htcva od kandidata novinca, da izpolnjujc za sprc-jcm predpisane pogojc. Najodločilncjši jc mate-rialni položaj prosilca. Drugačc pa je z rešcvanjem prošenj, ki jih študentje, stanovalci študcntskih domov, obnavljamo vsako leto. Pogoj za pozitivno rcšitev je redcn vpis v višji letnik. A resnici na ljubo je bolje zapisati - naj bi bil. Študent pavzira. pa vendarle biva v študentskem domu. V nemalo pri-merih pod imenom študenta. ki jc sprcjct v štu-dentski dom, a se iz kakršnegakoli razloga ni vselil. To bi morali razčistiti študentjc sami mcd sabo. Drug kiivec, ki omogoča stanovati v študentskem domu študentu brcz pogojcv za to. jc komisija za sprejem študentov v študentske domove. Ko štu-denta opozori na izselitev, ta napiše pritožbo. Stri-njam se, da naj ostancjo v domu študcntjc. ki niso mogli opraviti izpitov zaradi duljšc bolezni in po-dobnih resnih razlogov. Pomislckc pa imam glcde študcntov, ki letnika ne opravijo uspešno in sc po-novno vpišejo v isti lctnik. Navadno vsi ti prosijo za podaljšano bivunj? " študentskem domu. Enot-nim kriterijcm za rcševanjc sc pristojna komisija tu odpove. Ce kriteriji sploh obstajajo! Sklopam nu osnovi ,,svcžcga" primcra: dve študcntki sta sc po-novno vpisali v prvi letnik. Vpisani sta na isti fakul-teti, (ne)opravili sta cnako štcvilo izpitov. lina iz-haja iz dobro situiranc družine (očc jc dircktor). druga iz revnc (je brez očeta). Obc sta zaprosili za podaljšano bivanjc v študcntskcm nasclju. Dirck-torjeva hčcrka jc v nasclju ostala. drugi jc bila proš-nja rešcna ncgativno. Nc mislim. da jc tu trcba dajati prednost siromašnejšim: zavzomam sc za enotnc kritcrijc. ali vsaj za nck kriterij, po kutcrem naj komisija odloča.
Študontjc. nc čakajmo samo na nove stolpnico za nas, ki jih šc ni. Že jutri lahko najdcmo prostor za marsikoga, čc poiščcmo tistc, ki po naši in nc naši krivdi ncupravičcno bivajo v študcntskih do-movih. Saj vcmo zanjc. In ni jih malo.
DRAGICA Zl OBl ("
ZMS IN MKDNARODNI ODNOSI
19. marca jc bilo v DILU objavljeno poročilo o scji prodsedstva Republiške kontcrencc ZMS, na kutcri so razpravljali o mednarodni politiki jugo-slovanskc in slovenskc organizacijc.
Kot jc razvidno iz poročila, ZMS na vcliko sodc-lujc z mnopimi tujirni organizacijami, šc poscbcj pa bi bilo potrcbno sodclovati s slovcnskimi mladinci v Italiji in Avslriji ter odločncje podpreti borbo za urcsničcvanjc pravic slovcnskih manjšin;
Rcs lcpo od našc mladinskc organizacije, da sc jc spct cnkrat odločila za sodelovanje s slovcnskimi mladinci v zamcjstvu. Tudi lani scm prebral v DllLU podoben članek ob obisku predstavnikov Slovcnskc mladinc iz Cclovca, ki je obljubljal sode-lovanje (Toda, kolikor je mcni znano, s sodelova-njem ni bilo nič). Kot načclnik taborniškega odrcda, ki je žc dve lcti sodcloval z mladinci v Avstriji in Italiji (organizirali smo dva skupna tabo-ra s taborniki iz Trsta, tri tabore v raznih krajih na Koroškem, izlet s 500 udelcženci na Koroško in 120 udeleženci na Tržaško ter več manjsih akcij) sem se podal na ZMS na komisijo za mcdnarodne stikc ter povcdal kako in koliko časa že sodclu-jcmo z zamcjci. Zdelo se mi je, da se sodelovanje mladinske organizacijc, kot jc taborniško, tudi štcje za sodclovanje ZMS. Prosil sem tudi, da ZMS delno pomaga pri organizaciji (200,00 din) obiska predstavnikov Slovenske mladine, ki so se udelcžili pohoda Po poteh partizanske Ljubljane. Tovaiiš Pregelj mi je dcjal, da je vse lepo in prav, da pa naj raje stopim na Mestno konferenco ZMS in se po-vežem z njimi. Storil sem to in govoril s tovarišem Miklavčičem. Ta je najprej preklel tistcga, ki me je poslal k njemu, in dejal da vsota ni velika in da bi jo Mestna konferenca morda zmogla, vendar naj najprej napišcm prošnjo. Poslal sem piošnjo in šel čez teden dni pogledat, če je že rešena. Tovariš predsednik se je cudil, kako da še nisem poslal prošnje, ki sva jo kasncjc našla na njegovi mizi, kjer jc ležala že ves teden. Na hitro jo je prebral in pripomnil, da na mojem mestu ne bi trdil, da slo-venska vlada ni storila ničesar za koroške Slovence. Dejal je šc\ da si ti tako ali tako dajejo med seboj, tako da nc veš koga bi podpiral (po letu dni še vcdno trdim, da slovenske vlada ni storila nič bistvenega za koroške Slovcnce). Menil pa je da bo prošnja ugodno rešena.
Vse skupaj bi verjetno pozabil in še verjel, da si bo scdaj, nekaj meseccv potem, ko se je prebudila slovenska vlada, ZMS rcs upala z dejanji podpreti koroške Slovence. Toda kaj ko v sporočilu, ki ga je objavilo DELO, piše, da je bil za predsednika komisijc za mednarodne stike imenovan Borut Miklavčič. No, navsezadnje se človek lahko tudi sprcmeni. Toda kaj je storila ZMS, ko sodijo dijaku, predsedniku Slovenske mladine v Celovcu. Se s procesom strinja? Ne, ZMS čaka, da najprej sprcgovorijo tisti, na katerih položaje že nestrpno čakajo. Pa tudi sedaj jim ne gre slabo. Veliko govo-renja in zaslužka pa malo dejanj. Saj bi jim človek šc privoščil dobro plačo, lepo pisarno in tajnico, čc ne bi poudarjali, da predstavljajo slovensko mladino. Naj v bodoče predstavljajo raje sebe, mladc zancsljive politične kadre.
Ce bo med podpiranjem slovenskim manjšin le trcnutek časa, pa naj mi sporočijo, kaico so prošnjo rcšili.
JOŽE PRIMOŽlC
ZAGREB, STUDENTSKl CENTAR
Manipulatorji so zmanipulirani. Lcgalni pred-scdnik mora z odra. Uradno vodstvo in njcmu na-klonjcni manjši del dclegatov zapuščata dvorano.
Dvorana je nabita. Tisočtristo študcntov ncpre-nehoma ploska. Dol z oportunisti, dol z unitaristi, dol z manipulatorji. Za Hrvaško državo, za Hrvaški naiod, za Hrvatsko Svcučilištc. Za bratstvo in enotnost, za Hrvaško partijo, za deseti plenum, za druga Tita.
Staro vodstvo je odpoklicano. Za novcga prcd-sednika jc izabran Dražen Budiša. Slcdi Hrvaška hitnna: Lijepa naša domovina ...
I. Z. Cičak ni izvoljdn. On ni kandidiral.
Govori rektori predstavnik univcrzitetnega ko-mitcja; Zveze borcev; Centralnega komiteja; Ma-tice Hrvatske; govorijd študentje. Opozicije ni. Vsi so enotni, vsi so demokratični.
Delegati in ostali študentje - slabo oblečcni, suhih obrazov, doma iz manj razvitih krajev - stal-no prekmjajo govornike. Aplavzi. Imajo spektakel, pravi politični ipel takel. Politika se dogaja nepo-sredno pred njihovimi očmi. Ne čutijo, da so tudi sami zmanipulirani. Ne vedo, da se tukaj poraja nova birokracija, nova študentska oblast, novi paralitiki, novi gospodje-politiki. Ne, tukaj se ure»-ničuje njihova politika. Zmaga novcga vodstva je njihova ztnaga. Vneti navijači, z napetimi obrazi, nasmejani, sprosčeni, skandirajo: Ti-to pai-ti-ja, Ti-to par-ti-ja ... Tri-pa-lo, Tri-pa-lo ... Su-pek, Su-pek ... Bu-di-ša, Bu-di-ša.
V drUgi dvorani zaseda poraženo vodstvo. ,,Zašto smo izašli? " ,,Kako, da sc borimo protiv manupulacije?" Z demokratizacijo politike, z osveščanjem množic. Toda množica je zmeraj v drugi dvorani.
J.K.
STUDENTSKO GIBANJE V KOLUMBIJI
V mcstu Cali (pokrajina Valle v Kolumbiji) se jc 26. februarja sprožila splošna stavka. na kateri se jc vcč kot tri tisoč študentov postavilo po robu oblasti rektorja Alfonsa Ocampa Londosa. Obso-dili so ga zlorabc univerzitetnega sklada in nc sprcmcnjcnega predloga študentov o imenovanju dckanov. V spopadu s policijo je zgubilo življenjc pctnajst študentov čcz sto jih je bilo ranjcnih. Predsednik republike (Misael Pastrana Borrcro) jc proglasil izrcdno stanje, katerega poslcdica je bilo pct tisoč arctiranih, ki so bili zaprti v prostorih, ki so bili zgrajcni za šcste panameriške olimpijskc igrc. Prcpovcdana so bila ljudska zborovanja in obvcščevalnc agencijc so pod popolnim nadzoroni. Ustanovljeno jc vojaško sodišče, ki naj bi obsodilo vsc progresivne sektoije družbe. industrijskc dclavcc študcnte in kmcte, ki so tu podpirali štu-dentc in hkrati protcstirali proti podražitvam in proti ekonomski politiki države, ki ni mogla rc§c-vati agrarnih in občinskih konfliktov. Trinajst od šcstnajstih univcrz v Kolumbiji stavka. Te stavke prinašajo na ducate ranjenih in aretiranih
Cclinska organizacija latinskoameriških Studcn-tov (OCLAE). prctrcsena ob teh dejstvih in ob smrti štvidcntov.poziva vse študcntske organizacijc cclcga svcta k solidarizaciji s kolumbijskimi 5tu-denti, z njihovo stavko in z njihovimi zahtcvami OCLAE prosi za pomoč in militantsko podporo, ki jo nujno rabijo kolumbijski študcntjc. S tem zahtc-vajo ukinitev ukrepov, ki so bili uperjeni proti za-htevam delavccv, kmetov in drugih naprcdnilv sektorjcv (učitclji zahtcvajo povišanjc svojih pctin-dvajsetdolarskih mescčnih plač) v kolimbuski družbi.
Izrazimo posmrtno spoštovanje ubitim stuuen tom, da bi pokazali solidarnost z borbo študent-skcga gibanja v Kolumbiji.
Vcčna slava padlim študentom in talccm v Ko-lumbiji!
HASTA LA VICTORIA SIEMPRE!
Sckrctariat OCLAE                                    ;
(Granma,8.III.1971)
PRAVUICA
MARUŠA KRESE ŠALAMUN
Rodila se je deklica. Deklica Ana. Nebo se je razjasnilo, sonce je posijalo, listje se je pri-čelo veseliti. Deklica Ana je molčala. Gle-dala je v svet in poslušala metulje. Ljubila je rumene in verjela samo njim.
Rodila se je deklica. Deklica Zerta. Objeli so se oblaki, oglasil se je dež, veje so sklonile glavo. Deklica Zena je-molčala. Gledala je v svet in prisluhnila hroščem. Ljubila je Sive in verjela samo njim.
Deklici sta se srečali. Deklica Ana in deklica Zena. Srečali so se metulji in hrošči. Rumeni metulji in sivi hrošči. Deklica Ana se je priklonila in deklica Zena je pomahala z roko. Metulji so šepetali deklici Ani, hrošči so brenčali deklici Zeni na uho.
Deklica Ana je pokleknila in začrtala krog v pesek. Deklica Zena je počepnila in nari-sala črto v pesek. Rumeni metulji so odki-mavali in razočarani odleteli. Sivi hrošči so se razžalostili in odbrenčali. Deklica. Ana je skrila krog z roko in deklica Zena je položila nogo na črto. Rumeni metulji so si poiskali sončnice in sivi hrošči so počivali na zeleni veji.
Deklica Ana se je nasmehnila. Deklica Zena se je namuznila in si pokrila usta z roko. Rumeni metulji so odleteli proti soncu in sivi hrošči so se pričeli pomikati proti se-veru.
Deklica Ana je vstala in stegnila roko proti Zeni. Pomagala ji je vstati in skupaj sta odšli proti jugu. Za njima je ostala sled v pesku.
Pnšli sta do vodnjaka. Deklica Zena se je sklonila, zajela vodo in jo ponudila Ani. Iz-gubljen rumen metulj je zašepetal deklici Ani in razočaran odletel za prijatelji proti soncu. Deklica Zena je odtrgala osamljeno marjetico in jo dala Ani.
Visoko na nebu se je prikazal oblak. Deklica Ana si je zakrila oči in vrnila Zeni marjetico. Deklica Zena se je nasmehnila oblaku, prepodila osamljenega hrošča in po-ložila cvctiico nazaj k vodnjaku.
Sredi peska sta zagledali rumeno stezo. Dcklica Ana je stopila nanjo in poklicala sonce. Dcklica Zena se je ustavila, pokleknila in pobo/.ala stczo. Dvignila se je, zamižala iii slcdila dcklici Ani.
Zasmcjali sta se, zakrilili z rokami in stckli. Na koncu steze ju je čakal sivi hrošč. Deklica Zcna sc jc sklonila, deklica Ana jc odkimala z glavo. Sonce je močneje posijalo in deklici Zcni je postalo prevroče. Pustilaje hrošča. Dcklica Ana je prikimala.
Prcd njima sc je odprlo modro svetlo je-
zero. Deklica Ana je poskočila od veselja in zaplavala. Deklica Zena je pokleknila ob obali, zamižala in se narahlo dotaknila vode. Deklica Ana se je smehljala in dihala. Glo-boko globoko. Deklica Zena je klečala in spraševala hrošče po dežju. Hroščev ni bilo, sanio sonce je sijalo.
Deklici sta se počasi sprehajali med mo-drimi bilkami. Deklica Ana je pričela teči in okrog vsakega modrega stebla zarisala krog. Deklica Zena je pohitela za njo in pričela mahati z rokami. Kot ptica. Deklica Ana sc je ozrla k-njej in se zasmejala. Skupaj sta tekli okrog modrih travnatih bilk.
Nenadoma se je sonce umaknilo. Pričel je padati dež. Deklica Ana si je zakrila oči z dlanmi. Deklica Zena se je obrnila proti nebu in stegovala roke dežju nasproti. Lovila je.zrak. Kaplje so ji drsele po licih. Več zraka več.
Prišla je noč. Deklica Ana je zazdehala in deklica Zena je sklonila glavo. Ozirali sta se naokrog po sivem pesku. Deklica Zena je stopila korak naprej in pobrala osamljen zelen list s tal. Položila ga je deklici Ani v dlan. Deklica Ana ga je dvignila proti tem-nemu nebu in ga odpihnila. Stekli sta za njim.
Pritekli sta do velike rumene lupine. Usta-vili sta se in se začudeni zazrli v oči dečka odetega v zeleno listje, ki ju je vabil k sebi. Stopili sta proti njemu. Razprostrl je roki in se priklonil. Nasmehnil se je in se vsedel po-leg ogromne košare z marelicami. Deklica Ana in deklica Zena sta pokleknili k njemu.
Deček v zelenem listju je igral piščal. Deklica Ana in deklica Zena sta jedli mare-lice. Deklica Ana je peške postavljala v krog in deklica Zena je iz njih delala črto. Pričelo je padati listje, in ju pokrivalo. Deklici sta postajali utrujeni. Deklica Ana je zaprla oči in deklica Zena se je stisnila k njej. Deček je igral na piščal.
Deklica Ana si je pomela oči in pogledala. Deklica Zena je stala ob njej in strmela v krog in črto iz mareličnih pešk. Pomahali sta si. Deklica Ana je pobožala Pečke v krogu in deklica Zena je pogladila črto. Deklica Ana je skočila na eno nogo in deklica Zena na drugo. Odskakljali sta, deklica Ana po eni in deklica Zena po drugi nogi. Kadar sta zagle-dali v zraku osamljen list, sta premenjali nogi.
Deklica Ana se je ustavila. Deklica Zena jo je začudeno pogledala. Deklica Ana jije po-kazala nizek rdeč oblak. Prijeli sta se za roki in odplavali k njemu. Rdečioblak ju je objel in skupaj so poleteli proti soncu. Prikazali so se ruineni metulji in zaprli deklici Ani pot, sivi hrošči so šumeli okrog deklice Ane. Oblak je pospešil korak. Deklica Ana je po-
mahala rumenim metuljem in deklica Zena je pomahala sivim hroščem.
Deklici sta zagledali nov rdeč oblak. Na njem sta sedeli dve drugi deklici. Deklica s dolgimi lasmi je imela pred seboj majhen lončen boben in deklica s kratkimi lasmi je kadila iz majhne zlate pipe. Potem sta pipo in boben zamenjali. Deklica z dolgimi lasmi je kadila iz pipe, deklica s kratkimi lasmi je bobnala po malem lončenem bobnu.
Prileteli so do drugega rdečega oblaka, Na njem sta sedela dečka, bobnala in kadila pi-pico. Rdeč oblak, deklica Ana in deklica Zena so hodili od oblaka do oblaka. Povsod so sedeli dečki in deklice, bobnali in kadili iz zlatih pip. Nihče se ni zmenil za prišlece.
Pred njimi se je ustavil temen vijoličast oblak. Sivi mož z vijoličastega oblaka jima je ponudil zlato pipo in majhen boben. DekJici sta se spogledali. Sivi mož na vijoličastem oblaku je izginil. Deklica Ana je potegnila iz pipe in jo podala deklici Zeni. Pipo sta si podajali iz roke v roko in kadili. Deklica Zena je pričela bobnati, počasi, nato hitreje, potilioma in nato glasneje.
Deklico Ano je objel topel veter. Oblaki so postali beli. Dečki in deklice so postali beli. Vse je bilo belo. Dečki in deklice so bobnali, oblaki so bobnali, veter je bobnal, deklica Zena je bobnala. Vsi so bobnali, vse je bobnalo. Deklica Ana je vzela boben deklici Zeni.
Deklica Zena je sključila ramena. Obiskali so jo sivi hrošči in postajali zeleni. Brenčali so ji okrog glave in pričeli igrati dude. Deklica Zena je vila roke proti nebu in po-slušala dude. Potem si je zatisnila ušesa, dude so igrale preglasno.
Deklici Ana in Zena sta si izmenjavali pipo in boben. Deklica Ana je videla vse belo, deklica Zena je poslušala dude. Prišel je mož z vijoličastim oblakom in jima vzel pipico in boben. Deklici sta postajali utru-jeni.
Rdeči oblak se je premaknil. Objel je deklico Ano in deklico Zeno ter ju odpeljal. Vodil ju je od rdečega oblaka do rdečega oblaka, kjer so še vedno bobnali dečki in deklice ter kadili pipe. Deklica Ana in deklica Zena sta mižali in se krčevido opri-jemali rdečega oblaka. Nenadomaju je rdeči oblak spustil na rumeno stezo in zapustil.
Tekli sta po stezi in gledali proti ncbu. Deklica Ana se je o/.irala za rumenimi nie-tulji in deklica Zena je prisluhnila sivim hroščem. Ustavili sta se. Deklica Ana se je priklonila in deklica Zena se je nasmehnila. Pornahali sta si in stekli vsaka na svojo stran. Deklica Ana z rumenimi metulji za soncem in deklica Zena za sivinii hrošči dežju na-proti.
\l AVIOR! I Ll KSUA    ..KRITIKA"   ALI    IX)-KAZ N.I!COVhCiA POLHlCNhCA PRITISKA
(lovorili bi radi nckoliko o okrogli niizi. ki jo hil.i postavljcna v skrbi /a Pavlovičev film RDKCl' Kl ASJI m jo jc zdniževal naslov SAMOVOLJA IMITNIKA ALI DOKAZ DRUŽBl NI ODPR TOS l"l. Ta naslov našcvga pfijotno dopolnjuje m jo njogov metalorični ncgativ. Misli pa takolc: doklor jc družba odprla. jc umctnik samovoljcn. Kor jc vsa terminologija okrogle mizc idcološko puhliciNtična in pomeni Namovoljj ncobjcktivnost. (lo jc mišljcnjo ncgativno ali Mibjcktivno-samo-voljno) ncadcktivnost. nokompleksnoNt in nevzgoj-nosl. to pomcni: doklcr jc družba odprta. jc umct-nik samovoljno ncobjcktivL-n Mibjektivist. pri njcm ne najdcmu ničcsar nc poštcnja ne vrednost. skrjfka grotesknoM in ncvarnosf za mladino. Opo-zarjamo. da vsc tcrniinc prevzemamo od okrogle mizc. Značilnost odprte družbc mora biti po tcj logiki ncvarnost in grotcsknost umctnosti. umct-nost v takšni družbi jc ncgativna.
Družbcna zaprtost mora tcdaj pomcniti vso kaj drugega: objcktivnost umctnosti. vzgojnost. oošte-nost. kompleksnost. Družbcna zaprtost sovcda po-mcni. da državj pogleda urru-tnosti malo mcd noge. To je torej državna umctnost. Vse to pri-mcrno usodno poznamo iz socrcalističnc smrti umctnosti. ki nas jc obiskala in očitno zapustila nckaj otrok.
Dokaz naše družbcne odprtosti jc naša slaba in ncgativna umetnost, kar sc je pokazalo z Pavlovi-čfvim liJmom. Hočcmo pokazati, zakaj so bratjc okroglc mize skovali to parolo, ki pomcni satno špico njcgovcga politično kritičncga pritiska, ki sc po pomoti imenujc mišljcnjc. (Takoj pa sc opravi-čujemo Ivanu Potrču in Dimitriju Ruplu, kcr ju pri tcm nc upoštevamo. Morala bi biti dalcč stran) Hočcmo tudi pokazati, da je socrealistično pojmo-vanjc umctnosti še zclo prisotno, da je zahtcva po državncm in političnem urcjanju in vodenju umct-nosti implicirana v vcčini bcscd. ki so bilc izrcčcnc pod parolo SAMOVOLJA UMETNIKA ALI DOKAZ DRUŽBF.NE ODPRTOSTI, ki takšno mi-sclnost žc sama razkazujc. Hočcmo pokazati, da jc umetnost ncpotrcbna, doklcr ni vzgojna.
