Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:	j
■IMON GREGORČIČEVA ULICA ST K V, 15.
TELEFON 8TEV. 862. CTPRAVNI8TVO: KONGRESNI TRG 6TEV. t,
lah&ja vsak dan opoldne, iiviemši nedeljo In praznike.
naročnina: V Ljubljani in po poStl: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—,
Rokopisi ge n« vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamki j	za	odgovor,	j
Račan pri poStnem ček. uradu štev. 13.634.
PoStnina plačana v gotovini.	'	Po*ame^n.i	številka	Din	1.-.
ŠTEV. 22(>.	V	LJUBLJANI,	pelek,	dne	8.	oktobra	1926.	LETO	IH
v • -v*-, 'ara	.
Zaupanje.
Slovenijo čaka hud udarec. Minister za trgovino dr. Krajač je objavil v glav-nem glasilu svcje stranke, v Domu , obsezeai članek, kjer piše o polomu treh denarnih zavodov v kraljevini o, ’ iu med lemi zavodi imenuje tudi ni()VeilS^° ')an^J- Minister Krajač, ki y_<>ra položaj gotovo poznati iz uradnih
narjevg0vori °	250	d'-
Slav 'n vsem dobro znano, da je' imela njji e!lska 'banka največ poslov v Stove-’ c®Prav je imel zavod svoj sedež v „a • 0 u- Iz Slovenije se je stekalo v bla-“ J 0 olavenske banke največ hranilnih v‘c»- v Slavonsko 'banko so vlagali tudi drugi slovenski denarni zavodi svoje pre-—Site, oosiroma -svojo razpoložljivo goto-ln 'ker je glasom izjave ministra Krajaea rešitev Slavenske banke jako verjetna, ali recimo naravnost: ne-^«ča, ker nihče ne more žrtvovati lo-izeuheiUU^a’ *{C^k(>r 8a je treba za kritje bo Sl' mjram° računati z dejstvom, da velik VeDija v do?ledl)em času doživela se v ° nesi e^°’ kateri bo težko kos, če nosti ^raVen’ “asu ne zave velike nevar-
. ^ besedah ministra Krajača beremo Slcer v našo tolažbo, da bo on poskušal ukr&niti vse, da ne pride do formalnega k^akurza, kjer pozni stroški jako zna-'teta del konkurzne mase, in da bo skušal ‘u P°^aisno Poravnavo. To-' zahteval^1'3; l;n ‘>utasna Poravnava ho žrto SfJS <***o*«ne Slovenije težke
vodibip' -n 'eS zagonetni molk našega odilnega časopisja ne bo mogel utajili.
oči !01, -Pa .-*0 vedno ^eha pogledati v „	U1. 'ie '*e’ (!e zvedo ljudje resnico
niav°C?Sil0 k0t ,)a I)rGpozno, da ni zmeš-'\se večja in z zmešnjavo vred tudi ,J»sreča.
snio že enkrat opozorili merodajne »osP;de, da molk v nesreči in o nesreči j11 dober in koristen. Zamolče se lahko farmilijanj,e razmere, javne pa ne. Koli-{°r dalje traja molk. toliko večje je ka-
'zneuadenje.
nein >nja. kaže, da pri nobenem denar-
Xi. d™ " nh° iZkljueene »"*efe i»
^ , denar,,, zavod nima garancije, da
k«8n;a m u" ?	lllil!8ajn*k. Iz-
ni »J1 }' illdl' da se noben zavod
nesreče -a SV3ie,n kreditu- je tak)
nfe°L-'0: l'u<1-'e s<) dobili v zavod zaupali ’ lier so videli, da zavod ne objavlja kar°* '<Ul J'° /:u'J dl,l)ro' ampak tudi to, pravJ> wu,j neugodno. Kjer so ljudem vel«0 asn° I)(,vedali resnico, je lakoj o/.i-^aupanje, zaupanje pa je najtrdnej-
!0 Pravočasno objavil. Ravno na-
Qo
Podla<ra
za kredit, brez katerega nobe-
Pa ni ''J^arstvo ne more naprej. Kjer vOosti, tam ne more bili zaupa-
i . ai
W in Ck,,.	........ ^ .....
nr^joi:1 pri nas radi molčali, p.)-. s svojim molkom celemu narod-
škodo! denarnim
nje. Suši'^<0 škodi.vala kakor šušlja-
le m u
Ni
'»slan
i j»( ^ !'v°ii'in molkom celemu )e s|!	'Ivu neprecenljivo
cvi'„Vf"a svelu, ki bi de,
'U'n tolik,. ,........ .......
:i ,1 'Je j> |is| , orožje, s katerim
kred /	ld,'je vsa kkredit, ne sam'
1 (>1,ega zavoda, ampak vseli zavo-i /' ^Pbd). Kjer pa Rovori javnost, lam ' šusijanje aic^iotrebnn in nemogoče, in J u d st vo ii6 zgiuhi vere' v vse, ampak na-»o vero v tiste, ki so oškodovali. Za pa zabit va ljudski pravni čut tudi S^nio kazen. g(xs^v h(H‘e torej našemu nariHlneniu zahtev li'^vu d<l*)i'<l' liai 1U' > 11 o 1 <'■ i. ampak ki N javnost in resnico. Oni pa, n»n.	«o dolžni, da javnosti ničesar
Pttfc •	's<)	uorzm, da javnosti ničesar
°dgov( ,1v,,io, ali pa jih ito zadela ležka jih
z;i(jpl|i.0s'v' mnego težja, kakor bi sili, gjj lt' (,e bi se bili pravočasno ogla-fi0 |Vlli'li'iai'da kron za Slovenijo ni-U'e solv.e in narod ima pravico,
Politični dogodki v Beogradu.
AVDIJENCE. - MINITHSKI SVET. - VPRAŠANJE DR. JUKIČA.
Beograd, 8. oktobra. Takoj po kraljevem povratku so se začele avdijence na dve ru. V teku včerajšnjega popoldneva je bilo več avdijenc in sam predsednik vlade Uzunovič je bil trikrat na dvoru, na zadmje skupno z ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičem. Istotako je bil na dvoru včeraj popoldne tudi predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič. Vse te avdijence so. v zvezi z današnjim prihodom češkoslovaških parlamentarcev v Beograd. Tudi se skuša vzbuditi prepričanje, da se je na teh avdijencah govorilo izključno o današnji avdijenci češkoslovaških parlamentarcev.
Politični krogi pa vendarle mislijo, da se je cb tej priliki razpravljalo tudi o’po-litični situaciji, a da še ni nič konkretnega razen lega, da je bilo sklenjeno sklicati sejo ministrskega sveta ped predsedstvom kralja. Predsednik narodne skup-ščine Marko Trifkovič je zagotavljal svoji
okolici, da je šlo na avdijencah samo za prihod Čehoslovakov. V to svrho je bil pri Uzunoiviču tudi .minister zunanjih poslov dr. Ninčič 'in Jovan Radonič, ki je predsednik odbora za sprejem Čehoslovakov. Ob 17. zveče<r je odšel Uzunovič skupno z dr. Ninčičem na dvor.
Uzunovič je bil prvikrat cb 4. na mar-šalatu, da se prijavi za avdijenco. Drugikrat je ostal v avdijenci skoro celo uro. Po odhodu z dvora je izjavil novinarjem: Kaj naj rečem? To je bila prva avdijenca po povratku kralja in se povsem razume, da je bila posvečena referatu o poteku državnih poslov in o bližnjem delu narodne skupščine. Na vprašanje, ali se pričakujejo kake rapremem-| be, je Uzunovič začuden odgovoril: Kakšne izpremembe? In na nadaljnje vprašanje, kaj je z dr. Ninčičem, je rekel | Uzunovič: Tega vprašanja ni.
Veliko zanimanje za sejo HSK.
Hcograd, 8. oktobra. Sinoči je bila v p, edseduištvu vlade krajša seja vlade, na kateri se je razpravljalo o -splošni politični situaciji in v resornih vprašanjih po-edinih ministrov.
Za današnjo sejo Hrvatskega seljaške-ga kluba vlada veliko zanimanje v vseh političnih krogih, zlasti pa v radikalnem centru, ki nestrpno čaka na rezultat te seje, ker se smatra, da je od tega rezift-tata odvisen nadaljnji razvoj politične situacije. Radikalni cent rum se nadeja, da bo prišlo do pomirje.nja med dr. Nikičem in matico HSS, ali da se bo vsaj našel način, kako bi se dale potolažiti strasti •med obema strankama. Nadejajo se, da bo HSklub po vestnem premotrivamju politične situacije storil take sklepe, ki "e bed • poslabšali položaja Uzunovičeve vlado in nadajnjega izvajanja politike na1, od nega sporazuma.
Beograd, 8. oktobra. Na današnjo sejo !
Hrvatskega seljaškega kluba, ki se vrši v Zagrebu, so odpotovali sinoči vsi narodni poslanci HSS, ki so v Beogradu. — Skupno z njimi so se odpeljali minister Pucelj, minister Šibenik in državni podsekretar Košulič. V Beogradu so ostali samo 4 poslanci, med njimi Pavle Radič in Neudcrfer.. Ti so ostali v Beogradu zaradi dela v skupščinskem odboru. Zlasti Pavle Radič je ostal v Beogradu tudi zaradi razbistrenja situacije, c kateri se sodi, da se bo začela takoj, ko zapuste češkoslovaški parlamentarci Beograd.
Glede na današnji sestanek Hrvatskega seljaškega kluba v Zagrebu je izjavil Pavle Radič: Pričakovati se more samo razpravljanje o delu za izredno in redno zasedanje narodne skupščine. Seja Hr-valskega seljaškega kluba je čisto poslovna seja, ki se bo bavila z vprašanjem izvajanja sporazuma v pogledu delovnega programa.
ZASLIŠEVANJE KADE PAŠIČA.
Beograd. 8. oktobra. Včerajšnji incident v anketnem odboru, ko je bil zaslišan Rade Pašič, a pri tem zaslišanju niso lijlj prisotni ridikali, ki so vložili interpelacijo proti Radetu Pašiču, je vzbudil veliko nezadovoljstvo pri demokratih. Zaraditega so demokrati takoj, ko so prišli na sejo odbora, protestirali. Narodni poslanec (Jrol je rekel, da je zaslišanje badola Pasica eskanndirauo v 15 minutah. S to besedo so se člani večine čutili užaljene, zlasti sekretar Pera Jovanovič. Nastah' jo burno medsebojno prerekanje1 h« soja je končala brez rezultata.
kongres radikalni; stranke.
