Paltnfn« platana v joto rini. I. izdaja. Cena Din 1* Izhaja »sak dan zjutraj razvea v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2-—; me-sečna naročnina D in 20’—, za tujino 80*—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-09 fn 30-71 Jugoslovan Rokopisov as vr&Sama. Oglasi po tarifi la dogovoru. Uprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Eek. rač.i Lfubllana 13.621. St. 95 Ljubljana, sobota, dne 25. aprila 1931 Leto II. iklhovl Thomas v Tjubljani V) f m Ljubljana, 24. aprila. Danes ob 1924 se je pripeljal v Ljubljano ravnatelj mednarodnega urada za delo v Ženevi Albert Thomas. V njegovem spremstvu so bili šef njegovega kabineta Viple, član sekcije Vukičevič, član sekcije Lebrun, načelnik v ministrstvu za socijalno politiko Dušan Jeremič, šef odseka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu dr. Perne, glavni tajnik delavskih zbornic v Beogradu dr. Topalovič in tajnik pri poslaništvu v Bernu dr. Druškovič. Sprejema na kolodvoru so se udeležili za bansko upravo dr. Dolšak, načelnik oddelka za socijalno politiko, in dr. Karlin, šef odseka v oddelku za socijalno politiko, ljubljanski župan dr. Dinko Puc z občinskimi svetovalci, francoski konzul Neuville, češkoslovaški konzul šev-čik, predsednik upravnega sveta Delavske zbornice Uratnik, komisar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev dr. Krek, ravnatelj tega zavoda dr. Bohinjeo z mnogimi svojimi uradniki, predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence dr. Vrtovec z ravnateljem tega zavoda dr. Sagadinom, predsednik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, glavni tajnik Zveze industrijcev inž. Štuklje in tajnik Golja, za Zbornico TOI predsednik Je'ačin in glavni tajnik dr. IVindischer, za Društvo za pospeševanje ciljev Društva narodov profesor Slavič, dr. Zajc in dr. Ravnihar, za Akademski klub za ligo Društva narodov Alujevič in Puc, tajnik dr. Bro-lih, dalje mnogi zastopniki raznih delavskih strokovnih in kulturnih organizacij itd. Ravnatelja mednarodnega urada za delo dr. Thomasa je ob prihodu pozdravil v francoščini župan dr. Puc in mu izrekel prisrčno dobrodošlico. G. Thomas se mu je zahvalil s toplimi besedami. V svojem odgovoru je med drugim tudi omenil, da prihaja danes prvič v Slovenijo, za katero se je vedno živo zanimal. Nato se je g. Albert Thomas odpeljal s spremstvom v hotel »Union«, kjer se je nastanil. Ob 20'30 mu je Zveza industrijcev priredila v »Unionu« banket. * Prisrčnost sprejema na kolodvoru ob prihodu odličnega gosta naše Ljubljane je bila izraz iskrenega spoštovanja, ki ga goji ne samo vsa Ljubljana, temveč z njo tudi ves slovenski del našega naroda napram zaslužnemu in vnetemu varuhu delavskega stanu, pod okriljem Društva narodov. Njegovo neumorno delovanje v tem področju najplemenitejšega človekoljubja mu je nagrajeno po vsem civiliziranem svetu z najtoplejšimi simpatijami in z brezrezervno solidarnostjo in podporo pri njegovih prizadevanjih. Naša čustva in naše simpatije napram g. Albertu Thomasu pa stopnjuje tudi še dejstvo, da ni naš veliki in plemeniti gost samo eden največjih človekoljubov sedanje dobe, temveč obenem tudi iskren prijatelj našega naroda in Jugoslavije. Zato ga bo spremljal povsod soglasen pozdrav: Dobro nam došli! Pozdravljeni v naši sredi! Živeli! * Albert Thomas je bil rojen leta 1878 v Cham-pigny-sur-Marne kot sin peka. še tekom svojih št udi.’ je mogel Thomas s pomočjo dveh štipendij napraviti krajše potovanje v Rusijo. O svojem potovanju je izdal brošuro »Rusi kot kolonizacijsko pleme«. Bival je tudi eno leto v Nemčiji in bil vpisan na berlinski univerzi. Obiskal je tudi druga večja mesta Nemčije in pri tem zlasti študiral nemške delavske strokovne organizacije. Po povratku iz Nemčije je napisal o nemških strokovnih organizacijah manjšo knjigo, ki je vzbudila v nemških delavskih krogih pozornost. Ko Je Jaures leta 1904 ustanovil »Humanite«, 3e nastavil Thomasa kot urednika za socljalna »n delavska vprašanja. Poleg tega je izdajal T. Veličasten pogreb generala Stevana Hadžiča pogreb se je vršil včeraj popoldne ob udeležbi vseb članov br„ vlade, diplomatskega zbora in ogromne množice občinstva - Rij. Vel. kralj in kraljica pri opelu v saborni cerkvi Beograd, 24. aprila. 1. Danes popoldne so na veličasten način pokopali zemske ostanke pokojnega armijskega generala in ministra na razpoloženju Stevana Hadžiča. Ze pred določeno uro se je zbrala pred Oficirskim domom velika množica pogrebcev. Točno ob 14. uri popoldne so odnesli krsto s truplom velikega pokojnika iz Oficirskega doma in jo položili na lafeto. K pogrebu so prišli poleg pokojnikove rodbine vsi člani kraljevske vlade z ministrskim predsednikom armijskim generalom Petrom Zivkovičem na čelu, ves diplomatski zbor, vojni atašeji inozemskih držav, bivši ministri, veliko število višjih uradnikov, zastopniki vseh patriotskih, kulturnih, humanitarnih in ženskih društev, veliko število uglednih Beograjčanov, člani generalskega in admiralskega zbora, vsi častniki beograjskih garnizij, eskadron konjenice kraljevske garde, za njim četa 2. pešpolka z godbo, za pešci vod mornarjev, konj generala Hadžiča odet v črno. Ob lafeti je stopalo 12 pehotnih narednikov. Pogreba se je udeležila tudi vsa pravoslavna vojaška duhovščina, zastopniki ruskih bojevnikov. V sprevodu so nosil preko 40 vencev. Okrog 20 _ častnikov je nosilo pokojnikova odlikovanja. Kralj in kraljica sta poslala k pogrebu generala Hadžiča izredno lep venec z napisom: »Stevanu Hadžiču Aleksander in Marija«. Med venci so bili tudi venci kneza Pavla, kneginj Olge in Jelene, ministrskega predsednika, predsedstva vlade, vojnega ministrstva, inozemskih vojnih atašejev, ruskega generalštaba, častnikov druge ruske armade, udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov itd. so prinesli krsto generala Hadžiča iz Oficirskega doma in jo položili na lafeto, se je od velikega pokojnika v imenu vojske poslovil minister za vojsko in mornarico armijski general Dragomir Stojanovič z globoko zajetim in toplo podanim govorom. Najprej je orisal potek njegovega življenja in delovanje, nato pa' nadaljeval: >»V zgodovini osvoboditve, ujedinjenja in konsolidacije naše kraljevine bo poleg ostalih velikanov zapisano tudi ime armijskega generala Stevana Hadžiča, sina če-stitih roditeljev majke Milene in očeta Svetozarja. Od vsega početka, od svoje rane mladosti je užival vzgojo prepojeno z vojaškim duhom. Svojemu poklicu je ostal zvest do smrti. Častit, pravičen in pravi vojak. Kot častnik je bil lepega in odkritega vedenja. Vsakdo ga je ljubil in kamorkoli je prišel, so ga z ljubeznijo sprejeli. Kot starešina in poveljnik v miru in vojni je bil vedno ljubezniv, vsakomur pristopen, pravično strog, odločen in hraber. Kot vojni minister se je izkazal štirikrat kot neumoren delavec, ki ne pozna mej svojih sil in izčrpanosti. Z njo ni nikdar računal. Njegova vojaška vzgoja je bila popolna, silna njegova inteligenca, bogata njegova vojna izkustva. Pred očmi je imel vedno le en cilj, pripraviti naše vojne sile za izvršitev njenih velikih in težkih dolžnosti. Z mnogimi vojnimi zakoni in pravili je omogočil njen pravilni razvoj in izpopolnjevanje. To mu je bila največja ambicija, v tem je našel svoje največje zadoščenje. _ V tem je dosegel uspehe, ki so jih ^priznali na najvišjih mestih, s tem svojim delom si je pridobil zasluge, ki so mu jih priznali ne le v naši domovini, marveč po vsem svetu in še posebej v prijateljskih in slovanskih državah.