1. I ILM 1N RESNICNA RliSNlCNOST
Kaj sc RDECEMU KLASJU zarcs očita? JOŽK SNOJ ima pomislcko: film bi moral biti globlji in širši v prikazovanju kontiiktov, misli, da so bilc stvari (rcsnična zgodovina) globlje in pomemb-ncjše, kot pa jih jc film prikazal.
NIKO SILIH (prcdscdnik komisije za razvijanje rcvolucionarnih tradicij pri SZDL) pravi, da bi filrn moral zajeti dobo takšno, kot je resnično bila, sc obrniti k vscm človcškim lastnostun, poštonim in nepoštcnim, tako pa film ni pravičen odsev časa, tudi scksualnc rcvolucijc še ni bilo.
BOŽO KOVAC: fibn bi bil boljši, čc bi prikazal ccloto, nc pa izsck iz tistc dobc, tistc, ki so bili za mctode surove prisilc, in tistc, ki so bili proti njim.
MIŠA GRCAR pravi, da jc Pavlovič podai siccr subjcktivno, toda oscbno pošteno obscrvacijo časa.
SLAVKO PREGEL govori v glavnem o tcm. kuko jc šcl v kino in kako iz njega in kako jc kupil kartc, vcndar" pravi vmcs tudi: film dajc pač subjcktivni poglcd na dogajanjc.
BORIS KUHAR čuti preveliko posplošcvanjc nckatcrih dogodkov, vendar mu film prikažc tudi vso tcžo takratnc dobc.
Kaj pomcni v strukturi tcga mišljcnja in te tcr-minologijc subjcktivna vizija časa, nepopolcn izsck dobc, ;ili pa pomanjkljivost, ki jo vidi Jože Snoj v tcm, da film ni prikazal, kaj sc jc s slovcnskim človckom dogajalo prcd filmom in po filmu?
Od filma se zahteva, da prikažc cclotno rcsnico cclotncga časa, ta resnica mora biti objektivna, za-obsegati mora vsc dogajanjc, vsc človeškc lastnosti, globoko in široko zasnovanc, kot jc rcsničnost in objcktivnost sama. l'ilm mora biti pravzaprav res-nična zgodovina, totalitcta vseh struktur, mora biti zaobjctjc eclutncga sveta. Takoj jc sevcda jasno, da to (ilni ne morc biti in da jc lahko to samo zgodo-vina in rcsnica sveta sama. Zato vidimo v tcj kom-paraciji filma in rcsničnc zgodovinc, objcktivnosti, samo taktično politolosko potczo. Objcktivnost jc manipulativcn tcrmin, zclo uporabcn v administra-tivncm pritisku in jo rcdno na programu policijsko-političnih opozoril, ki pridejo po razkrizju ,ne-popularnih" metod ,,prisilc", ki spadajo mcd ..manjšc ncpravilnosti" (objcktivuo glcdano). Opo-/.arjanjc na ncobjcktivnost umctninc zato vedno sodi v program političncga nad/.orstva umctnosti, saj nc morcmo misliti, da bi si udclcžcnci okroglc ini/c nikoli ne /astavljali vprašanja o subjcktu in
objcktu pa o umctnosti, o stvarch ki so sc jili učili tudi v šoli. Poznamo samo cnega objcktivncga umctnika in ta jc bil Bog, doklcr ni umrl. Zato mislimo, da jc manipulativncmu razponu subjckliv-no-t)bjcktivno tako malo do umctnosti, ko( jc žahi do orcha. Politično usmerjanjc umctnosti od subjcktivnosti k objcktivnosti pa scvcda v interesu družbc.
V*dnch. ko mc šc ni tlačila mora razcn idcolo-ških posilstcv in som bil zato šc majhcn in rudcčili lic, scm v Pionirju bral Piko Nogavičko. Tam jc pisalo, da jc Pika naložila konja na lirbot in sc sprcliodila z njim. Tisti trcnutck scni vrgcl Pionirja po tlch in rckcl: To ni res. Otrok nc morc nosili konja. Pionirja nisom vcč bral. Zato mislini. da scm ravnal v intercsu družbc, ki zaJitcva od umctnosti objcktivnost. Travnia tnoje mladosti.
Nc morcmo si kaj, da nc bi bratovščinc okroglc mizc malo pcdagoško pobrodili: vzL-mitc v rokc kakšno knjigo, na primcr Modcrna umctnost kao ontološki problcm (Dr. Ivan I oht) in na ^tr. 13: vam prcbcrcmo: Umjetnička istina jc istina na praksi, a nc na tcoriji. Stoga sc ona nc morc ispri-čati ni opisati. Ona mora da budc. In šc vcč vam povc: Dmjctnik ne objašnjava objektivni svijct ncgo svijct koji jc napravio, romanopisac nc objašnjava svojim junakom nckakvog vcč otprijc postojcčcg junaka, ncgo upravo svog. To nipošto nc znači da mi ništa nc doznajemo i o objektivnom svijctu. Ali, to dokučujcmo ncposrcdno, u sainom stvorenom liku i u situacijama, jcr i oni su poslali rcalnost. Nikada sc umjctnička istina nc dajc po-sredno, tako da bi umjctnički lik bio odraz nckog van umjetnosti egzistentnog čovjeka, odnosno po-jslužio kao zbirka za njega.. . Tako o egzistenciji vanumjetničkih stvari moguče je pomoču umjet-nosti spoznati nešto samo purem analogije.
Zdaj pa vas vprašamo: kdo jc tisti, ki se bo po-stavil na podstavck objektivnosti in odločal o zgo-dovini, o adckvatnosti, o rcsničnosti časa in umct-nosti in pri tem nikoli nc bo mislil o umetnosti sami? To jc očitno naša okrogla miza. Zalitcva po širšem družbenem prikazu dogodkov in cksccsov stalinlstičnega obdobja moli svoj jczik v znano mišljcnjc, o zgodovinski nujnosti in logičnosti raz-voja, v nckakšno vserazumcvajočo in vsepojasnju-jočo painct, ki brli v rajski harmoniji dobrcga in zla.
Ta lT<lrmonična pamct sc navsezadnje vedno naj-boljc obncse: na svetu ji mnogo ncpravilnosti in eksccsov, pa vcndar, ali nista dobrota in napredck tisto končno, kar je naša podstat in bo naša pri-bodnost? To pomcni: zakaj Pavlovičev Južek ni zmagal, ko jc obdobjc stalinizma vcndarlc že za nami in je biio itak vzrok le ,,manjšim ncpravil-nostim"? Vsi očitki filmu pripcljcjo do tc točkc: zmagati bi moralc naprcdnejše sile, katerih prcd-stavnik je junak. Kcr jc tcga Pavlovič zaprl v klet mcd kulake, je ravnal groteskno in samovoljno, odprtost naše družbe pa pri tcm nosi tcžko krivdo. Prepoznali smo markacije na tcj poti ,,kritične misli" in zlahka spoznamo njeno smcr.
2.  IILM   1N    LITERATURA   IN   SNOJ   IN ODREŠITEV POLITlCNE NAPAKE.
Jože Snoj pa jc poscbcj zaskrbljcn, kcr jc Pavlo-vič pravzaprav Srb in ne pozna zemljice slovcnske in njene litcrature tako globoko, kot poganjki do-mačih tal. V tem pa jc tudi rešitev: slovenski člo-vck vc, da jc bila naša usoda mnogo bolj zapietcna, kot kaže film. Režiser ni Slovcncc, zato jc milje filma skonstruiral in lahko si umijemo rokc nad njim. Potrč je boljši. Na tcga Snoja opozarjamo Slovence. V boju zopcr ,,novolevičarske mladc-ničc" bomo o njcm še slišali, čcprav njegova usoda ni notranjc popolnoma motivirana.
3.  Zdaj   pa   si   postavimo   TOP   LESTVICO idcološkcga pritiska na film, ki jc nastala v skrbi za mladino. Misli prvih dvch kandidatov jc mogočc uglazbiti in pcti, uporabne so tudi za zborno rcci-tacijo.
1.  mcsto: JOŽE SNOJ - ( zaradi izvirnc misli, ki nas jc oprala srbskega madeža. Slovenci smo čisti.)
2.  mcsta: NIKO SlLIH  - Uaiadi opozoril na zgodovinskc zasnovc scksualne rcvolucijc)
3.  in 4. mcsto dclita: Božo Kovač in Boris Ku-har   -   (zaradi   objektivncga   pritrjcvanja  prvim dvcm)
5.  nicsto: Miša Grčar - (kcr jc tako malogovo-rila)
6.  mcsto: Slavko Pregel  - (ker Jc šcl notcr v kino in vcn iz kina)
7.  mcsto: Vsi tisti, ki bi morali priti pa jih ni bilo.
ALEKSANDER ZORN
SAMOSIMČlC:
GLIDALIŠČl   KSVOJI ML BISTVl
I/.ra/ prcdstava uporabljain \atno zaradi okvira gfedališča. ki v naši civili/.aciji prcdstavlja družbcno vkafkuliran in institudonalni mcdij in v katcrcm skušain prcstopati okvirc. Siccr pa razumcm to prcdstavo. ki jo imam v mislih, tako. da presega* glcdališčc ali sploh umctnost. Za izhodiščc obraz-ložitvc lahko vzamem komunikacijo. So razlogi komunikacijo. ki so v naši zavcsti in ustrczajo so-cialnim ciljcm ali ciljcm, ki si jih človck zavcstno zastavlja ali jim zaraditcga ali oncga slcdi. Pri tcm mislim tudi na najbolj banalnc cilje, kcr so (pri-krito ali ncpnknto) vključeni v socialni program, namreč tudi ekonumski. turistični. kulturni, znanstveni itd., ki so vsi socialnc institucijc. Tu jc komuniciranjo bolj ali manj determinirano, tudi avtomatizirano, in jc v moči človeka, da raziimc njcgovc motive. Tako jc gledališčc (odcr, prostor za igro) mcdij komunikacijc in sicor komunikacije v okviru socialnih ciljov. Srcdstvo komunikacijc jc tu igra in igra se življenjc, ki ga živimo bolj ali manj zavcstno, ki jc v zavesti družbc, to jc življcnjc na-šcga socialnega programa. ki obscga bodisi krajše obdobjc bodisi obširnejši in svctovni socialni pro-gram zadnjih dvcsto lct ali celo program civilizacije na Zemlji, v kutcrem kocksistirajo ali so v kon-fliktu vsi socialni programi. Vanjc jc namrcč po-stavljcno našc življcnjc in tako pritisnjcni mednjc sc lovimo in mečemo za nckje določenim oscbnim ali splošnim namcnom vscga. Vendar pa vsi ti cilji, zlasti cilj civilizacije, niso vcč nikomur doccla jasni, najmanj pa vcčini ljudi; pa ne samo ncjasni, marveč tudi obskurni, mistični in prehajajo zmož-nosti človcka in njegovo zavcst. Zdi sc, da so na-hajamo pred absolutno tcmo in v križišču sil, ki nas obvladajo in ki niso v naši moči. Razkrijc sc, da je komunikacija samo navidezno motivirana s socialnimi cilji ali z razlogi, ki jih pozna zavest, marvcč so globlji, skrivnostni. Ne samo komuni-kacija, cclo naše življcnjc! Tu zdaj ne moremovcč igrati življenja, saj kar poznamo kot življcnje, jc samo lluzija, vjdcz in naša slcpota, našc ncznanjc. Kako pa naj igramo življcnjc, za katcrega slutimo, da prcliaja našo zavcst in našc moči, čeprav ga v globini pod podzavcstjo tudi v rcsnici živimo? Kako prcdstaviti prcdstavo. ki si jc ni mogočc prcdstaviti? Kako uprizohti nckaj, kar jc pruko spoznanj? V svctovni civilizaciji jc območjc, ki poscga v globljo, transecndentalno namenskost svcta, rcligija. Zavcdati se moramo, da jc vsakdo zasidran v rcligioznih plastch, čctudi jc atcist. Tu pa, kot žc rcčcno, ni mogočc igrati, ker ni prcd-Ntavc v zavcsti, ki bi jo bilo mogočc realizirati kot gledališko prcdstavo. Srcdstvo komunikacije nc morc biti igra, ker jc sama komunikacija predvscm ncjasna, ncoprcdcljiva, mogočc ncdostopna in sc stalno dogaja izvcn zavcsti. (ilcdališčc natlomcstim s templjem (svctiščcm. ccrkvijo), igro z rcligioznim obredom, ki nc morc biti oddvojen od življcnja svcčcnikov, marvcč jc to njihovo življcnjc v ccloti. Vso jc oricntirano v transcendentalni svct, ki ga zaznavamo s prcscganjem socialncga življcnja in z očiščcnjem služenja vsakdanjosti, to jc socialnim eiljcin. Tu sc mogoče odpira klic blažcnosti, za-sidr;in v vsakcm eloveku, tcr ncintcncionalnosti, ncaktivnosli. ncoznačljivosti bistva vscga.
SAMO SIMČIČ
položaj naše: likovni: kritikl-
V razgovorili. ki sva jili s kolcgom vodila v zad-njcm času s štiridcsctimi najvidncjšimi slovcnskimi likovnimi umctniki sc jc jasno začrtala slcdcča miscl o naši (slovcnski) trcnutni likovni situaciji: doscžki našc likovnc producijc so dancs dosti pomcmbncjši, kot pa tcorctično in kritično pisa-njc, ki jih sprcmlja. Nič tudi nc kažc, da bi sc tak položaj v bližnji prihodnosti kaj izboljšal. Krivda lcži na kadru, ki trenutno zavzcma vsc pozicijc kri-tičncga in tcorctičncga pisanja pri nas.Ti Ijudjc so namrcč preobrcmcnjcni s kopičcnjcm tunkcij. z oscbnimi nasprotji in s pisanjcm po utrjcncm kalupu. V zgornjc trditvc niso zajcta tcorctična izvajanja Tomaža Brcjca in pisanjc Braca Rotarja ob pojavih .jiovc scnzibilnosti". O icm problcmu bomo k1 pisali. Tokrat ga skušam osvctliti iz aspckta selekcije, ki ostaja cdcn izmcd najbistvc-ncjših aspcktov tcorctičncga pristopa k umctnosti od njcnc zgodovinc pa do konccptualno umctnosti. katcrc aktcrji siccr zanikajo potrcbo po tcortti-ziranju o umctnosti.
Cc skušamo spoznati rcsnično naravo pojava, katcrcga cstctsko prvino odkrivamo in o katcri mislimo .soditi". jc trcba najprcj izvcsti rcformo tcorctičncga jczika, ki jc pri nas zakoreninjen. kadar govorimo o ,.tradicionalni likovni umct-nosti". Cc namrcč pocnostavimo stanjc in zapi-šcmo. da naša likovna produkcija po formalni plati živo kontaktira z na Zahodu uvcljavljcnimi pcr-ccpcijskimi modcli, ugotovimo, da ti doživljajo pri lagoditvc in sprcmcmbc ob sočcnju z ustaljcnim likovtiim jezikom pri nas. Variacijc možnosti v okviru tradicionalnega modcla našc likovnc umct-nosti so tista smcr, katcrc komunikativna vrednost pada. Odnos čustvo : ratio, mcd katcroga jc prcd-vscm razpct naš vizualni svct, zasnovan na iz-kušnjah. doživlja pomcmbnc prcobrazbc. Naprcdni in kot taki cdini vrodni obravnavc, postajajo nam-rcč tisli likovni tokovi, ki ustvarjajo nov konccpt. Ob nastajanju tcga pa pogrcšamo tcorctični prodor v bistvo modalnosti izvedbc. Kajti šele objcktivna analiza danih altcrnaliv, ki sc pojavljajo. ustvarja tisto ravcn, kjcr šclc, ko jc ta akt. izvršcn, prista-ncmo na subjcktivno sclckcijo. Za tako dclovunjc pa jc vsakomur potrcbna širokadokumcntacija o umctniškcm dogajanju pri nas in po svctu (raz-stavc, poročila o razstavah, publikacijc, prcvodi itd.). Siroka, vscm dostopna ilustracija bi omogo-čila prcdvsom strokovno konfrontacijo mnonj. čcsar pri nas trcnutno sploh nc poznamo.
Takšna nova strukturalna spccirikacija pisanja o umctnosti bi omogočila tudi novo obravnavanjc ,,idoološkcga ambicnta likovnc fornnilacijc". Upo-rabil scm tcrmin,*ki ga jc postavil pri nas Bruco Rotar za ..intcrprctacijc, kritiko. tcorijo, /godo-vino umctnosti, skratka za vsc oblikc tcmatiziranja
JURI  MIKUŽ
METAMORFOZE DOLENČEVEGA MA-TEVŽA
Po podatkih iz Vsi imamo za seboj cmerave zgodbe - Fenomen mesteca Peyton: napisal M. Dolenc, objavila pa M. revija 23. marec 1971)
Pa sedim, pa pijem Kratošijo, pa hočem doživljati oštarijski dren in šunder. pa me ,,razkriti bedni občudovalci mesteca Peyton" ogoljufajo za nedeljske gostilniške užitke (pijem ga lahko sam doma, a ne? ).
Pa skačem po kuhinjici, pa si kuham ve-čerjiccCpa hočera gledati ta grdi Peyton, pa se mi papica prismodi. Kam sedaj? Ker sem lačen, moram na pot v katero od mnogih polmeščanskih mest. pa poiskati katero od polmeščanskih oštarij (žal je nedelja. pa je vse, kar mi je všeč: bistro Slon, Klub knji-ževnikov, Maček, Vitez zaprto. Skoda! Lah-ko še od lakote umrem.
Pa grem spat, pa se mi sanja, da sem ,,pri-lepljen k televizorju" in se gledam nagega na ekranu, kajti ti grdi premeteni Amerikanci so z mene potegnili vseh šest kovtrov, v ka-tere mi je doslej uspelo zavijato svojo pre-zapleteno notranjost. Tak stojim pred vami. kdor je brez greha. naj prvi vrže kamen.
Rodil sem se kot Elison. Že zelo zgodaj sem moral spati na golih tleh, ker sem imel otroško posteljico polno knjig. Od tedaj jih na vse pretege sovražim. Prav zato sem spo-znal, da je bolje biti Rod Herington. pa sem s pomočjo doktorja Rosinija pridobil neke anatomske malenkosti. Knjige sem zamenjal za avto, s katerim prevažam sebe in svoje malo okrog, pa še najdem čas, da malce no-vinarim pri |tarem Labodu. ki urejuje svojo memoarsko-satirično MISMOMI revijo. Tak sem sedaj. Včasih se za hip spremenim v svo-jega nenormalnega brata Normana. vpijem o lažeh okrog nas, o umazaniji, o slabo-umnosti. Priznati pa moram. da mi nenor-malni Norman prav nič ne ustreza. mnogo-krat se zgodi, da pozabim, kaj sem v tistem trenutku, pa pomešam Rodovo nagnjenost k uživanju vseh sladkosti tega grdega malo-mestnega življenja z Normanovim zagrizenim parolarstvom. V takih trenutkih me skoraj vedno poprime želja, da bi ta MISMOMI revijo napisal kak prodoren komentar. ob katerem bi vse nekam pometalo.
In življenje teče daljc. Upam, da bo svetu še innogo ničvrednih stvari. ki jih je na prvi pogled lahko prepoznati (da ne bo kake ne-ljube.pomote) in ob katcrih bom lahko na dolgo in široko pripovedoval o cmeravih in slaboumnih zgodbah, za katerc sem trdno prepričan, da so življenjc. Ne samo moje -tudi vaše.
Lep pozdrav
Dolenčev Matevž
(Iz že omenjenega zapisa za bralce Tribunc " brez pretiravanj prevedel Marko Slodnjak.)
ZASNOVE-5
..KLASIČNA" ORll NTAC 1JA 1OSŠLVZ     KAJJl-TO?
Na razpis tov. Darka Štrajna iz prcjšnjc štcvilkc Tribunc m.1 ne uglašam samo zato, ker sc jc v član-ku skliccval na mojc domncvnc izjavc. ampak pred-vsoin zato. kcr sc jc avtor \ svojim prispcvkom do-taknil prohlcma. ki smo mu na sestankih Izvršncga odbora posvotili proccj časa.
Takoj na začetku moramo ugotoviti, da jc pro-blematika tov. Štrajnu rcs samo ..približno pro-zcntna" in to jc tudi vzrok večini avtorjcvih očit-kov Izvršnemu odboru.
1. Organizacijska oblika. v katcri sc povuzujc Ijubljanski študcntjc:
Skupnost študcntov jc dcjanska skupnost štu-dcntov. ki študirajo na LVZ. zamišljcna jc kot naj-širši organizacijski okvir študcntskc dcjavnosti. Cilavno odliko S$ prcdstavlja demokratičnost. ki sc manilcstira v tcm. da jc omogočeno (nc pa ..iz-siljcno") dclovanje vscm skupinam ln posamez-mkom (sevcda v skladu s pozitivno zakonodajo). Tako ..Manilcst" poudarja: svoboda različnosti kot pot za dosego enotnosti jc edina demokra-tiena. Ilkrati pa prcdstavlja SŠ tudi možnost vklju-čitvc študciitov v samoupravljanjc fakultetc in Uni-vcrzc.
1/. povedanega slcdi. da jc odvcč bojazcn, da bi skušal Izvršni odbor študcnta prilagoditi organi-zaciji. ker jc študcnt po svojcm statusu že ,,pri-lagojcn".
Seveda sc vsi ..člani" nc vključujcjo aktivno v dclo SŠ (in jo tako tudi ne soustvarjajo). Tako smo pri pojmu ,,anagažiraruh študcntov", ki po našcm mncnju ni samo teoretična konstrukcija, ampak zajema tistc študcntc, ki sc tvorno zanimajo za študij in dogajanjc v družbi. Pri tem imam v mislih ..konkrctne ljudi. od katcrih jc vsak komplcksen splct individualnih značilnosti", ki so objektivno (prostorsko, statusno, časovno itd.) združeni v SS. Tcmu. da niso vsi študcntjc aktivni, jc pa vzrok predvscm sestava študentske populatijc (socialna ditcrcnciacija), nato v položaju študcnta na uni-vcrzi, ki nikakor ni ..osvobajajoč", ampak v bistvu subordiniran. in v splošno družbencm pojavu kom-tornizma (šc poscbcj v Slovcniji). Polcg tega jc delo v študcntski organizaciji za študenta drugotnega in vzporcdncga pomcna in temu bo ostalo tako, dokler nc bo SŠ postala objektivnd nujcn (ne samo vzporcdcn) laktor študijskcga proccsa in sploh živ-Ijcnja na fakultcti in Univcrzi.