Beograd, K. oktobra. Včeraj nji dopoldan je pretekel skoro samo v lem, da so p,'eaki vali kraljev povratek. Na kolo-dvoru so čakali kralja vsi ministri. Do vašega važnega političnega dogodka ni
pnslo.
\ 'adikalnih krogih se govori o mož-m.s i s; icanja pokrajinskega kongresa uidi kalne stranke. Radikalni centru,n smatra, da ni nikakega določila v statutu slianke, po katerem bi mogel Pašič vztrajal, na tem, da se skliče kongres na 15. i ktober, kor je po statutu radikalne stran-
da izve resnico. Ali jo bomo povedali, ko 1)0 prišel čas za to, in, lo brezobzirno. Svarimo pa še enkrat pred vsakim poskusom zabašu rivali,j a in zatušavanja. Ena milijarda se ne da utajili.
lie treba objaviti sklicanje kongresa in dnevni red objaviti dva meseca prej. Glede na to argumentacijo izjavlja ožja Pahičev a okolica, da je la argumentacija točna, a da se l o našel modus, da se kon-gies skliče prej, ker to nujno in kategorno zahtevajo interesi stranke. Ako bi se šlo po redni poti, kakor to določajo statuti, bi mogoče centru uspelo, da tako stanje v radikalni stranki vzdrži dva do tri mesece, pa bi bil pozneje zaman ves kongres. Kongres mora biti iprij in pašičevoi smatrajo, da bo sklican izreden kongres in da tako odpade vsak izgovor in bo onemogočena glavna tendenca radikalnega centra.
NOVA VSTAJA NA PORTUGALSKEM.
Berlin, 8. oktol >ra. Kakor pišejo razni madridski listi, je vzbuknila na Portugalskem vojaška vstaja. Vstaši so napadli tepublikansko gardo / dinamitnimi bomba,ni. Bilo je več mrtvih. Proglašeno je (bsedno stanje. Vzlic lomu pa trajajo nemiri še dalje.
SLS ZBORUJE.
Beograd, 8. oktobra. Danes dopoldne (' l>( tujejo v Ljubljano vsi poslanci SLS “a sej() izvršilnega odbora kluba, ki se 10 V1'šila v nedeljo in ponedeljek.
Na tej seji bo izvoljeno novo predsed-»ištvo z malimi izpremembami. To pred-sedništvo bo izdelalo program za kongres poverjenikov stranke, ki bo v novembru.
Železničarski štrajk v Bosni.
Beograd, 8. c Meh ra. Včeraj se je vlada bavila z vprašanjem stavke železniških delavcev na progi Davidoviči — Kan Bje-sak, ki je last šumskega podjetja Kri vaja. Delegacija tega podjetja je v Beogradu in je intervenirala pri vladi v korist delodajalcev. Trdi se, da je vlada odredila, da se delavci na tej progi mobilizirajo.
Ta odredba vlade je izzvala veliko ogorčenost v vseh opozicionalnih krogih razen bosenskih radikalov. Sinoči se je sestala na skupno sejo uprava centralnega delavskega sveta organizacije in glavna delavska Zveza. Šlo je za to, da se pride do sporazuma med tema dvema de-lavskimi institucijami glede skrbnega nastopa proti odredbi vlade, ki ni zaslišala druge iuteresirane stranke in ukrenita mere, ki sc določene samo za delavce na državnih železnicah.
PROTESTNO ZBOROVANJE NAJEMNIKOV.
Zagreb, 10. oktobra. Sinoči pozno zvt? čer se je vršila seja uprave organizacije 'najemnikov in sklenila, da skliče v nedeljo c ib 10. protestno Zborovanje najemnikov. Razen tega je poslala brzojavko Društvu najenrnikov v Beogradu, da tudi ti napravijo slično akcijo. Končno so bile sprejete izpremembe o zadnjem načrtu stanovanjskega zakona. Zahteva se, da se življonski minimum zviša za 5(100 dinarjev, tako da so deležni zaščite tudi bančni jo piivalni uradniki s to plače. Nadalje se zahteva, da se zakon razširi tudi na obrtnike, ki delajo z enim vajencem in enim pomočnikom.
Za-'topni ki najemnikov bodo poseliti danes predsednika HSS Stjepana Radiča in ga naprosili, da intervenira v smislu teh predlaganih izpremenih.
NEZADOVOLJNI KRSTA MARIČ. •
Beograd, 8. oktobra. Narodni poslanec radikalne stranke Krsta Marič je zelo nezadovoljen z razvejem političnih prilik, zlasti v radikalnem klubu. Te dni se je govorilo, da se l avi z mislijo, da poda ostavko na poslanski mandat. Glede na to je izjavil v razgovoru z novinarji, da so vesti o njegovem nezadovoljstvu zaradi politike v Bosni resnične in da bo prisiljen izvajati konsekvence in odložili mandat, ako se le prilike ne urede. Ako bi se umaknil iz političnega življenja, se nadeja, da bo postavljen za sodnika v Sarajevu. Na njegovo mesto bi potem prišel seljak, ki je kandidiral kot samostojni demokrat, ker je bil Krsta Marie izvoljen na skupni listi v tuzlanskem okrožju.
ODSTOP GENERALA SEEKTA.
Pariz, 8. oktobra. Odst p generala v. Seekta bo zelo blagodejno vplival na nadaljnji razvoj odnošajev med Nemčijo im Francijo. Odstop se je izvršil v zelo primernem času in bo veliko pripomogel k lomu, da bo dr. Stresemaun lahko brez ovire izvajal svojo novo politiko. Čudno ie samo lo, da rti bil predsednik republike Hindenburg, ki je bil sam udeležen na tem manevru, obveščen o navzočnosti hohenze Bernskega princa v Berlinu.
Berlin, 8. oktobra. Včeraj popoldne jo sprejel Hindenburg generala v. Seekta, nato pa vojnega ministra Ge.slerja. Sklep o demisiji v. Seekta še včeraj ni bil objavljen, ali se veruje, da se bo to zgodilo danes.
HlIMANim PRED SODIŠČEM.
Pariz, 8. oktobra. Na predlog vojnega ministra je uvedeno kazensko postopanje proli listu Ilunianite zaradi razžaljenja vojske. Humanitč je £Invn0 gla francoskih koinunistov*
Minister dr. Krajač in Slavenska banka.
Zadnja številka »Doma«, .glavnega glasila HSS, ‘prinaša našle dni članek ministra za trgovino dr. Krajač a, ki ga .priobčujemo radi njegovih zanimivih izvajanj iv dobesednem prev oda.
Članek slove:
-O na« Hrvatih, še več pa o Srbih, se govori in piše, da nismo ilikaki štedljivc.i, niti tedaj, če smo dobri delavci. To je tem hujše, ker se v io veruje prav posebno med našo inteligenco, ki ne samo, da rada govori, da je naš narod len, nego še bolj trobi, da naš narod ne zna in da noče Slediti. To ni rejnica, nego je resnica, da je našemu narodu težko in včasih nemogoče šiediti in to iz sledečih razlogov:
Naš narod je v ogromni večini kmet in poljedelec. On lorej ne prejema redno plače za svoj trud, recimo vsak teden ali vsak mesec. Naš narod prejema svoj) plačo v onem, kar mu zemlja rodi, kar mu zraste in kar si prigoji. Obenem je treba to sedaj predati, lo pa je zelo težko in traja dolgo časa-('im kmet nekaj proda, posebno še za več;« vsoto, že tudi ve, kam mora vse to dati in denpr se redko pri njem ogreje. Kmet si misli: Za tako kratek čas se ne izplača iti nekam iv mesto, k neznanim ljudem, v neznano banko ter jim zaupati svoj denar za male obresti in mogoče še celo v nesigurne roke.*
Oni naši kmetje pa, ki redno zaslužijo in delajo .za denar, to so zlasti naši ljudje v Ameriki, ti so štedljivi in še kako. Koliko milijonov so že poslali samo za davke, koliko za odplačilo dolgov in koliko za nakup zemlje, za popravila in za gradnjo hiš ter gospodarskih zgradb. Zato je izmed vseh udomačenih predsodkov mogoče najbolj neutemeljen ta, da naš narod noče in ne zna slediti. Zadostuje pogled v bilance naših denarnih zavodov, da se takoj nverimo, da piri-de do na stotine milijonov ravno od naših ubožnih ljudi, od služinčadi, od malih obrt-nikov in malih trgovcev, od delavcev in od naših kmetov, ki so v Ameriki. Ravno javljajo iz Šibenika, da imajo samo tamkajšnji kmetje v Slavenski banki dva in pol milijona dinarjev vlog. Za hrvatsko Primorje vemo, da imajo ravno naši ubogi ljudje na desetine milijonov naloženih v banki za Primorje. Istotako se ve, da ima Srbska zemljoradni-ška 'banka gotove ekoro vse svoje vioge od ^rbskih kmetov iz Amerike. No, glej, nesreče: vsi trije denarni zavodi, kakor Srbska zem-Ijoradniška banka in banka za Primorje in Slavenska banica bi morale priti v konkurz. to je, morale bi bankrotirati, propasti, z n ’i-mi pa bi propadlo okrog ‘250 milijonov di-nairjev pravega ubožnega denarja. To se ne sme pripetiti in to ni težko preprečiti.
Da vso stvar dobro razumemo in zrelo presodimo, moramo najprej pogledati, kolike w> vloge in kolika je pasiva teh bank, polenu, kako je strašno drago in dolgotrajno kon-kurano postopanje in potem se, kako se moie rešiti vsa ta ogromna narodna imovina z enim samim kratkim zakonom, ki ga more skleniti Narodna skupščina v enem ali dveh dneh in s katerim se more zaustaviti prava in do sedaj nepredvidena katastrofa v našem narodnem gospodarstvu.