« Po govoru ministra generala Stojanoviča je sprevod krenil proti Sabomi cerkvi po ulici kralja Milana, Kolarčevi, Vasmi, Kneza Mihajla, preko Venca in Bogojavljenski. Pred saborno cerkvijo se je sprevod ustavil in so krsto odnesli v cerkev. Cerkvene obrede je opravil patrijarh Varnava ob asistenci 20 svečenikov in 2 dijakonov. Ob 15. uri sta se v Saborno cerkev pripeljala kralj in kraljica v spremstvu kneginje Olge, maršala dvora generala Dimitrijeviča, generalov Saviča in Pekiča ter podpolkovnika Pogačnika. Po opelu sta se kralj in kraljica spet odpeljala. Krsto so znova položili na lafeto. Tedaj se je v imenu vlade poslovil od armijskega generala in bivšega ministra z izredno lepim govorom prosvetni minister Maksimovič. Sprevod je nato krenil dalje po ulici Kralja Petra, Kneza Mihajla, preko Tera-zij in po ulici Kralja Aleksandra. Tu se je znova ustavil. V imenu Udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov je spregovoril pokojnemu generalu v slovo g. Bogič, v imenu SKJ pa podstarosta Gangl. Po obeh govorih je sprevod odšel na pokopališče. Tu so položili truplo pokojnega generala k počitku. Generali in admirali so spustili krsto v grob. Ob odprtem grobu sta se poklonila manom pokojnega generala Hadžiča zastopnik dobrovoljoev podpolkovnik Lujo Lovrič in zastopnik ruskih bojevnikov. Vojska pa je v znak poslednje časti oddala salvo. » Bukarešta, 24. aprila, d. Romunski kralj Karol je določil vojno delegacijo, ki naj i seTIud®lež'la pogreba pokojnega gene-i ata Hadžiča. Delegacijo treh častnikov je vodil general Kehosci, bivši vojni minister. Ker pa je bilo prekasno, delegacija ni mogla na po* Nove težkoče pri pomorskem soorazumu Konferenca pomorskih strokovnjakov odgodena - Ang ija z«t resno proučitev Iranco-s e note - Pogaanfa se bodo obnorita za časa zasedanja Sveta Društva narodov f .nndnn O A nnniU tt j _ ■ London, 24. aprila, n. Usoda britansko-francosko-italijanskega pomorsrkega sporazuma še ni gotova. Angleški mornariški minister Alexander se je posvetoval s pomorskimi strokovnjaki. Italijanska in britanska vlada pa proučujeta predlog francoske vlade. Sedaj so objavili službeno poročilo, da se konferenca pomorskih stro kovnjakov za enkrat ne bo nadaljevala, in sicer vse^ dotlej, dokler prizadete države ne zavzamejo svojega stališča o francoskem predlogu. Trdijo, da je francoska nota, ki so jo predložili vladama v Rimu in Londonu, precej obširna in da obsega okoli 20 strani. Treba bo, da britanska in italijanska vlada proučita do zadnje potankosti to noto. Zaradi tega njunega odgovora ni pričakovati pred nedeljo. V britanskih vladnih krogih je opažati veliko aktivnost. Mornariški minister Alexander se je po svojem sestanku s pomorskimi strokovnjaki sestal tudi z nekaterimi admirali. Tisk pa je precej rezerviran. Nekateri listi menijo, da bo kompromisna formula Francije odslej služila za bazo nadaljnib pogajanj. Iz druge strani pa trdijo, da britanski admirali skušajo doseči pri vladi, da bi odbila francoski predlog. Ta druga \erzija je malo verjetna in baš iz krogov, ki so zelo blizu britaskemu admiralu, izhaja vest, da je treba francosko noto natančno in podrobno proučiti. Pričakujejo, da bo stališče Velike Britanije znano šele v pondeljek, ker bo *ega dne seja ministr-sk sveta. Med tem bo stopila britanska vlada v stik z italijansko in skušala šele nato zavzeti določeno stališče. Gotovo je, f' želi britanska vlada rešitev tega spora, izgleda pa, da se noče prenagliti. Danes so mnogi listi potrdili verzijo, ki jo je včeraj objavil »Daily Telegraph« o francoskem predlogu, da se namreč gradnja vojnih ladij v svrho zamenjave 3 starimi prične šele po splošni pomorski konferenci, ki se bo vršila šele pričetkom 1935 leta. >Daily Telegraph« pa danes meni, da bodo francoskemu predlogu odgovorili s protipred-logom, da se namreč vprašanje o zamenja- vi starih vojnih ladij z novimi reši na splošni svetovni konferenci o razorožitvi, ki se bo vršla leta 1932 v mesecu februarju. Kakor torej izgleda, bodo franco3ke kompromisne predloge zares vzeli kot podlago za nadaljna pogajanja. Vsekakor kaze, da bodo no pomorskem sporazumu razpravljali tudi za časa zasedanja Sveta Društva narodov, ki se sestane 15. maja v Ženevi. IG 'erenca pomorskih strokovnja kov 3e bi > nadaljevala koncem maja Morda pa njenega nadaljnega dela sploh ne bo treba, ker bi v danem slučaju Hen-derson, Briand in Grandi sami redigirali tekst oomorskega sporazuma. Gandhi proti misijonarjem London, 24 aprila A A. V tukajšnjih političnih krogih je napravila globok vtis vest iz Indije, ki pravi, da je Gandhi dal izjavo o bodoči ureditvi cerkvenih odnnšajev v Indiji. Po tej izjavi misijonarji krščanskih cerkva po ustanovitvi neodvisne Indije ne bodo več smeli vzgajati prozelitov, ker bodo sicer izgnani. tudi revijo: »Revue syndicaliste«, pozneje »Re-vue syndicaliste et cooperative« ter se bavil tudi s splošnimi gospodarskimi in industrijskimi vprašanji ter sodeloval pri listu »Information«. Obenem je spisal drugi del od Jau-resa izdane zgodovine »Histoire socialiste«. Nato se je pričel T. udejstvovati tudi v političnem življenju in je bil izvoljen leta 1910 v parlament, kjer se je ob strani Jauresa hitro uveljavil. S svojo intervencijo za časa velikega železničarskega štrajka se je hipoma uvrstil med vodilne poslance. Po izbruhu vojne je poveril tedanji vojni minister Millerand Thomasa z organizacijo mu-nicijskih dobav. Noč in dan je takrat potoval Thomas iz vojnega ministrstva v glavni stan in iz fronte v tovarne. Najpreje je moral skrbeti za municljo za 75 mm kanone, pozneje za rnunicijo težke artilerije, na koncu pa je bila vsa skrb za rnunicijo in njen transport poverjena posebnemu ministrstvu s Thomasom na čelu. Ko se je leta 1917 izvršila rekonstrukcija vlade, je izstopil Albert Thomas v soglasju s svojo stranko Iz vlf.de. V letih 1916-17 Je bil Thomas dvakrat v Rusiji, da uredi dostavljanje municije ruski armadi. Pri njego- vem druge:a obisku je izbruhnila revolucija in taki at je pomagal Thomas vlad: Kerenskega in bistveno pripomogel, da m takoj razpadla vsa fronta. Nekaj časa je bi' v Rusiji tudi francoski veleposlanik. Po svetovni vojni se je Thomas z vso vnemo lotil propagande idej Društva narodov ter se z vso odločnostjo zavzel za nove nacijonalne države. Vse nasledstvene države, zlasti slovanske, so našle v njem vedno zanesljivega prijatelja. Velik ugled, ki ga je užival Thomas .v francoskih delavskih krogih j- povzročil, da je bil leta 191.7 izvoljen v denartementu Tam kot Jamesov naslednik. Mesec dn' kasneje se je vršila v decembru 1919 v Washingtonu prva delavska konferenca, ki je bila za vso delavsko zakonodajo v vseh državah največje važnosti. Thomas se sicer te konference ni udeležil a je bil vkljub temu od nje izvoljen za prvega direktorja Mednarodnega urada za delo v Ženevi In na tem mestu ostal do danes. Pod njegovim vodstvom se je urad za delo silno razvil ter postal močna zaščita za delavce v vseh državah. Lahko se reče, da bi brez Mednarodnega urada za delo in njegovega direktorja Thomasa delavci že izgubil! marsikatero veliko socijalno pridobitev, k- so si jo pridobili po svetovni vejni. Iz vseb (eh vzrokov je naravno, da uživa Thomas v vsem delavstvu največje simpatije in da ga tudi jugoslovansko delavstvo, zlasti pa slovensko ob prihodu na jugoslovanska tla naj-iskrcneje pozdravlja. * Program bivanja g. A. Thomasa v Ljubljani Ljubljana, 24. aprila. Tekom jutrišnjega dne bo g. Thomas najprvo obiskal bana dr. Marušiča in mestnega načelnika dr. Puca, nakar bo imel razgovor z zastopniki poslodavskih ustanov. Opoldne bo g. Thomas na kosilu pri g. banu. Tekom popoldneva pa si bo ogledal razne socijalne naprave in ustanove v našem mestu in se bo sestal z zastopniki delojemalcev. Pred odhodom iz Ljubljane v Zagreb bo jutri zvečer sprejel ljubljanske novinarje. V spremstvu g. Thomasa je njegova soproga in njegov zet. Vrhu tega ga spremljajo številni tajniki in načelniki našega ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Oster spor med belgijsko javnostjo in Italijo Ponoven miting Zveze belgijskih študentov za profesorja Moulina Jezni komentarji fašistovskega tiska Akordno Jelo v sovjetski Rusiji Sovjetska Rusija je storila nov korak v svojem razvoju k državi najbolj brezobzirnega državnega kapitalizma. V vseli svojih obratih je uvedla akordno delo, da bi delavec vsled večje plače povečal tudi svoje delo. »Ekonomičeskaja Zizn« oficijelen organ sovjetov, pravi naravnost, da sloni nova ureditev plač na temelju »osebnega blagostanja« delavca, ker v sedanjem <; isu sovjetska vlada ne more pogrešati pod-nefa, ki izvira iz osebnega interesa delavca. Je čisto nemogoče, nadaljuje sovjetski list, da imajo v istem podjetju vsi delavci isto plačo, pa čeprav ne delajo vsi enako dobro. Enakost delavskih plač nujno ubija interes delavca na višini produkcije in zato je treba, da je delavec plačan z ozirom na množino in kakovost od njega izvršenega dela. Niso se pa sovjeti pri tem svjjem novem izkoriščanju delavstva zadovoijili nili i uvedbo akordnega dela. V sovjetski Rusiji so prebivalci Se vedno tako srečni, da dobivajo živila po znosni ceni le na podlagi posebnih kari. Dosedaj so bili vsi delavci brez razlike privilegirani pri nabavi