Dcjansko pa jc dancs SŠ na cni strani interesno združcnjc (angažiranih) študcntov in na drugi stra-ni slu-ma samoupravljanja (soupravljanja) na fakul-tctah in na "Univer/i. Tako sl1 je SS pokazala kot dobcr organizacijski okvir za spontanc ohginalnc akcijc študcntov. Prav tako pa scjc JOSŠuspcšno vključil v samoupravni sistcm na.še družbc. Vendar pa so sc pri dclu IO SŠ pokazale približno cnakc tcžavc (čoprav v manjši mcri) kot na splošno pri družbcno-političiiih organizacijah. Šc vedno pač tlr/.i tista ugotovitcv v ..ManilVstu": zamisel (Skup-nost študcntov) nckoliko prcliitcva stvamost, ven-ilur jo lako prav!
Vse to sc jc poka/alo tudi pri dclu scdanjcga l/.vršncga odbora. Prcdvsem jc probkm, kako na-črtuvati aktivnost m usmcrjcnost IO. Pravilnost in pruiKTnost odločitcv l() jc prcdvsom odvisna od kuličiiK1 m kvalitctc intbrmacij. na podlagi katerih 10 Mircjfiua  udločiivc.   Ispcšcn sistom informi-
ranja pa zagotavlja samo delna organizacijska povc-zanost študcntov in njihovih skupin. Morda rcs obstajajo nckatcri ncsporni intercsi študentov, ki jih lahko ugotovimo, vcndar jc tudi v tch primerih potrcbcn mchanizem fced backa.Td pokaže uspeš-nost in primcrnost odločitcv (akcij), kai pa zopct lahko zagotovi samo tesna organizacijska povc-zanost v SS.
Kcr niso uresničcni ti pogoji, ki bi zagotovili pravilno usmerjcnost 10, je ta rcsnično v tcžkcm položaju. Tako smo si žc postavljali vprašanjc ,,samoncgacijc", vendar jc bilo vcčinsko mncnje (v IO), da bi to dcjanjc pomenilo vnaprejšnjc pri-stajanje na domncvno porazno dejansko stanje.
2. Ceprav vcrjamem, da tov. Štrajn ni name-raval biti zlonamercn, sc moram vsecno kritično ustaviti pri nekatcrih njegovih mislih. Na splošno moram povedati, da sem bil pristno presenečen nad nekaterimi ,,svojimi" izjavami v Štrajnovi intcrpretaciji. Tu mislim prcdvscm na tifcto o ,,kla-sičnem" principu organiziranja, o angažiranih štu-dentih itd.
Tov. Štrajn (kot tudi nekateri drugi) izpričuje svojc navdušcnje nad nckaterimi tujimi ,,razvi-tejšimi" študcntskimi gibanji, ki menda prinašajo v družbo dinamiko in odpirajo možnosti ,,pcrma-ncntnc revolucije". Najprej bi opozoril na druž-bcnc pogoje - ki so (bistveno) drugačni kot pri nas - v katcrih živijo ,,razvitejša" študentska gi-banja. Kar se tiče množičnosti teh gibanj, bi jo ilustnral samo z cnim podatkom: zadnji študcntski množični izbruhi v Zapadni Ncmčiji so angažirali 1 do 2 7' vsch študentov! To bi v naših razmcrah pomcnilo 100 do 200 študcntov, štcvilo pri nas stalno aktivnih. Tisto o možnostih za permanentno revolucijo (v ZDA? v Poljski? ) sploh ne bi komen-tiral. Kak.šno dinamiko prinašajo ta gibanja v družbo, pa vsi vcmo!
Cilcdc odnosa oblikc do vscbinc moram priznati, da sva s tov.Štrajnom cnakih misli! Kdo je le tisto rekcl: ,,najprej oblika, potcm vsebina"? Ali naj to pomcni, da jc potrebno vso aktivnost (vsebmo) pregnati iz fakultet in potcm na čisto ,,montiiati" obliko? Cc smo govorili o organizaciji (obliki), smo imeli v mislih obliko, ki naj omogoči že obsto-ječi vsebini učinkovit nastop in pospcši razvoj novc vsebinc. Stihija in anarhicnost prav gotovo nc pomcnita tisto ,,vsebino" iz katcre naj bi izhajala organizacija SS - ali pa ima tov. Štrajn ravno to v mislih? Izvršni odbor nc ,,vnaša" in ne ..vsiljujc", temveč poskuša povczovati, koordinirati, provo-cirati in informirati fakultctnc organizaciju (kot tudi ŠP,K. spccializiranc organizacijc, ncformalnc skupinc).
Odnos mcd tcorijo in prakso jc eden temcljnih problcmov soeialistično realnosti. Izvršni odbor jc pri svojcm dclu nalctel na mcjo, ki mu jo postavlja stopnja uresničljivosti tcorctičnc zamisli skupnosti študcntov. Tako imamo člani 10 priložnost svoj odnos do tcga vprašanja pokazati pri konkrctncm delu. Podobno priložnost je ime! tov. Strajn na Tilozolski fakultcli, ki nima študcntskc organi-zacijc, ,,čcprav jc cna najbolj angažiranih fa-kultct".
Pniktični rcccpti res ,,lcžijo" v konkretncm delu, ki sc nc čuti kot nckaj povscm drugcga od tcorijc, zato tudi verjamem. da tcli rcccptov nc rnorc dajati Darko Štrajn.
LINART SI-TINC
ZVI-./A MI.ADIM-. NJ|-.M'i<AV| OUK
KiKODM Kl<( I DIJASKI. SAMOUI'KAVf
Vsakd   lilo  /iii,v:i ;)'.-,|ii .;irrif, r;i/ličn.j rnri' ii|.i '. ictornii   11: i ši; •; i    .ol.lv.i.  virlno  /riova  mjjiii   \><>.\i /cjo    |)r(.-ilslaviiiki   o(li'<ivi>rti|li   iristitiicij   /   i,\>\) baini. VViuhir šr /iin.rorn uvotavtjaiiKi, da /. našici šolstvom nisiiu) /.luliovoljm in da manjši popravki učnili proinaniov. inalo vcčjc plaČL1 prulusoijum in nckaj nuvih šulskili stavl) nc niorcjo prcdstavljati modorni/.acijc štilskcga sistcma.
Splušno znana so kritična spoznanja o našcm srcdnjcm šolstvu: odnosi mcd protcsorji in učcnci so ncustrczni in ncdcmokratični, samoupravljanjc jc ncrazvilo in omcjcnu s položajem šolc, učnina-črti so /astareli, kadrovska scstava protcsorjov bi lahko bila boljša. zancmarja se pcdagoško-razisko-valno dclo. osip jc izrcdno visok, šola sama jc za-prta, ncdojomljiva za sodobna dogajanja in šc in šc. Trditev, da bi se šc I ranc Jožcf takc šolc sramoval, ni ncumcstna. Poscbcj šc v času znanstvcnotcli-ničnc rcvolucijc. ko znanjc, usposobljenost in uslvarjalnost vsc holj postajajo dcjavnik napredka.
Dijaki s tako šolo niso zadovoljni zato, kcr sc v njcj naučc manj, kot bi se lahko naučili. Zato, kcr jc pocnotona, kcr so prisiljcni zapisovati prcda-vanja ob pomanjkanju dobrili učbcnikov, ali pa kcr učbcnikov sploh ni. Mcnim pa, da jc bilo dovolj tribun o pouku, dovolj posvctovanj in dovolj raz-prav.
Ccprav nasiajaju kontlikti najpogostcjc med di-jaki in protcsorji. nas prav to utcgne zavcsti na nupačnc sklcpe. V priročniku 7.a mladinsko aktiv-nost ,.Prizma", ki ga izdaja Rcpubliška konlcrcnca ZMS. pišc Jožc Voltand, da so osnovni vzroki o Ijudch, torcj učitcljih in učcni;ih. In z malo vcč dobro voljc, pridnosti, prizadcvnosti in politično akcijo, ki bo soveda stckla na osnovi stališč RK ZMS. naj bi sc vsi problcmi rcšili. Pozablja pa pri tetn na dejstvo, da so protcsorji šc bolj kot dijaki oncmogočoni v obstojcčem šolskem sistcmu. Pro-fesor predava tudi po dvesto ali tristo dijakom isto snov, jih mora šc spraševati in occniti, odgovarja za izvedbo učnega programa. In v takih razmcrah jc tožko dclati, sc strokovno izpopolnjcvati, biti aktivcn samoupravljalec in šo mcntor krožka. In tudi čc bi profcsor liotel predavati boljše, delati drugačc - tcga nc tnorc, saj tcga nc bi mogcl niti izpcljati. V nemogočih razmerah našega šolstva je zato propadla zamiscl o kabinctnem pouku žc v kali, kajti protcsor šc vedno predava, narekujc, dijak pa mora biti tih, miren, ter sprcjcmati učc-nost prcdvscm po prisili, mnogo manj pa zaradi lastncga zanimanja. Dijaška samouprava jc bila vpeljana z zakonom žc lcta 1955. ln vsch 16 let, kar obstaja, sc ukvarja z banalnimi problemi jav-ncga occnjQyanja (kar kažc na mentalitcto dolo-čcnega štcvila protesorjev), kaznovanja, sodclo vanja dijakov na rcdovalnih konferencah. Ostaja pri dnevni problcmatiki, ker se drugih stvari tudi ne more lotiti. Bila naj bi tudi možnost za reše-vanjc konfliktnih situacij mcd dijaki in profcsorji, pa tudi tu vcčkrat odpovc. saj so dijaki prcmalo seznanjeni s svojimi pravicami ali pa jo imajo za tujek. Slcdnjc sč kažc predvscm pri volitvah raz-rednih prcdscdnikov. Nazadnje pa so vsa stališča jasna in dijaški samoupravi v praksi prgjstanc le še to, da sc sklicani razredni prodscdniki začnejo ukvarjati z dcjavnostjo krožkov ali šolskcga glasila. Sprašujemo pa sc, ali naj bodo te izvenšolskc dcjav-nosti tiste, ki scznanjajo dijakc s sodobnimi doga-janji doma in v svctu. In ali naj jc cdino Zvcza mladinc tista. ki ji jc propuščcna skrb za dijaško sampupravo. Kcr pa delu profcsorjcv utegnc ustrc-zati dijaška samouprava na papirju in nikjcr drugjc, sc znajdemo v začarancm krogu. iz katercga ni iz-lioda.
Zvcza inladine kot družbcno politična organi-zacija dijakov spodbuja razvoj dijaškc samouprave. Zveza mladinc jc sprcjola celjska stališča, v Ljub-Ijani sami sta bili žc dvc konfcrcnci na to tcmo, po aktivih šc vcč. RK Z.MS tiska Prizmo in objavlja novc in nove matcrialc. ki podajo preccj dobro analizo stanja, ko povcjo, da bo ,,ackija Z.\l siimo tcorctiziranjc, samo vzbujanjc vnaprcj na propad obsojcnih iluzij, čc bodo učcnci imcli možnost problcmc samo ugotavljati. malokrat povedati in sploh nc sprcminjati." (Prizma 7. str. 17). Zaključ-kov pa v vodstvu ZM niso znali potccniti. lvIo iz takih ugotovitev nc. Namesto toga ponujajo mla-dini reccptc, ki pa imajo skupni imcnovalcc: vklju-čiti sc v obstojcči šolski sistem in dijaško siimo-•ipravo, jo razvijati v danih okvirih. Pozabljajo pa. da ti dani okviri prav to onomogočajo. Novc in boljšc šolc nc bomo dobili, čc boino izvolili šc vcč ¦komisij, dcluvnili skupin dijakov, čc bomo imcli šc voč dcnarja /.a šolstvo in če bo na tcj osnovi iz-pcljana tcmcljita rctbrma šolstva. Tu in nikjer drugjc jc rcšitov začarancga kroga, v katcrcm so z drugimi vrcd vrti tudi Zveza mkulinc. Zato pa jc od pogovorov in dogovorov troba prciti tudi k zalito-vam. ostrim in brcz kompromisov. Nokatcri mla-dinski funkcionarji sc tega bojijo, drugi spct vcrja-mojo v svoja stališča. pa čcprav jih jc življerje žc zdavnaj zanikalo.
MLADLN SVARC
BRAVO.SKUPSClNA!
Tristo študentov agronomije in živilske tehnologije je priredilo izredno skupščino.
Te/.ave s prostori. zastarele metode pouka, nemogoči profesorji. Itd. Nabito pol-na predavalnica. Študentje so ogorčeni, ostro napadajo. Nekateri profesorji so z njimi. Večina pa se brani, kontrira. Naelek-treno vzdušje se poinirja. Dva - trije impulzi so dovolj, profesorja dobesedno odvlečejo z odra. Zahteve so ostre, očitki konkretni. Profesorji ostanejo brez argumentov. Organi-zirane so koinisije in odbori, ki se bodo takoj lotili dela.
Takšne skupščine bi radi, takšno vzdušje hočenio. Tudi študentje smo lahko moč. Dol s predsodki in strahom pred avtoriteto!
P. S. Neka študentka je očitala profe-soijem. da je puuk na osnovnošolski ravni. Profesorji so bučno protestirali.
In čez dva dni: Profesor strojništva (štu-dentje zahtevajo ukinitev tega predmeta) je preprosto kaznoval študente tako, da jih je za eno uro zaprl - po predavanju - tako, da niso mogli k drugim predavanjem. Za poduk.
STALlSČA ŠTUDINTOV 0 PROBLIMIH ŠTUDIJA
Združenje študcntov agronomije in živilskc tcli-nologije jc na podlagi rczultatov ankcte, katorc cilj jc bil ujrotoviti problcmatiko študija na obch od-dclkih. prišlo do naslcdnjih zaključkov in stališč: Studentje vcčkrat opažamo malomarcn odnos nckatcrih pedagoških dolavccv do pouka. To sc kažc prcdvscm v tcm,
da prcdavatolj na predavanjih čita iz skript, da vajo kot tudi tercnskc vajc niso dobro pri-pravljcnc,
čcsto  sc  dogaja, da  so  prcdavanja in vajc hkrati. pri čomcr vajc nc doscžojo svojega namena. ("V jc to poslcdiea prcobrcmcnjcnosti fakultct-nih učitcljcv v raziskovalnem in drugcm delu tcr zaradi izvcntakultetnil) obve/nosti, bi bilo  trcba takc ncpcdagoškc obvcznosti zmanjšati. Za izboljšanjc vaj prcdlagamo: izboljšanjc organizacijc vaj, boljšc pripravljanjc asistcntov za vaje, navodila   za   vajc   naj   bodo   pripravljena v obliki skript ali kako drugače,
navodila za vajc  naj sc podajajo na koncu predhodnih vaj,
boljšo opremljcnost nckaterih laboratorijcv. Podobna problcmatika se pojavlja v zvczi s tc-rcnskimi vajami. kjcr je poscbno očitna slaba orga-ni/.iranost. Tako sc jc čcsto dogodilo, zlasti na ži-vilskotchnološkcm oddelku, da podjctja o obisku ^kupinc študcntov sploh niso bila obvcščcna - ali sumo površno kaj šclc, da bi jih seznanili s tcm, kdo so ti študentjc in kaj bi bilo zanjc najbolj zani-ni ivo.
Prav tako tudi ugotavljamo, da jc kvalitctnih tc-rcnskili vaj premalo in da so dnevnicc. ki jili dobi-vanio /:i čas tcrcnskih vaj, prcnizkc.
Zato naj bi sc tcrciisko vajc izbojjšalc tako po >>rj;anizacijski ki)l tudi p(» vscbinski plati. Frogjfaffi tcrcnskili vaj naj h\ bil tako scstavljen oz. prila-gojcn. ila bi vsak študciit spo/nal važncjša podjctja s področja svojc strokc po vsej Slovcniji tcr sc dobro   scv.iianil  s  problemi in značilnostmi pro-
izvodnje.   Prcdlatramo   tudi,  da  bi slušatclji vsch smcri (šc zlasti pridc t») v poštcv na agronomskem oddclku) opravljali nekatere tcrcnske vajc skupaj troba bi bilo združiti lc tistc, ki sc bi smisclno dopolnjcvalc.
V  lctu 1969/70 smo opazili, da so bilc nekatcrc tcrcnskc vajc opravljcnc v manjšom obscgu, kot prcdvideva  študijski  načrt.  Podobnc  primerc  bi laliko ugotovili tudi za tckočc študijsko lcto. Zato predlagamo. <la bi naj oddelck ugotavljal, če so bile vsc   urc   pouka  opravljcnc  v   takcm obscgu, kot prcdvidcva učni načrt.
V   študijskcm   načrtu   naj  bi  bil poudarck na tistih   prcdmctih,  ki  so   bistvcni   za  stroko.  Ker obstajajo nckatcri prcdmcti, za nckaterc mislimo, da  niso  pomcmbni  za oblikovanje strokovnjaka, prcdlagamo. da se ukineta naslednja dvaprcdmeta na obch oddclkilv.
1. Gradbeništvo
2. Osnovc strojništva in clcktrotchnikc
Na agronomskcm oddelku naj bi sc namesto njih uvcdla predavanja iz fizike.
Na živilski tchnologiji pa naj bi nekatcri tcmeljni prcdmoti bolj poudarjeni.
V  učni načrt naj se bi uvedli nekatcri predmeti, ki so scdaj samo izbirni in so zclo pomcmbni za oblikovanje profila strokovnjaka.
Na agronomskem oddelku predlagamo: Projekti-ranjc nasadov.                 «
Crnik naj bi bil v bodočc scstavljcn tako, da bi laliko vsi študcntjc normalno obiskovali prcdavanja in vaje.
Igotavljamo, da scdanji urnik ni zadosti uskla-jcn ni ti za rcdnc niti za stopenjskc študente. Dcjstvo, da sc nckaterim študcntom pokriva troje prcdavanj ali va|, jc za to trditev dovolj zgovoren dokaz. Primer: Zivilci I. lctnika imajo ob čctrtkih takle urnik: od 7. do 8. ure tclovadba (na Ivodcljc-vcm), od 8. do 10. ure fizikalna kcmija (pod Rož-nikom), od 10. do 12. urc vaje iz fizikalne kcmije (Sncžniška).
V  fakultetni knjižnici bi moralo biti študcntom na razpolago nckaj izvodov vsch skript in učbc-nikov, ki jih zahtcvajo predavatelji kot obvezno litcraturo za izpitc. Cc tega nc more zagotoviti fa-kultcta,   bomo   prosili   republiško   izobraževalno skupnost za nckaj tisoč dinarjev namenskih sred-stev. Večina literaturc, ki je v knjižnici študcntom na razpolago, jc zastarela, kar pa jc novejšc lite-ratua\ jc razporejcna po profcsorskih kabinetih in študcntom praktično ni dostopna.
Strokovne rcvijc in časopisi naj bi bili na raz-polago vsom študentom. Zato bi bilo potrebno tcmu primerno urediti prostore čitalnice pod Rož-nikom. Podobno imajo na gozdarskcm oddelku.
Urcditi je treba poslovanje kvcsture.
Zaradi slabu uskladcnega urnika in dislociranih stavb bi bilo trcba proučiti možnost, da bi vsaj enkiat tcdcnsko poslovala kvcstura tudi popoldne. Na kvosturi bi morali inuti študcntjc možnost pra-vočasnn in obširno dobiti pojasnila v zvezi z vpisi in pogoji.
Se poscbcj naj bi se ufedilo poslovanje kvesturc v času vpisa, da študentje v bodoče ne bi čakali na vpis po vcs dan. Zato bi bilo potrebno dobiti nekaj dodatnih moči (samo za čas vpisa), sam vpis pa bi sc naj vršil v kakšnem večjem prostoru (npr. v Pre-davalnici), kot je to na drugih fakultetah. Izboljšal naj bi sc tudi odnos kvcsture do študentov.
Kcr je tudi za nas študente čas telo dragoccn, predlagamo, da nas profcsorji ne pustijo čakati po več ur na izpite in konzultacije ter da vsak profe-sor objavi govorilnc ure, kot je to na drugih fakul-tetah (ckonomska, elektro itd.)
Studcntjc agronomskega in živilskotehnološkega oddclka ugotavljamo, da nas fakulteta ne obvešča pravočasno niti o tistih sklepih pcdagoško znan-stvcnega svcta, ki so med najpomembnejšimi za sprcmombo študijskcga rcžima. Tako na primcr študcntje 1. letnika živilskc tchnologijc niso bili pravočasno obveščcni o sklcpih PZSjunija 1970 o sprcmcmbi pogojcv za vpis v drugi lctnik. Prcd-lagamo, da sc zagotovi javnost dela in obveščenost studcntov o dclu svctov oddclkov in PZS tako,da sc na oglasnc dcske obcšajo vabila za te seje (na Krckovcm trgu in na Jamnikarjevi, vsaj 5 dni pred scjo). Na cnak način bi morali biti razglašeni tudi sklcpi teh organov (najkasneje 5 dni po seji).
Vabila in sklepe pa bi morali še posebej poslati prcdstavnikom študentov v teh organih.
Tajništvo fakultete prosimo, da pošlje predstav-nikom študontov po letnikih po cn izvod statuta fakultetc, ki jc trcnutno v uporabi, ter da v bodoče pošilja tudi vse sprcmcmbc in dopolnitve. Scdaj študentje praktično nimamo možnosti scznaniti se z določili fakultetnega sveta in tako tudi ne uvc-Ijavljati svojih pravic in dolžnosti po statutu.
Agronomskemu in živilskotehnološkcmu oddel-ku predlagamo, da na prvi seji svcta oddclka izvo-Iita po enega študenta za enakopravnega člana štu-dijske oziroma kadrovske komisijo.
I akulteta kot podagoško znanstvena ustanova naj bi bila resnični nosilcc napredka. Pogoj zato pa jc modcrnizacija študija, ki bo zahtevala zelo radi-kalnc sprcmembc tako v kadrovski strukturi pcda-goških delavccv kot tudi ^remcmbc ^ttititjskega načrta.