Od večjih ‘bank, ki so ustavile plačila, ima Srbska zemljoradniška banka v Beogradu 32,000.000 (dvaintrideset milijonov dinarjev!) vlog, večinoma pravoslaivnih kmetov iz Hercegovine in Boke Kotorske, ki delajo v Ameriki; Banka in hranilnica za Primorje 28 milijonov (osemindvajset milijonov) vlog, ravno tako % znatni meri mtjsiromašneiših nasin ljudi, ki so živeli in si z muko služili de-nui v Amdtiki in Slavenska banka, kjer kon <»-korenti (tekoči računi) invk«e|» do^d«; njih podatkih dosegajo 2o0,000.000 (dve to petdeset milijonov) dinarjev.	;mr»vim»
Vsi ti vlagatelji bi mogli dosett iz unov a dotične banke sora/meroma visok odstotek svojih vlog, a k o se prihranijo dragoceni sodni in odvetniški stroški k on kurza	■
onemogoči dolgotra jno postopanje, predpisuje današnji konkurzni red. A 1*0 p de ilo konkuiza (sbankerola ), bo imovina vseh teh bank raznesena, znaten del odpade na stroške in nikdar ne bo kraja postopanju, dokler bo le količkaj denarja v >konkuizm
masi . Za dokaz so prav škandalozni primeri iz najnovejše sodne prakse v Srbiji in Vojvodini, odkjer so mi sporočili slučaj, kjer sta se celo v naprej dogovorila sodnik in advokat o razdelitvi kenkurzaih stroškov med sebej, kar pa je bilo v zadnjem času preprečeno.
Tiha likvidacija, ki se more izvršiti z malimi stroški pod zaščito kake banke, kot je bil to moj predlog za Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo, ki je popolnoma uspel, se ne more izvesti, dokler n.e pristanejo vsi vlagatelji na kvoto (odstotek odškodnine) in na to postopanje. Toda med tolikimi vlagatelji se vedno najde kdo, ki bo radi drugih ciljev oporekal reševanju bančnega imeika v korist malih vlagateljev. Zato je potrebno zakonito sredstvo, da nii re velika večina upnikov in vlagateljev odločiti, kako si za svoje terjatve esigura bančni imeiek, katerega jvm banka dolguje kot povrnitev vlog. Drugega sredstva za to danes ni, nego lo, da se sprejme zakon o prisilni poravnavi, ki bo toliko popravljen in izpopolnjen, da bo izključeval vsako zltiabo, toda njegovo delovanje bo ( mejen«, da ss bo rabil samo pri zavodih, ki morajo javno polagati račune, kolikor so se ti zavedi bavili s sprejemanjem vlog. Torej se ne bo tikal niti trgovcev, niti privatnih bank, nili komanditnih družb, niti katerokoli vrste podjetij, nego le bank in zadrug, ki sprejemajo vloge od občinstva ter zanje ne jamči nihče in nobena druga korporacija. Tak zakon nikakor ne more škodovati kreditu. Predvsem ne more biti zato škodljiv, ker se ne razteza nad vse gospodarstvo, prav gotovo pa ne nad privatnike, ki ne polagajo javnih računov. Z druge strani so se banke izjavile za tak zakon, ki jim oči lo ne bo delal neprilik. Istega mišljenja je tudi Ldru-ženje upnikov v Zagrebu in ■ -to -mnenje mi je iz lastne volje in iz lastne inicijative sporočil tudi dunajski Kreditorenverein. ki mi je po svojem zastopniku javil, da bo inozemstvo z ene strani, ki jo on reprezenti.ra, zmanjšalo kredit v naši zemlji, ako se ne uvede nmterni zakon o prisilni poravnavi za take slučaje, če se v najkrajšem času ne sprejme ta zakon, ni nikakega dvoma, da bo radi gosposkih kapric in naporov propadlo četrt milijarde dinarjev narodnega premoženja in to večinoma ubožnih ljudi. Jasno je, tla pomeni to za državo, ki nima kapitala v kritični dobi kot je današnja, izredno poslabšanje situacije, kar pa je še bolj neugodno, je io, da bo to strašen moralni udarec, ki bo dolgo preprečeval naše gospodarsko ozdravljenje. Razen tega ne more nihče vedeti, kolik bo polom in kaj bo potegnil ta gospodarski polom še s seboj in uničil. Tako pomeni na primer eventuelni konkurz Banke in hranilnice za Primorje cel itiz polomov trgovskih tir in in to vse samih naših domačih, vse do Senja. To pomeni na široko odpreti vrata iitn-lijanskemu gospodarskemu prodirati ju na severnem Jadranu.
Konkurz iSlavenske banke v Zagrebu, ki je prejela večino svojih vlog iz Slovenije, bo pomenil verjetno tudi konkurze mnogoštevilnih malih hranilnic v Sloveniji, ki so vlagale svoj denar pri Slavenski tenki; to bi do-vedlo do propasti malega človeka v Sloveniji in bi ga popolnoma podvrglo gospodarskemu vplivu Dunaja in Trsta, torej Nemcev in Italijanov. Kaj pomeni v takem slučaju Slovenija, naše politično ujedinjenje in osvobojen je?	.
iz vseh teti razlogov in da se uspesno pre-cveči gospodarski polom v naši zemlji m edino s tega razloga, ki je za mene edino merodaien, smatram za potrebno najodlocnej-5o akcijo zn uvedbo izboljšane prisilne poravnave na strogo omejenem polju samo on h denarnih zavodov, ki prejemajo vloge od občinstva, tako da po tem zakonu zamore od-leči ti večina vlagateljev 's svojini glasova-njem, kako naj se z najmanjšimi stroški m v najkrajšem času zadosti vsem terjatvam iz imetka dotiine banke.
Kdor se temu prot iv l, ta niti mudo ne -Aime te stvr-ri ali pa mu ni	‘J"
tega, da se naš narod in naša d.žava enkrat gospodarsko opomore m dvigne.
|>r. Ivan Krajač.
ali ne — to pri hranilnicah, za katerih varnost jamčijo občine, ni glavno vprašanje. Pač pa je vprašanje, kdo bo trpel škodo! In odgovor je jasen: Trpeli jo bodo davkoplačevalci, ker bedo morali na piidlagi prevzetega jamstva plačevati izgube z zvišanimi dokladami!
In če se nahaja n. pr. Mesina hranilnica ljubljanska tudi med onimi hranilnicami, o katerih govori minister Krajač — nii govorimo namenoma le »če< — ali ni potem važno tudi vprašanje odgovornosti? Ravnateljstvo hranilnice še ni občina, Hudi samo župan ne in tudi samo občinski svet ne, ampak to so davkoplačevalci! Ti so tisti, ki nosijo jamstvo in ti so tudi tisti, ki imajo vso pravico, da izvedo čisto resnico — ali ja, ali ne! Tu ne pomaga nobeno mečkanje in zivijnnje — ali ja, ali ne?!
.-'..»nji«. .	|/u Ulili VDitArt Ul (UllllULU ovup.
ga vladnega komisarja? Ali so mar ti gospod-
je pri hranilnicah -zato tukaj, da mirno gledajo, kako se nosi hranilniški denar, ki mora po zakonu biii varno naložen, v špekulativne zavode? Ali ni ravno naloga teh gospodov, da take manipulacije pravočasna preprečijo, za kar imajo vso moč? Če pa so iili
• oj« vuiuoi *	spi ; j
Vse io so stvari, o katerih ne moremo in
lig smemo molčati, pa četudi sicer cela Slovenija molči. Mi se bomo borili z vso odločnostjo tako dolgo, dokler ne bo boj proti nepoštenju dobojevan in mi upamo, <Ja mas 'bo vsa javnost, izvzemši seveda naše »vodil; no« časopisje, v tem iboju z vsemi sredstvi podpirala. V Sloveniji se je nagrmadilo od svinčene afere pa do afere Slavonske banke že toliko nesnažne korupcije, da je zadnji čas, da jo začnemo enkrat korenito trebiti, pa magari če pade s korupcijo vred še cela SDS in SLS in SRS in 'N®S ali pa cel alfabet i
Pojmi.
Pri vseh katastrofah, ki zadenejo narode in ! države, trajajo žalostne posledice jako dolgo tudi vsled sabotiranja prizadetih samih. To sabotiranje ima dva izvora: romantiko in ko- i modnost.
Čim bolj se oddaljuje doba pred katastrofo j / vsemi nevšečnostmi in revščinami, tem bolj jo cbdaja zarja sreče in zadovoljstva, tem bolj postane vse dobro in lepo in znova zaže-ljeno. Tako opojanje in naslajanje nad preteklostjo, ki nas že loči od nje patos distance, je sicer nekoliko komično vsled metamorfoze, j vendar ne bi bilo tej komičnosti nič opore- ; kati, če ne bi bila škodljiva. Vsak narod in ; vsak posameznik, za katerega obstoja samo j včeraj in ne predvsem danes in jutri, je skle- j nit in ni od njega ničesar več pričakovati. ! Zato je dobro samo to, da ne zapadejo tej hipnozi preteklosti cele plasti naroda, ampak samo več ali manj sporadično posamezniki. Vendar so tudi ti posamezniki mnogo bolj škodljivi, kot se ponavadi misli. Kajti ti ljudje merijo vse sedanje življenje in njega pojave z merilom namišljene preteklosti in več kot jasno je, da nič sedanjega ne najde milosti v njihovih očeh. Odtod vsa tista nerealna, neuvidevna in površna kritika, ki ima tako hitro pri roki svojo merodajno sodbo, ki se potem sprejema in širi nekontrolirana in vpliva škodljivo na aktivnost marsikaterega drugega. Kakor rečeno, teh ljudi m mnogo in jih bo vedno manj, dasi bi bilo seveda najbolje, da ne bi bilo nobenega.
Druga vrsta saboterjev so ljudje iz komod-nosti. Ti nič ne primerjajo, nič ne kritizirajo, ampak živijo v stalnih pojmih in nazorih in so ‘tirdno prepričani, da gredo leta samo zato naprej, da ima zemlja veselje, da se suče okrog solnca. Kar je veljalo za časa Radetz-kega, velja tudi za časa Pašiča. Kdor in kar je bilo napredno za časa taborov blagega spomina, je napredno tudi ob panevropskem kongresu. Kdo pa bi se brigal za vse! Če je napreden tisti, ki z njim sedim vsak večer, moram biti jaz iudi, saj sva skupaj začela in ni mogoče, da ne bi istočasno in enako tudi končala. Ta, druga vrsta ljudi je mnogo bolj nevarna kot prva. Prvič je jako številna, tako da se temu in onemu ni bati, da bi bil osamljen. In kaj je hujše: ti ljudje trdijo iz globočine svojih prs, da ne marajo preteklosti, da delajo za sedanjost, in kar je najbolj žalostno: govorijo namreč resnico, res Všteto, kar trdijo in delajo drugače., In "Vejicami ga so tem bolj konsternirani nad P°f j0 {jst<> svojega dela, ker so mislili, da de ^ nekaj drugega, n U"fi* " "JfS je '™ba
S;.?’?e"uSl S*£», i 'e
večkrat revian » ufjje ker si poskusil plu-
virf 1»'™:
jene in privzgojene komodnosti škodijo sami sebi, zavajajo druge v zmoto in ovirajo novo grupacijo po kriterijih, pri katerih so stari pojmi in gesla samo še objekt za zgodovinarja in ganljivi nagrobni napisi. Arbiter.