živil po kartah. Sedaj se tudi to spremeni in množina od države dobavljenih živil bo odvisna od dola, ki ga izvrši delavec v državnih obratih. Kdor bo delal akordno delo, ne bo dobil samo več plače, temveč tudi več nakazil na hrano. Akordno delo bo tako izmozgavalo delavce iz dveh motivov. Cela vrsta delavcev pa sploh ne bo dobila več nakazil na lirano in to predvsem vsi oni, ki niso soudeleženi pri podjetjih pjatiletke. Nasprotno pa bodo deležni nakazil na hrano in večjih plač vsi buržujski infeli-geuti, ki delajo v sovjetskih podjetjih. Dosedaj je bilo prvo priporočilo za sprejem •v sovjetska podjetja pripadnost proletarskemu razredu in zasluge za komunistično stranko. To je šlo tako daleč, da so celo pri železnicah odpustili vse inženirje in uradnike, ki so bili nekoč buržuji in niso še pred revolucijo vstopili v komunistično stranko. Na njih mesta pa so prišli komunisti, ki sicer o železniški službi niso imeli pojma, a so bili zaslužni straukarji. Ko je v sovjetih še vladal kolektivizem, so si sovjeti dovolili celo ta eksperiment, da so na železnici čisto odpravili osebno odgovornost. Strojevodja ni imel več svojega stroja, temveč je vozil vsakih šest ur % drugim. Ce se je pripetila železniška nesreča, potem ni bil nihče osebno odgovore«, temveč kolektivno vsi, ki so bili nameščeni na sektorju proge, kjer se je zgodila nesreča. Naravna posledica tega je bila, da so se železniške nesreče kar kopičile in da so bile železnice naravnost v obupnem stanju. Vsled tega je bil ogrožen ves petletni načrt gospodarske obnove dežele in ker kljub vsem letečim železniškim brigadam, špijonaži in drnkoničnim kaznim ni vse nič pomagalo, so napravili sovjeti radikalen preobrat ter iz kolektivističnega sveta prešli v individualističen. In tako je dobila Rusija zopet akordno de- lo, zato so prišli do moči zopet bivši carski inženirji in zato bo moral delavec umreti od lakote, če ne bo z vso vnemo delal v sovjetskih podjetjih. Sovjetski l«,ti seveda ta popolen preobrat olepšujejo in pravijo, da se loči sovjetski sistem izkoriščanja osebnega blagostanja ostro od podobnih kapitalističnih metod, ker služi kapitalistična metoda samo osebnemu blagostanju. Priznavamo, da je nekaj resnice res v teni in da pozna sovjetska Rusija za danes samo še državni kapitalizem. 'J oda iz državnega kapitalizma se mora nujno roditi zasebni kapitalizem, ker pač ljudje neenako zaslužijo in tudi neenako varčujejo. Se mnogo važneje pa je to, da so morali tudi sovjeti priznali, da je za produkcijo oseben interes delavca odločilnega pomena. Kolektivističen princip je s tem od sovjetov podrt in če je danes premagan pri določevanju mezd, bo v kratkem premagan tudi pri obdelpvanju zemlje. Kakor so spoznali sovjeti, da je na kolektivističnem principu nemogoče delo v tovarnah, tako bodo še temeljiteje spoznali, da se s komiteti vjeduote ne da plodonosno obdelovati zemlja. Ce pa še na kmetih pade kolektivizem, potem je sploh komunizma v Rusiji konec. Ostal bo le še državni kapitalizem, ki slepo kopira Ameriko. Ali pa se je izplačalo poldrugo stoletje potopiti vso Rusijo v kri in trpljenje, da se presadi amerika-nizem v Rusijo? Tudi brez državljanske vojne bi mogli Rusi to doseči, če bi bili komunistični voditelji čutili z ruskim narodom, če bi bili Husi. Toda bili so le neruski fanatiki, ki so se zagrizli v razne teorije in odtod \sa nesreča ruskega naroda. lu danes po uvedbi akordnega deW je ves efekt kolektivistične revolucije v Rusiji ti., da se bodo mogli kapitalisti hoditi v Rusijo učit, kako se čim več iztisne '■/. delavca. Carigrad, 24. aprila. AA. Delegacije balkan-ukib držav, ki prihajajo na balkanski teden, so prišle včeraj v skupinah. Goste so sprejeli člani studentskili društev in Tonring-Cluba. Bruselj, 24. aprila. AA. Zveza belgijskih študentov je imela ponoven miting za belgijskega profesorja Moulina. študentje so zlasti zahtevali, da se profesorju dovoli, da ga zagovarja belgijski odvetnik, ali pa da mu vsaj pomaga z nasveti. Znani voditelj belgijskih socijalistov Vandervelde je v svojem govoru omenil, da je imel on celo v Moskvi zagovarjati obtožence in da je užival polno zaščito sodišča in vse potrebne garancije. Vendar upa, tla bo belgijski zunanji minister našel besede, ki jih bo čul tudi Rim. Rim, 24. aprila, n. sGiornale dltalia« poroča, da belgijski vseučiliščuiki s svojimi demonstracijami zaradi aretacije profesorja Moulina ne bodo mogli vplivati na Italijo in fašistovsko pravico. Moulin bo sojen, pribija list, ker je zakrivil zločin proti varnosti italijanske države. Trditev belgijskih vseučiliščnikov, da profesor Sofija, 24. aprila. A A. Danes dopoldne se je Malinov sestal z Milovim, voditeljem frakcije narodnih liberalov, in Kosturko-vim. Do ponovnega sestanka med Malinovim in Ljapčevim sploh ni prišlo, ker Malinov ni mogel sprejeti zahtev Demokrati-českega zgovora. Ta je namreč zahteval večino listnic v njegovi vladi, predvsem ministrstvo notranjih zadev, razen tega pa še to, da narodni liberali ne pridejo v vlado. Malinova je po teh sestankih sprejel v avdijenei kralj Boris. Avdijenca je trajala Madrid, 24. aprila. A A. Španska vlada je sprejela na znanje ostavko dosedanjega španskega poslanika v Berlinu Espinose de los Monterosa. Na njegovo mesto je bil imenovan novinar Julio Alvarez del Vayo. Novi poslanik je član socijalistične stranke in je nedavno tega zastopal v Berlinu argentinski in neki angleški list. Madrid, 24. aprila. AA. Novo Špansko republiko so že priznale te-le države: Francija, Nemčija, Anglija, Avstrija, Danska, Švedska, Združene države in Italija. London, 24. aprila. AA. Po poročilu iz Madrida so se uprle posadke na križarki »Cervantes« in na dveh španskih rušilcih Seja VZS Beograd, 24. aprila. A A. Vrhovni zakonodajni svet je imel od 16. do 18. pod predsedništvom (j. Mihajla Jovanoviča sejo, kjer je najprej predstavil nova člana sveta, bivšega ministra 'ta zgradbe Tribunovima in bivšega bana Smiljaniča. Nato je svet razpravljal o projektu uredbe o občinsko-upravriih tečajih v Somboru in ob-činsko-upravnih izpitih. Razprava o uredbi je biln končana Na koncu so bile izvoljene tri sekcije, ki bodo proučile poedine zakonske predloge Prva sekcija bo proučita zakon o pašnikih, sestavljajo pa jo gg. Sagadin, Krek. Arandjelovie, Alaupovič in Mijuškovič. Druga sekcija bo razpravljala o zakonskem načrtu o trgovinah, sestavljajo pa jo gg. Škerlj, Stoja-dinovič, Daka Popovič, Nikola Berkovič, dr. Sur-'" min, dr. ftilovič in dr. Gosar, tretja sekcija pa bo proučevala načrt rudarskega zakona, sestavljajo jo pa gg. Kosta Timotijevič, Vlada Miju-•fckovič, dr. Sečerov in dr. Maurovič. Prihodnja seja sveta bo ob 10. popoldne z dnevnim redom: Razprava o zakonskem načrtu o umetniških šolah. Seja jugoslovanske sekcije Panevropske unije Beograd, 24. aprila. 1. Danes dopoldne je bila v »Jockey-Clubu« seja jugoslovanskega predstavništva Panevropske unije pod vodstvom dr. Momčila Ninčiča. Ljubljansko organizacijo sta na tej seji zastopala predsednik dr. Gosar in tajnik dr. Majaron. Na seji so sklenili, da se bo delovalo za medsebojno zbližanje vseh državnih organizacij in sodelovalo z udruženjem Dd. 17. maj se prosiavi kot obletnica Briandovega memoranduma s predavanji po radiu in s članki po listih. Po seji je bil banket. Položaj na Portugalskem Lizbona. 