Študcntjc naj bi bili bolj vključeni tudi v ra/-iskuvalno dclo fakultetc.
Združcnjc študentov agronomije in živilske tehnologije
II¦/!¦ /A DISKl SIJO () \U IOKMI INIVI RZI
1.   Vsaka konstrukcijii tcinoljnih izhodišč za rc-1011110 univcr/v mora sloncti na zahtevah, ki jih na posaiiKvnih   oddclkih    in    lakultctah   postavljajo anga/irani štiulcntjc in prolcsorji sanii. Prav takojc mijno   potrchno  stalno   in  poglobljcno  študijsko ddo,   ki   /ajema   priincrjavo   in   ustvarjalnc   pre-našanje tujih izkušcnj tcr ziumstvcno raziskovalno ilclo   na  področju  problcmatiki*  »nivcrzc  in štu-dcntov.   lirczplodcn jc  vsak  študcntski projckt u relormi univerzitclnega štmlija, če žc v lazi scstav-Ijanja nc anuažira študontov in pedagoško znan-stvcnih delavcev na univerzi.
2.   Projckt, ki nakazujc možnosti za spremembo študija na univcrzi v osvobojcno dclo, mora po-vzročiti dilerenciacijo mcd tistimi studcnti, ki jim sedanjc stanjc ustreza, kcr jim omogoča na hitcr in lahok naein priti skozi fakultcto, in tistimi, ki bi racli na univcrzi clclali tcr mcd tistimi protesorji, ki jim scdanja organizacija pedagoškega in znanstvo-ncga dcla ustrcza, kor ne zahteva od njih ustvarjaJ-nosti in družbcno angažiranosti, in tistimi, ki bi radi v povczavi s študcnti gojili kritično, samo-stojno in družbcno angažirano znanost.
3.   Spremcmbe univerzc no zahtcva lc gospodar-stvo ali družba nasploh, ampak predvscm subjckti pedagoškega dela na univcrzi, to je študenti in pro-lesorji tcr sodobcn razvoj znanosti. Lldini rcvolu-cionarni subjckt, ki jc odgovorcn za sprcminjanje univcrzc, so dclavci na univcrzi - študentjc in pro-tesorji.
4.   Reforma   univerzc   je   globalen   in   pcrma-ncntcn proccs. Spreminjati univcrzo pomeni sprc-minjanjc temoljev na katerih sloni. Vsako spremi-njanjc univcrze mora hkrati vključevati in predpo-stavljati tudi spreminjanje šolskega sistema, ker jc univcrza njegov ncločljivi del. Zavcdamo se, da je vsako  spreminjanjc  univerze  in šolskega sistema možno lc v sklopu širših družbenih sprememb.
5.   Študentsko gibanje  postavlja rcformo  uni-vcrzc kot svojo bistveno zahtevo. Vendar ne gre le za reformo univerze v Ljubljani, za spremembo šol-skcga sistema v Slov. za revolucioniranjc jugoslo-vanskc družbc, gre nam za ustvarjalno vključcvanje v gibanje v svetu, ki gradijo novo družbo.
6.   Zahtcva po kritični družbeno angažirani zna-nosti in zahteve po takem študiju na univcrzi, ki bo otnogočal vsestranski razvoj vsakega posamez-nika,  postavljamo proti željam obstoječc ,,druž-be", ki rabi pozitivistično znanost ter pričakujc od šolskega sistema in univcrzc samo ,,kadrc" za reše-vanje gospodaiskih težav.
Univerza ni tehnološki inštitut za potrcbc go-spodarstva ali tovarna za kadrc, ampak jc možnost in oblika za stalno izobraževanje zaposlcnih diplo-mantov, zato je potrebno vključevanje praktikov v delo univerze. To dajc možnost za ovrednotenjc načina študija ter za vnašanjc izbuljšav v sedanjo organizacijo in vsebino pedagoško-znanstvencga dela na univerzi.
Oblikc vključcvanja praktikov:
-  Sodelovanje na svobodnih katedrah,  inter-disciplinarnih scstankih, tribunah itd.
-   Vključevanje v znanstveno raziskovalno delo na oddelkih, fakultctah in inštitutih.
-   Sodelovanje  študentov  in  pedagoško znan-stvenih delavcev pri izobražcvanju zaposlonih.
7.  Sodobna, reformirana univerza jc za nas ža-rišče družbeno kritične in angažirane znanosti tcr kovačnica vsestransko razvitih, ustvarjalnih in rc-volucionarnih   osebnosti.   Hočcmo   univerzo,  ki osvobaja. Determinirajo nas samo cilji, ki si jih po-stavljamo.
8.   Vsako rcformiranje univerzc mora vključc-vati in predpostavljati dvc vrsti sprcmcmb:
-   demokratizacijo    šolskcga    sistema.    Šolski sistem mora vsakomur omogočati maksimalcn raz-voj njegovih sposobnosti (zahteva po enotni šoli) ter stalno izobraževanje vseh zaposlenih.
-   Sprcmcmba študijskega procesa na univerzi. Student naj postanc subjekt učnega proccsa. Pove-zovanje  pedagoškcga dcla  z znanstvenim deloin omogoča, da postanejo tudi profcsorji subjckti v tcm učnctn proccsu in nc lc posrcdovalci znanja.
Univcrza naj bo organizirana na način sodobnc znanosti.
9.  Osnovni pogoj  za reformiranje univcrze jc angažiranjc študcntov za spreminjanja svojega štu-dijskcga okolja, za spremcmbo obstoječe organi-zacijc in vsebinc pcdagoškcga in znanstvcnega dela na posameznih oddclkih in fakultctah. Študentjc in protesorji ustvarjalno sodclujejo in odločajo v delu družbenih organov, ki odločajo o stvarch s področja  njihove  stroke,  ter tako dvigajo svojo znanost na nivo družbcne angažiranosti. Študentjc in protesorji izrazajo stališča do aktualnih druž-bcnih problcmov ter postavljajo svoje zahtcve. Za-radi   komplcksnosti   problemov in  struktnre  so-dobno znanosti sc pri tcm nujno povczujojo s štu-dcnti in profesorji iz razlicnih strok. ,,Objektiv-nost" iii ,,nopolitična" znanost jc lai. Družbeno ncangažirani študcnti so objckt manipulacijc. So-cialistična politika mora nastopati kot pobudnik za   samostojno  angažiranjc   znanosti  v  reševanju družbcnih problcmov.
10.   Studij kot osvobojcno dclo zahtcva in prcd-postavlja samoupravljanjc na untvcr/.i. 1'rcMiičono samoupravljanjc  omogoča revoliaionarju)  prakso
vsakcga delavca na univcrzi in uvcljavljanjc ustvar-jalnili pobud in družbcno angažiranjc ter tako omogoča vsostranski razvoj vsakcga posamcznika. To zalitcva sodclovanjc študcntov v dclu obsto-jcčih organov na oddclkih, fakultotah. na univcrzi in v družbi, razvijanjc in urcsničovanjc starih tcr ustvarjanjc novih inštitucij oz. oblik samouprav-ljanja na univerzi in v družbi.
11.  Prcdlogi za spremcmbe načina študija izha-jajo iz žc obstoječih prizadevanj študcntov in pro-tcsorjev na posameznih oddclkih in takultctah, ki v okviru starc urcsničujejo novo univcrzo.
Predloiii za sprcmembo študija:
-   Vsakega študcnta jc potrcbno scznaniti z sta-tutom fakultctc, s študijskim programom na njc-govcm oddclku oz. fakultcti, ga stalno obveščati o dclu fakultetnih organov in ga pritLgniti k uresni-čcvanju in sprcminjanju izražcnih programov.
-   Prcdlagamo osnovanje informacijskega centra na univerzi
-   Piedlagamo povočanje možnosti za tiskanjc publikacij za univcrzc
-   Predlagamo voč interdisciplinarnih scstankov študcntov  in  profosorjev  z  različrih  fakultct  o aktualnih problemih tcorije in praksc
-   Prcdlagamo organiziranje svobodnih študcnt-skih tribun in zborovanj o družbenili problcniih
-   Prcdlagamo ustanavljanjc svobodnih katcder in   svobodnih   scminarjcv   za   diskusijc   na posa-meznih oddelkih in takultetuh o problcmih, ki v rcdnih oblikah študija niso zadostno zajcti
-   V študiju naj bo poudarck prcdvsem na delu v  seminarjih,   na  sjmostojncm delu, na vključc-vanju v znanstveno raziskovalno dclo tcr indivi-dualncm delu z litcraturo. Zato je nujno potrebno izboljšanje materialnih in prostorskih pogojev za delo, ter boljše izkoriščanjo obstoječih kapacitct.
-   Predlagamo  organiziranje  svctovalnc  službe za študcntc na univcrzi, ki naj opravlja tudi dclo pri oricntaciji pri vpisu tcr scznanja dijakc in profe-sorje v srcdnjih šolah s študijcm na univcrzi. Prcd-lagamo vcč individualnega dcla protesorjev in asi-stentov s študenti; zato bi bilo nujno potrebno zmanjšanjc   števila   študeniov  na  univcrzitctnega učitelju.
-   Predlagamo večjc angažiranje podiplomskih študijev, absolventov in študcntov višjih letnikov za pedagoško delo.
-   Zahtevamo, da družba preko svojih organov z ustrczno štipendijskp politiko omogoča nemoten študij na »niverzi vsakomur, ki je za to sposobcn.
-   Prcdlagamo   ustanavljanje   delovnih   skupin študcntov   iri   profesorjev  v  okviru   posameznih strok za nudenjc svetovalne pomoči študentom in pcdagoško  znanstvenim  delavcem na univcrzi iz drugih strok (prevajalne službc, lektorska služba, pravna posvetovalnica, učcnjc tujih jezikov itd.)
-   Ker interdiscipliniranost in tcamski način so-dobnega  znanstvcnega dela ruši sistem ozko za-prtih katcder in fakultet, prcdlagamo večje mož-nosti interdisciplinarnih študij (povczovanjc študij-skih   programov,   izbirni   predmcti,   intcrdiscipli-narne   kolektivne   diplomskc   scminarskc  naloge, možnosti za intcrdis^iplinar.ni podiplomski študij itd.
-   Odpiianje novih oddclkov in katcdcr (npr. katedra za španski jezik na I I )
12.  Studcntske organizacijc, ki dclajo na pod-ročju reformc univcrzc, tomoljijo na dolovanju stu-dentov in skupin na oddolkih in takultctah. 1OSS LVZ nudi podporo vsom skupinam in ixisanuv-nikoni, ki si prizadovajo za tako sprcmonibo šta-dija na univcrzi, za tako spromombo Solskcga s.-stcma in družbc kot dcklarira v svojom programu.
Ljubljana, 31. 3. 1^71
Dclovna skiip»»i» fA vctonuo SlV/
KI-SOI 1'CIJA () POLOŽAJl /AMI JSKIII SlOVl NCI V
V /ahtt/vah po dcmokratizaciji odnosov niod po-s.iUK/niki m \kupinami in zagotovitvi kar najbolj-sili ra/mcr /a \voboden in ncoviran razvoj vsakoga človvka m vsakc skupinc. kot ga zahtcva ludi usta-novna li>lina OZN, izražamo razočaranjc in ogor-čvnjc nail politiko do slovcnskc nacionalnc skup-m>sti v Avsiriji in llaliji. šc posebej zaradi odnosa do Slmviuvv v Bcncški Slovcniji. llkrati opozar-jamo na tcžak položaj Porabskih Slovcnccv. 2cti-int) \i dobrih odnosov, tako gospodarskih kot poli-liOnili in kulturnih. ki naj bi jili naSa družba in dr/.ava še bolj ra/.vijala s soscdnjimi. Prav zato si bomo / vsomi Mlanii prizadcvali za zagotovitev člo-vcčanskih in državljanskih pravic zamejskim Slo-vvncem m pogojev /a njihov razvoj. kajti ni dobrih sosodskih odnosov brcz uivjcncga vprašanja manj-šin. 1'ripadniki narodnosti. ki živijo na mcšancm območju, so najbolj ncposrcdcn nosilcc ustvarjanja dobrih odnosov mcd državami. Svobodno preplc-tanjc tokov v gospodarstvu, kulturi in vseh drugih oblikah skupncga življcnja, predstavlja trajno osno-vo /a razvoj dobrih odnosov. Zato fnenimo, da bi sc inorala manjšina šc veliko bolj kot doslcj uvelja-viti kot samo>tujni in tvorni dcjavnik sožitja: drža-vc in matični narodi morajo manjšinskim predstav-nikom in organizacijam omogočiti, da ncposrcdno sodelujcjo v pripravljanju in izpolnjcvanju med-državnili sporazumov. Ribarjonje v kalncm uspcva \arno zato. kcr jc slovenska narodna skupnost v /amejstvu izpostavljena vsestranskim pritiskom in /atifanju. Žclimo torcj. da bi puložaj. v katcrem prihajajo do izraza in sc krcpijo nazadnjaške, repre-sivne silc, odpravili z zagotovitvijo pravic in svo-bodncga razvoja slovcnskc narodnc skupnosti v /amcjstvu in s tcm cnkrat za vsclcj opravili z mrač-no nacionalno nestrpnostjo, ki jc do sedaj priza-dcjala Ijudcm žc vcliko hudcga. Ugotavljamo, da jc položaj zaniejecv. poscbcj še tako izpostavljenih, kot so slovenskf. zaiiesljiv kazalec dcmokracije in političnc kulturo prcdvscm vladajočcga razrcda in naroda v dožoli, kjcr živi. O tem nas učc našc izkušnjc s fašizmom, neokapitalizmom, pa tudi sta-linizmom. Zahtevamo izpolnitcv mcdnarodnih spo-razumov. tako mirovne pogodbc z Italijo in spo-razuma o soglasju vključno z njegovim spccifičnim statutom (obvcznosti iz tega statuta morajo v ena-kem obscgu izvajati tudi v goriški in videmski pokrajini), kot avstrijske državne pogodbc in iz-polnjcvanje zadcvnih rcsolucij OZN, katerih pod-pisnici sta tudi Italija in Avstrija. Zato sc obra-čamo na organc, odgovornc za izpolnjcvanje pra-vic, ki pripadajo Slovcnccm v zamejstvu (te bi mo-ralc biti cnakc pravicam vcčinskega naroda) z na-slcdnjimi žcljami in zahtevami:
ZVIZNI SKUPŠCINI.ZVEZNEMU IZVRŠNKMU SVITU, DRŽAVNLMU SEKRETARIATU ZA ZlNANJi: ZADFVF, REPUBLIŠKI SKUPŠCINI, DRIŽBFNO POLITlCNIM ORGANIZACIJAM
Vaša dolžnost jc, da spremljatc dogajanja pri naših zamcjcih, da vzpodbujate gospodarsko in kulturno povezovanjc z njimi, da rcagiratc na nji-hovc zahteve in da ustrezno zaščititc interesc Slo-vcnccv v zamcjstvu. V tcm smislu sc pridružujcmo poslanccm rcpubliškc skupščinc v njihovih kri-tikah. zalitcvah in vprašanjih, ki so jih v zadnjcm času zastavljali v rcpubliški skupščini in zboru na-rodov. Slovcnskc narodnostnc skupnosti v za-mcjstvu nc gre obravnavati kot nebogljcnčka, ki ga je treba od zunaj podpreti, prcdvscm jc treba pod-pirati tistc akcijc, ki so šc mcd samo slovcnsko narodnostno skupnostjo oblikovale za nacionalni program, kljub strankarskim in ideološkim na-sprotjcm.
Dobri soscdski udnosi nc morcjo in nc smcjo biti vzrok za zapostavljanje manjšinskega vpra-šanja. saj jc prav rcšitcv teh vprašanj pogoj za inirno sožitjc in sodclovanjc. Delovanjc zvcznili organov ob tch vprašanjili jc bilo v zadnjih 15 letih mlačno in ncučinkovito. Zato prcdlagamo bistvene sprcmcmbc v dclovanju tch organov. Ob sprc-mcmbah poltičnega sistcma naj dobe matični na-roili narodnostnih skupnosti v zamcjstvu odločilnu besedo pri odločanju o meddržavnih sporazumih s tcmi državami. V doscdanji praksi niso bilc izko-riščcnc pravnc možnosti, ki jih dajcjo mirovna po-suulba. prav tako pa pravnc možnosti, ki izhajajo iz rosolucij OZN.
Problcm zainejskih Slovonccv bi zaslužil obrav-navo prod OZN vsaj toliko kot problcm Južne I irolskt.'. Jugoslavjja ni ustrezno protcstirala proti lcptanju človcčanskih in narodnih pravic zamcj-u-v. l'rj\ tako nisi) izkoriščcnc našc možnosti /a ncposrcilni) soilclovanjc / gnspodarskimi, družbe-niim in kulturnimi Mibjckti na tcm področju.
AVSIRIJSKIM OBI ASll M IN AVSTRIJSKI JAVNOSTI
Avstrijska država jc sprcjcla obvczc vurovanja Nlovi-nskih inkRsov na o/cmlju. kjcr \o bili lcta 1911) SIovliki strnjcno nascljcni. Ncsporno zgodo-\iiisko dcjstvo ic da so sc koroški Slovcnci ob plc-histitu oilločali nu'd Jugoslavijo in Avstrijo, nc pa iiu-d nIovoiinIvoh) in iK-mstvom. Odloeali so sc za A\stri|o. ki jim jc izrecno /agotovila nacionalno sainohilnosl. 1'raksa prvc ropublikc jc bila žal dru-s-mOiki. njcn«) dirvktno zaoslrono iiadaljovanjc je bila ikk ističiui praksa po Anschlussu: od druuc ro-
publikc upravičcno pnčakujcmo bistveno dru-gačno stališčc in koncc raznarodovanja. Zato odločno ugovarjamo slehernemu ,.ugotavljanju" inanjšinc. kcr bi to bilo instrument raznarodoval-ncga pritiska; zaradi političnc cksponiranosti po-mcni že vsako ugotavljanje tudi zmanjševanjc po uradnih statistikah ugotovljonega štcvilčnega stama Slovenccv, s tcm pa šc večjo diskriminacijo. Zc sam predlog za priznanjc zaslug članom, ki so doslcj popisovali prcbivalstvo - prisiljevali Slo-vcncc, naj sc i/rcčcjo za Nemcc - organizacij Hcimatbumunda in Hcimatdicnsta dokazuje, da take silc šc aktivno delujejo.
K odstavkom 7. člcna avstrijskc državnc po-godbc:
Mcnimo, da sc rcalni polužaj na Koroškem in Stajerskcm oddaljuje od snptrov in pravic, ki jih pravno zagotavlja prvi odstavek.
,,Avstrijski državljani slovcnske^in hrvatske na-rodnosti na Koroškcm, Gradiščanskem in Štajer-skcm morajo uživati istc pravice v cnakih pogojih, kakor vsi ostali avstrijski državljani, vključno pra-vico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem jeziku."
Drugi odstavck:
,,Upravičeni so do osnovnošolskcga pouka v slo-vcnskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega štcvila lastnih srednjih šol; v zvezi s tem morajo biti popravljeni učni načrti in ustanovljen oddelek za Tilovenske in hrvaške šole pri šolskem nadzor-nem oblastvu".
Zahtevamo rcalizacijo tega odstavka. Zahtevamo ustanovitev oddelka za izobraževanje pedagoških dclavcev za delo na dvojezičnih območjih na peda-goški akadcmiji v Celovcu in ustreznega samostoj-ncga oddclka na bodoči univerzi v Celovcu, kar je glcde na število slovenskih šol, do katerih imamo pravico, nujno za zagotovitev ustreznega učnega osebja.
Tretji odstavck:
,,V upravnih in sodnih okrajih Koroškc, Gra-diščanske in Stajerskc, kjer so Slovenci, Hrvatje ali mešano prebivalstvo, mora biti slovenščina ali hrvaščina uvcdcna kot uradni jezik dodatno k nemščini. V takih okrajih morajo biti topografskc oznake in napisi tako v slovenščini ali hrvaščini kot v nemščini."
Napisi morajo biti do 1.7. 1971 označeni dvo-jczično na vsem tistem ozemlju, kjcr je prebivala manjšina leta 1910, saj sodimo, da je pozncjšc zmanjšanje števila Slovencev in odsotnost slovcn-skega prebivalstva na nekdanjem ozemlju že samo po scbi vredno vse obsodbe; to je posledica nasilja nad Slovencem, ki ne tnore biti nagrajeno s krče-njem ozemlja.
Četrti odstavek;
,,Avstrijski državljani slovcnske ali hrvaške na-rodnosti na Koroškem, Gradiščanskem in Stajer-skem morajo biti udcleženi v kulturnih, sodnih in upravnih ustanovah v teh pokrajinah sorazmerno z drugimi avstrijskimi državljani."
Predstavniki slovenskih organizacij morajo imcti možnost sodelovanja pri zaposlovanju Ijudi, ki ob-vladajo oba jczika na mešanih ozemljih v kultur-nih, upravnih in sodnih ustanovah.
Peti odstavek:
,,Prepovedano mora biti delovanje organizacij, katerih namen jc odvzcti hrvaškemu ali slovcn-skotnu prcbivalstvu njegov samosvoj značaj ali manjšinske pravicc."
Aktivnost organizacijc Heimatdienst proti Slo-venccm jc v nasprotju s tckstom državnc pogodbc. Zato nc morctno sprcjeti formalističnih pravnih ugovorov, čoš da statut tc organizacijc ni proti-ustavcn. Ustavnost ali ncustavnost organizacij sc mcri po njihovcm delovanju, no pa po doku-mentih, ki so jih prcdložilc ob svoji rcgistraciji.
Zahtcvamo, da prcpročijo imcnovanje ulic po gcrmanizatorjih in postavljanjc spomenikov v slavo okupatorjcm in nacizmu.
ITALUANSKIM OBLASTLM IN ITALIJANSKI JAVNOSTI
Zahtcvamo poscbcn zakon za zaščito slovcnske narodnostnc skupnosti v Italiji, ki bo cclovito ure-dil pravice manjših. Zalitcvamo ukinitev vsch faši-stičnih ukrcpov in zakonov, ki šc vcljajo in zahtc-vaino od italijanske rcpublikc ponioč pri obnovj kultumih in gospodarskih področij, ki so jih pri-zadcli nezakoniti fašistični ukrepi.