Politične vesti.
Eno in drugo.
Te dni smo prejeli od prijateljske in tudi od ne,prijateljske strani celo kopico dopisov, ki se ‘tičejo najnovejše finančne afere, ki utegne imeti za celo Slovenijo jako tez,<e posledice. Eni nam prigovarjajo, naj molčimo tako, kakor molči naše -vodilno ča-opi.-ti če bi mi vedeli, da bi se dale z molkom p" kriti milijonske izgube, bi la nasve-j pi i\ radi ubogali. Drugi pa nam svetujejo, naj udarimo, da se bo vse kadilo, pa mag ari razpade cela Slovenija v tranže.
Mi smo v dosedanjih člankih čisto jasno pokazali javnosti, kam vodi maša pot in kaj zasledujemo: Mi zastopamo načelo, da je treba vlagatelje, zlasti male, potem pa delavce, ki so zaposleni v podjetjih, katerim grozi nesreča vsled poloma pri Slavenski banki, kar najbolj zaščitili, ker so ti najbolj zaščite potrebni' (če bo sploh mogoče doseči kakšno zaščito), druga naša zahteva pa je, da se krivci nesreče izslede in kaznujejo, ker samo takrat se bo zaupanje zopet povrnilo, če bo zadoščeno ljudskemu pravnemu čutu. I oliko za uvod, sedaj pa pridemo na
prvo poglavje,
že z garancijo ljubljanske mestne občine. To se pravi: Če bi prav kakšni ravnaieJji ali kdorkoli že vse vloge zašpekulirali, dobe vložniki vseeno svoj denar nazaj, ker jamri za izplačilo vlog občina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno •mm-jo.
Vložnikom, ki imajo svoj denar naložen pri Mestni hranilnici v Ljubljani (ali pa ' kaki drugi hranilnici, kjer jamči občina) m- m treba *a varuost vlog nič bati.
To je menda povedano jasno dovolj.
Drugo poglavje.
.Nekaj čisto drugega kakor vlagatelji so pa garanti zn varnost vlog.
■Zn varnost vlog u. pr. pri Mestni hranilnici ljubljanski jamči občina ljubljanska z v som svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo! To sc pravi, kakor smo rekli že zgoraj, da vložniki ne morejo nič izgubiti, Kaj pa garanti, t. j. ljubljanski davkoplačevalci, ki jamčijo s svojo davčno močjo?
Minister dr. Krajač je povedal v članku, ki ga objavljamo danes na drugem mestu, da imajo tudi nekatere hranilnice vloženega precej denarja pri Slavenski banki! Ministru
o katerem se zlasti po Ljubljani mnogo go- j Krajuču so pristopni vsi uradni akti in on vori. To poglavje se tiče Mestne hranilnice i mora že vedeti, kaj je zapisal. Iudi mi ve-
ljubljanske.	•
Kakor že ime pove, je Mestna hranilnica
jub'l j: tli S ka - hranilnica. Hranilnice smejo
=Teiko je šlo — šlo je pa. le! Včeraj opol-<lue je prevzel vodstvo poslov na Jjubljan-.skiem magistratu novi ikomisar g. vladni svetnik dr. Anion Mencinger. Dosedanji gerenn
dr. Puc, Turk in Likozar 'so prejeli odloke, da so odstavljeni, že dne 6. t. m. popoldne, včeraj dopoldne so zaključili tekoče zadeve in se poslovili od mestnega uradništva, nato pa je nastopil svoje mesto novi komisar, ki ima nalogo, da čim j>rej razpiše občinske volitve. Gerenti SDS so bili imenovani dne 10. novomibra 1. 1924., po padcu Oavidovičeve vlade. Leto 1924. je bito sploh za ljubljansko lokalno politiko zelo živahno. Dne 10. junija 1924 je bil razpuščen občinski svoj, na kar je bil jmenovan za komisarja odvetnik dr. Kref-či. Njemu je sledil za časa Dav'idoviceve vlade bivši župan dr. Perič kot komisaa', PP-J'e-žim pa je imenovat za gerente dr. Puca, Turka in g. Likozarja.
= Kdo bo novi ljubljanski župan? Kakor poroča zagrebški >MorgenblnH . namerava SDS postaviti za nosilca svoje liste pri prihod-n'ih občinskih volit vah dosedanjega predsednika gerentskega sveta g. dr. Dinka Puca.
. — Svetozar Pribičevič v Ljubljanki. Vierai ttopoldno se je petja-l iz Parim sttroi •)» liano Svet-o-zar 1’ribiŠevič. V -Parizu j»- ^ i. o^rebtl svoje U Cerke. Na^ 'kolodvoru . o ozdravili njeffovi ožji prijatelji.
Dr. Nikič. Včeraj sta se_ pripeljala iz Beograda v Zagreb ministra Miša Trifunovič j,’, Benjamiin Superina. Minister Trifunovič iz-j., v i ja, da njegov -obisk v Zagrebu ni v zvezi s politiko, ampak da se je le pripeljal naproti svoji soprogi, ki se vrača iz Belgije. Ker ,ul rte v rši danes, 8. t. m. seja kluba hrvatske ,-eljačke stranke, je več ko gotovo, dii se bo minister Trifunovič zanimal tudi za lo sejo. na kateri bodo padle važne odločitve.
Razmerje med Vatikanom in Mussolinijem. Kakor poroča 1‘rager Tagblait dne ti-oktobra, je bil na svečanosti v časi sv. Frančiška v Assisiju papežev ziistopnik kardinal Merry del Val od vladnega zisto]>nika ministra Kedele-ja sprejel s kiraIjevskimi častmi. V svojem nagovoru je rekel kardinal:	Za-
hvaljujem so tudi vojaškim oblastim, čaistni kom in vojakom hrabre italijanske armade. Moja zahvala velja tudi onemu možu, ki drži vajeti vlade v svojih rokah, ki jasno spoznava stvari kot so, in ki hoče, da se vera spoštuje in da se po njej živi. Očividno od Boga varovan je narodu pomagat do napredka in je vsem svetu dvignil njegov ugled. Prager Tngblalt pristavlja, da od leta l#iO. dalje še noben papežev zastopnik ni tako
(govoril.	.	».rtiVi-
1 talija Ustijo ktiliMiiie. I/.
jo, da so pogajanja med Jtabjo in 1 ® ^,,o ;|<-o glede odkupa kolonije An«< ( <ončana. Italija bo plačala ait k<» «vojeii'
šiio sobo. Tod« niso še dobro sedeli, pa se uojavita v lokalu dva karabinerja in zahte-vata v imenu zakona od vseh prisotnih, da se legitimirajo. Zaman je bil ugovor prisotnih, da so se prijateljski zbrali pri kapljic' vina. Kairaibinerji so vzfeli vise prisotne lla ta-jiisnik iti ovadba je romala na oblast, da so u5ilelji imeli zborovanje v javnem lokalu brez dovoljenja.
Aretacije brez motivacije. Zvabljen od prekrasnega jesenskega dne se je preteklo nedeljo učitelj Milan Pertot v spremstvu neke-ira prijatelja podal na Kras. Ko se je vrača popoldne v družbi domačih fantov iz Sloo-po,fa v Dutovlje, jih ustavijo na cesti kana-1. i i ve rji. Domačine so vzeli na zapisnik, Porto* ta in njegovega prijatelja pa iso gn«!*«® Jtf rabinjersiko postajo, kjer so jih obdržaJi naslednjega popoldne. Od tam so >>h odpelja
et*era fakntti,
'hijv	r i	i
li v Sežano. Tam sta morala o o
eč pod-
li i m v
jiuicii	;	i	;;;	i/	i\'lK
i-abinjerski brigadir je ob »retaiij -J ima nalog od zgoraj. Po<lprefeki pa . p.;
hotel govoriti o tem, temveč je očitno spiav lial -pogovor na drug tir. Pozno zvečer sta bitu izpuščena, ne da bi bila vedela, zakaj so ju aretirali. Morda bo znal kaj povedali slavni podeštal Gerbec.
Kc.aec pokrajinske uprave. /. /.akonom od 4. februarja t. l. je bila izročena uprava v vseli občinah / manj nego 5000 prebivalci P dešlatom, ki jih imenuje vlada.Sledile^
i IUUI tl	’ V'"' ■ M -,1	.1	I	.........
I mo nekaj, ne le nekaj, ampak precej! Mi zaenkrat nočemo trditi, da ima tudi Mestna hranilnica ljubljanska (ali pa katera druga) svoj denar pri Slovenski banki vrat varnem«, ampak vprašamo le za primer, da ga ima: Kdo bo pokrival izgubo? Nihče drugi, kakor ljubljanski davkoplačevalci!
In to ie tista točka, okoli katere se suče vse vprašanje! Ne to, ali so vloge na varnem
končana. Italija bo plačala zit k<» wVl0jeii jardo lir. Baje je tudi Chainbe.latn n^.., sestanku z Mussolinijem to 1 1	—-
|,B,T,BMteliem. V «*©t«
(Ion ja proti -'J^JlfJSsUli ne^aterislO;
- v?.«/- - v sw,,’ni
t itv’i ii t	im	,	,v	.	,	f!5i(;e»
občine, kjer je kako zdravilišče in e o Iudi .take, ki imajo več nego oOOO l‘iebiv eev Z zakonom <«1 25. junija končno .!<>	'
.nul vsem rednim m izrednim
■ ravam. Negotovo je samo Jte -«•«
• m i, v teh večjih občinah. Ko bodo podešlata v ten i	1 r*li z imenova-
lein edini, bo Jakoj - ,nn|ll ua5elnikov njem nov ih u' .u ' o vejiili obfin bodo stala
obfi„. i»„de^Mom teh e i	jjh	,v(>n.
nn strani oMins-U. s'>tlo	uih korporacij,
jo zastopniki laiml • •	^.ndikaluem x»-
Te koriporatuje smejo bit t ^	|(>h	^ v(Kii-
komi -aino fasnjov«^. •	b()jjšftffii
tel ji imenovani m ne u »	. y aWin«ka
ne bo naravno tudi z oopu
svelovalstva.	e	wvtra-
Na zadnjem n»intj»t»''	-zakonski	na-
"V. stanovljen^. *.	0|j|Vc.	Toda volitev
do danes ^ne radi tega. da ne bi prišli tudi ne b<>\i v »okrajinslte svete. Itadi lega je po* vJ.rjenii uprava pokrajin imenovanim kraljevim komisijam.	p
Po novem zakonskem načrtu ministra rede./,ontja pa se bo pokrajinska uprava pen -rila posebnemu upravnemu odborii, ki u seveda imenovala vlada, kakor po*1lesia mu odboru bi sialo ob strani t'.' ,veito-| -veloval.slvo, ki bi se kakor obJnwk : v^UlvD rekrutiralo vi* j *ldh sindikatov.