24. aprila. A A. Uevolucijonarsko gibanje na Portugalskem se je zadnji čas zelo ojačilo. Danes je prišlo v Oportu do krvavih spopadov med vojaštvom in demonstranti. Ustavna stranka je po ulicah priredila ogromne manifestacije. Ker je bila policija brez moči, so poklicali na pomoč vojaštvo, ki je v množico oddalo več salv iz pušk in tako ubilo več ljudi. Papež je včeraj drugič zapustil vatikanska tla Kini, 24. aprila, d. Danes dopoldne je papež Pij XI. v spremstvu več oseb svoje okolice zapustil v avtomobilu vatikansko mesto, da se v strogo privatni obliki udeleži otvoritve novega sedeža kolegiju »De propaganda fide«. To je sedaj drugič, da je papež Pij zapustil Vatikan. Moulin ni priznal svoje krivde, ne drži. Pa četudi je ne bi priznal, so dokumenti, ki so jih našli pri njem, zadosten dokaz za njegovo krivdo in za njegovo protifašistov-sko delovanje, ki je obstojalo v tem, da je vezal antifašistovskega emigranta Bassa-nesija z antifašisti v Italiji. Na svojem potovanju po Italiji je zbiral podatke o stanju nezaposlenosti in o demonstracijah v Lombardiji. Policija je našla njegove beležke, ki so se nanašale tudi na druge delikatne zadeve. »Tribuna« pa protestira proti temu, da so belgijski vseučiliščniki intervenirali pri mednarodni vseučiliški zvezi in pri Društvu narodov, da italijansko posebno sodišče ne bi sodilo Moulina. »Tribuna« pravi, da so italijanski sodniki nezavisni in da bo fašislovska vlada znala braniti svojo pravico in bo sama odločala o svojih notranjih zadevah. poldrugo uro. Po končani avdijenei je Malinov izjavil, da je vrnil mandat za sestavo vlade, ker ni dobil podpore tam, kjer jo je pričakoval. Vendar, je rekel Malinov, še vedno upa, da se bo našel izhod iz te krize, ki je po njegovi sodbi ena izmed največjih, kar jih je Bolgarija doživela. Sofija, 24. aprila. A A. Bolgarska agencija javlja: Malinov je vrnil mandat za sestavo vlade. Zastopniku bolgarske agencije je izjavil, da se je njegova misija izjalovila zaradi težkoč, na katere je naletel pri Demokratičeskem zgovoru. v Cadizu. Uporniki so bili naposled premagani in oddani v zapore. Nerede so organizirali komunisti. Madrid, 24. aprila. AA. Ministrski svet je sprejel ostavko nadkomisarja španskega Maroka generala Jordane. Na njegovo mesto je bii imenovan general San Jurijo. Tokio, 24. aprila. AA. Vlada je sklenila, da bo formalno priznala novo špansko vlado. Pariz, 24. aprila. AA. Tu je preminula španska infantinja Izabela, teta bivšega španskega kralja. Njeno zdravstveno stanje se je poslabšalo na potovanju iz Madrida v Pariz. Povoljen odmev govora dr. Beneša na Madjarskem Budimpešta, 24. aprila. AA. MTI poroča: Vsi listi prinašajo podrobnosti iz govora češkoslovaškega zunanjega ministra, ki ga je imel včeraj pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve. »Pesti Lloyd« in »Budapesti Hirlap« omenjata posebno tisto mesto v govoru, ki se tiče brezpogodbenega stanja v trgovini med obema državama. Listi naglašajo izjave dr. Beneša, da se ta vprašanja med Češkoslovaško in Madjar-sko specijalno ne smejo smatrati kot politična. Te izjave sprejemajo listi z velikim zadoščenjem, ravno tako tudi izjavo, da dr. Beneš pričakuje, da pride čimprej do sporazuma med obema državama Listi poudarjajo, da je madjarska vlada, to je predsednik vlade grof Bettden in zunanji minister Karolyi že od decembra večkrat naglasila, da se ta trgovinska pogajanja ne smejo gledati s politične točke in da je zato Madjarska pripravljena vsak trenutek in na. vsakem kraju ta pogajanja obnoviti. Položaj na Romunskem Bukarešta, 24. aprila, d. Poslanec Rudolf Brandsch, ki je bil, kakor znano, imenovan za državnega podtajnika, je danes prisegel. Po njegovi zaprisegi je imel kralj nemški nagovor, v katerem je dal izraza svojemu zadovoljstvu nad ■tem, da vidi kot sodelavca v vladi zastopnika manjšin. Bukarešta, 24. aprila d. Predsedstvo romunskega ministrskega sveta je objavilo komunike, v katerem je med drugim rečeno: Posku1' , ki gredo za tem, da bi se prikazala nova vlač kot pustolovščina ali kot priprava zu diktaturo, izvirajo iz nepoznanja okolnosti ali pa iz stremljenj in intrig nekaterih domačih krogov. Incident grof Bethlen — »Le Temps« Budimpešta, 24. aprila. AA. MTI poroča: So-trudniku tega urada je dal grof Bethlen o priliki članka v včerajšnjem »Tempsu« tole izjavo: »Temps« komentira neko mojo izjavo iz zadnjega govora, ko sem govoril o načrtu avstro-ogrske gospodarske unije. List,meri na besede: »Da, moramo hraniti suh smodnik.« Ta izraz pomeni v madjarščini toliko, kakor da moramo čakati in biti pripravljeni na vse morebitnosti. Ves madjarski tisk je te besede tako razumel in nihče jih tudi drugače ni mogel pojmovati. Tudi naši listi jih niso zamenjali z drugimi tehničnimi izrazi. »Temps« je pri komentiranju moje izjave moral posvetili več pozornosti svoji presoji, ker ima ta veliki list priliko, da dozna popolnoma točno moje stališče. To stališče se ne more izpremeniti z nikakimi insinuacijami in tudi ne s tendenčnimi poskusi. General Hadžič na čelu jugoslovanskih Dobrovoljcev v Rusiji Po katastrofi naše armade in po križevem potu preko Albanije je naš vrhovni poveljnik naročil tedanjemu polkovniku Stevanu Hadžiču, naj organizira dobrovoljsko garnizijo v Rusiji S potrebnim številom častnikov za sestavo divizijskega štaba, dveh brigad 4 polkov in s poveljniškim osobjem bataljonov in čet je od-pocval polkovnik Hadžič preko Italije, Francije in Anglije, preko Skandinaci.'? v Rusijo, v Odeso, kjer se je bilo zbralo že lepo število dobrovoljcev. Polkovnik Hadžič je imel dvojno nalogo; da izbere še preostale dobrovoljce po ruskih jetniških taborih in da z njimi sestavi štiri polke s popolno opremo. Pomen dobrovoljske divizije je bil velik v vojaškem in političnem oziru, ogromen v na-cijonalnem. Bilo je treba mnogo dela, mnogo taktike, velike dalekovidnosti za tako delo. Koliko važnost so polagali na organizacijo te divizije na najvišjem mestu, se da sklepati iz tega, da je tedanji ministrski predsednik Nikola Pašič sam prispel v Odeso in posetil dobrovoljsko divizijo. Pa tudi sam car Nikolaj II. se je zanimal za organizacijo jugoslovanskih dobrovoljcev. Divizijo so dodelili ruski armadi Organizacija divizije je spričo velikih orga-nizatoričnih sposobnosti polkovnika Hadžiča zelo naglo in dobro napredovalo. Z vseh strani: Vojvodine, Srema, Slavonije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Dalmacije in celo iz češkoslovaške so se pridruževali diviziji častniki in vojaki-ujetniki, da se pod zmagoslavno zastavo srbske vojske, ki so jo prinesli s Krfa, bore za ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Politične prilike so zahtevale, da odide divizija čim prej na fronto. Romunija se je pripravljala, da vstopi v zvezo Velike antante. Vojni razlogi so zahtevali, da se postavi na fronto močna divizija. Polkovnik Hadžič je moral pohiteti z delom, da zaključi organizacijo divizije. Bilo je treba divizijo docela oborožiti. Dogodki so ga prehitevali. Polkovnik Hadžič se je znašel pred dovršenim dejstvom, ko je Romunija vstopila v vojno. Divizija tega dne še ni bila docela pripravljena. Bila je brez orožja, brez prevoznih sredstev, brez konj. Kljub temu se je začela gibati proti fronti. Polkovnik Hadžič ni hotel postaviti vojakov v boj brez vsakega sredstva. Med-potoma je skrbel za oboroževanje in opremo. Divizija se je priključila armadi Zaončkovskoz-ga. Ko so'jugoslovanski dobrovoljci stopili na fronto, so bili oboroženi, čeprav ne od nog do glave. Divizija je potovala skozi Dobrudžo in se postavila na bolgarsko fronto. Bila je v neposredni bližini Srbije. Navdušenost in pripravljenost vojakov, sta bili popolni. Vsi s svojim poveljnikom vred so razumeli zgodovinski moment, ki je zahteval, da se dobrovoljska divizija, čeprav brez sredstev, postavi prva v prvo vrsto. Dobrovoljska vojska se Je borila z vsemi svojimi silami. Toda ruska in romunska armada sta bili poraženi. Kljub velikemu navdušenju jugoslovanskih borcev za svobodo je morala divizija zapustiti polje, ki ga je že bila oškropila s svojo krvjo. Kljub svojim stalnim uspehom, kljub svojim zmagam nad Bolgari se je morala pokoriti višjemu povelju in se umakniti. Pri umiku je poveljnik Hadžič ohranil med svojimi ljudmi popolno disciplino tudi tedaj, ko so romunske edinice popolnoma izgubljale glavo. Poveljnik Hadžič je bil vojak med vojaki. Kjer so počivali njegovi ljudje, tam je spal on. kar so jedli njegovi vojaki, to je jedel tudi njihov poveljnik. Peš ali na konju, vedno je bil med svojimi ljudmi. Vloga poveljnika dobrovoljske divizije je bila velika in on in negovi vojaki so jo izpolnili z vso častjo. General Živkovič in dr. Marinkovič v zlati knjigi židovskega narodnega fonda Beograd, 24. aprila, o. Poverjeništvo židovskega narodnega fonda v Beogradu bo imelo dne 26. t. m. dopoldne v Zidovskem domu sejo, na kateri bo s slovesnim sklepom vpisalo v zlato knjigo židovskega narodnega fonda predsed-sednika ministrskega sveta in notranjega ministra general;! Živkoviča ter zunanjega ministra dr. Marinkoviča v znak priznanja za njihove izraze simpatije in njihove moralne podpore za ostvaritev ideala židovskega naroda: obnovo nacionalne domovine v Palestini. Te svečane seje se bodo udeležili zastopniki židovskih ustanov vse države. Ministrskega predsednika bo zastopal na tej seji vrhovni inšpektor v predsedstvu ministrskega sveta g. Nikolič. Pogreb Autfusta Gauvaina Pariz, 24. aprila. AA. Danes je bil pogreb znamenitega francoskega novinarja Augusta Gauvaina. Pogreb je bil zelo svečan. Udeležili so se ga mnogoštevilni francoski odličniki, politiki in velika množica Francozov in inozemcev. Imenovanja v vojski Beograd, 24. aprila. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil imenovan za intendantskega podporočnika narednik nižje intendantske akademije Anton Proha. Za poveljnikaa 15. pododseka obmejne straže je bil imenovan major Satol Jaroslav, za vršilca dolžnosti načelnika štaba 1. konjeniške divizije konjeniški major Krus Rado-mir. Trčenje dveh vojaških letal London, 24. aprila. AA. Ministrstvo za letalstvo objavlja, da sta dve vojaški letali trčili drugo v drugo. Drugi poveljnik angleških zračnih sil podadiniral Holt Vesey in en oficir sta bila ubita. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 24. aprila, (d.): Severne Alpe. Spreminjajoče se in polagoma naraščajoče pooblače-nje, vetrovno; na zapadu: pooblačenje, na-daljni porast temperature; južne Alpe: pretežno oblačno, od časa do časa padavine, milo vreme. Resnost vladne krize na Bolgarskem Malinov je vrnil mandat - »Največja kriza, kar jih je Bolgarija doživela« Dogodki v republikanski Španiji Zadušen upor na treh vojnih ladjah - Nerede so organizirali komunisti K računskemu zaključku OUZD v Ljubljani za leto 1930. OUZD v Ljubljani je zaključil poslovno leto 1930 z Din 649.183-68 poslovnega prebitka v panogi zavarovanja za slučaj bolezni. Promet v letu 1930 je dosegel skoro 586 rnilij. dinarjev. Iz računa izgube in dobička je razvidno, da znaša predpis na bolniško-zavarovalnih pri spevkih za leto 1930 (v milijonih) Din 47.976, (v letu 1929 Din 45.484), porast za Din 2,492 ali za 5-48 odstotkov. V proračunu za leto 1930 je bil predviden predpis z Din 50.300. Zaradi stagnacije v gospodarstvu, zlasti pa v lesni industriji, pa je predpis za Din 2.324 nižji. Predpis znaša 98-87 odstotkov celokupnih prejemkov. Skupni dohodki zavarovanja za slučaj bolezni znašajo Din 48.523, napram onim v letu 1929 Din 45.903. Porast je posledica višjega sta-leža zavarovancev. V letu 1930 je znašala povprečno število zavrovancev 97.688 v letu 1929 pa 94.929. Na drugi strani je urad v letu 1930 izdal: za upravne stroške Din 7.471 ali 15-40%, v letu 1929 pa 7.134 ali 15-54%, kar pomeni za 0"14% znižanja. Po proračunu se je v letu 1930 na upravnih stroških prihranilo Din 0.671, Upravni stroški, kakor jih izkazuje zaključni račun, pa se še znatno znažajo s bonifikacijo, ki jo nezgodno-zavarovalna panoga prispeva po § 235. statuta, S tem se znižajo za ca. 2-50% tako, da znašajo upravni stroški po odbitku bonifikacij jedra 13%. Od upravnih stroškov odpade na plače nameščencev 10-32% (10.45). — Vzdrževanje ambulatorijev brez honorarjev zdravnikov je stalo Din 1.445 ali 2-98% (1.317 — 2-87%). Za hranarino je urad izdal Din 13.386 — 27-59% (13.318 — 2901%). Izdatki so se znižali, kar pomeni, da so bile zdravstvene razmere nekoliko ugodnejše, kakor v letu 1929. Na podporah za porodnice-članice je urad izplačal 2.515 ali 5-18% (1.948 — 4-25%). Podpore za porodnice-svojke so dosegle 0.272 ali 0-56% (0'227 — 0-50%). Dečja oprema članicam znaša Din 0.501 ali 11)3% (0.401 — 0-88%). — Dojnina znaša Din 0.034'ali 01)7% (0.034 — 0D7%). Za babiško pomoč članicam je urad izdal 0.250 ali 0132% (0.217 - 047%). Babiška pomoč svojkam znaša Din 0.794 ali 1-64 (0.687 —■ 1-50%). — Za pogrebnine je urad izplačal 0-445 ali 0-92% (0-482 - 105%). Skupni izdat-, i 'z naslova porodniških podpor so dosegli v letu 1930 znesek od Din 6.621 — 13-64% na-Pram Din 5.389 — 11-75% v letu 1929. Oskrba v bolnicah za člane je znašala Din 4.940 ali 10-18% (4.906 — 10-69%). oskrba za svojce pa 1.411 ali 2-91% (1.340 — 2-92%). — Skupaj Din 6.352 (6.246). Za zdravila članom Je urad izdal Din 3.194 ali 6-58% (2.876 — 6-27%), za zdravila svojcem pa 0.904 ali 1-86% (0819 — 1-78%). Skupaj Din 4.098 (3.695). Za /aSS!6 zob je urad iz(lal Din 0-693 ali t'43% (0.6‘-5 1-80%). Izdatki za zdravilišča in ko- 3-81%) a)o Din 1-848 ali 3'81% d-740 - Zdravniki in zdravniški stroški so dosegli Se za 972% 10'4°?“ (4443 ~ 9'68%>! "oviša- Pri uradu je nameščeno skupaj z specijalisti 140 zdravnikov. Odpade letno na zdravnika Din 36.044-92 ali na člana Din 51"66 zdravniških stroškov, na en slučaj obolenja pa Din 115-22. Na obrestih je urad plačal Din 0.184 ali 0-38% (0.232 - 0-51%). V letu 1930 znašajo odpisi Din 0.276 ali 0157% (0’785 — 1-71%). Vzdrževanje nepremimčnin predstavlja v svoti Din 0.003 jedva 0-01%, napram letu 1929 0.004 0-01%. Od skupnih dohodkov bolniško- zavarovalne panoge Din 48,523.365-45 odpade na dana na leto Din 496-72. Pod dohodki je razumeti tudi predpisane a ne še vplačane prispevke. Od skupnih izdatkov bolniško-zavaro-valne panoge Din 47,874.181-77 odpade na člana na leto Din 49007. Tako participira vsak član s Din 6-65 na poslovnem prebitku. Skupni izdatki znašajo Din 48.523. Med aktivi se nahajajo denarne naložbe v znesku Din 1.527, kar predstavlja skupno z gotovino Din 0.060 likvidni obratni kapital, ki je pri skoro 600 milijonskem prometu zelo skromen in dokazuje skrajno previdno in ekonomično gospodarjenje. Premični inventar Din 2.847 predstavlja pri običajnem 10% odpisu prilično realno vrednost. Na nepremičninah poseduje bolniško-zavarovalna panoga edino posest na otoku Rabu — Čibelico, ki predstavlja nakupno vrednost od Din 01)91. Brez dvoma je pa prometna vrednost znatno višja. Vrednostni papirji predstavljajo tečajno vred- CuidLa: nost domačih papirjev Din 0.107. tuiih na 0.000-5. Zaloga materijala je inventirana z Din 0.271. Druga postavka v pasivi v znesku Din 9.149 predstavlja dolg urada napram Osrednjemu uradu v Zagrebu. Skupni dolg pri SUZOR-u se je od onega koncem leta 1929 znižal za Din 9.511, kar znači sicer počasno pa vzdržno padanje dolga. Protituberkulozni fond Din 0.050 se v smislu tozadevnega sklepa vsako leto dopolni za ono vsoto, ki odgovarja izdatkom v tekočem letu, tako ostane fond vedno na isti višii, to je 0.050. — Stroški delavskega sodišča v znesku Din 46.903-69 ne obremenjujejo bolniško zavarovalno^ panogo ter so bili še pred zaključkom pre-nešeni na račun nezgodno-zavarovalne panoge. Obrestovanje, amortizacija in vzdrževanje nepremičnin je v letu 1930 doseglo Din 1 milijon 127.291-50. Normalno bi amortizacija v poslopja investiranega kapitala ne smela spadati v račun upravnih stroškov, kateri bi se z izločitvijo teh izdatkov še znižali. V proslavo 10 letnice Kola jugoslovanskih sesler v Ljubljani bo nocoj v Unionski dvorani koncert s sodelovanjem^ pevskih zborov »Grafike« in »Ljubljanskega Zvona«, Slovenskega vokalnega kvinteta ter solistov: ge. Lovšetov,e, ge. Pipe Arko-Tavčarjeve, g. Gostiča, g. M, Honerleina (vi-joiina) in g. M. Lipovška (klavir). Jutri ob 11. uri bo slavnostno zborovanje v veliki dvorani Kazine, popoldne ob 3. b0 pa istotam letni občni zbor in po občnem zboru čajanka za delegatke in prijateljice »Kola«. — Odbornice »Kola« bodo ob vsakem vlaku sprejemale zunanje delegatke. Prijavljenih je tudi mnogo gostov iz hrvatskih in srbskih pokrajin. Vsem dragim gostom, ki prihajajo v našo sredo ua proslavo Kola, kličemo iz srca: dobrodošli! Proslava Finžgarjevega jubileja v Kranju Kranj, 24. aprila. Pisatelj F. S. Finžgar je Gorenjec. Tudi kmetje v njegovih spisih so Gorenjci. To čutimo zla-stri v Finžgarjevih ljudskih igrah, v katerih nam je izklesal gorenjskega človeka v najrazličnejših položajih njegovega bitja in žitja. Ko je letos predaval o našem kmetu, je imel v mislili predvsem svojega očeta, ki je pristen Gorenjec. Zato je bilo zelo primerno, da smo tudi v središču Gorenjske proslavili GOletnico pisateljevega rojstva. Gledališki oder Narodne čitalnice nam je vprizonil Finžgarejvo najznačilnejše odrske delo »Divjega lovca«. Proslava se je vršila v četrtek 23. t. m m so se je udeležili vsi res pravi ljubitelji našega odra in Finžgar-jevega dela. Žalibog pisatelj pri proslavi ni bil navzoč, ker je prav te dni odpotoval kot delegat Društva prijateljev poljskega naroda na Poljsko. Sodeloval je tudi orkester Narodne Šivalnice. Uvodne besede je govoril g. prof. Ivan J. Kolar, ki najn je ^v kratkem aili zelo izbranem govoru orisal Finžgarjev« 'življenje in delo. Govor je bil izčrpen in plastičen ter je segel v dušo občinstva. Govoru je sledila nato vzorna uprizoritev »Divjega