Zahtevamo priznanjc zaščitnih določb za Slo-vcncc, ki naj zagotavljajo:
-   zakonsko urcjcno in zaščitcno uporabo jc-zika v uradovanju in javncm življcnju,
-   pravico do svojih šol vsch stopcrtf na vseh narodnostno mcšanih območjih, ki naj imajo dolo-čono avtonomijo,
zaščito svojili naroclnostnili in kulturnili zna-čilnosti,
primcrno razmcrjc zastopstva v javno pravnih voljenili organib in javno pravnih gospodarsk.il\ urganizacij,
pravico do svojih imcn in priimkov,
izvirna krajcvna imcna v matcrinščini.
ustro/.no podporo javnih srcdstcv za dcjav-nost svojili organi/.acij in ustanov.
-   i-nakopravnost v gospodarsKiIi  in  poslovnih odnosih,
-   oncmogočanje      nctcnja     nacionalnc     nc-strpnosti, prcprcčitcv asimilacijskih težcnj in irc-dcnstističnih dcjavnosti na območju, kjcr živi slo-včnska manjšina; v tcm smislu zahtcvamo ukinitcv vsch fašističnih zakonov,
-   zahtcvamo   cnakopravno   pogojc   za tclovit nurodnostni in kulturni razvoj.
Slovcnci v Bcncški rcpubiki so uživali določcno avtonomijo in so tudi sami upravljali. Tc pravicc jim je Avstrija odvzcla. Zato so pričakovali, da jim bo Italija po načelih risorgimenta dala tc pravicc. Toda nasprotno - s priključitvijo lcta 1918 jc pri-šel poleg Slovcncev v Bcnečiji pod italijansko oblast šc znatcn dcl slovcnskcga naroda in začcla sc jc aktivna denacionalizacija in asimilacija, tako da niso mogli razviti izvirnih in poglavitnih nacio-nalnih značilnosti in ncmotcno razvijati svojc kul-ture. Ta proces sc je nadaljcval za časa fašističnc oblasti s prepovcdjo rabe materinega jczika, kra-jcvnih in oscbnih imcn, uničevanjcm kulturnih in pravnih ustanov, gospodarskih subjcktov, z dcna-cionaliziranjem, siljenjcm v emigracijo. Vsa pri-zadevanja fašističnih oblasti so bila usmcrjcna v popoln gonocid. Zato so sc Slovcnci in Hrvatje, ki so živeli pod Italijo skupaj z italijanskimi anti-fašističnimi in demokratičnimi rcvolucionarnimi silami prvi bojcvali proti fašizmu in utrpeli v tcm boju velike žrtve.
Po drugi svctovni vojni so pričakovali vključitcv v italijansko družbo kot enakopraven člen zaradi splošnih demokratičnih načel, ki so pod pritiskom demokratičnih sil prišla do izraza v demokratskth institutih ustavc in zaradi lastnc udclcžbc v boju. Zgodilo se je nasprotno: v slovenski Bencčiji je po drugi svetovni vojni šc poostrcn pritisk na bcneškc Slovence."
Odnosi med političnimi silami v Italiji in pritiski licgcmonističnih sil v svctu so ustvarjali pogoje, da so rcvanšistične silc začcle ponovno aktivno dclo-vati. Njihovo dcjavnost sta posebcj občutilaprolc-tarski sloj in narodnostna manjšina. Silam, ki so bilc poiažcne v boju proti fašizmu, je bilo omo-gočeno, da spet dclujcjo proti Slovcncem z nacio-nalističnimi in šovinističnimi gcsli, metodami in instrumcnti.
Kljub temu, da je italijanska ustava v svojem 6. členu zagotovila zaščitnc določbe za manjšinc, 'c določbe za Slovence niso izpolnjevali. Kljub temu, da je ustava že lcta 1946 predvidela ustanovitev avtonomne pokrajine Furlanije - Julijske krajine s posebnim statutom prav zaradi Slovcncev, jc bila dežcla ustanovljena šelc 1964, njen posebni statut vsebuje le en člen o enakopravnosti gledc na na-rodnost, kar pa je korak nazaj od 6. člena ustave. ki prcdvideva zaščitne določbe. ln kljub temu, da je bila ustanovljena zaradi manjšinc, so centralni državni organi in politične silc dežcli oncmogočali, da bi kakorkoli učinkovito ukrcpala v prid Slo-vencem. Zato so bili vsi napori in zahteve Slovcn-cev uresničcni v bistveno okrnjencm obsegu.
5. oktobra 1954 je prišlo do podpisa london-skcga sporazuma, katerega priloga je tudi posebcn statut za slovcnsko etnično skupnost na tržaškem in Italijanov na koprskem in Bujščini. Ceprav pred-videva posebcn statut nekaterc osnovnc .pravice samo za tržaške Slovcncc, šc teh nc spoštujejo v ccloti.
Žc prvega člena posebnega statuta sporazuma o soglasju, ki govori o razvoju v skladu z načeli sploš-ne dcklaracije OZN o pravicah človcka, ne spoštu-jejo, ker so Slovenci, njihove organizacije in imo-vina pod pritiskom diskriminacijo.
Nc spoštujcjo tudi odstavka d) 4. člena, ki zahtcva, naj bodo prosvctno, kulturne. družbenc in športne organizacijc obcli skupin dcležno onakcga ravnanja gledc javnih poslopij, radia (tu lahko do-damo tudi TV) in pomoči iz javnih finančnih srcdstcv.
Neurcjeno jc šolstvo kljub zakonu iz lcta 1961, ne spoštujejo 5. člena poscbnoga statuta, ki govori o javnih napisih mest, ulic, vasi in zasclkov, kjer prcbiva vsaj cna čctrtina pripadnikov slovenskega naroda in 6. člena, ki govori o gospodarskcm raz-voju, kcr nc dajcjo cnakih možnosti za razvoj zo-spodarskih dcjavnosti pripadnikom slovcnskc na-rodnostnc skupnosti.
Najbolj grobo kršijo 7. člcn, kcr so italijansko krajcvnc in osrcdnjc oblasti s političnimi in tinanč-nimi srcdstvi omogočile nascljovunjc italijanskcga življa na strnjono poscljcncm slovcnskem ozomlju.
S poscbnim statutom, priložcncm k sporažunni o soglasju, jc bil dejansko ustvarjen tcžak prc-ccdcns za kategorizacijo Slovonccv, ki so prav tako diskriminirani nc.samo glcdc na položaj italijanskc večinc, pač pa tudi glcdc na položaj Nomccv in l-niiKozov in Slovcnccv, mcd scboj. Absurd jc v tcm, da se tržaški Slovcnci lahko sklicujcjo na po-scbcn stat"ut sporazuma o soglasju in na ustavna načcla, goriški Slovcnci sanio na ustavna načcla. bcncškim Slovcntvm pa skušajo / raznimi gospo-darskimi. političnimi in psihološkimi pritiski onc-mogučati, da bi so skliccvali cclo na ustavna načcla.
Napori zamojskih Slovonccv tcžijo k lonni. ila bi doscgli /aščitnc določbo. kar doka/ujc njihova spomonica 3. 12. 1970 ministrskcmu prcdsc-dniku rolombu, ki pa šc ni niti potrdil sprcjema. in za-
10
kon\ki oMiukk scnatorjcv in poslancov KPI v par-lamcntu.
Mor.imo priznati, d;i sc jc položaj Slovcnccv v Italiji. odkar so aktivncjš* demokratske in progre-Mvnc mIc. '/holjšal. in so te silc začelc aktivncjc podpirati boj manjšinc za status avtonomnoga Mihjokta s svojimi lastnimi pravicami, ki naj jim /agotavijo nc lc cnakopravnost kot posamcznikom, pač pa prcdvsom cnakopravnost kot skupnosti.
Mcnimo, da jc pravua Slovcnccv. da sc ustrczno vkljuCtjo v orgarii /.i prostorkso planiranjc v obCinah. okrajih. iKvvlah. kcr je to nov. močan instrumcnl urcjanu socialnili in prostorskili slruk-lur. kar lahko ogro/i ali pospcši ra/.voj določenega območja.
Podpiramo zalitcvv. ki so jih slovcnski prcdstav-niki poslali avstrijskim in italijanskim oblastcm.
Zamejski Slovcnd vsch idcjnopolitičnih in na-/orskih oprcdclitcv naj mnogo bolj enotno. do: slodno in bojevito kot doslcj nastopajo za rcaliza-iijo intcrcsov in pravie slovcnskc skupnusti. Nji-hova akcijskopolitična enotnost in skupni prijemi v urcsničvcanju dogovorjonega manjšinskega pro-grama. bo omogočila. da bo manjšina odločilen dcjavnik nacionalnc in socialnc osvoboditvc in tvorni dcjavnik dcmokratizacijc družbcnih struktur v lastnih državah. nc pa objekt igrc političnih sil in diplomacijc. Podpiramo tistc sile. ki objoktivno krcpijo onakopravni položaj Slovenccv.
Zahtevamo, da v ccloti prcncha ncgativni, diskri-minacijski idcološki prijcm v odnosu uradnc Slo-vcnijc do posamcznih skupin v zamcjstvu in moral-no-politično in materialno podporo tistcmu, ki iz različnih vzrokov za podrcjcn položaj Slovenccv in zagotavljanjc tistih pogojev, ki manjšini omogočajo popolni razvoj. V tem smislu tudi pozitivno occnjujemo dejstvo, da sc mladina noče vnaprcj ncposredno strankarsko povczovati, ampak lc v konkrctnih akcijah.
Podpiramo tiste silc, ki objektivno krepijo cnakopravni polozaj Slovcncev.
Podpiramo akcijo demokratičnih sil Italijc in Avstrijc in razpoloženje delavccv, kmetov. štu-dcntov in napredne inteligencc, ki je prišlo do izra-za v odporu proti nasilju skrajno nacionalističnih sil nad slovcnskim prcbivalstvom in lastnim dclav-skim razredom.
UNIVERZI V LJUBLJANI
IN ZDRUŽENJU VISOKOŠOLSKIH
ZAVODOV V MARIBORl)
Ž ustrczno kadrovsko politiko naj skrbijo za vzgojo strokovnjakov', ki sc bodo ukvarjali z raz-iskovanjcm socialnih, ekonomskih in političnih problemov manjšin. Na naših srcdnjih in visokih šolah ter univcrzi je potrebno zamejcein matc-rialno in organizacijsko omogočiti študij tcr zago-toviti priznanje diplom v tujini.
Intcnzivirati in koordinirati je potrcbno vsc oblike študijskoga in strokovnega sodelovanja, ana-lizirati učne in študijskc programc univerze in srcd-njih šol, razpisovati posebnc seminarske in diplom-skc nalogc s to problcmatiko in povečati vse kul-tumc, športne, turističnc stikc z zamejstvom. Uni-verza v Ljubljani in Združcnje visokošolskih zaVo-dov v Mariboru naj razvijcjo odnose tvornega sodclovanja z ustreznimi visokošolskimi zavodi v Avstriji in Italiji.
SREDSTVOM JAVNEGA OBVESCANJA
Pravočasno in kritično jc trcba poročati o kul-turnih, gospodarskih in političnih dogajanjih v zamcjstvu. Naši ljudje v Avstriji in v Italiji so izpo-stavljcni političnim in gospodarskim pritiskom, zato jc obvcščcnost cclotncga prcbivalstva toliko pomcmbncjša, nujna.
Sredstva javnega obveščanja morajo biti odprta za pobude, kritiko in vprašanja kvalificiranc jav-nosti in občanov.
ZVEZA STUDENTOV SLOVENIJE
IZVRŠNI ODBOR
SKUPNOSTI STUDENTOV
LVZ IN MVZ
KOMITE UNIVERZITETNE
KONI ERENCE ZKS
LJUBLJANA
11
Izhujajoč i/ dosedanjc aktivnosti slovcnskih študontov in mladinc, ki sc jc poscbej izkazala v manifcstacijah v Ljubijani, Mariboru in drugih slo-venskih niostih po odložitvi obiska predscdnika Iita v Italiji, na tribuni o položaju zamcjskih Slo-vcnccv, o dejavnosti mednarodnoga odbora in akdjskcga odbora pri Skupnosti Studentov Ijub-Ijanskih visokošolskih zavodov in v akcijah mari-borskih študcntov tcr v drugili akcijah, vzpodbu-jcni z izjavo italijanskcga zunanjcga ministra Alda Mora z dnc 28. 1. in z izjavo državnega sckrctaija za zunanjc zadevc tov. Mirka Tepavca 29. 1., v katcrih slovcnska narodnostna skupnost ni bila nc-posredno omcnjcna, naslavljamo na zbor narodov zvcznc skupščinc naslcdnjc
ODPRTO PISMO
Hvropa je v krizi, sodobni svct na prclomnici. Pod pritiskom vclckapitala in hegcmonističnih struktur nastajajo novi rcprcsivni socialni sistemi. Totalitarna politika ccntrov svctovncga monopola in rcprcsivna politika rcakcionarnih sil v posamcz-nih državali jc usmerjcna proti nosilcem socialnc rcvolucijc in narodnostnc osvoboditve v vsaki kon-krctni družbi.
Boj za popolno ekonomsko - politično in kul-turno uvcljavitcv slovenskc narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji razumemo kot kbnkrctcn pri-spcvek k dcmokratizaciji mednarodnih odnosov, v katcrih jc položaj malih narodov in pripadnikov manjšinskih narodnostnih skupin cdcn od zancslji-vih objektivnih kritcrijev za stopnjo dcmokratič-nosti posameznih državnih in družbenih struktur.
I.
Študentjc smo skupaj z drugimi delovnimi ljudmi na plebiscitarni način podprli odločcn korak prcdscdnika Tita, ki jc z odložitvijo obiska odgovoril na politiko izsiljcvanja neofašističnih, iredcntističnih in konscrvativnih političnih sil v Italiji. Pričakujemo, da bo obisk predsednika re-publike bistveno prispeval k nadaljnemu razreše-vanju obstojcčih vprašanj, pri čcmcr je položaj slo-venske narodnostne skupnosti in definitivno pri-znanjc s sporazumom o soglasju določcne državne mejc prioritetnega pomcna. Obisk, ki bo odprl pot za konkretne ukrepe, bo najmočnejši udarec silam reakcije in najboljši prispevck naprednim silam, ki sc prizadevajo za razvoj jugoslovansko italijanskih odnosov na načelih miru in politikc aktivnc koeksistence.
Scznanjcni smo z izjavo italijanskcga zunanjcga ministra Alda Mora z clne 28. 1. in z izjavo držav-nega sckrctarja za zunanjc zadcvc tov. Mirka Te-pavca z dne 29. 1. Pričakujcmo, da bodo izjavi o razvoju dobrih soscdskih odnosov, sloncčih na na-čelih popolncga priznavanja ncodvisnosti, suvcre-nosti in doslcdnem spoštovanju sporazumov in po-godb, slcdili konkrctni koraki: rcalizacija določb sil in dcmokratičnc italijanskc javnosti, ki so jih izrazili na množičnih antitašističnih strnjcno živijo Slovcnci, bomo imcli za konkrctcn dokaz poli-tično izražcnc dobrc voljc za razvoj dobrih soscd-skih odnosov.
II.
Podpiramo vsc zahtevc predstavnikov slovcnskih organizacij in političnih skupin, ki so jih v skupni spomcnici posredovali prcdscdniku ministrskcga sveta Colombu: podpiraino zakonski osnutck o pravni zaščiti slovenskc narodnc manjšine v dcželi I urlanija - Julijska Krajina, ki ga jc 11 komuni-stičnih scnatorjev 29. aprila 1970 predložilo prcd-sedstvu senata. Podpiramo zahteve naprednih poli-tičnih sil in dcmokratične italijanskc javnosti, ki sojih izrazili na množičnih antifašističnih manifc-stacijah ob obsodbi naraščajoče dejavnosti faši-stičnih, revanšističnih in drugih rcakcionarnih sil. Zahtcvamo, da italijanskc državljanc slovenskc na-rodnostl in slovcnsko narodnostno skupnost kot takšno enako obravnavajo v tržaški, goriški in vi-dcmski pokrajini. Zahtcvamo, da ima slovenska na-rodnostna skupnost enak obscg pravic, kot jih ima z zakonom zagotovljcna francoska in ncmška na-rodnostna skupina. Zahtevamo razpustitev organi-zacij in prepcved dejavnosti, ki delujejo v fašistič-nem in iredentističnem duhu in podpiramo take zahtcvc med italijansko javnostjo.
Zahtevamo odpravo zakonov, ki zanikujcjo pra-vicc italijanskih državljanov slovenske nacional-nosti ali pravice slovcnske skupnosti kot takšne, zahtevamo priznanje vseh norm, ki zagotavijajo normalen razvoj slovenske skupnosti, kot npr. ko-difikacija pravice do poučcvanja v materincm jczikn za Slovencc v provincah Trst, Gorica in Videm. Zahtevamo enakopravno navzočnost Slo-vencev v uradih, javnih šolskih in sodnih organih, zahtevaaio slovenski TV program, zahtevatno, da imajo slovenske kulturne, prosvetne, športne in druge organizacije tcr manjšinski tisk enako pra-vico do finančnc podpore iz javnih sredstev, kot to velja za italijanske organizacije in tisk.
III.
Ugotavljamo, da je v razvoju samoupravne druž-bene skupnosti ostalo področje zunanje politike v javnosti relativno najbolj odtujena politična sfera. Zahtevamo, da se vsi samoupravni subjekti fresnič-no uvcljavijo tudi pri oblikovanju zunanje politike. Socialistične rcpublike in njihovi predstavniški organi, družbenc in politične organizacije, stro-kovna združcnja, sredstva javnega obveščanja, kul-turne in znanstvene ustanove naj imajo odločilno vlogo v procesu demokratizacije oblikovanja in iz-vajanja zunanje politikc na ravni federacije.
Razvita samoupravna družba, ki hoče biti učin-kovita, zahteva osebno odgovomost vseh nosilcev javnih pooblastil. Na področju zunanje politike ima nedosledno spoštovanje principov javnosti, od-govornosti in strokovnosti še posebej negativne posledice, ker zmanjšuje zaupanje in podporo jav-nosti in s tem neposredno tudi slabi položaj Jugo-slavije v svetu; vse to je poscbej jasno prišlo do izraza v kritičnem razpoložcnju naše javnosti ob dogodkih v Avstriji in Italiji.
Zahtevamo, da zvezna skupščina in zvezni izvršni svet, državni sekretariat za zunanje zadevc s svojo uSmeritvijo, organizacijo in načinom svojega dela omogoči, da se v konstituiranje zunanje poli-tike vključijo vsi dmžbeni subjekti v republikah. Od slovenskih poslancev in odgovornih organov piičakujemo, da bodo dosledno vztiajali pri reali-zaciji interesov slovenskega naroda, katerega se-stavni del je tudi ena tretjina Slovencev, ki živijo izven meja SRS. Poudarjamo, da bo prav uvelja-vitev slovcnske družbene skupnosti v celoti tudi prispevala k nastajanju novih odnosov v federaciji. Naši interesi za ureditev položaja zamejskih Slo-vencev niso noben poseben slovenski kompleks, s katerim bi obremenjevali meddržavne odnose, ampak so to vitalni interesi jugoslovanske druž-bene skupnosti, kot je tudi neodvisen razvoj make-donskega naroda stvar vse Jugoslavije. Sete z res-nično uveljavitvijo vseh pravic zamejskih Slovencev se uresničuje konstituiranje slovenskega naroda v demokratični federaciji enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije.
Predlagamo, da zbor narodov zvezne skupščine razpravlja o vlogi republik pri oblikovanju zunanje politike in v tem kontekstu vprašanj tudi o polo-žaju slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah.
V pripravah skupščinske razprave in na njej mo-rajo priti do izraza vsi nosilci interesov jugoslo-vanskih narodov in vseh samoupravnih subiektov v družbi.
Ljubljaiia, 10. 2. 1971
Zveza študentov Slovenije
Izvršni odbor skupnosti študentov
LVZ in MVZ
HRVOJA ŠOŠlCA ,,ZA ClSTE RAČUNE"
ali dirigenti našega gospodarstva na zatožni klopi
Ni dolgo tega, kar je izid knjige ,,Za čiste ra-čune" dvignil na Hrvatskem pa tudi drugod po Jugoslaviji oblake prahu. Komentarji so bili raz-lični: pozitivni in odklonilni (prvih je bilo precej več).
Siroko zasnovano in temeljito delo, ki ga je kot 11. zvezek ,,opče knjižnice" izdal Nakladni zavod Matice hrvatske v Zagrebu, začenja dr. Šošič z dvema osnovnima predpostavkama:
,,Z vlaganjem denarnih sredstev v proizvodnjo in v celotni proces družbene reprodukcije nasploh se ljudje odrekajo možnosti, da bi razpoložljivo vred-nost takoj potrošili, zato pa ustvarjajo pogoje za stalno povečevanje svoje prihodnje potrošnje . . ." in ,,Denar in vrednost, vloženo v proces reproduk-cije, moramo nadoknaditi tako, da poslujemo ekonomsko učinkovito, kar pomeni, da s prodajo določenih proizvodov in uslug ustvarimo večje dohodke, kakor je bila vrednost vlaganj. Sredstva, vložena v proces proizvodnje in poslovanja, pre-našajo, spreminjajoč se iz ene oblike v drugo, vred-nost na nove proizvode in usluge. Tako se sredstva transformirajo ali pretvaijajo v vrednost drugih oblik ..., v stvari, pravice ali denar."
S tem se konča prva transformacija sredstev v procesu reprodukcije.
Te zakonitosti, ki so z določenimi modifikaci-jami začele veljati že na začetku pive organizirane proizvodnje, so dobile s pojavom bančništva -le-to se je začelo prav razvijati zlasti v 17. in 18. stoletju - kvalitativno nov člen v verigi proizva-janja in poslovanja, z naraščajočo močjo bank pa je naraščal tudi njihov vpliv na proizvodnjo. Po-men tega člena smo pri nas v povojnem obdobju spoznali razmeroma pozno - avtor navaja najprej primer Slavonije, svojega domačega področja, ki svoje investicijske in kmetijske banke nima. Toda če bi jo imela, bi lahko samoupravljalci danes ,,sami odločali, pod kakšnimi pogoji bi prej vlo-žena sredstva vlagali v nadaljnji razvoj slavonskega kmetijstva" - kajti funkcije finansiranja so pri nas, tudi po predaji gospodarskih organizacij v uprav-Ijanje delovnim kolektivom, ostale v rokah države, ,,denar za investicije ali vlaganje v reprodukcijo pa se je zbiral \z gospodarstva z v bistvu centralistič-nimi in etatističnimi metodami. Največji del amor-tizacije ni bil na voljo delovnim kolektivom, mar-več je bil namenjen za vlaganje v tiste objekte, katerih postavljanje je bilo predvideno v planu."