Dnevne vest*
JAVNO VPRAŠANJE.
V ljubljanskih listih »Jutro m ...Slovenski Narod« smo čitali pred nekaj dnevi objavo nekega odbora upnikov Sla ver.--ko banke v 1‘ju-bljani ipod predsedstvom dr. Dimka Puca. Upniki «o se pozivali, naj temu odboru prijavijo svoje terfitve.
Valeti krožečih govoric se nam vsiljujejo sledeča vprašanja, na katera zahtevamo odgovor čimpreje in \ lastnem interesu:
1. Ali odgovarja resnici, <la so člani tega upniškega odbora: pet odvetnikov in en lekarnar. vsi izraziti in vodilni slovenski |ji •-staši SDS, koje banka je bila Slavenska banka?
2. Zakaj se niso da danes objavila imena <ianov tega slovenskega upniškega odbora?
a. Kje in kedaj je bil sestanek slovenskih upnikov SSlavenske banke, na katerem bi se “d molil omenjeni upniški odbor?
4. Kdo je pooblastil ta »Odbor«, da naj zbi ra prijave slovenskih upnikov Slavonske ban-"6 in da naj ravno on »ščiti njihove interese«?
*• Ali je res, da zahteva ta upniški odbor i;d upnikov, ki se mu prijavijo, 1% njihove 'erjatve za posredovanje upniku v prilog?
Več upnikov Slavonske banke.
'MGLAVANSKI klic ABITURIJENTOM!
Tovariši abiturijenii! rte's^aj, ko stopate v akademsko življenje, lu,lt am bo odločiti za to ali ono akademisko svetov00 društvo. Sledili boste pač svojemu j \Vnf,mu 'n življenjskemu nazoru. Tudi rijeg^vn >Tr'glav« pričakuje, da okirepiite la jj,	Niso Vam neznana naSa nače*
a ko o delo, vendar bo odločitev jasnejša, ;e seznanite s smernicami, ki nas vodijo:
, • ' erujemo v veliko nravno silo slovanskega duha iin iščemo v slovanskem etičnem gibanju rešitve iz socialne bede. Zato vatra-jamo na tem, da se otresemo za p a dni h vpili-in se bolj in bolj poglobimo v pristno slcvanisko miselnost in čustvovanje. Temu ci-ju bodo tudi poslej posvečeni naši debatni '■eteri.
pročuilroclnostni VZ01' ni le okrepitev in Kkoimii domovine, temveč stiremi.mo 7.a irarov 1 7:bližalliem in ujedinjenjem Bol-muprei7-1131"*' V lem Pravcu hočemo delati čim n,.In .'*K>mo delali na to, da se skliče ki el jugoslovenski studentski kongres, ‘3se p udeleže tudi Bolgari, prim	za krepko, vseh strankarskih
sin . . PrOSto stanovsko organizacijo, ki bo 'snskg visokošolce ugledno zastopala do-"a.|n v (ujini. Isti duh pa hočemo zanesti !U(li v n-ospodarake in humane dijaške in-s>itucije°
V tekočem poslovnem leiu se hočemo posvetili ne le dosedanjemu podrobnemu de* m na stanovskem in strokovnem polju, tem-delali m nravni podvig in čustveno vifiokošolstva. Naš bližnji sik univpr^i <p?\lek(> društvo na Ijubljan-'''adicij	smislu dosedanjih društvenih
K<1or je z nami, dobrodošel!
Za odbor J. A. D. »Triglav« v Ljubljani: Boris Kuharič, t. č. predsednik.
Linkn*>0,!w® Rdečega križa p..plavljenjem.
vJ„j“*ki oblastni odbor Rdečega križa je na IS dneh nudil poplavljencem, ki so
nn * kipeli koncem septembra meseca, prvo pomne. Posebne komisije, sestavljene iz odposlanca Ljubljanskega oblastnega odbora tulečega križa, gospoda srezkega poglavarja !" "ie»oveg'a uradnika, so se podale na lice obČinskerofihnCaM kn,ieivne Wn>»elje, župana, pod Visi™ ^ ’ Mpm'“ a in l|!Site>ja, ki so »mllncp ? odgovornostjo komisiji stavili pioiHoge, komu y kol.kšnj	« iii
Sh?!	.m' ~ l<aKdelievanje podpm- v
medte ni ,ujfa gospod veliki župan osebno, de (Iv,. iie,i?na *<um’isija opravila Medvo-nri-™ i ,Sa, °.,,10v gradeč in okolico, tretja 'julete kraje od Viča d,o Dobrove, četrta Pa dolino iLoSnllce; peta je izšla iz Kranja in obhodila prizadete kraje v območju kranjskega srerakega poglavarstva. Razven tega se obhodi v prihodnjih dneh tudi še Lipe in ostale prizadete kraje na ljubljanskem barju izven testnega pomerja. /, ozirom na nekatere ne-'®®ne članke, ki so izšli v zadnjih dneh v ča-se povdarja, da denar, ki se je raz-“eco n*^a'{°i n,‘ izvira iz državne blagajne, zgolj za razdelitev enega dela onih hvstn’eml se .naibrali pri ljubljanskem ob-mesecih ^ u Rdečega križa v zadnjih dveh sn « ^sl akcije za poplavljence. Zne-veii(lnre 'l>a razdelili, sicer res niso ve-dejstvo, <ja j n>oratno vpošlevali v prvi vrsti i>rv« Pomoji ^dača Rdečega križa, nuditi l(' hflstala. fe’ ,P l)a nadoknadili škodo, ki je ' liJi brez vs-.I- VVo5l,‘v:|, da je .precej priv.u-'Udi Dian š i • orane in stanovanja, se mora Prvo silo1'1 aj ila smatrati kot dobrodošla za Ske z v<v/ i'Si1^ obdarovani so podarjene zne-'en t J®111 'll zadovoljstvom sprejeli. Raz-celn .^a,'se mora ]>a tudi vpo5teva1i, da je ..'!** akcija v korist poplavljencem iz Slove-aJje duslej prinesla komaj nekaj nad 80.001) '"Uujev in morajo seveda od prejete vsote ^»euie prispevke dobiti tudi oni, ki so rnftso trpeli že pral dvema mesecema. Siva* m*o neprimerno v večjo korist, če bi se lizipti^^roninili pa prostovoljnih < la rov k>ri-
pozna zakrknjenost našega ljudstva, .1; ''“ podpore Rdeči križ le takrat, iko zaliti .®a nrj’**pjra pa roke in srce, ko ?e pa
!’a akcija ^'Ite. Upajmo, da bo nova /'bir-d«!110 vStoV jesli' St‘ mnogo denarja, ki ga vit 6 ~?t i zadiijeif i razdelili ned oško-v. ®v in „ 'K*a le na po<llagi uradnih ngolo-i.'1 del je v ..odgovorno priporočilo krajevnih
o	* (ien,, ° Povdarjamo, da ‘se na-n v®«ije » .l>orabi sal"o nietl prizadete iz ^Itn,, , ' ai Prtopev« \.sakdo po svoji moči.
Prispevke zbira Ljubljaiwki Oblastni
odbor Rdečega križa SHS, Ljubljana, čekovni konto štev. 11.862.
— Za poplavljence nam je posla,l g. Valentin Sajovic, tovarnar v Ljubljani, Krsnikova ulica 5 znesek 200 Dan kot izgubljeno stavo. Denar smo poslali g. velikemu županu ljubljanske oblasti.
— Pristojbine za poštne pakete znižane. S 1. novembrom se znižajo poštne pristojbine za poštne pakete za povprečno 20 odstotkov. Pri odpošiljanju paketov v inozemstvo se bo računalo z ozirom na stabilizacijo dinarja kot akivivalent za en zlati dinar 12 papirnatih (doslej 15).
— Redukcija železniških delavcev v Zagrebu. Poročali smo, da je odpovedana s 15. t. m. v .Zagrebu številnim prometnim delavcem služba. Sedaj je prejela zagrebška železniška direkcija od prometnega ministrstva obvestilo, da so dovoljeni potrebni naknadni krediti, vsled česar delavci ne bodo odpuščeni.
— Veliki dohodki carinarnic. Po službenih
podatkih so iznašali carinski dohodki v zadnjih 10 dneh prešlega meseca pri vseh carinarnicah države 55,558/000 dinarjev.
— Uprava monopola v Beogradu je te dni zahtevala, da $6 imenuje posebna komisija, ki naj bi vršila direktno nadzorstvo nad kulturo tobaka, ki ga je dosedaj opravljala finančna kontrola. Ta je poslala sedaj predsedniku saveza v Beograd protest, v katerem pravi, da je vršila finančna kontrola ta svoj posel z velikim uspehom in da bi (bilo Ustanavljanje novih komisij le zapravljanje denarja.
— Sprememba imena železniške postaje v Pančevu. Prometni -minister je odobril, da se izpremene imena železniških postaj v .Pančevu tako, da se imenuje odslej postaja .Pančevo Pančevo predmestje, postaja Pančevo-clunavska obala pa samo Pančevo.
.— Denarna pomoč sarajevske občine revnim hišnim posestnikom. Sosvet komisarja mestne občine v Sarajevu je odredil, da se ima dati pomoč vsem revnim hišnim posestnikom, ki ne morejo s svojimi sredstvi popraviti svojih liis. Te dni se je vršila seja, na kateri je bilo rešenih 55 prošenj hišnih posestnikov ter v svrho pomoči tem prosiie-ljem dovoljenih več svot v zneskih od 500 do 2000 Din.