lovca«, ki ga je režiral g. Dore Kern. Posamezne scene so bile klasično postavljene na oder in so pričate, da je režiser popolnoma razumel duha in kolorit igre. Tudi scenerija je bila izvrstna. Starega rihtarja Zavetnika je podal z vso globino, ki jo ta res težka vloga zahteva, g. Luksa. Učinkovit je bil zlasti njegov nastop v prvem in prizor v tretjem dejanju, kjer zblazni. Najbolj je ugajala brez dvoma gdčna Slavica Lundrova kot Majda. Njena nežna zunijost se je popolnoma prilegala smislu vloge. Majdina lju-oezea in bolest sta našli pravega izraza v njenih očeh In besedah. Naslovno vlogo je moral rad] nepričakovane ovire prevzeti režiser sam in jo je tudj rešil nad vse častno, čeprav jo je 6 \ arljito..... je vreme v teh dneh ob prehodu iz mrzlega v toplejši letni čas, kadar veselo pomladno solnce hitro izgine za temnimi oblaki, iz katerih lije leden dež. Ali za Vašo nežno polt se Vam vsled tega ni treba bati. Gorkota in mraz, vlaga in veter ji ne more škodovati... vedno ostane enako lepa, nežna in baržunasta, ker jo varuje in neguje Elida Creme de chaque heure. ELIDA CREME DE CHA0UE HEURE moral naštudirati šele zadnji dan. Bil je postaven in temperamenten divji lovec in bi si ne mogel misliti boljšega. Prizori, kjer sla bila Janez in Majda sama, so prave žive slike. Vaškega norčka je igral izborno g. Vijt Jele. Posrečena maska, duhoviti domisleki in veder humor, ki vzbuja v občinstvu mnogo smeha, označujejo njegovo igro, ki ni kljub vsemu temu nikdar pretirana. Tudi drugi so popolnoma od-govarajali in vsak na svoj način pripomogli, da je bil okvir predstave enoten in slikovito gorenjski. »Divjega lovca« bo v pri zorita Čitalnica drugič v nedeljo 26. t. m. ob pol 17. uri pop. na kar opozarjamo posebno okoličane. Trebnje Cesta mimo šole do mostu. Po dolgem času je vendar cesta od šole do mostu proti gradu temeljito popravljena. Želimo le, da se jo zopet ne zanemari in da se jo vzdrži vedno v tem stanju. Davek na poslovni promet. Davek na poslovili promet po novi uredbi je začela občina pobirati in se obvešča vse davkoplačevalec, ki pridejo pri tem v poštev, da nemudoma prijavijo svojo zalogo potrebščin, na katere se odmerja ta davek. Živinoogledniki. Za občino Trebnje so imenovani sledeči živinoogledniki: Za katastralno občino Trebnje Josip Brezar in Josip Hnč, oba iz Starega trga, ter Ivan Prosenik iz Peklja. Za katastralno občino Sevnica Franc Novak iz Blata, Franc Kresal iz Vel. Sevnice, Josip Kolenr iz Križa in Martin Novak iz Iludeja. Zn katastralno občino Medvedje selo Martin Uhan, Rodne, Franc Marn, Dol, Josip Huč, Primštal. Franc Gašperšič, Gor. Medvedje selo, Ivan Štepic, Dedvedje selo, in Alojzij Ladiha iz Dol. Nemške vasi. Za katastralno občino Lukovek in Cešnjevka Josip Miklič, Lukovica, Josip Hrastar, Jezero, Anton Florjančič, Dol. Dobrava, Franc Skušek iz Rihpovca, Josip Vidmar iz Cešnjevka in Franc Krzen, Gradišče. Za katastrul-no občino Ponikve Alojzij Zupančič, Dol. Ponikve, Franc Fink, Gor. Ponikve, Josip Zakrajšek, Dol. Podboršt in Franc Makše iz Dečje vasi. Za katastralno občino Trebnje Josip Pust, Vrh. Trebnje, Josip Udovič, Repče, in Alojzij Šuštar, Grmada. Imenovani prevzemajo svoje posle čim prejmejo tozadevna navodila in predpise. O tem se občani obveščajo. Plesna taksa. Vsi gostilničarji, ki žele, da se jim odmeri pavšalna taksa na ples in podaljšavo policijske ure, naj nemudoma preko tuk. županstva vlože na kr. bansko upravo prošnje. Gradita bencinske črpalke. Sresko načelstvo v Novem mestu je razpisalo na dan 29. aprila ob 13. uri komisijski ogled in razpravo na licu mesta zn zgradbo bencinske črpalke tvrdke Standard Oil C-oinpanv pred hišo Ivana Groseka v Trebnjem. K ogledu se vabijo vsi sosedje in interesenti. Požari na gozdnih parcelah. Prebivalstvo se nujno opozarja glede na bližajoči se čas, ko se pogosto pojavljajo požari po iskrih iz lokomotiv, da zavarujejo svoje parcele z najmanj 5 metrov širokim preoranim pasom od železniških tračnic. Kino. V nedeljo se predvaja v Trebnjem v Prosvetnem Domu »Crna strela« in pa dve enodejanki smešnici. Farnmor Roman 56 »Zdaj nimam časa, dragi grof, pozneje pa se nadejam, da vaju bom oba videl v svoji hiši. Do sedaj .nisem maral jemati s seboj varovanke, ker sem imel tam vselej veliko družbo in se mi je zdelo neprimerno deklico prezgodaj vpeljati v burni vrvež velikega sveta, toda to se zgodi, kakor hitro se bo moji materi zdelo potrebno, da jo predstavim, družbi.« Govoril je z malomarno ravnodušnostjo kakor o stvari, ki ni važna zanju. Ko sta se pa pozneje gospoda ločila, je Farnmor spremljal grofa z jeznim pogledom. V njegovih očeh je vzplamtel nevarni, neusmiljeni blesk, la vprašanja ga niso samo ozlovoljila, ampak vzbudila v njem nezaupanje. Vendar pa se je kmalu umiril. »Gotovo si ni več mislil, nego kar je govoril,« je pomielil s prezirom, ki ga čuti vase zaprt človek do odkritih značajev. »Toda če bi se moral bali kake nevarnosti, tedaj bi ie našel sredstvo proti njej!« •— — Ko je Lucilia tistega večera odslovila sobarico. Je odprla okno svoje spalni*« Jn so naslonila ven v jasno, toplo poletno noč. Bil« j« nemirna, da sama ni vedela zakaj. Ko je gledala krasno, v nočnem pokoju počivajočo pokrajino, je opazila dve senci. Prva se je pomikala spodaj na trati, druga za razsvetljenimi okni nasproti ležečemu grajskemu krilu. Bili sta to senci Lionela Ca-rylla in Farnmora. Prvi se je vztrajno izprehajal pod oknom nje, ki jo je boječe in iskreno ljubil, bil je pač mlad; drugi pa, ki je bil mož dejanja, je korakal gori in doli po sobi in narekoval nekaj svojemu tajniku. % Mesečni žarki so obsevali prijetne mladeničeve poteze, svetla luč svetiljke pa je padala na plemeniti Farn-morov profil. In čudno! Lucilijini pogledi niso obstali na mladem, zaljubljenem častilcu, zvesto čuječem pod njenim oknom, ampak ua starejšem moškem, katerega ponosna glava se je pripogibala od težkega premišljevanja. Stala je še nekaj časa za zelenjem sobne rastline pri oknu, gledajoč k resnemu državniku, ki je še ponoči delal za blagor svojega naroda. 7, blaženim nasmeškom okrog usten se je končno odslranila s svojega opazova-lišča. Na njeni mizi so ležali lesketajoči se dragulji, katere ji je Faromor priuMei s Pariza. Ko jih je pogledala. je dejala iepelajo: »Kako velik je — in dober!« Nato J« šla k počitku. 5. V neki spalnici v drugem nadstropju neke hiše v Rue Rivoli je sedela ženska in prisluškovala mimo drdrajočim vozovom in na šipe udarjajočemu dežju. Soba je bila kolikor toliko razkošno opremljena; zastori so bili nežne rožnate barve, težke preproge so pokrivale tla in drage cvetlice in razne drobnjave so stale po mizah; po-največ so bili to darovi mladih »levov«, ki so si šteli v veliko čast, ako so njihova imena spravljali v zvezo z žensko, ki je bila pred leti prva zvezda spodnjega sveta. Še danes je bila tako očarljiva, da so se mladi gospodje o polnočnih urah zbirali v njenem salonu pri bakaratu in ruleti in radi žrtvovali nekaj tisoč frankov. Iz spalnice si prišel v salon in jedilnico. Oba prostora sta bila opremljena v enakem slogu, k je bil prijeten očesu. Zvečer, ob gorečih svetiljkah, je bil vtis kaj lep. Na toaletni mizi v buduarju so ležali mnogi dragulji, toda bili so ponarejeni. Pristui, ki jih je gospodinja teh prostorov nekoč mela, so že davno romali v zastavljaluico. Bili so to samo malovredni kamni, lesketajoči se poleg škatelj s šminkami in pudrom. ' Bilo je okrog paldne; hišna gospodinja je bila še sama. Njeno nekoč tako ljubko obličje je bilo zdaj upadlo in sivo, zakaj šminka in puder sta še čakala svoje naloge. Nihče med onimi, ki so jo poznali pred petnajstimi leti, bi j" -’e spoznal v sedanji upadlosti. Nihče bi no vedel, dr o nekdanja Maron Vavasour, kakor se je ša sedaj imenovala. Oslepljiva, očarljiva lepota je izginila z njenih potez, v njenem držanju ni bilo več nekdanje dražesti, s katero je plavala mimo globoko se ji klanjajočih kraljev in knezov. Njena ljubka mladost z omamljivim nasmeškom, s katerim je premotila toliko moških glav, je odšla. Vse je požrl pohlepno Zevajoči grob časa. Od krasnega dela narave so ostali samo sledovi nekdanje klasične lepote. Grešua in razvratna lahkoživka je predčasno osivela in ovenela. dfe Bravsfee bancvine Loka; Frančiška Rogelj, 38 let star, delavec, Sp. Zadobrova, Blag jim spomin! Žalujo- d »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske baouviuc St 28, z dne 24. aprila 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilni postopnik). — Objavo banske uprave o občinskih trošrainah, ki jih bodo pobirate občine v letu 1931. d Uradne ure. V uradih kr. banske uprave Dravske banovine in podrejenih državnih oblastev so uradne ure od 1. maja do 1. oktobra dnevno razen ob sobotah od pol 8. do pol 13. in od 14. do 18., v sobolah pa od pol 8. do pol 14. # d Odlikovanje. Z redom sv. Save IV. stopnje •40 bili odlikovanj trije tovariši učitelji iz slovenjgraškega in dravogradskega sreza, ki so ela 1880, torej pred 51 leti položili zrelostni .apit na drž. moškem ^ičiteljišSu v Mariboru ter -službovali 44 let. To so Alojz T robe j, šolski ravnatelj v pok. v Šoštanju, Simon šala m u ir, nadučitelj v pok. v Šmartnem pri Slovenjgradcu in Simon Vibe r, nadučitelj v pok. v Vuzenici. Čestitamo 1 d Županstvo Bled razpisuje mesto blagajnika-koresponden+a, sposobnega perfektno nemške korespondence in blagajniških poslov. Plača mesečno Din. 1500 in prosto stanovanje. d P. R. K. drž. meščanske šole na Viču upri-eori 26. aprila v 'Društvenem domu« in 3. maja Frande« F. K. DERENDA., Ljubljana, Gradišče štev. 4., to je nasproti dramskega gledališča. Izkoristite to izredno priliko. Knjige vežem solidno in poželo nizkih cenah. — Henrik Zirkeibach, Ljubljana, Mala čolnarska ulica. 1113 Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 468 aajcenojo in v veliki Ublrl pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg |Uakulaiurni papir se po ceni proda Na razpolago večja količ na Naslov v upravi E >iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiTT>iiiTnii)iiiintiiiii>lH| Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena mamica, stara mamica, teta in tašča, gospa !i Fani Golli roj. Hafner vdova davčnega upravitelja dne 24. t. m. v 81. letu starosti, boguvdauo mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 26. aprila 1981 ob 4. uri popoldne od doma žalosti Rimska cesta št. 9 na pokopališče k S\. Križu. Ljubljana, dne 24. aprila 1931. Ana Damijan rojena Golli, učiteljica, hči Robert Golli, prokurist Iv. A & E. Skaberne, sin Branko, Staš, vnuka Andrejka. vnukinja in vse ostalo sorodstvo. S* m Mestni pogrebni zavod v Ljubljani lllllllltllHIIIHimillltlllli»»«'’'Slon«. 1129 Telefon 2059 Premog suha drva Pogali.ilt. Bohorlfeva ulica 5 Zagreb, 24. aprila. Državni papirji: 7% inv. pos. 88-50—88-75, vojna škoda ar, 426-25—426-50 (426), kasa 426—426-50 (426-50, 426, 426-50), maj 426-75 bi., junij 426—426-50, julij do nov. 426-50 bi., december 420-50—427 (420-50), 4% agr. obv. 51-50—52-50, 7% Bler. pos. 83-375 do 83-50 (83-50—83-50), 8% Bler. pos. 93-50—95, 7% pos. hip. b. 84-025—85, Begluške 07-75 do 08-50 (08-25), Tobačni lozi 15—22, Rdeči križ 38 d. — Banke: Hrvatska 50—51, Praštediona 925-930, Union 174-176, Jugo 74-75, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 60-50 d.. Narodna 7800—7875, Srbska 187—190. Industrije: Šeče-rana Osijek 295—300, Trboveljska 311—313, Slavonija 200—205. Vevče 132 d. Beograd, 24. aprila. 7% inv. pos. 88—89, 7% Blaire 83-50, 8% Blaire 93-50—94, 7% pos. hip. b. 84-12—84-75, 4% agr. obv. 51—52, 0% begi. obv. 08—08-50, vojna škoda 425-50, uit. junija 420-25-427, Narodna banka 7850. Dunaj, 24. aprila. Bankverein 16'05. Kreditni zavod 45-60, Dunav-Sava-Adria 14-30, Prioritete 88-60, Trbovlje 38-40. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 24. aprila. 7% Blaire 81-75—82-75. Newyork, 24. aprila. 8% Blaire 92—92"50, 7% Bliare 82—82-50, 7% pos. drž. Hip. b. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet 1 vagon rezane je-lovine, 1 vagon oglja. Agitirajte za Jugoslovana! %//> V°«f/ 1012 Globoko potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iškreno ljubljena soproga mati, sestra, teta, tašča itd. gospa LETNIK PAVLA rol. BIDOVEC soproga oskrbnika Bratovsko skladnico danes po kratki bolezni v ljubljanski bolnici preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 25. aprila ob 16. uri iz hiše žalosti v Lokah št. 178 na trboveljsko pokopališče. V Trbovljah, dne 22. aprila 1932. Žalujoči preostali: Letnik Jožef, soprog Rledler Fani roj. Bidovec, Jožko, Ivo, Franc, sinovi Zdenka roj. Zoričič, sinaha Posebnih naznanil se ne bo izdajalo. soproga rudniškega nadpaznika, sestra Bidovec Franc, rudniški blagajnik, Bidovec Janko, strojevodja drž. žel. brata Zahvala Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega predobrega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda Jr. Alojzija Kokalja odvetnika se zahvaljujemo vsem, ki so nam z izrazi svojega sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje vsem onim, ki so spremili blagopokojnega na njegovi poslednji poti ter mu darovali številno vence in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku Finžgarju, rodbini odvetnika dr. Pegana, gospodu podpredsedniku odvetniške zbornice dr. Žirovniku in primariju gospodu dr. Jenku, ki so nam nudili svojo utešno poinoč v bolezni in ob smrti našega dragega pokojnika. Istotako se zahvaljujemo predsedstvu, ravnateljstvu in uradništvu Ljubljanske kreditne banke in zavarovalne banke Slavije, ki so na tako spoštljivi način počastili spomin svojega umrlega, dolgoletnega sodelavca. Sveta maša zadušnica se bo darovala v nedeljo dne 3. maja 1931 ob 10. uri v cerkvi na Šmarni gori. V Ljubljani, dne 23. aprila 1931. Žalujoči ostali Sobot«, 25 ^Hi« lOfit. JUGOSLOVAN Si .m 7 Kullura Hrvatski kralji (Vladimir Nazor, Hrvatski ^raljevi.) Ko je sedemindvajsetletni Vladimir N»»»r I. 1903 v obmorskem Zadru komponiral svoje »Urvatske kralje-, ga je naučilo nepravilno gledanje tujcev, pa tudi nekaterih med domačimi kompetentnimi znanstveniki, na hrvaško narodno zgodovino. Jasno je gledal krivico, ki pada na njegov narod in nanj. In da bi dvignil narodno samozavest, da bi prevpil vse one, ki so zametovali in vnemar puščali hrvaško zgodovino, je z deloma revolucijonarno gesto in proti letargičnemu duhu v narodnem življenju Hrvatov onega Jasa pisal svoj narodni epski ciklus z naslovom »Hrvatski kraljevi«, ki je v knjigi izžel prihodnje leto (1904) v istem Zatira. Tako je, v par besedah podano, ozadje tega Nazorovega pesniškega dela, ki je pred liekaj tedni doživelo v Zagrebu svojo peto izdajo (izdalo .lugoslovensko Nakladalno D D. »Obnova«), »Hrvatski kraljevi« so Nazorova zgodovinska poema, s katero se je celo življenje bavil, jo brusil in dopolnjeval, zamenjaval vrstni red posameznih pesmi in vdeval nove. Tej zadnji izdaji je napisal pesniški predgovor, ki je pomembnost in vrednost zase. Naj navedeni le par verzov: — Rek ose: Vi ste nv’jek bili rublje, a povjest vaša nalik je na groblje, na kome »iti pravog krsta nema; ... Svu prošlost vašu zastrla je sjena i ovio je mrak!« Da, to na kažu, a sve u m$pi na to kliče: Lažu! I kao nema raka, spomenika, zidina, ploča. pergamena. slika, ja ipak znam šlo bje, i kako bje. Ne raiEasnte na sve felir strane, vet! u niom tjclu leže »kopane »tca mojih put i kosti sve! ... Njih mrtvili ja sam živi spomenik! Posamezni sledovi sentimentalnosti, ki jih je še opaziti v prvi izdaji »Hrvaških kraljev« in ki jih gre pripisati pesnikovi neizčiščenosti in samo delni dozorelosti v oni dobi, so čisto izginili in ta zadnja redakcija je v vseh ozirih končnoveljavna in zadovoljiva. Morda je res, da naš čas ne spoštuje tovrstnih^ knjig. Vsaj v oni meri ne, v kateri to zaslužijo. Včasih so bili pesniki glasniki, preroki in učitelji svojega naroda. Danes so to njihovo vlogo prevzeli drugi stanovi, ki so za to poklicani. V umetnosti pa upravičeno gospodarita individualizem in po njem subjektivizem. Nazorovo delo je sicer oblikovno in v izrazu zastarelo, vezano (tercina. sonet), vendar v posameznostih daje dokaz pesnika. Ko je prvič izšlo, je bilo sprejelo z nepopisnim entuzijaz-mom in ognjem. Zalo. ker je razen in poleg umetniškega poslanstva imelo še drugo, važnejše in olipljivejše: nacionalno. Danes je ta prvotni in veliki razlog dobrega sprejema vsaj deloma zabrisan. Vendar bodo Hrvatski kraljevi ostali. Radi smelosti in novega, odkrivajočega duha, v katerem so zloženi. Znano je, kolikšen vpliv so imeli na takratno hrvaško mladino, pa tudi na razvoj hrvaške zgodovine kot znanosti. Sele nekaj let po izidu Nazorove-ga dela so nekateri medorajni hrvaški zgodovinarji šli pot pesnika in prišli do uovih odkritij in znanstveno neizpodbitnih dokazov za Nazo-rove teze. To je ravno ona glasna zasluga Vla-diniira Nazora. Njegovi »Hrvatski kraljevi- so v toku desetletij iz narodne in programatične knjige prešli v ljudsko in splošno priznano. Delno nacionalno tendenco je pesnik sam hote opustil in iz zadnje redakcije izpustil vse one pesmi, ki so imele zgolj svoj zgodovinski pomen. Pesmi kot so: Galeoii (v prijetni čakovščini). Kraljevo oranje, Pribina, Seporjt, Zvonimirova ladja in še nekatere, bodo za vedno ostale med najlepšimi, kar so hrvaški epski pesniki dlai. Nazor je storil prav, ko je ob koncu svojega umetniškega ustvarjanja oblikovno in vsebinsko tako reprezentativno izdal eno svojih najboljših del. Ob koncu moram omeniti izredno okusno in z vsebino dela sč zlagajočo grafično opremo Ljube Habiča. T. P. E 972/30-13. 