Toda, medtem ,,ko za tedanji način finansiranja reprodukcije ne moremo trditi, da ni bil konsisten-ten in uskladen s sestavo gospodarstva, pa za da-našnji, obstoječi sistem lahko trdimo, da je ne-konsistenton in v popolnem neskladju s potrebami samoupravnega gospodarstva."
ODGOVORNOST, KI JE NE POZNAMO
Da reforma ni mogla uresničiti ekonomsko ra-cionalnega načina finansiranja, je po Šošičevem mnenju krivo predvsem dejstvo, da je bila funkcija finansiranja reprodukcije še vedno v večjem delu ločena od gospodarstva, ki je opravljalo ostale funkcije v procesu reprodukcije. Toda najvažnejši razlog, ki ga ,,branilci današnjega nevzdržnega si-stema finansiranja reprodukcije na osnovi odlo-čitev finančnega kapitala nikakor nočejo razumeti, je bil v tem, da nosilci sistema finansiranja niso nosili nobene ekonomske odgovomosti in eko-nomskih posledic za premalo racionalne odločitve v zvezi s finansiranjem reprodukcije. Ekonomska odgovornost za racionalne odločitve pa je eden od najučinkovitejših instrumentov kapitalističnega sistema finansiranja reprodukcije. Vsaka eko-nomsko napačna odločitev ima zato za posledico lasten ekonomski propad ali celo propad cele dru-žine."
Zato racionalnega sistema finansiranja repro-dukcije. ne more biti tam, kjer tisti, ki odločajo, ne nosijo ekonomskih posledic napačnih odločitev. Ce se podjetje naprimer odloči za neko investicijo, bo ves kolektiv občutil posledice morebitne nera-cionalne odločitve, bodisi v obliki znižanja osebnih dohodkov bodisi kot manjšo sposobnost Iastne biološke reprodukcije, ki se bo spet odražala v podjetju kot nesposobnost šolanja in zaposlovanja novih kadrov. V manjših krajih z večjimi podjetji se takšna zveza kaže neposredno, njeni odrazi pa so popolni.
FINANCNI KAPITAL ZMAGUJE
Prav banke pa bi morale biti tiste ustanove, ki bi zagotovile ,,najučinkovitejše zbiranje prostih fi-nančnih sredstev in njihovo najracionalnejše vla-ganje, pri tem pa bi morale imeti za izhodišče iz-ključno ekonomsko učinkovitost vlaganja". Toda interesi bančnega kapitala se, žal, popolnoma ,,razhajajo z interesi gospodarstva", kajti banke vlagajo svoj kapital tam, kjer pričakujejo zase naj-večji profit. Poleg tega pa je bančni kapital zaradi razteznih obresti ,,zainteresiran in motiviran, da kreditira prav nesposobne in nelikvidne, eko-nomSke odgovornosti za neuspeh takšnih podjetij pa po zakonu ne nosi."
Vse te ugotovitve nato avtor nazorno ilustrira s tabelami in podatki iz uradnih virov: leta 1960 so banke naprimer sodelovale v bruto investicijah osnovnih struktur z 0,9 %, leta 1968 pa že z 39,1 %; del investiranja iz fondov družbeno-poli-tičnih skupnosti pa je padel iz 48,9 % iz leta 1960, na vsega 7,9 % v letu 1968.
Osnovna značilnost našega gospodarskega raz-voja po letu 1965 je potemtakem v ,,nenehnem zmanjševanju reproduktivne sposobnosti gospo-darstva in večanju vloge in pomena finančnega kapitalav finansiranju reprodukcije, s čemer se kot osnovni nosilec finansiranja v gospodarstvu na-mesto neposrednih proizvajalcev pojavlja bančni in finančni kapital .. ., s tem pa združeni neposredni proizvajalci nc le da niso postali osnovni nosilci družbene reprodukcije, marveč jim je bil odvzet tudi tisti del v odločanju o razširjeni reprodukciji, ki so ga pred reformo imeli, finančni kapital pa jim celo jemlje pravico odločanja v vse večjem delu enostavne reprodukcije."
Gre torej za proces, kjer vedno hitrejša rast finančnega kapitala postaja osnova za eksploata-cijo gospodarstva. Zato je vračanje kapitala go-spodarstvu nujno, da bi se s tem zaustavil proces vedno hitrejše slabitve materialne baze gospo darstva, kajti ,,tak položaj finančnega kapitala in proizvodnih podjetij pomeni negacijo samouprav-ljanja."
Celotna bankarska aparatura pa se pri tem krče-vito oklepa namenskega sistema finansiranja, saj ji le-ta zagotavlja, da bo obdržala svojo oblast.
Po Sošičevem mnenju torej ni več sporno, ali je treba naš bančni sistem spremeniti ali ne, sporno je le, kakšno pot bi bilo najpametneje ubrati.
BOGATENJE TRGOVINE
Kot drugi odločilni faktor, ki skoraj y enaki meri prispeva k siromašenju in pešanju našega go-spodarstva pa omenja avtor v zadnjih letih na novo postavljeni položaj trgovskih podjetij in vpliv nji-hovega reeksportnega kapitala (njihovo poslovanje primerja z zelenaštvom): ,,skupno bogatenje trgo-vine je v največji meri odraz eksploatacije gospo-darstva s strani reeksportnega kapitala."
V nadaljnjih razlagah se pisec znova vrača k bankam, še posebej k ,,Poljobanki", ki namesto v poljedelstvo, kot bi bilo pričakovati (v ta namen je bila tudi ustanovljena), vlaga svoj kapital v tu-rizem. Pri tem omenja tudi težke finančne pro-bleme tistih turističnih organizacij, ki so se odlo" čila za kompleksno sodelovanje s ,,Poljobanko", a že zdaj ne utegnejo plačevati obresti na sprejete kredite; v tem pa je tudi razlaga dejstva, da je ,,Poljobanki" uspelo ,,od leta 1964 do leta 196$ povečati svoj kreditni fond za več kot trinajstkrat (!), od 72 na 951 milijonov dinarjev." Pri tem opozarja avtor ,,Cistih računov" še na položaj iz-vajalcev del - gradbenih in drugih podjetij, ki sodelujejo pri gradnji turističnih objektov. Banke
jih namreč, izkoriščujoč svoj položaj, prisilijo k sklepanju skrajno neugodnih pogodb (visoke obresti pri vračanju kreditov, del vračil mora biti v konvertibilnih valutah, izvajalci del morajo prav tako preskrbeti bankam še pred prevzemom kre-dita določeno vsoto v devizah po uradnem te-čaju...) ,,Na ta način je ,,PoljobanHa", kot tudi druge banke in reeksportna podjetja, generator ... proizvajalec in ustvarjalec inflacije."
Prav ta konkretni primer je ,,neposredno po-vezan s celo vrsto socialnih problemov, zlasti s problemom odhajanja naših delavcev v tujino; nji-hove domače občine jim namreč ne morejo pre-skrbeti delovnih mest, ker jim finančni kapital jemlje vse presežno delo."
LEGALIZIRANO GANGSTERSTVO
V drugem delu svoje razprave postavlja Hrvoje Šošič na zatožno klop še trgovsko podjetje ,,Ge-neralexport" ali ,,Genex", ki navidez - tako tudi trdi v analizah svojega poslovanja - kreditira naša gospodarška podjetja 6,45 % obrestmi* dejansko pa stanejo te obresti podjetja najmanj 25 %. Podobno kot pri ,,Poljobanki' nedvomno tiči tudi tukaj jedro skrivnosti, da se je ,,Genexov" poslovni fond v pičlih petih letih povečal od 53 milijonov na 316 milijonov dolarjev. Kljub temu pa ,,Genex" ne eksploatira niti naivno niti nezakonito. ,,Esploata-cija je legalna in se skriva v odkupu deviz (tudi) od tistih podjetij, ki jih ,,nimajo" (v tem primeru mo-rajo od ,,Genexa" kupiti devize po višjem tečaju in mu jih nato prodati nazaj po uradnem tečaju!)
To svojo trditev nato dr. Šošič ilustrira z več primeri, med katerimi je najznačilnejši naslednji: ,,Genex" je dal nekemu podjetju kredit 10 mili-jonov novih dinarjev z 8 % obrestmi, toda s po-gojem, da prosilec za kredit, še preden dobi poso-jilo, izplača ,,Genexu" 800.000 dolarjev po uradnem tečaju. Na tako imenovani sivi borzi pa ,,Genex" nato te devize proda po 18,20 ali celo več dinarjev za en USA dolar. To pa pomeni, da mora podjetje, ki je zaprosilo za kredit ,,Genexu" poleg vračila in obresti enostavno pokloniti 456 milijonov starih dinarjev!
S prodajanjem deviz na črni ali sivi borzi tako banke in reeksportna podjetja dvakrat eksploati-rajo gospodarstvo: pivic ko odkupujejo devize po uradnem tečaju, čeprav je njihova dejanska vred-nost tudi za 50 % višja, in drugič, ko te devize prodajajo gospodarstvu po višjih cenah tako, da razliko usmerjajo k negospodarskim porabnikom — H. Š. v tem primeru navaja reklamiranje nogomet-nega kluba OFK Beograd - ali tako, da te devize vlagajo v takšne finančne transakcije, s pomočjo katerih lahko povečajo svoje dohodke in fonde z izkoriščanjem benificiranih obresti, inozemskih posojil..."
1 USA DOLAR ZA 47,12 ND
Dr. Šošič za tem našteva še vrstp s številnimi dokazi ilustriranih primerov (kako laflko z raznimi transakcijami v trgovini z uvoženimi avtomobili ob koncu naraste cena enega USA dolaija celo na 47,12 din. ..), svoja razmišljanja pa zaključuje z nekaj radikalno zastavljenimi vprašanji Jugoslo-vanski Narodni banki ter nekaterim reeksportnim podjetjem in posameznikom.
30 RESITEV ALI EKRAZIT?
Kot teoretične možnosti, da bi se dokončno razčistili računi in da bi finančni kapital izgubil svoj dominantni položaj pa nakaže pisec v za-ključku svojega dela 30 rešitev, ki predvidevajo predvsem sledeče: bankam in reeksportnim pod-jetjem je treba odvzeti vsa protiprav^p pridobljena sredstva - ,,to ne pomeni, da bi se moral finančni kapital znova transformirati v etatističnega, mar-več kaže na nujnost, da se finančni kapital spre-meni v samoupravni kapital pa četudi z naciona-lizacijo" - za sredstva bivšega dižavnega kapitala, ki bi se s tem vrnila, je treba neposredno prenesti v poslovne fonde gospodarstva ter jih pravično in ekonomsko racionalno razdeliti po gospodarskih panogah in republikah; potrebno bi se bilo pre-usmeriti na policentrični sistem emitiranja sredstev za finansiranje reprodukcije; razveljaviti vse po-godbe o odstopanju deviznih sredstev, za katere se izkaže, da so bila odstopljena pod ekonomskim pritiskom; omejiti razlike v cenah vseh uvoženih proizvodov, katerih cene svobodno oblikujejo uvozniki; neproizvodnim organizacijam, zlasti vele-trgovinam in posrednikom prepovedati vlagarije kapitala v druga podjetja, kolikor so za to sami najeli kredit; preiti na svobottni devizni trg itd.
Kolikor so takšni ukrepi, zlasti po zadnjih pre-kucijah, sploh še izvedljivi, se bo verjetno kmalu pokazalo. A ne glede na to predstavljajo Šošičeva stališča v današnjem času - ko proizvodnja ustvarja in programira človekove potrebe, le-te pa oblikujejo njegove interese in nacin mišljenja; ko sta mehanizma proizvodnje in potrošnje (vrstni red je lahko tudi obrnjen) skoraj edini sredstvi obli-kovanja človeka - vrsto kvalitativno novih po-gledov, o katerih bi na vsak način veljalo še veliko razmišljati. Zlasti še zato, ker potem ko odložimo to knjigo, vsaj tako zanimivo kot vsako krimi-nalko, ne moremo, kot ponavadi, kazati s prstom čez mejo.
IZTOKILICH
USTAVA: PRAVICA DO VETA
Govoril bom o načelu ustavnosti in o pravici do
W Predlaeanih ustavnih sprcmemb se jc mogoče lotiti na dva načina: 1. tako, da preudarimo »ame osnove in tcmeSje amandmajev, rn 2. tako, da po-iščcmo izboljšave in izpopolmtve, ki jih amandmaji že vscbuiejo. Druga možnost je težko sprejcmljiva. Tckst amandmajev je pisan v težkem jeziku in ne-iasnih frazah in vsebuje številne nelogične, pa tudi nesmiselne odredbe. Tako je v Amandmaju XXXV, točka 16. odstavek 3, zapisano: »V*****™* J» nodprcdscdnik Prcdsedništva ne moreta biti iz lste rcpubhke oziroma iz iste avtonomne pokraj"«-Ta odrcdba ic povsem nesmiselna, saj avtonomm pokrajini volita v Predsedništvo samo po enega
Prprav tako ie težko sprejeti možnost, da bi resno nrcudarili posamezne rešitve, ki jih ponuja NaCrt. Kaiti ustava kot osnovni zakon ni samo posledica racionalnih političnih načel, ki se sprejemajo do konca in brez omejitev, marveč tudi političmh do-codkov in kompromisov, ki nimajo mnogo skup-nega s pnncipialno politiko, so pa vendar neločljiv del določene politične realnosti. In kakor se poli-tični kompromisi sklepajo ne samo javno, naod-prti politični sceni, marveč tudi tajno, daleč od pozornega očcsa javnosti, v okviru zaprtih tormal-nih in nefonnalnih centrov družbene moči, tako tudi pravi v/roki za določene ustavnopravne odlo-čitve širši javnosti niso znani. Potrebno je bUo, da se vodilni Ijudjc iz posameznih republik medse-boino obtožijo in užalijo, da je tudi javnost nekaj zvcdcla o skrivnostnem dogovaijanju na Bnonih, na katercm so najvidncjši voditelji odločali o usodi naših narodov. Javnost sicer ne ve, kaj je kdo go-voril in kdo je ob sklepanju ustavnih sporazumov žrtvoval del intcrcsov, vendar to po mnenju teh liderjev sploh ni«važno. Povsem dovolj je, dajav-nost verjame, da so dobro delali, prav tako, kakor obstoja boga ni trcba dokazovati, marveč verovati vanj. Naknadno objavljanje izbranih odlomkov iz brionskih razpravljanj, da bi se opravičilo nasto-panje posameznih predstavnikov SRbije, samo po-trjujc dejstvo, da vodstvo te dežele nikoli ni imelo resnega namena objaviti in izpostaviti VSE resnice. Pripravljcno je samo obelodaniti ta ali oni del rcsnicc.odvisno od tega, kaj želi s tem doseči, s činicr tako samovoljno oddeljena in okrnjena de-janska resnica postane laž in polresnica. To je ver-jetno tudi vzrok, da stenogram s sestanka koordi-nacijskc komisije doslej ni bil objavljen, vpiašanje pa je tudi, ali bo v doglednem času zagledal beli dan.
Zato je treba govoriti prej o ustavnosti nasplon in pri nas kot o sami Ustavi oziroma amandmajih. Nekoč jc ustava pomenila daleč več kot danes. Doncs jc v veliki men prazna parola in mrtva be-scda na papirju, ki se je malo držijo tudi tisti, ki so jo izdali, še manj pa tisti, zaiadi katerih se ustava adaja. Ce je ustava kot pisani akt v veliki meri izgubila svoj smisel in pomen, potem se postavlja vprašanje, kaj pravzaprav ustavnost v političnem smislu je.
Prvotno jc imela ustavnost začetek v ideji, da je ustava najvišji in fundamentalni zakon. Dalje se je razvijala z utrjevanjem razlikc med ustavo in red-nim aktom zakonodajnega organa kot deligirane obiasti. K nadaljnjem vzpostavljanju konstituciona-lizma jc posebno prispeval John Locke, ki je razvil idejo omejene oblasti (limited government), vlade, ki jc omcjcna s svojim namenom in metodami. Vcndar se jc ustavnost kot politično načelo do-končno ukoreninila v ideji, da obstajajo določeni lundamcntalni principi, ki tvorijo temelj družbe in državc in ki omejujejo in kontrolirajo državno >blast in njcne nosilce. Torej: ustavnost mora za-. gotoviti primat ustave, posebno v odnosu do no-silccv oblasti in javnih pooblastil, in predstavljati protiutcž vsaki obliki samovolje in uzurpacije oblasti. Ta izvirni pomen ustavnosti zelo dobro iz-raža naša bcscda ustava (v srbščini: ustav; vendar naslcdnje drži tu.di za bescdo ustava v slovenščini; op prcv.), ki, za razliko od istovetne besede v romanskih jczikih, nc izvira iz latinske besedc con-stitutio, marvcč od bescde ustava, brana (brana po-mcni v srbščini isto kot v slovcnščini, lahko pa ludi: jcz, zajczitvcni nasip, zajcza; op. prcv.), s čimcr. jc simbolično označcn zgodovinski trenutek in politični smisel našc prvc ustave. Prva ustava srbskc kncžcvinc je bila namreč izdana z na-mcnom, da zajczi oziroma ustavi in obuzda Milo-šcvo samovladjc in absolutizem.
Dancs jc v tcj dcželi ideja ustavnosti v veliki mcri kompromitirana. Namesto da se oblasti tistih, ki razpolagajo z našo usodo, skrči na potrcbno mcjo, lahko ustava mcd drugim zagotovi nekemu posamczniku ali skupini čim vcčjo in čim trajnejšo oblast, po možnosti do konca življenja.
Ta trenutek jc poscbno pomcmbna stabilnost ustavnc ureditvc, ki jo ogiožt ncobuzdani volunta-rizcm vodečih politicnih grup.
Nckoč so ustavo simbolično štcli za družbeni dogovor, ki ga sklencjo vsi državljani ali vsaj vclika vuOjna, nikakor pa nc oblastniki mcd scboj. To naj >)i pomcnilo, da jc ustava trajnejša in globlja urc-ditcv stvari. ki sc mora obdržati nc samo v trc-
nutku, marveč tudi v času, ko se mora obdržati v letih, ki prihajajo, in ki mora biti prilagojena raz-Učnim krizam člove&ih odnosov. Naša nova ustava iz leta 1963 komaj da lahko traja dve leti, ne da bi se spremenila in pretresla do temeljev. Pri nas se unorno trdi, da pogosto spreminjanje Ustave ni odraž družbene in poutične nestabilnosti, tem-več prav nasprotno, da je odraz družbene stabil-nosti. Vendai je očitno, da ustavna ureditev ni ne stabilna ne trajna, ker je odvisna od razporejenosti •sil, ki se naglo in pogosto spreminja in tako ruši vsako gotovost, vsako trajnost in vsakršno avtori-teto. fo, kar danes predstavlja skupni dogovor vseh, ki so na oblasti, in na katerega vsi prisegajo, bo že jutri prevarano, ker bo jezicek na tehtnici kazal drugače. Tako postaja Ustava vrba žalujka, ki jo pretresajo mnogi močni vetrovi in ki se priklanja zdaj v to, zdaj v ono smeri, odvisno pač, od kod močneje piha. V takšnih pogojih Ustava ne pred-stavlja omejevanja in obuzdovanja oblasti in samo-volje vladajočih, maiveč je vprav sredstvo v nji-hovih rokah, ki ga spieminjajo in odvržejo, kadar ne služi več njihovemu namenu.
Pravico do veta praktično vsebuje zahteva po spglasnosti, ki jo piedvideva Amandma XXXI, ki odreja, da o spremembi Usfave odloča Zvezna skupščina ob soglasnosti skupščin vseh republik oziroma avtonomnih pokiajin, in Amandma XXXII, v kateiem se predvideva, da pri opravljanju osnovnih ekonomskih funkcij orgam federacije ne moiejo odločati brez soglasnosti vseh republiških in pokrajinskih oiganov. Vsa kasnejša ublaževanja tega načela z uvajanjem Predsedništva v igro - ni-majo nobenega smisla, ker v teh predmetih Pred-sedništvo odloča soglasno. Težko pa je verjeti, da bodo predstavniki ene republike zastopali v Zvezni skupščini eno, v Piedsedništvu pa drugo. Ker se s temi spremembaini prvič uvaja v naž sistem veto, se postavlja vpraSanje, kakšen je zgodovinski in po-liticni smisel pravice do veta v federaciji.
Pravica do veta v federaciji je teorijsko najbolj osmiajena v delih Johna Calhouna, velikega poli-tičnega filozofa ameriškega Juga, čigar delo Raz-prava o vladi velja za eno-najboljših političnih raz-prav v Ameriki v prvi polovici XIX. stoletja. Osred-nja ideja Calhlunove teorije je nevarnost tiranije večine. Vladavina večina v rokah stranke, posa-meznih interesov ali grupe se lahko vedno zlorabi in postane despotska. Večina si lahko s pdmočjo interpretacije ustave in odrejanja javncga mnenja prisvoji pravice, ki pripadajo ljudstvu in tako ogrozi manjšino in svobodo posameznika. Zato je Calhoun namesto vladavine ,,stevilčne večine" (nu-metical majority) postavil teorijo ..konkurenčne vefine" (čoncurrent majority). Vse centralizirane države, ki koncentrirajo oblast v rokah posamez-nika, ene grupe, celo večine, so osnovane naprin-cipu kompromisa. V skladu z načelom ,,konku-renčne vecine" princip kompromisa predpostavlja, da ima vsak del skupnosti ali interes pravico do odklonitve oziroma veta na akcije drugih delov. Po
Calhounu pravica do veta, ovire, odklonitve ali nulifikacije tvori iistavo, kajti medtem ko je pozi-tivna oblast osnova države, je negativna oblast osnova ustave. Bistvo vladavine ,,konkurenčne ve-čine" je pravica veta, ki pripada različnim iritere-som, tako da pozitivna akcija državne oblasti ni pogojena s prevladujočimi prepričanji posamez-nika kot državljana, marveč s soglasnostjo različ-nih interesov.