— V personalnem odseku prosvetnega ministrstva za osnovnošolski poduk za Srbijo, Orno goro in Vojvodino je pripravljen ukaz,
o	razmestitvi učiteljev, Id še niso dobili imejta. V prvi vrsti bodo nastavljeni kvalificirani učitelji, če ostane še kaj praznih mest, bodo nastavljeni tudi kandidati z nepopolno kvalifikacijo, ki so bili že svojeoasno v učiteljski službi.
— Razpisuje se mesto upravnika pri pošti Rogaška Slatina (III.) in mesto starešine pri pošti Gorje poleg Bleda (II./2). Rok za natečaj je 14 dni. Prošnje se morajo vložiti na direkcijo pošte .in brasojava v Ljubljani.
— Nagrajene fotografije ua splitski razstavi. Juri splitske razstave fotografij je podelita častno diplomo z zlato kolajno sledečim Ljubljančanom: Josipu Kramariču, Franu Kraševcu, Egonu Planinšku, Božu Adlešiču, Kuraltu, Beštru in Prazniku. Uspeh razstave je bil velik, posebno v moralnem oziru. Kolajne bodo izdelane v Švici,
— Železniška konferenca v Neaplu. Te dni se prične v Neaplu mednarodna železniška konferenca ki se bo posvetovala predvsem glede izboljšanja izvoza živil iz Italije v sred-
i nio Evropo. Na konferenci so zastopane države: Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška, liu-niunija, Italija in Madjarska.
. — Nova telefonska zveza. Te dni je bil olvorjen telefonski promet med centralama Donja Dubrava in Trst. Promet se vrši preko central Čakovac, Maribor in Ljubljana.
— Alkoholizem v Ameriki se vedno bolj širi. Veliko in ugledno severnoameriško društvo za pobijanje alkoholizma je objavilo te dni statistiko o širjenju alkoholizma v Zedinjenih državah v Severni Ameriki. Glasom te statistike alkoholizem v Zedinjenih drža-u!o-V ^‘dnjem času neprestano narašča. Leta 1025 ugotovljeno število pijanosti je dvakrat tako visoko, kol število slučajev, ugotovljenih
Letos pa je število slučajev pija-
b i že enako številu pred prepovedjo to-tenja alkoholnih pijač. Statistika bazira na
podatkih, ki so jih podala društvu policijske oblasti r/ 1500 mest. Iz statistike izhaja, da ni prohibicijski zakon samo popolnoma odpovedal, temveč da se je po uvedbi prohibicije šlevilo alkoholikov celo povečalo. Zato je poslalo omenjeno društvo kompetentnim obla-slem predlog, da naj bi se prohibicijski zakon izmenjal z druigm zakonom, ki bi ne temeljil samo na nasilnih metodah, temveč bi računal v prvi vrsti z razpoloženjem širokih ljudskih slojev.
— Uradniška stavka v Avstriji. Avstrijski državni uradniki prično jutri, če ne bo danes ugodeno njihovim zahtevam, s stavko.
Stavka v hamburški luki končana. Iz Hamburga poročajo: Stavka pristaniških delavcev je končana. Delavci so pričeli zopet delati.
— Nova monarhistična akcija v Avstriji. V
kratkem prične na Dunaju izhajati nov mo-"allv“ d»evnik »Viribus lini lis . Dunajski listi trdijo, da financira lisi princ Sikst Bourbonski, brat bivše cesarice Zite.
— Trasiranjc proge Trebinje—Nikšič Trn* si ra n je nove železniške proge 'IVebinje—Nik-šič, ki bo vezala notranjost Črne gore k bosanskimi železnicami, bo kmalu gotovo. Z gradbeni/mi deli se prične takoj prihodnje poletje.
— 51.824 kopaliških gostov v Karlovih Varih Glasom uradne statistike je obiskalo Karlove Vare do 2. t. m. 51.824 kopaliških K°stov.	.
— Trebušni logar v Bajinokn. V Bajmuku v Vojvodini je obolelo več oseb na trebušnem
i lega r ju. Smrtnega slučaja doslej Še ni bilo
ET5S
tsemaern
ninhira
Splošno
iutvati Midoraesle&
okosen i cenea.
Boblns se v ose#
dobro oaof/icoriiO
nobenega. Oblasti so podvzele potrebne mere, da se epidemija zatre.
— Preiskava v zadevi malverzacij pri železniškem ravnateljstvu v Subotici se bliža koncu. Obdolženi uradniki so prosili, naj jih i/pusti sodišče iz preiskovalnega zapora. Sodeče je prošnji ugodilo.
— Zver v človeški podobi. V selu Lačarak v Slavoniji,je umoril kmet Miša Čuganj brez najmanjšega povoda kravjega pastirja Rajka Vuletiča. Vuletič se je opoteka! pijan proti svojemu domu. Čuganj ga je srečal, mu iztrgal pastirsko palico ter udrihal toliko časa po njem, da se je fant zgrudil mrtev na tla. Vuletič ni prva Čuganjeva žrtev. Pred dvajsetimi leti je ubil rabijatni kmet na podoben način posestnika Badanjaca, radi česar je moral odsedeti pet let ječe. Pred kratkim je ubil zopet nekega možakarja, radi česar je bil obsojen pogojno na daljšo ječo. Čuganj sedi že za zamreženimi okni.
— Matineja s predvajanjem filma »Češkoslovaška arrnija«. Včeraj dopoldne se je vršila v Kino Matica slavnostna -matineja, pri kateri se je predvajal film »Češkoslovaška ar.mija , ob udeležbi vladnih, mestnih, tkul-iarnih in društvenih predstavnikov. — Film predofcuje v okvirju pokrajinskih krasot češkoslovaške domovine dozorelost njene armade in njeno moderno oborožitev vseh vrst orožja. Ta film bode predvajan v Kino Matica v posameznih delih cel teden počenši od četrtka 7. t. m.
— Dobavitelji obvezilnega materijala se opozarjajo na razglas o licitaciji za dobavo obvezil Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je objavljen v št. 92 »Uradnega lista«.
Ljubljana.
1— Ljubljanske žene in dekleta iskreno prosimo in vabimo, da se v čim večjem številu udeleže v narodnih (jugoslovenskih in češkoslovaških) nošah udeleže sprejema češko-lovaških parlamentarcev in parlamentark na kolodvoru v pondeljek 11. t. m. ob 9. uri dop. Združena ljubljanska ženska društva.
1— Pojasnilo. Z ozirom na notico v Vašem cenjenem listu pod naslovom »Zastrupljenje z plinom« Vas uljudno prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo: Nesreče, ki se je pripetila v tobačni tovarni ni kriva mestna plinarna, temveč uprava tobačne tovarne, ki je izvršila montažo svetilk po svojih uslužbencih, ki tega dela niso izučeni in vajeni. V bodoče se vse stranke opozarjajo nato, da enakih in sličnih del ne opravljajo same, temveč obveste
o	tem upravo plinarne, ki bode potrebna popravila izvršila po svojih uslužbencih. Ljubljanska mestna plinarna.
1— >l)rugi breg«. V soboto, dne 9. t. m. ob osmi uri zvečer bo v ljubljanski drami premiera drame »Drugi breg-. Njen avtor je odlični češki dramatik Hilbert. Snov je zajeta iz povojnega češkega javnega življenja. Glavna junaka .sta dr. Hron in njegov sin. V napetih dramatičnih prizorih se slika mišljenje in udejstvovanje dveh generacij, ki vidita v popolnem socijalnem prevratu pravo bodočnost češkoslovaške republike. Delo je resna kritika povojnih revolucionarnih stremljenj s humanitarnega in etičnega stališča. —• Sodelujejo gg. šaričeva. Ježkova, Levar, Jan. Peček, Cesar i. dr. Režira g. Skrbinšek. Premiera bo izven abonmana.
1— Corclo Francais še vedno sprejema nove frekventante za vse svoje učne tečaje francoskega jezika. Mesečna učnina znaša za obisk vseh tečajev za odrasle le 25 Din, za mladinska tečaja (otroški vrtec) za dečke do 12. in deklice do 14. leta pa 60 Din. Ustmene prijave sprejema služitelj J. Finžgar na tehnični srednji šoli vsak dan, izvzemši soboto, ob IH. pred začetkom pouka, za mladinska tečaja na Mladiki pa ga. prof. Wirgler od n. voditeljica tečaja ga. Arzenjeva v poslopju Mladike vsak dan od 15. do pol 17. Eventu-elna pojasnila pa daje knjižničar francoskega inštituta v Narodnem domu. pritličje desno, vsak dan od 15.—17. ure.
1— Občni zbor Glasbene čitalnice v Ljubljani se vrši dne 21. oktobra t92(i ob S. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajniki, poročilo blagajnika, volitve, slučajnosti. Odbor.
1— Občni zbor orkestralnega društva Glns-
1,ene Matice v Ljubljani se vrši dne 25. oktobra 1926 ob 8? uri /večer v dvorani Glasbene Matice. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve, slučajnosti. — Odbor.
1— Plesna šola društvu »Atena« otvori v prihodnjih dneh svoje priljubljene tečaje v mali dvorani Narodnega doma pod strokovnim vodstvom prvovrstnih učiteljev, in sicer
v sledečih oddelkih: I. otToški tečaj za deklice in dečke od 4. do 10. leta; II. dekliški tečaj za same deklice od 10. leta dalje; III. tečaj za same dečke od 10. leta dalje; IV. tečaj ta učiteljice, uradnice in vse one gospodične, ki i=e žele nemoteno same med seboj priučiti plesu; V. tečaj za moderne plese z gospodi in VI. tečaj za zaključne družbe. — Vstop v mladinske tečaje naše plesne šole je dovoljen učencem vseh razredov po šolskih ravnateljstvih, saj se vršijo pod vodstvom pedagoga in strogim nadzorstvom odbora. Tečaji so razdeljeni po starosti in znanju posameznih. Vpisovanje v vse tečaje se vrši v soboto dne 8. t. m. od 6. do pol 8. ure zvečer v Narodnem domu, mala dvorana, I. nadstropje.
tl— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja da se vrši tomeseena dražba v februaarju 1926 zastavljenih predmetov, v četrtek 14. t. m. ob 3. uri .popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici.