1094 Dražbeni oklic. Dne 1 9. m a j a 19 31 ob p o 1 d e v e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št.'2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja Kapla, vi. št. 32, 43, 66, 71. Cenilna vrednost: 107093 Din 50 p; vrednost pritikline: 26.975'— Din; najmanjši pon ud ek: 71.995'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 18. marca 1931. & E 296/31—13. 1098 Dražbeni oklic. Dne 2 9. maja 1931 ob devetih lio pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gruškovje, vi. št. 149 in 167. Cenilna vrednost: 74201— Din in 3050"— Din; vrednost pritikline: 750 Din; najmanjši ponudek: 5428'— Din in 2034-— dinarjev. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 14. aprila 1931- •J; E 165/30-6. 1096 Dražbeni oklic. Dne 8. junija 1931 ob desetih Ivo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dane, vi. št. 97. Cenilna vrednost: 46.540 Din; najmanjši ponudek: 30.000 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ložu, dne 19. aprila 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je d a s t o p n a firma: 416. Sedež: Brezno št. 15. Dan vpisa: 2. aprila. 1931. Besedilo: Ivan Potočnik, trgovina z lesom, žaga in tvoraiea zabojev. Obratni predmet: Trgovina z lesom, žaga in tvornica zabojev. Imetnik: Potočnik Ivan, trgovec z lesom Brezno ob Dravi. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 2. aprila 1931. . Firm 198/31 — Rg A III 165/1. Konkurzni razglasi Sa 6/31-4. 1101 419. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Podlogar Frančiške* i.rgovke v Ivančni gorici, p. Stična. Poravnalni »odnik: dr. Močnik Ivan, starešina okrajnega sodišča v Višnji gori. gledališče ItfiPBKTOAK N A KODNEGA (»LEDA-Ll Sr A V LJUBLJANI Drama Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 25. aprila: a-Pri belem konjičku«. Red C. Nedelja, '26. aprila: Premijera ^Slehernika, v opernem gledališču. Izven Ponedeljek, 27. aprila: »Življenje je lepo«. Ked B. Torek, 28. aprila: Zaprlo. Sreda, 29. aprila: -»Prt belem konjičiku-f. Red A. Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 25. aprila: i Dijak prospk-. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izv. Nedelja, 2t>. aprila: ^Slehernik«, dramska premijera. Izven. Ponedeljek, 27 aprila: Zaprto. Torek, 28. aprila: »Luiiaa«. Red K. Sreda, 29. aprila: sOj ta prešmenta.na ljubezen«. Premijera izvirne operete. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 25. aprila ob 20. uri: ^Cirkuška princesa«. Kuponi. Sprememba repertoarja. Nedelja, 26. aprila o>b 15. uri: > Začara na žaba K u (Kini. Otroška predstava. — Ob 20. uri1 »Leseni konji«. Znižane cene. Zadnjič. Poravnalni upravitelj: Kvas Miroslav, advokat v Višnji gori. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Višnji gori dne 5. junija 19 31 ob desetih- Rok za uglasitev terjatev do 3 0. maja 1931 pri okrajnem sodišču v Višnji gori. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 23. aprila 1931. Sa 7/31—69. 1102 417. Potrdilo poravnave. Med dolžnikom Francetom Gulda, trgovcem v Mariboru, Meljska cesta št. 26, registrovanim pod firmo »Franc Gulda v Mariboru«, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 9. aprila 1931 sklenjena poravnava se potrdi. Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, katerim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 4 zaporednih '/* letnih obrokih, prvi obrok plačljiv tri mesece po sprejetju poravnave. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. aprila 1931. H* S 1/31—81. 1103 418. Odprava konkurza. Prezadolženec Svetelj Franc, posestnik in trgovec v Mostah pri Komendi. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 1/31—3 o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169 k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd, III., dne 20. aprila 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 441/15. ioe-l-3-3 Razglas o licitaciji za dobavo in polaganje linoleja in celoteksa v novi porodnišnici v Celju. Z razglasom sreskega načelstva v Celju z dne 9. aprila 1931, T. N. 441/9 na dan 5. maja 1931. ob 11. uri dopoldne razpisana licitacija za dobavo in polaganje linoleja in celoteksa v novi porodnišnici v Celju, ki je bila objavljena med »Službenimi objavami« v št. 87 »Jugoslovana« z dne 16. aprila 1931, se bo vršila dne 15. maja 1981. ob enajstih pod istimi pogoji, ki so v označenem razglasu navedeni. Sresko načelstvo v Celju, dne 18. aprila 1931, % No. 2737/1. 1099 Razglas. Vsled odloka kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 14. aprila 1931, No. 746/2/I1I, se razpisuje javna dražba samolastnega lova banovinskega veleposestva Ponoviče pri Litiji na ponedeljek, 11. maja 1931 ob desetih dopoldne pri sreskem načelstvu v Litiji v sobi št. 2, za zakupno dobo od 15. maja 1931 do 31. marca 1936. Izikliena cena Din 1200’— Lovišče meri okoli 440 ha. Načelstvo sreza litijskega, Litija, dne 23. aprila 1931. Razne objave 1067 3-2 Poziv upnikom. Mlekarska zadruga v &t. Rupertu ob juž. železnici, r. z. z o. z. v likvidaciji, poziva v smislu § 40 zadružnega zakona morebitne upnike, naj ji prigla.se svoje terjatve. Karl Mackovšek, 1. r. Franc Kocman, 1. r. likvidatorja. m Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V No 181/24—1931. 1082—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem montaže in pleskanja ter naprave vozne plošče železnega državnega mostu čez Soro v Medvodah I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 30. maja 1931 ob enajstih v prostorih tehničnega oddelka banske nprave v Ljubljani. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobre-n e ga^pr o ra c ima, ki aiaga 500.000 Din (petstotisoč dinarjev) I odrobnosti razpisa so razvidne iz’ razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1931. ❖ V. NO. 504/40. 1093 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podlagi el. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu iz I. 1921. ter vseh njegovih poznejših dopolnitev in iaprememb s skrajšanim rokom od 10 dni II. javno pismeno olertalno licitacijo za doba o gramoza iz prodišč regulacije Mure pri Gornji Radgoni in njega prevoz na zgradbo nove banov, ceste Sv. Benedikt— Lomanoše km 0—8‘5 in sicer: 1. 7.480 m3 odbranega proda, velikost 15—20 cm, in 2. 13.000 m* tolčenega ali s strojem »drobljenega gramoza, zrna 0-5—6 cm,' in peska v določenem razmerju. Proračunjena vsola znaša za: vrsto ad 1. Din 508.640'— t. j. Din 68 za 1 m3, vrsto ad 2. Din 1,040.000'— t. j. Din 80 za t m3, skupaj Din 1, 548. 640’—. Licitacija se bo vršila v četrtek, dne 7. maja ob enajstih pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, No- vi trg št. 1 I. S 100 Din kolkovane ponudbe v obliki popusta na cene uradnega proračuna za 1 m3 je predložiti določenega dne med K), in 11. uro v sobi predsednika licitacijske komisije, in sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako: »Ponudba N. N. za prevzem dobave gramoza in njega prevoza na cesto Sv. Benedikt—Lomanoše«. Podrobnosti so razvidne iz pogojev, ki so med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novj trg 1/1, nadalje pri sres-kih cestnih odborih v Mariboru in Ljutomeru, kakor tudi pri terenski tehnični sekciji za regulacijo Mure v Gornji Radgoni. Pozneje došle ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje tej- mora založiti kavcijo, ki znaša Din 128.000-— za jugoslovanske, odnosno Din 255.000-— za tuje državljane. Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni v Ljubljaui, Erjavčeva cesta 13, bodisi v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu dl. 24. pravilnika za izvrše- vanje ih>I