Vendar prikaz te Calhounove ideje, ki ni bila samo njegova, ne bi bil popoln, Le si he bi ogledali zgodovinske usode pravice do veta v rokah fede-ralne enote. Pravice do veta, ki jo lahko molče vsebuje zahteva po soglasnosti vseh. držav članic, ali pa je izrecno potrjena v pravici vsake članice, da odkloni že sprejete odločitve Zveze, je povzročala nesporazume in spopade celih sedemdeset let, vse do konca državljanske vojne. Vendar so se tudi največji zagovorniki te pravice, ki so jo logično razvijali do pravice do odcepitve, zavedali, da je princip absolutne enoglasnosti nezdružljiv z naravo ameriske federacije. Celo Calhoun, najrazumnejSi in najradikalnejši glasnik pravic dižav članic, je menil, da je za odločitve v federaciji potrebna so-glasnost treh četrtin in ne YKh držav in da se mora dižava članica, ki nasprotuje, ukloniti odločitvi kvaliflcirane večina ali pa izstopiti iz zveze. Izka-zalo se je, da življenje v SrS politični skupnosti zahteva določeno žrtvovanje deta oblasti vsake čla-nice zveze in da se ni mogoče odreči delu oblasti in obenem ohraniti njeno neokrnjeno celoto. Ame-ričanom je bila potrebna državljanska vojna, da so končno spoznali nezdružljivost pravice do veta in federalizma. Princip enc^lasnosti oziroma veta torej v Ameriki ni prenesel kritike zgodovine in tudi ne kritike z orožjem.
Čeprav je še vedno težko govoriti o vseh prak-tičnih posledicah pravice do veta, ki se uvaja v naš federalni sistem, je že danes mogoče reči, da bodo skrajno resne in daljnosežne. Videti je, da bo pra-vica do veta predvsem orožje v rokah tistih, ki se bodo borili za ohranitev statusa quo, zoper vse spremembe, ki jim ne bi ustrezale. Posebno ne-varen bo princip soglasnosti, ki se ga bo zahtevalo pri vsaki nadaljnji ustavni spremembi. Tako postaja naša Ustava hočeš nočeš težko spremenljiva, tako imenovana trda ustava po razdelitvi Jamesa Brycea. Ti, ki zdaj praktično odločajo o spre-membi Ustave, nam bodo takoj odvrnili, da bo tudi v bodoče lahko doseči skupni sporazum, kakor ga je menda lahko doseči zdaj. Samo poza-bijo dodati, da o tem ne bodo odločevali oni, marveč nova generacija, ki bo mogoče bistveno drugačna. Sedanja grupa politikov - ne glede na različnost nacionalne pripadnosti, izvira iz enega ia istega zaroda, ki je dolgo delil iste poglede in isto usodo in ki je skupaj prišel na oblast. Njim je bilo lahko stalno spreminjati obstoječe in sklepati nove dogovore, postaviti pod vprašanje vse razen svoje lastne oblasti. Kdo pa jim daje pravico, da s temi ustavnimi amandmaji vežejo roke phhodnji gene-raciji? AJi hoče morda sedanja generacija oblast-nikov ovekovečiti svoje življenje in svojo oblast tako, da napravi večno tisto, kai je bilo vedno minljivo, tisti lažni sijaj, ki obkroža ljudi moči, ki krepi njihove apetite, ki nagiba duha jare gospode k veri v neminljivost svoje oblasti in svojih dejanj.
Spričo tega bi bilo morda vredno opomniti, da zgodovina ne pozna samo rednega oziroma ustav-nega postopka za spremembo obstoječe ustave, marvec tudi neustavno pot, oziroma spremembo z izvenustavnimi sredstvi, ko ljudstvo nima le dolž-nosti biti pokoren legitimni oblasti, marveč tudi izvimo pravico do odpora in upora. Ze Thomas Jefferson je poudarjal nujnost ,,pennanentne revo-lucije" in potrebo, da se ustava spreminja na vsakih dvajset let. ,,Bog nas varuj," je pisal, ,,dvajsetih let brez revolucije. Katera dežela lahko ohrani svojo svobodo, če vodstvo ne čuti, da je ljudstvo obdr-žalo svoj uporni duh? Ljudstvo naj se spomni na orožje .. . Drevo svobode je treba zalivati s krvjo rodoljubov in tiranov." Jefferson je določil pe-riodo dvajsetih let, ker je verjel, da je to dovolj, da nova generacija povsem prevzame vse vodilne vloge v neki družbi. Očitno pa pri nas ne zadostuje niti 25 let, saj večidel isti ljudje, kot so izdali našo prvo povojno ustavo leta 1946, tudi sedaj spreminjajo obstoječo Ustavo. POTEMTAKEM BI SE BILO TREBA ŠE ENKRAT VPRAŠATI: ALI BO NALOGA NAS PRAVNIKOV RAZLi« ..AT! IN BRANITI USTAVO ALI SPRAVITI LJL'DS7V0 K ZAVESTI O PRAVICI DO UPORA?
KOSTAC, VC<,K'
OPOMBA UREDNIŠTVA: Sekcija pravne fakultete združenja beograjskih univerzi-tetnih učileljev je 18., 19. in 22. marca orga-nizirala diskusijo o predlaganih ustavnih amandmajih. Beograjski STUDENT je po-svetil diskusiji precejšnjo pozornost in izva-janja sodelujočih objavil na več straneh. Tri-buna objavlja prevod diskusije magistra Koste Čavoškega.
Podvodenje studenata boginjji pravde i vlastodršcima
*  Samo neki od povoda —
*  1968.
*  »U toku 1970. godinc-osudeni su slededi studenti:
a)  Božidar Borjan na kaznu zatvora, dva puta po 30 dana na osnovu Zakona o štampi i drugim vidovima informacije, a sa obrazložcnjem da nije naznnčio svojc imc kao glavnog urednika internog  izdan.ja  časopisa studcnata  filozofije  »Krug«.  Iako  su kao urcdnici   sa   jednakom  odgovornošdu  označena  čctiri  lica, kažnjen jc samo Bor.jan;
b)  Slobodan Cvijetid i Radc Nedeljkovič kažnjjni su sa po 25 dana /atvora zbog deljenja  Proglasa  Fakultctskog odbora o štiajkii jzladu u znak solidarnosti sa rudarima Kaknja.. Iz istog razloga kažnjcno ic zatvorom i nckoliko studenata u gradovima ii unutrasnjosti Srbije;
c)  Vladimir   Mijanovic,   Radoljub   Rakič   i  Ljiljana  Jovičic, kažnjeni su sa 30, odnosno 25 clana zatvora sa obrazložcnjem da su prilikom  icstivala dokumcntarnog   iilma u Domu sindikata, aprila  1969, kišili   javni  rcd  i mir;
d)  Dušan  Kuzmanovic,   Biljana  Stefanovic,  Aleksandar  Mi-Ienkovič, Dragiša Paunovid, Nikola Dimitrijevid i Ljiljana lovi-čič kažnjcni su sa po 15 dana zatvora zbog toga što su se 29. XI 1970. — kao što sc u rcšcnju D. UP. br. 7520-25/70 navodi — >ponašali  drsko«  prcd  izlogom   amcričkc  čitaonice  u  kome  se nalazila slika prcdsednfka SAD Niksona i, konkretno, što je »okr. Kuzmanovič   ohrabrujuci   ostalc   digao   nogu   nameravajuci   da udari  istom  u izlog,  psujuei  nešto«,  Biljana Stevanovic što  je »pljunula na isti«, a ostali što su »postupak ovih dvojc.odo-bravali«.
2.  Veci broj  studenata  optužen   jc  po  krivičnom,  odnosno prekršajnom   zakonu   zbog   štampanja   saopštenja  Fakultetskog odbora Savcza  studcnata  Filozofskog fakultcta u  Bcogradu od 27. maja 1970. saslušavan  i  pozivan na saslušanje (Milomir eD-lic, Vladimir Vojvodič, Ljiljana Jovičič, Sonja Liht, Milan Niko-lič, Ilija Moljkovič, Dušan Boškovid, Slobodan Perunovič, Duian Kuzmanovid, Goraiiko Dapic. Vladimir Mijanovic.)
3.  Uoči posctc prcdscdnika Niksona  privcden je ili pozvan u SUP veči broj  sludcnata i tom prilikom im je saopšteno da im sc, u okviru specijalnog ovlaščenja.  preporučuje da  se  za-držc kod svojih kuca ocl 29. IX do 3. X o. g. (Danilo Udovički, Aleksandar  čirid,   Dušan   Kuzmanovid,  Dušan  Boškovid,  Milan Nikolid, Radoljub  Rakič,  Neda Nikolič,  Lazar  Stojanovič,  Slo-bodan Perunovid, Momčilo 2ivojinovič, Milano Čirkovic, Svetlana Kojid, Aleksandar Kostic).
4.  Oduzcti su  pasoši,  ili  nisu produžcni.  studentima Vladi-miru Mijanovicu, Božidaru Borjanu. Sonji Liht, Iliji Moljkovidu i Dušanu Kuzmanovicu...
5.  a) U julu ovc godinc uliapšcni su predscdnik FOSS-a Vla-dimir Mijanovic   i   sckrctar Goranko  Dapic.  Protiv  Mijanovica podignuta jc optužnica (KT. br. 1155/70. od 29. VIII 1970.) i za-počet proccs prcd Krivičnim vcccm Okružnog suda u Bcogradu.
b)  Mika Boljevic optužcn jc i sudi mu sc po čl. 292a KZ. Suctcnjc jc u toku;
c)  Goranko Dapid, sckrclar  Fakultctskog Saveza  studenata, višc puta jc hapšcn i okrivljcn po krivičnom i prekršajnom za-konu. Poslcdnji ptit jc uhapšen počctkom septembra i poslc 30 dana istražnog zatvora puštcn bcz objašnjenja.
(Iz pisma Vcča Filo/ofskog fakultcta u Bcogradu upuccnom prcdsedniku Skupštinc SR Srbijc, »Filozofija« 4/70).
" Osudcn Vladimir Mijanovic na 20 mcseci. Kazna smanjcna na
12 mescci. Nala/i sc na i/dr/avanju kazne. •'¦ Podignula  opfužnica  protiv  Jovicc  Acina zbog   tcksta  objav-
l.jenog u »Studcnlu;.
A Okružni javni tužilac Bcograda Spasojc Milošev je u jučc-rašnjcm razgovoru s grupom poslanika Savezne skupštine po-stavio pilanje: Da li ic tnzilašl\o nadležno da kontrolišc štampu i drugc publikacijc i podnosi zahlc\c za zabranu nekog lista. Dosad jc Okružno javno tužiiaštvo u Bcogradu podnelo isto to-liko zahteva za znhrunu nckog Jista, koliko su podncla sva ostala tužilastva n zemlji. 'Zalit^vi za zabranu nailazili su na podcljcna misljcnja. Jcdni su iii oclobravaii. drugi — osučtivali.
Miloicv je iražio da sc occni da li jc zabrana odrcdcnog lista administrativna i!i polilička mcra. Lično smatra da je to politička mera (nod\(i!:;io M.D.V.) i da bi zahtcvi za zabranu trebalo da potiču od noliličkih organa, a nc od tužilaštva.
Zabrana lista — politička i!i    administrativna    mera
fOkružno iuvno lužilašlvo u Beosradtr podnelo zahlcv za zabranu listova koliko *a lužilaštvu u zcmlji zajedno) (poc'vu-kao M. D. V.)  (»Politika«).
Pocelo jc 1968. godinoin. Za ninogc 'icncracijc bila je to ao-dina kada su sc počclc i-ubiti iluzijc o ovom društvu i Ijudima na vlasti. Vrhunac koji ic dovco do poipunoo; raskida sa iluzi-jama i razoblicenja \la<lodr/aca ic ^odina 1971. — godina vero-vatnog nesLi.janja Jugoslavi.jo. Mnoao tosa se dogodilo i u mcduvrcnicmi.
U svakom shičaju — DANI NEVINOSTI ZA NAMA. Pa kad jc vcc tako, kad veci ruSimo i ono^što nam jc neophodno i naj-svetliic, počnimo do govorimo i o onorn što jo stvarno zabluda i mit koji nam doista nikod nijc bio potreban, o ononie što nikad nijc ni postojalo -   NFZAVISNOST I SAMOSTALNOST SUDA
Na poslednjoj Skupštini SS jc mnogo govoreno o tome kako se »mi nc možcmo mešati u poslove sudstva«, »kako se ne mo-žemo zalagati za ncke ljude kbji se nalaze pod udarom suda jer bi tako postali zagovornici neke ,elite', strane našem društvu«, »kako ne možemo prcjudicirati odluke suda«, »kako ne smemo povredivati nezavisnost i samostalnost sudstva«, itd.* List kragu-jevačkih studenata FAKK (koji inače veoma cenimo) je vero-vatno sa punim uvcrenjcm i najiskrenije, a i zbog drugčijih isku-stava tim povodom pisao: »... u odhiku Suda, pa ma kakva ona bila, ce sc verovati; nc slepo, več sa istinskim poverenjem, što jc najobičniji .demokratski manir' čoveka odraslog i vaspitava-nog u društvu ko.je sc punim pravom može nazvati demokrat-skim. To je njegov uspch«.
Mogli bi smo navcsti još mnogo toga što bi sc moglo ozna-čiti nesvesno izmanipulisanim »dcniokratskim ponašanjem«, a još višc onoga što svesno manipuliše demokratijom govoredi o nczavisnosti sudova.
Govorcci istorijski i na osnovu današnjih iskustava, nezavi-sno i samostalnu sudstvo nikada nije postojalo. »Istorija i sa-vremcna praksa konstatuju da takva sudska funkcija nije nikad postojala i da sudstvo nije nikad bilo ne samo u socijalno-poli-tičkom nego i n pravnom smislu potpuno nezavisno i jednako zakonodavstvu i izvršnoj vlasti, jer to u krajnjoj liniji nije ni ob-jektivno moguče«.1)
Periodi u kojima je sud bio nezavisniji i saitiostalniji, kada sc rukovodio demokratskim i objcktivnim vrednostima a manjc dnevnim političkim intcresima i zahtevima, bili su uvek vezani za bujanjc slobodc čovcka i njegovog stvaralaštva. Sud je tada predstavljao sredstvo humanižacije politike i uslov demokrat-skog života.
Za same počelke socijalizma karakteristično jc hipertro-firanje i prdvladavanjc tcnomcna političke vlasti. Izrasla iz re-volucionarnog pokrsta širokih masa, postajuči sve više svojina malih grupa vlastodržaca politička viast je koristila sudstvo kao puko sredstvo u ostvarenju svojih interesa. Sud je kao deo prinudnog aparata, u kome su »osnovni nosioci bili oružanc snage, politička policija, i tužilaštvo«, sve više postajao »srž« prave političke vlasti, arbitrirajuci silom umesto argumentom. Nikakve vece razlike u odnosu na staro sudstvo nije bilo, ono je i dalje bilo organizovano »u obllku polltički potčinjenog I biro-kratlzdvanog sudstva; (podvukao M. D. V.) ali, i uz izvesne nbvi-ne koje su u početku imale radikalniji i popularni karakter a docnije su ga gubile.
Osnovne karakteristike ovog sudstva ostace skoro neprome-njene u svim socijalističkim zemljama do danas i time i u Ju-goslaviji. (Podvukao M. D. V.)
Ono se shvata i jeste više zavisan nego nezavisan organ;...«1)
Mnogostruki su i različiti uticaji na sudstvc; od finansijske zavisnosti, postavljanja sudija i tužilaca na osnovu krajnje pro-izvol.jnih pragmatično-političkih kriterijuma, do konkretnih taj-nih i javnih političkih pritisaka vladajucih grupa. Uz opravdanu bojazan da sc sud nc birokratizira i da sc zbog toga depro-fesionalizuje, laicizira, provlačila se i postala sve dominantnija tcžnja da se na funkcije sudija-gradana sve više dovode ljudi koji su potpuno podanički nastrojeni prema političkim vlasto-dršcima, i koji kao takvi ničeg zajedničkog nemaju ni sa pra-vom, ni sa pravdom. Ustvari, radi se o težnji vlastodriaca i po-litičke birokratije da potpuno kontrolišu sve centre odlučivanja.
I pored svih ovih istorijskih i današnjih očiglednosti i istina, politički močnici, svesno manipulišuči javnošču, govore da niko nije »ni izvan ni iznad sudstva«, pozivajudi se pri tom na de-mokratiju i demokratski kurs našeg razvitka. Pored one tako-reci objektivne, u sam sistem ugračtene mogucnosti Uticaja koji im stoji na raspolaganju, politički mocnici obilato koriste i svoj privatni uticaj i veze da preko onih koji nemaju ni ličnog dosto-janstva, ni dostojanstva pravnika isforsiraju svoje odluke i daju im zakonsku snagu.
Ako imamo u vidu samo ove faktorc, samo naznačcno islo-rijsko iskustvo i našu današnju situaciju u vezi sa svim pro-ganianjima studcnala, postajc bar malo jasnije čemu i kome služe i u funkciji čcga su ovi obračuni sa studentima. Volja vladajudih grupica, koje bczbedno sede u svojim kabinetima iza svojc močnc mašinerije, zamenila jc.zakon koji jc postao samo kamuflaža i lažno pokricc za ono što sa pravom, pravdom i dcmokratijom ncma ničeg zajedničkog. Ocenc i stavovi politič-kih močnika postali su zakon, bar kad se o studentima i delu intelektualaca radi. Zar o tomc najbolie ne svedoči deo obrazlo-ženja u rešenju kojim se B. V. Borjan kažnjava na dva me-scca zatvora: »Tmajuči u vidu svc lo kao i opštc poznatc okol-nosti situaciju i almosteru poscbno na Filozolskum fakultctu u Beogradu gdc mi h poslcdnjc vremc dolazili do izražaja razni ck-stremni stavovi pojedinih grupa, kao situacija u Srpskom filo-zofskom društvu, «dc jc u poslednjc vremc dolazilo i do nepri-jatcljskih istupanja pojedinaca a imajuči u vidu i navode iz zahteva da u suštini pojavc ovog časopisa stojo idcje ekstremne _ grupe studenata na Filozofskomfakultetu poznate još iz junskih dogadaja 1968.. .«3'> Višc se nc radi o uticajima na sud, radi sc o gubljenju svake njcgovc autonomnosti i napuštanju objck-tivnih kritcrijuma.
Pošto sc vcč radi o mogucnostima zauzimanja stavova i uti-caju na sudstvo, zašto bi sud u vcč proklamovanoj'demokratiji bio izvan udara javnc reči i kritičkih razmatranja^ Neophodno jc da rad suda bude podvrgnut kritičkom preispitivanju svih u idruštvu, a da ne govorimo da jc u svakom slučaju to manje opasno po demokratiiu nego da na njega utiče samo grupica I judi pogotovo ako imamo u vidu posledicc ovakvih uticaja: zat-\ori, lisicc, fizička i psihička maltrctiranja.
14
,,CTYAEHT" MECTMTA CTYAEHTHMA 4. AHPMA AAH CTVAEHATA
Ovakva šituiacija stvorila je od studenata ljude koji se go-tovo nalaze izvan sistema. Moglo se prvobitno verovati da se radi o grupi studenata, o jednom delu studenata, o neprihvatl.ji-vosti ovog ili 6nog, ali poslednjim postupcima i najsumnjičaviji-ma je postalo jasno da se radi o — studentima. Studentima koji se bave bilo kojom javnom delatnošču i koji su spremni da iz-nesu svoje stavove .javno i otvoreno. Moc političke birokratije ne pristaje ni da sasluša bar disonantne glasove. Poduži spisak je naidublji dokaz za to, rnikakvi dodatni dokazi nisu neophodni.
Ne samo da ovakvo stanje pogada studente, več sve više po-goduje stvaranju neodgovornog društva, društva u kome se npra-vo oni ljudi koji govore da »niko nije izvan i iznad suda« nalaze izvan sudskih kompetencija, ne odgovaraju za svoje greške i pro-izvoljnosti, a ostali, u ovom slučaju studenti, jer o njima je reč. ne znaju ni zašto su, ni kad su, ni do kojih granica odgovorni, a »odgovornost zahteva da čovek unapred zna za šta ali i doklc odgovara... Svi oblici ,lova na veštice', svaka inscenirana i u ime ,viših ciljeva' nametnuta odgovornost, svaka kolektivna psi-hoza koja izaziva osvete i izbegavanje prave odgovornosti, — pretpostavljaju pojave da demokratija ne postoji a da je civi-lizacija u punoj krizi« (podvukao M. D. V.)4)
Ne može se nasesti, i ne smemo više nasedati pričama i baj-kama o nezavisnosti suda i demokratskom ponašanju, radi se o
gnusnoj manipulaciji. Treba to jasno reci. Više se o tome ne može i ne sme čutati. U prilog tome upravo i govore razlozi i pretpostavke demokratije; sud sudi na osnovu »društvene racio-nalnosti« koja je izvan zakona. Dosada su u stvaranju te »ra-cionalnosti« učestvovale samo vladajuče grupe, a upravo demo-kratska obaveza svih nas je da je stvaramo svi. I zato i Skup-ština SS i sve druge studentske organizacije i forumi imaju pravo i moraju, bez ikakvog straha da če se ogrešiti o demo-kratiju, da govore i zauzimaju stavove povodom progona i su-denja studentima. To im pravo niko ne može osporiti. Ako ga zvanično ospore, ako se takav najdemokratskiji način pokaže bezuspešnim, demokratija zna i za druga sredstva, recimo: de-monstracije, štrajk ili pobunu.
MILORAD D. VUČELIC
* Skupština je ipak i pored ovakvih stavova zauzela deh-mično principijelan stav:
»Skupština smatra da organi javne bezbednosti i Javnog tu-žilaštva, u tumačenju zakonskih propisa, ne mogu zloupotreblja-vati svoju važnu društvenu funkciju, i da iznošenjc i prenoše-njc ideja nije inkriminisano kao krivično delo, vec samo fak-tičke razume«.
(Iz zaključaka Skupštine SS)
ZAKAJ JE PROPADLA REFORMA LETA 1965 IN ZAKAJ BO (NAJBRŽ)PROPADLA REFORMA LETA 1970
(POSKUS PRIKAZA VZROKOV)
Osnovni cilji reforme leta 1965 so bili:
1.  stabilizacija cen
2.   intenzifikacija proizvodjije
3.  do leta  1970 zagotoviti uravnoteženo pla-čilno bilanco in pol milijarde dolarjev rezerv
4.  do leta 1970 zagotoviti konvertibilnost di-narja.