1— Seznam najdenih predmetov, ki jih je prinesla voda ob priliki zadnjih poplav. 1 sod, vsebina 250 litrov, 1 sod, vsebina 150 litrov, 8 kom. po 4 m dolgih smrekovih desk, 2 komada po 4 m dolgih lestev, 2 koriti za krmlje-enje živine, 5 m3 bukovih drv, 1 zaboj za pivo pivovarne »Union«, 1 škaf, 1 čeber za perilo, 1 vrata iz žice, 1 vrata od drvarnice, 1 vrata od ograje, 3-hrastovi stebri, 1 lajta za prevažanje gnojnice, 22 raznih plohov, 283 raznih hlodov in tramov, 1 do 4 m dolgo ograjo, 1 leseno stolico, 2 deski od voza, 1 trugo za rpav-žanje prešičev, 200 fižolovih prekel, 1 trugo za krmljenje konj, 1 samokolnico, 1 lopato, 1 gnojne vile, 1 mizni pokrov, 1 perilnik’ 1 lesena vrata, 1 vinski sod, vsebina 300 litrov,
1	stara kad, 3 m3 razuovrnih desk, 1 hrastov škaf, 1 tesarska sekira, 12 hrastovih plohov,
1	novo ročno žago, 1 velik nahrbtni koš, 3 zavoje papirja, 30 brastohvih tramov in hlodov, 1 kad, 1 sod za žganjekuho, 80 raznih tramov, 50 raznih Stebričkov, več jevševih in brezovih debel, 1 sod, vsebina 614 litrov, več različnih desk in deščic, hlodov, plohov in tramov različne dolžine, nekaj mostnic in delov raznih mostov.
Maribor.
m— Stavbeno gibanje v Mariboru. Glasom uradne statistike je bilo zidanih v Mariboru od leta 1921 do 1926 77 hiš z. 261 stanovanji. Zidali so: Banke 6 hiš, industrijska podjetja 19 hiš, zasebniki 47 hiš in mariborska mestna občina 5 hiš.
m— Mariborski mestni magistrat opozarja ponovno vse lastnike avtomobilov in ostalih vozil, da iste vedno takoj pri nakupu prijavijo mestnemu magistratu ter poravnajo predpisano občinsko doklado. Dogodilo se je. da kupci vozil tega niso storili; da se to v bodoče prepreči, se opozarjajo prodajalci vozil, da svoje kupce vedno pravilno informirajo o obstoječih predpisih.
m— Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico v Mariboru sklicuje za dne 9. oktobra 1926 ob 20. uri v mali kazinski dvorani (Ljudska univerza) javno sejo. Dnevni red: Razlaga novega stanovanjskega zakona. — Dostop imajo vsi člani. — Predsednik: Mohorko.
Gospodarstvo.
LJUTOMERČAN IN NJEGOVO IME...
Prejeli smo in objavljamo: Pred obilno in kmetijsko razstavo v Ormožu, ki se je vršila od 8, do 15. avgusta t. 1. ise je v naših H-tdih pojavil članek, ki je na eni strani povdar-jal velik pomen te razstave, kar je bilo čisto prav, na drugi strani pa operiral z nekimi trditvami, katerih istiniilost je najmanj dvomljiva.
članek pravi:	\	torek	10. t. m. se bo ob
pol II. uri dopoldne o tvorila razstava slovitih Onnoško-Ljulomerških vin, ki so se dosedaj razpečavala šiirom sveta pod znamko Ljutomerčan in ■Jeruzalemec*, ki se po večini pridelujejo v Ormoškem okraju ter so debila nvoje ime po izvoznem kraju Ljutomer, ko še ni bilo železnice. Žlahtni vinorodni griči, kakor Jeruzalem, Vinski vrh, Brebov-nik, Kajžar, Strmec in vsi drugi, na katerih se pridelava najboljša kapljica, se nahajajo v Ormoškem okraju.
Na to treba ugotoviti nastopno: Jeruzalem in našteti vrhi ležijo res v ormoškem okraju, toda bližje Ljutomeru kot Ormožu, ker teče meja med obema okrajema brz ozira na <?e-spmjarske potrebe prizadetih občin po ™r' vodnici med Muro in Dravo. Obmejne ormoškega okraja gravitiraj« v "m*«!«**-. kamor hodi precejšnji del	|{ Raadalja
I	celo k maši in vsak dan P ,|(> Ormoža ! do Ljutomera je 1 do 1 m
pa cele 2 do 3 ure. Na vseh starejših zemljevidih so vinorodni vrhi med Muro In Dravo označeni kot »Ljutomerske gorice, na nekih novejših še. le kct Ljutomerško-Ormoške. — Kako je po trditvi članka takrat, ko je Ormož že imel železniško zvezo, dobilo s teh vrhov vino ime po Ljutomeru, ki še ni im! železnice, to pa je docela čudna stvar.
Toda če vse okoliščine dobro premislimo, ni nič čudna.
Vrhi, ki jih našteva navedeni članek, rodijo ree dobro kapljico, toda vina, ki rastejo še bliže Ljutomera, kakor v Železnih dverih, v Gre/ovčaku, na Slamnjaku, iPodhamru, v Nunski grabi, na Frajšfnku, na Podgrajzkem vrhu in iudi na Kamenščoku, so mnogo boljša, ker so sladkejša, imajo izvrsten buket in manj kisline ier so, kar je glavno, bolj harmonična in zaraditega finejša. Za poznavalca vin ni nobena tajnost več, da raste izborno vino ljutomerskih goric v Jeruzalemu, prekašajo ga pa po vseh lastnostih njegovi najbližji sosedi Železnodverčan, Slamnjaik, Greaovčak in drugi.
Da je vino z gori naštetih vrhov res izvrstno, to-so spoznali že naši predniki in vsi, ki 'so čislali dobro kapljico, zato iso celo- vino z bolj oddaljenih krajev in vrhov, ki je bilo podobno Ljutomerčanu, krstili na isto ime.
—	Že takrat, ko še ni bilo železnice, je bil sloves ljutomerčana takšen, da so kupci iz gornjih delov bivše Štajerske hodili v Ljutomerske gorice po vino z vozovi ter ga spravljali v Gradec, vzhodni štajer itd. Sloves Ljutomerčana izkoriščajo še danes vsi vinogradniki tje do Drave, in mnogi drugi. Dandanes deluje celo v Središču ob Dravi vinarska zadruga z imenom »Ljutomerčan«.
(Dne 1.7. oktobra t. 1. priredijo Kmetijska društiva v Ljutomeru vinsko razstavo. Takrat ise lahko vsakdo prepriča, da slonijo gornja izvajanja na dejstvih in da ni mogoče uničiti imena Ljutomerčan — in nejego-
vega slovesa s praznimi trditvami in na novo izmišljenimi vinskimi markami.
LJUBLJANSKA BORZA, v četrtek, dne 7. oktobra 1926.
Blago: Plohi — smreka, jelka, 50 mm, 4 im, III., fco vagon meja, 1 vagon, den. 460, bi. 460, zaklj. 460; deske — smreka, jelka, moai-te, 4 m, od 16 naprej, media, 23 cm, od 18, 24, 38 mm, fco meja vagon, 6 vagonov, den. 490, bi. 500 ,zaklj. 490.
Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, ;hl. 194, zaklj. 194.
BORZE.
Zagreb, 7. oktobra. Devize: Newyork ček 56.39—56.59, Pariz izplačilo 165—167, Praga izplačilo 167.55—168.15, London izplačilo 274.4—275.2, Švica izplačilo 1092.75—11095.95, Berlin izplačilo 1346.5—1349.5, Budimpešta 0.07925—0.07955, Italija izplačilo 215.43 do 217.43.
Cinrih, 7. oktobra. Beograd 9.145, 'Newyork 517.75, Berlin 123.30, Pariz 14.9375, London 25.1175, Praga 15.325, Bukarešta 2.71, Budimpešta 0.007245, Sofija 3.75, Dunaj 73.025, Milan 19.85.
X L' e Skos I o v aS k a-j u gos 1 o ve ns k a ekonomska komisija.. Za zbližan je narodnega gospodarstva Češkoslovaške republike in jugoslo-venske države se je sedaj ob obisku čeških
parlamentarcev v naši državi sklenilo od predstavnikov obeh parlamentov osnovanje ekoncmlake skupne komisije obeli držav, ki ima nalog, da sedanje gospodarske in trgovinske odnošaje poglobi in skuša odstraniti vse ovire, ki so intenzivnemu gospodarskemu sodelovanju na poti. Cilj ieg.i sodelovanja je tudi približati obe valuti. Važno se nam zdi asotbito to, da se reformira vnluiiu V našem gospodarstvu je valutno vprašan.* ki še ni definitivno rešeno velikega pomena.
Šport.
Srednješolski miting za lahkoatletsko prvenstvo Slovenije se vrši jutri v soboto dne 9. oktobra ob 15. uri na igrišču ASK Primorje in vsebuje sledeči spored: 1. Predteki 100 m,
2.	skok v višino z naletom, 3. met krogle, 4. finale M>0 m, 5. skok v daljavo z naletom, 6. met diska, 7.-tek 800 m, 8. skok ob palici, 9. met kopja, 10. tek 3000 m.
Lahkoatletski miting SD Rapida v Mariboru. SD Rapid priredi v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri na športnem prostoru v Ljudskem vrtu propagandni lahkoatletski miting. Program vsebuje: 100 m, met krogle, 800 m,skok v višino, 1500 m, skok v daljavo, met diska, troskok, 5000 m.
Prvenstvena nogometna tekma Ilirija : Primorje se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. na igrišču ASK Primorje. Ker nastopita oba kluba s svojimi najboljšimi močmi, je pričakovati zelo ostrega boja in vlada za to prireditev veliko zanimanje.
Pri baltskih dijaških mojstrstvih v Helsing-forsu je dosegel Finec Pikanen v skoku v daljavo 7 m. Jukola je tekel 400 m v 50.4 se,k., v metu krogle pa je zmagal Laiiš \Vilols s 14.42 m.
Kolesarska dirka okoli .švedske je ena največjih cestnih dirk tega leta; razdeljeno je na 6 etap in je cela proga dolga 1741 km. Najboljši vozači nordijskih držav so se vdeležili te velikanske dirke, ki je nudila v vseh šestih etapah silno srdite boje. Kako veliko je bilo zanimanje za to tekmo, kaže dejstvo, da je več ko 100.000 ljudi pričakovalo dirkače na cilju v Stockholmu. Proti pričakovanju se je mogel znani vozač Henrih Moren plasirati šele kot petnajsti proti celi vrsti mladih, izbornih moči. V klasi A je bil zmagalec iz 1924 Erik Bohlin tudi letos prvi. Prevozil je celo progo v 67:14:20, Johnson je zasedel z 07:18:51 drugo mesto. A. Bohlin, brat zmago-
valca v Alt la si, je bil prvi v oddelku januarjev v izbornem času 68:01:31. Drugi je bil Erik Erikson v 68:08, tretji pa A. Lydin v 68:49. .Uspehi vozačev so z ozirom na silno težki teren prvovrstni in daleč prekašajo čase, dosežene na podobnih .progah v drugih enakih dirkah.
To Ib ono.
NENAVADNA KARIJERA LEPE RAZBOJ-NICE. „
Te dni je bila obsojena v Ribniku (Poljska filezija) nea 7 let ječe Frančiška Tuku, ki je živela zadnjih 10 let v neprestanem konfliktu z oblastmi. Bila je poglavarka 20 glav bro-ječe roparske tolpe ter je terorizirala veliko pokrajino. Dasi ženska ni več mlada, je ohranila svojo izredno lepoto, kar ji je pripomoglo tudi dc roparske karijere. Vsi člani njene tolpe so bili njeni ljubimci.Kot primer njene neverjetne spolne eksaltiranosti. s pomočjo katere je obvladala člane svoje tolpe, naj služi neverjeten roparski čin, ki ga je izvršila meseca avgusta letošnjega leta s svojo tolpo.
Podjetje je bilo izredno risltirano in člani njene tolpe je sprva niso hoteli ubogati. Tedaj se je slekla do golega ter korakala v Evinem kostumu nea čelu svoje tolpe. Ženska je bila neverjetno drzna in hrabra. Kljub temu pa je imela neverjeten strah pred prelivanjem krvi. Članom svoje tolpe je najstrožje prepovedala vsak uboj. Kakor hitro je bil izvršen kak roparski napad, se je umaknila s svojo roparsko tolpo v gozdove, kjer je osiala za nekaj dni samo ženska. Skrbela je za hrano. perilo, postelje, svirala na balalajko in prepevala. To njeno romantično življenje bi bile trajalo še več let, da ni opaz.il najstarejši razbojnik, da ga zapostavlja v korist mladih-vsled česar se ga je lotila besna ljubosumnost in je izdal svojo ljubico policiji.
61
Rudvard Ki pl ing:
Knjiga o džungli.
Njega pa ni tukaj, se je oglasila kamela in vola. Zakaj si tako bedast?«
. »Grda reč tc,« je rekla stara mula. Ni me sicer volja bežati, ampak govoriti nočem o tem.«
>No, vidiš,« je dejal Dvorep in mahal z repom. Tako je. Vso noč smo že tukaj,; sla rekla vola. Dvorep je udaril z nogo, da mu je železni obroč na njej zarožljal, »E,i, saj ne govorim z vama. Saj ne vidita v glavi.«
»Res ne. Vidimo z očmi,« sta dejala vola. Vidimo naravnost pred se.«
»Da bi mogel samo tako videti, bi sploh ne potrebovali, da bi vlekli topove. Da bi bil kot moj stotnik,
—	ta lahko vidi vse v glavi, preduo začno streljati; trese se po celem životu, ampak on ve preveč, da bi zbežal — da bi bil kot on, potem bi vlekel topove. Toda če bi bil še tako moder, ue bi bil nikdar tukaj. Ril bi kralj v gozdu, kot sem bil nekoč, prespal pol dneva in se kopal, kadar bi se mi zljubilo. Že ves
mesec se nisem pošteno kopal.«
To je vse prav lepo,« je dejala stara mula; »am-ipak s tem, da se govori o kaki stvari na dolgo in široko, se prav nič ne izboljša.
Le tiho,« je rekel konj. Jaz pa mislim, da vem, kaj hoče Dvorep* povedati. -
»Takoj beš razumel,« je dejal Dvorep jezno. No, povej mi same, zakaj ti to-le ni všeč!«
Pri teli besedah je začel na vso moč trobiti.
»Nehaj vendar!« sla zaklicala stara mula in kogj 'hkratu in sta tako bila z nogami, da sem jih slišal. Slonovo t rob en j e je vedno zoprno, posebno pa v temni noči.
»Tega pa ne!« je odgovoril Dvorep. »Prosim, ali mi ne bosta pojasnila tega? Hhrrmff! Rrrrt! Rrrmff! Rrrrlha!« Nazadnje je prenehal in v temi sem slišal tiho cvilenje; spoznal -sem, da me je moj pes končno našel. Vedel je prav dobre, kakor sem vedel jaz, da se slon nobene stvari na svetu take ne boji, kot majhnega psa, ki laja. Zaradi tega je obstal in lajal okrog orjaških slonovih nog, da ustrahuje Dvorepa. Slon se je jel zibati in tuliti. »Poberi se, ščene!« je viknil. Ne povohavaj mi gležnjev, sicer le brcnem. Dobri pes — dobii psiček, na! Pojdi domov, lajavček! Ej, zakaj ga
nihče ne .pokliče odtod? Zdajzdaj me ugrizne!«
--Meni se zdi,« je rekla Rtara mula konju, »da se
naš prijatelj Dvorep boji vseh stvari. Da bi bila pojedla vse pse, ki sem jih obrcala na vežbališču. bi bila skoraj tako debela kot je Dvorep.«
Zažvižgal sem in pes je pritekel k meni ves blaten, mi lizal nos ter mi pravil dolgo /godbo, kako me je bil iskal ,pc celem taborišču. Nikoli mu nisem razodel, da razumem, kaj govore živali, sicer bi si bil marsikaj dovolil. Radi lega sem ga zapel v oprsje plašča, Dvorci) Pa Je zibal, udarjal z nego in momljal.
»Izredno! Jako izredno!« je dejal. Tako if ' našim rodom. Ampak kam je izginila ta zoprna zna
lica?	,	.
Slišal sem ga, kako je tipal z rilcem okrog seoe. »Zdi se, da stvari na razne načine vipli'va3° ua “f_{. je nadaljeval in puhal z rilcem. »Slišite, gospoda, 1 ste se vendarle ustrašili, mislim, ko sem za^r0 •v
Ustrašili se ravno nismo,« je dejal konj »ampak bilo mi je, kakor da bi imel polno srsenov tam, kjer bi moralo biti sedlo. Nikar ne pnem iznova.«
»Jaz sem se ustrašil majhnega psa, kamelo pa strašijo ponoči hude sanje.«
Prava sreča je za nas, da se nam ni treba vsem enako bojevati,« je dejal konj.
Jaz bi pa samo to rada vedela,« se je oglasila stara mula, »samo to bi rada vedela, zakaj se sploh
moramo bojevati.«
»Ker nam tako ukažejo,- je odvrnil konj in zaničljivo zarezgetal.
»Povelja,« je dejala stara mula in 'tlesknil*
zobmi.
Hukm hai!« (Povelje 'je fako) je zagrgrala kamela, in Dvorep in vola so ponavljali: »Hukm hiD Že dobro, ampak kdo pa daje povelja?« je vprašala mula. novinka.
»Mož, ki stopa ob tvoji glavi — ali ti sedi na hrbtu — ali drži vrv — ali ti zvija rep,- so se oglasili stara mula, konj, kamela in vola drug za drugim. Kdo pa tem daje povelja?«
Naiboltšo, najcene)ša Kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
iMimr.D
fl
znamke
Od dobrega «	«.» • najboljše je
_	Sritzner, fldler, Phomx švicarski
R„ D .	ze ctm. cbrt in ir.dnsirijo. Pouk brez- P»etilni stroj
Blixu Prešernovega	n	p|#čiin)	poeoji . Tudi	.PUBIEP’
spomenika za vodo. i)b obrcke. . Večletna gaitncija.
Josip Peteline, Ljubljana|
l
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najlinejši in najokusnejši na* mlssnl RI» 1* vinskega Riso.
^ SUUSTKVAJTB PONUDBO T "JUL
TetuiiCno In hlgljenlčno najmoder-neje urejena Risama r Jugoslavlll.
i M. la, a n«d»tropJ«,
rar
Abonenti
dobijo dobro in po ceni ,0-100 N restavraciji pod
“'■/"L. Mesini trg 11.
?	' . lahko postre-
Gostom sc lan., p
/ domačo, srbsko, m najsko m francosko kuhinjo. - Za jedila m vino preko ulice poseben popust. -- Vsaki dnn sc vrši od 20. do 24. ure omcert.	Z radostjo
pričakujem moje goste-
J.: si p Uran, restavrator.
Pozor!
Lukrativni, brezko»j“L renčni artikel za vpoS‘a . tev lastnega podjetja tm 30.000. ~ Franc Krajnc. Maribor, Jurčičeva ulica 6. 11. nad,str.
Uprava ..Narodnega Dnevnika*■ I
prodaja	Q	Bi,	!)Jir<	debelo	nakauo
' ’ DiD 1'—
makulaturni papir
kg Din 4*50
Oglašujte v ^arod. Dnevniku”!
Akademik
poučuje srednješolca v vseh predmetih. Honorar nizek. Cenjene ponudbe pnd- »Uspeh zajamčen
drva-Čebin
3KoHo*a 1/11. - T*U1. 54.
T-OCCI-I L. 1'TTfl
Stalno vožnjo Novost!
Mesečna soba.
Odda se prijazna meeeč-na sobica nu Sv. Petr* cesti. — Naslov pove uprava Aa ro neg a Dnevnik««-
za razvoz premoga iz kolodvora na stranke tu oddam solidnemu prevozniku. Natančne ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »RAZVOZ« najkasneje do 10. t m.
Stekleno
strešno opeke 1»»1» »tal-
v talogi Združene op© ,«rt,e d d. v Ljubljani
No dnevu iu v torni vidljive napise, umetniške m ;v. podobe, reklamo vseli
vrst, izvršuje:	Franc
Kranjc. Maribor 1.«■ meni naslov:	Jurčičeva
ulica 6/11. Lokal: Miklo-
sireva
ulica 2/1.
ju. Ifflt
Se priporoča w tisk vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 568
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO - INDUSTRIJSKA O. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva i»H«a 1 *
Tiska časopise, k«0‘-M brošure, cenike,
tabele, «*tut0' '’a‘ bila, letake, lepake,
posotnice i. t d.
TELEFON ŠT. 552
Izdajateli: AlekaaMlM Železnikar. Urejuje: Vladimir Krotek.
mo,kur- •dflovarja: Andrej Sv v or. Vsi v Ljubljani.
*/•> tiskarno