Sedaj, ko je minilo leto 1970, je nastopil ugoden trenutek za oceno uresničitve teh načrtov. Ugoto-vitve so nedvoumne:
A/ V tem času smo zamenjali tri vlade. Za-ključek je jasen, nobena od teh vlad ,,ni odgo-vorna" za to, kar se je (ni) storilo.
B/ Od leta 1960 dalje Iahko opažamo kon-stantno padanje stopnje rasti našega gospodarstva. Do tega leta smo bili po stopnji rasti med prvimi deželami na svetu. V desetih letih nam je uspelo pasti pod svetovno povprečje.
C/ V zadnjem.casu smo drugo najbolj nesta-bilno gospodarstvo v Evropi. Pred nami je samo še ČSSR (zakaj je na Češkem tako, najbrž ni težko ugotoviti).
D/ Trenutno imamo okoli 320.000 nezapo-slenih, s čimer smo med prvimi vEvropi Obenem pa imamo tud^. okoli 820.000 delavcev r tujini Vprašamo se sevetla lahko, kolikšna bi bila neza-poslenost, če bi se zdomci vrnili.
E/ Po teh računih imamo torej cca 1,200.000 ljudi izven samouprave.
Poleg zgoraj oaštetih dejstev lahko sedaj tudi ugotavljamo, v kakšni meri so bili uresničeni cilji reforme:
1.  Namesto   stabilnih   cen   imamo   sedaj   za-mrznjene cene in dohodke. To zamrznjenje pa je le začasen administrativen ukrep. Če namrec temu ne bodo sledili drugi ukiepi (m 6 tem zaenkrat še ni nobenih  znakov), bodo  dohodki in cene po sprostitvi - kar se bo moralo prej ko slej zgoditi -začeli zopet naraščati. To bo pa seveda pripeljalo do ponovne inflacije.
2.  Glede intenzifikacije proizvodnje pa lahko ugotavljamo, da imamo danes še množico nerenta-bilnih podjetij.                                ^
3.  Kar se tiče uravnotežene plačilne bilance ter kar bi moralo biti urejeno do lanskega leta, je re-zullat spet popolnoma jasen. V lanskem letu smo imeli največji deflcit v plačilni bilanci po vojni.
4.  Namesto  konvertibilnega  dinarja  smo  do-čakali ponovno devalvacijo.
Položaj je torej precej alarmanten. Najbolj za-skrbljujoče pa rie to, da ni nobenih znakov, da se bo situacija kaj spremcnila. Vprašati se moramo, ali je bilo možno ta neuspeh žc vnaprej predvi-devati.
Kratek zgodovinski oris situacije nam odgovori pritrdilno na to vprašanje. Do leta 1960 je bila stopnja rasti gospodarstva zadovoljiva. S tem ob-dobjem se je za Jugoslavijo končala stopnja ne-razvitosti. Prišli smo na prag evropskega razvoja. Dotedanje delovanje je bilo za novo raven za-starelo. V gospodarstvu kadri nimajo ustrezne iz-obrazbe, vodstvo je nezmožno za višji nivo.
Leta 1962 smo prišli do krize. Centralistični cle-menti so izkoristili priložnost za kritiko decentrali-zacije. Zagovorniki slednjega so zahtevali mnenje znanstvenfkov z ekonomskega področja. Ti so iz-dali t. im. ,,rumeno knjigo", ki je bila sprejeta in leta 1963 je bilo gospodarstvo spet kolikor toliko urejeno. Vendar se vlada ni popolnoma držala ukrepov, ki jih je naiekovala ta knjiga, tako da jc beograjski ekonomski inštitut že predvideval novo krizo. Leta 1964 se pojavijo elementi inflacije, ne-stabilnosti, strukturne neusklajenosti. Institut djso-zarja, da gremo v katastrofo. Takratna vlada je za-prosila institut za učinkovit program za urcditev gospodarstva. Le-ta je ugotovil, da bi za tak pro-gram rabil tri leta. Ker se je vladi zelo mudilo, je ta predlog zavrnila in sama sestavila program v štirih mesecih. Takšna je bila osnova za porod reformc leta 1965. Vlada ^>loh ni uporabila svojega eko-nomskega inštituta, to pa je seveda vodilo v nc-uspeh. Celotna ekonomska politika se je sprevrgla v monctarno politiko. Znanstveniki so začeli opo-zaijati na nepravilnost takšne gospodarske politike, najprej interno, nato pa še javno. Precej točno so prognozirali posledice takšne politike. Nekateri pa so celo ugotovili, da bo leta 1970 naše gospo-darstvo spet pred razsulom. Leta 1967 je beo-grajski inštitut izračunal, kakšne izgube imatno za-radi nepravilne gospodarske politike, vendar naša takratna vlada tega ni upoštevala.
V reformi leta 1965 pa le ni bilo vse narobe. Z njo smo povečali vlogo trga, zato smo danes tudi bližje (čeprav še vedno daleč) konvertibilnemu di-narju kot leta 1965. Očitno pa se naši politiki niso zavedali, da samo sprostitev trga ne bo pripeljala do reSitve našega gospodarstva. Iz zgodovine nam-reč vemo, da je bila v času liberalnega kapitalizma, ko praktično ni bilo vmešavanja državc na gospo-darskem področju, stopnja rastigospodaistva vza-hodnoevropskih deželah le okrog 2 do 3 %, to pa je za danes očitnopremalo.
Med leti 1965 in 1970 smo imeli povprečno stbpnjo rasti gospodarstva 5 % letno, iiamesto dc-set. Zaradi tega pa tudi okoli 750 milijard starih dinarjev izgube družbenega produkta letno (po iz-računih prof. Horvata). Vse to nas je pripeljalo do jjonovne reforme, ki se za razliko od prejšnje ime-nuje stabilizacijski program. Ta program pa je pre-cej pomanjkljiv, saj vsebuje v glavnem samo za-časne administrativne ukrepe, ti pa ne rešujejo naše kronične inflacije.
Po vsej tej kritiki pa naj povcmo, da naš go-spodarski sistem le ni tako slab, kot se nam dozde-va. V osnovi jc precej dobcr, tako da bi bilc po-trebe le nekatere korekcije, ki pa, kot jc videti, še ne bodo tako kmalu izvedene. Iz analiz vemo, da je pri nas nepravilno naraščanje dohodkov eden glav-nih vzrokov naraščanja cen. Tega problemn pa ne bomo rešili tako, da bomo osebne dohodkc pred-pisovali, pač pa tako, da bomo v praksi izpeljali načelo delitve dohodka po delu. To pa je možno lc z zelo ostro kontrolo dohodkov in z efektno fiskal-no politiko, česar pa doslej nismo poznali.Ob tem naj omcnim, da nam je bila doslej anticiklična go-spodarska politika preccj tuja, čeprav pri nas ob-stajajo zelo močni gospodarski cikli. Takšna anti-ciklična politika (fiskalna in proračunska) bi lahko zelo pozitivno vplivala na našc gospodarstvo.
Zarad gospodarskih težav smo tudi priča pre-pirom med republikami. Vsaka zasc trdi, da jo dru-gc izkoriščajo. To pa je precej sporno, saj mora po logiki izkoriščanja nckdo dobiti, drugi pa izgubiti. V resnici je mnogo bolj bistven probfcm izkori-ščanje gospodarskih panog med seboj. Tako npr. naftna industrija izkorišča tobačno,saj so v prvi za podobno delo osebni dohodki precej višji kot v drugi. Takšnc nepravilnosti pa bi rešila dclitev po delu in pravilna fiskalna politika.
Drugo sporno vprašanje pa jc vprašanje intc-gracij delovnih organizacij. Kje je tukaj meja, ki je ne smemo preseči, da nas ne pripelje do mono-polov, ki zelo negativno vplivajo na cene? Pri nas smo že marsikje prcscgli to mejo. Zelo očitno je to v bančništvu, kjer imajo banke takorckoč mo-nopol pri finansiranju gospodarstva.
Precej pomemben pa jc tudi problem zveznih skladov. Zadnje čase se borimo za odpravo držav-nega kapitala in s parolo samoupravljanja žclimo ta sredstva razdcliti nied republikami, tako da bi jih torej v bistvu dobile republiške banke. S tcm pa odpravimo še tisto javno kontrolo (čeprav slabo), ki smo jo doslej imeli preko zveznc skupščine.Nc bi smeli likvidirati tch skladov, pač pa bi morali rcformirati javno kontrolo. Potrebcn nam jc sklad za nerazvite, ki pa ne sme ostati nck fond za pre-razdeljevanjc srcdstcv med republikami. Tu bi bila potrebna ostra kontrola delitvc in porabe teh sred-stev, kot je to na primer pri Mcdnarodni banki za obnovo in razvoj.
Iz vsega tega vidimo, da ni treba veliko spre-minjati. Potrebno je spremcniti samo prakso, ki ni demokratična in samoupravna. Nujno moramo od-praviti našo državno superstrukturo in jo zamcnjati z nekakšnim gospodarskim scrvisom. Go^odarske odločitve morajo biti ccntralistične, da dosežcmo enotnost na tcm področju, medtcm ko naj sc po-litičnc odločitve decentralizirajo. Ni nam toliko potrebna reforma gospodarstva, kot pa reforma države.
Članek je napisan na osnovi zapiskov iz prc-davanja prof. Horvata, ki ga je imel pred niescem dni na ckonomski fakultcti.
JANEZ DORNIK
Predlog Slovenakega zdrav-niikega drnštva za zakon« gko ureditev prepovedi neka-terih oblik propagande in pro-¦eta z zdrav.ia škodl.iivimi izdelki
Odbor za zdravatvo  in sdravstTeno  zavarOTani«  ¦ocialn»-«draT-»frtnega zbora je na seji  22.  marea 1971  razpravljal  o naredanaa predlogu ozirona pobudi  Slorenakega zdraTniikega društva«  Odb^r je pobudo pozitivno  oeenil,  menil  pa j«,  da T««h predlogor ni ¦ogo5e uresničiti  z republiikin zakonom. Prepoved reklaairanja alkoholnih pija«,   tobaka in tobačnih izdelkov ter dmgih sdraT-jnškodljivih  snovi,   izdelkov  in prednetoT se  spričo enetnoiii jugoslovanskega tržišča lahko uveljavi le na celoine« oTmioSju Jugoslavije.  Odbor je zato sklenil predlagati •oci*lno-*draT-stTenema zborn zvezne  skupšžine,  naj  pron^i možnosti  sa reali-zacijo omenjenega predloga ter sprejne potrebne nkrepe.
Dl NARNAKAZLN
ZA POUTlONl- NAPAKE
Marko Kuzman, urodnik RTV Ljubljana jc bil kaznovan z 200 N-din, kcr jc na TV objavil vest o zhorovanju Ijubljanskih studcntov ob sojenju štu-dcntu Mijanoviču v Bcogradu-.
Na teaeh-inu u informiranju, ki so ga organizirali študontje na strojni fukultcti 19. marca 1971, je lov. I'ortič, dircktor TV sporeda, na vprašanjc, zakaj jc bil urcdnik TV sporeda pravzaprav kaz-novan, odgovoril, da to sodi v okvir pravilnika o nagrajcvanju po dclu (snich v dvorani). Očital nam je napačno razlaganjc in norazumcvanje riekaterih dokumentov o postopku kaznovanja urcdnika Kozmana. Z objavo tch dokumcntov prcpuščamo namonc takšnih ..nagrajcvanj" v presojo bralcem.
Lj.,dnc 12.3. 1971 68-12/57
Generalna dirckcija
prcdscdniku svcta org. enotc TV sporeda, tu
Na žcljo djrcktorja tov. Dušana Fortiča in kcr sem na svojo pobudo sprožil postopck zoper Vida Stempiharja in Marka Kozmana v zvezi z objavo porocila o scitanku študentov, na katcrem so le-ti protcstirali zopcr aretacijo Mijanoviča, bi želel tov. prcdscdnik ponovno opozoriti na nekatera sicer znana stališča.
1. V programskcm konceptu zavoda RTV smo prav zaradi stvarnih potrcb podrobno obravnavali problcrn informativnc dejavnosti sporedov. Naj zato citiram dcl konccpta.ki se neposredno nanaša tudi na obravnavani primer:
,,Tcmcljno izhodiščc za objektivno informiranje jc zaradi tega predvsem v skrbnem tehtanju vseh osnovnih znučilnosti dejstev, prijetnih in manj pri-jctnih. Objcktivno informiranje pa se ne more za-ustaviti zgolj pri izbiri dcjstev, o katerih je treba informirati, pač pa je dolžna odigrati tudi svojo aktivno vlogo, s tcm, da opozori na družbeni po-nicn tch dejstev, da opredeli njihov idejni pomen."
Že v pismu sekrctarju zavoda, v katerem sem prosil, naj pravna služba prouči pritožbo tov.Koz-mana sem opozoril, da ni sporno ali je bilo treba poročilo o scstanku študentov objaviti ali ne. Spor-no jc, da se objavljena vest v drugi polovici teksta solidarizira z udclcženci scstanka. Prav to dejstvo pa je v nasprotju s programskim konceptomza-voda, ki ga jc tudi tov. Kozman dolžan spoštovati. Ta del vesti se glasi: ,,Več kot 300 udeležencev zborovanja jc menilo, da je sodna pot za odprav-ljanjc političnih sporov nedopustna in da takšni proccsi načenjajo demokratične družbene od-nosc . . ."
Na sestanku s tov. Kozmanom, Stempiharjem, Zorčičcm, Plcšo in nc spominjam se točno.kdo je bil šc prisoten, smo vest podrobno analizirali.
a) Predsednik Zveze študentov na beograjski fi-lozofski fakultcti Vladimir Mijanovič je bil pred rednim sodiščem obsojcn na 20 mesecev zapora. Nič nimam proti temu, da skupina študentov mcni, da je ,,sodna pot za odpravljanje političnih sporov ncdopustna in da takšni procesi načenjajo dcmokratične družbenc odnose". To je pač nji-hova pravica in njihovo mnenje. Smatram pa.da je tcžka programska napaka, če mi v svojem poro-čanju samo slepo ponovimo njihovo mišljenje.pri-
stancmo na to, da sc dclikt, zaradi katerega jc bil rcdnim sodiščem obsojen Mijanovič prekrsti v naših poročilih v ..politicni spor" itd.
b)  Na sestanku smo nesporno ugotovili, da je bil tov. Ivo Zorčič s strani sekretarja univerzitet-ncga komiteja na ta sestanek in njcgovo vsebino opozoijen in da so, kot je to izjavil tov. Štempihar, o tej informaciji razpravljali in sc kljub temu opo-zorilu odločili, da vest objavijo. Menim, da je sklep o objavi pravilen, ni pa prav in v skladu z zapi-sanim konceptom, da se kljub  temu opozorilu nismo od stališča idcjno distancirali.
c)  Tov. Kozman je v poznejšem razgovoru z menoj med drugim pojasnil objavo vesti tudi s tem, da je sodelavcu, ki je vest pnpravil večkrat zapo-vrstjo odklonil objavo razlicnih vesti, da pa je to-krat menil, da'bi bilo nerodno, če bi odklonil to vest. Menim, da je tako ravnanje preveč kompro-misarsko, čeprav je tov. Kozman prav nasprotno kot v tem primeru znan kot zelo odločen delavec, ki ni pripravljen sklepati kompromisov.
č) V razgovorih s tov. Kozmanom, ki sva jih imela po nedavnem sestanku in po njegovi pritožbi zoper zmanjšanje variabilnega dela OD zaiadi po-vršno opravljene uredniške dolžnosti, sem mu zelo jasno povedal nekaj dejstey.
1.  Da sem bil pripravljen razumeti objavo te in-formacije kot normalno možen spodrsljaj, da pa mi je tov. Kozman s svojim nastopom na sestanku tako možnost onemogočil; (Merčun pač ni tako odločen delavec kot Kozman in je bil na kom-promis pripravljen - op. prepis.)
2.  Da je treba tov. Kozmanu dati ustrezno pri-znanje za uspešno delo v TVD, da pa ga to ne odvezuje odgovornosti za storjeno napako;
d)  Glede na dejstvo, da tov. Kozman v svoji pri-tožbi z dne 12. 2. 1971 razširja pritožbo tudi na oporekanje vsebinske napake, sem vas tov. pred-sednik dolžan opozoriti na dejstvo, da je stališče programskega vodstva zavoda v oceni programske napake enotno in glede na pristojnosti svet org. enote te ocene ne more spreminjati. Svet orga-nizacijske enote lahko na osnovi pritožbe tov. Koz-mana  sicer pove  svoje mnenje tudi o vsebinski strani, toda to je samo mnenje. Z drugimi be-sedami, naj zaradi jasnosti povem, da kot pro-gramski starešina zavoda skupno z obema direk-torjema za radijski in TV ^»ored vztrajam pri vse-binski oceii. Svet org. enote pa lahko po svoji presoji na osnovi pravilnika o variabilnem delu OD odloca o tem, ali je ukrep o zmanjšanju variabil-nega dela OD tov. Kozmanu primeren ali ne, ozi-rorna lahko višino zmanjšanega variatilnega dela s svojim sklepom ^remeni.
Pri tem naj dodam svoje osebno mnenje. Vse-binska napaka je bila storjena in s tem dokazana v tem konkretnem primeru površnost. Ni mogoče imeti dveh meril - eno za sodelavce, drugo za urednike. Konkretna višina zmanjšanega variabil-nega dela zaradi površno opravljenega dela, pa se mi zdi v tem primeru manj bistvena.
e)  Tov. Kozman se v drugem odstavku pritožbe sklicuje na to, da na sestanku v uredništvu APO vest ni bila ocenjena kot programska napaka in spodrsljaj in da sta oceno dala le generalni direktor in direktor TV sporeda.
la lnterpretacija ni točna. Tov. Štcmpihar jc na sestanku pri meni in tudi na scstanku v uredništvu priznal, da grc za programsko napako in spodrsljaj. V večurni razpravi v uredništvu APO nobcn od prisotnih tovarišev članov urcdništva APO occni generalnega direktorja in direktorja TV ni opo-rekal, razcn tov. Kozmana. In končno, gcncralni direktor in dircktor TV sta dolžna intcrvcnirati $ svojimi ocenami kot programsko najodgovorncjša delavca v zavodu.
Tovariški pozdrav
Generalni direktor
MILANMERCUN.l.r.
Urednik TV sporeda je torej storil težko pro-giamsko napako, ko se v imenu RTV Ljubljana ni distanciral od stališča ljubljanskih študentov. Ured-nik bi moral v imenu delovnega kolektiva RTV in v imenu njegovega ustanovitelja SZDLJ, obsoditi ljubljanske študente zaiadi njihovega stališča, da je ,,sodna pot za odpravljanje političnih sporov ne-dopustna in da takšni procesi načenjajo demokra-tične družbene odnose".
Sprašujem se, ali lahko v imenu celotnega ko-lektiva ali celo organizacije en sam človek izreče sodbo, daje oceno in nepreklicna stališča (SZDLJ)? Tov. Kozman se ni mogel opreti na no-beno drugo nasprotno stališče, razeft morda na spremenjeno obtožnico zoper Mijanoviča (ki pa je verjetno ni imel pri roki). Vendar bi verjetno tudi sklicevanje na obtožnico imelo nasprotni učinek pri gledalcih TV, osmešilo bi televizijo in večina bi dala prav študentom. Torej med dvema mož-nostma: objaviti ali ne objaviti vest o zborovanju študentov, je urednik izbral slednjo, ker je bil tudi sicer opozorjen na pomembnost zborovanja od strani Univeizitetnega komiteja. Ker pa svoje delo opravljalzavestno, se v postopku ni čutil krivega in se je zoper kazen pritožil. Pritožba je bila rešena po sili avtoritete. Naj se torej veseli, da jo je zaradi tako težke programske napake .ozkupil" le z de-narno kaznijo. Namen kazni je, brez dvoma, po-vračilo. Ramaj se tako, kot bi tvoji predpostavljeni ravnali, pa bo vse v redu. Oni so boljši, pametnejS. bolj razgledani, svetlejši.
Popolnoma torej drži ugotovitev, iziečena na teach-inu: nivo izobrazbe in stopnja politične (ne)samostojnosti in (ne)radikalnosti šefov v naših novinarskih hišah a priori limitira izobrazbo in sa-mostojnost podrejenih urednikov in novinarjev. (Izobrazbena struktura naših novinarskih delavcev nam kaže porazno sliko!) Zdaj nam je bolj jasen pomen kadrovanja in rotacije na najbolj odgo-vornfli funkcijah (glej tudi članek Zlobca: Politika da, politika vzame, v 9-10 št. Tribune) in vedno bolj nam je jasno tudi to, zakaj je ta naša politika tako siva, zakaj so naši ljudje, naši študentje tako apolitični. Pa brez zamere, tov. Fortič, zaradi po-smeha na teach-inu.
nmizoi
ena sama učinkovita snov z dvojnim
delovanjem.
antidepresivnim m trankvilizantnim
Oprema:
škatlice s 1 00 tabletami po 10 mg
škatlice s 30 oziroma 100 tabletami po 25 mg
škatlice s 50 ampulami po 2 ccm (20 mg)
Izdeluje:
(VW)   FARMACEVTSKIH
\Jjy   m KEkHCNIH
, T\,   BDflKOV
L E K UUMJANA   « KNMovan|u I MERCK 1 Co.. Inc., ltahw«y, N. J.
V takšnem položaju se veiikokrat kaže/o pobitost, nemir in razdražljjvost.
Spričo tega bi se sicer mogfi odločiti za trankvilizant, vendar:
•  Ali ie nien spanec dober. ali se preDuia zelo zgodai9
•  Ali se zmerai upa v pnhodnost?
•  Ali huisa1?
•  Ali |i ie zlasti tezko ziutrai''
Če obstaiaio tudi ti simptomi. ki lahko opozariaio na pntaieno depresiio   utegne Tryptizol zaradi svojih antidepresivnih m trankvihzantnih lastnosti pri vecini bolnikov ugodno vplivati na celotno klimcno sliko.
Zategadelj razmishte. ali ni Tryptizol naiprimerneiša podlaga za farmakoterapijo tega primera.
Na tisoce Ijudi živi v revščini. Za nekatere postane to sčasoma nevzdržno