55. številka. Ljubljana, v četrtek 8. marca. XVI. leto, 1883 Iehaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ak o-ogerske dežele za vbo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta A gld., sa j dcn mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za oznanila plačuje b« od četiristopDe petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolraana biši ^Gledališka stolba". U pravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Budgetna debata. (Dalje in konec.) Mej govorniki za budget bili so po kakovosti v obče najbolj zastopani Poljaki. Jedva je Hausner 8 svojimi udarci razpršil fikcije levičarjev, že je tudi finančni minister dr. vitez Dunajevski poprijel besedo, zagovarjal finančno politiko kabineta, politično mer sedanje vlade in pobijal napade opozicije s številkami in v obče z neovrgljivimi dokazi. Duna jevski poznat je kot govornik, a tudi kot finančni minister pokazal je do sedaj toliko nadarjenosti in energije, da se od njegova ustopa v ministerstvo datira nova doba. Deficit, ki je 1. 1878—1880 iznašal poprek vsako leto 35 milijonov, skrčil se je 1. 1881 in 1882 na 15 milijonov, letos pa je prora-čunjeu na 9 Va milijona, in če se odračunijo produktivni izdatki za železnice, za monumentalne in nujne zgradbe, bi de ta vsota se izdatno znižala in po Dunajevskcga podatkih, o katerih istinitosti ni dvomiti, da se jedenkrat posrečiti, priti zopet do ravnotežja v državnem gospodarstvu. S priznanja vredno odkritosrčnostjo in stvarno zagovarjal je Dunajevski letošnji budget, pri tem pa tudi vsacemu predgovorniku izmej opozicije povedal, kar je zaslužil. Ni nam možno priobčiti tega govora niti v glavnih stavkih, vrhu tega smo preverjeni, da je večina naših čitateljev v tem ali onem nemškem listu čitala ves govor per extensum in se pri tem pripričala, da je finančni minister govoril izvrstno,-resnično, in za vsacega, kdor resnici ne zapira oči in ušes, tudi prepričevalno, dokazovaje s številkami svoje trditve, in zavračajo vsaki napad na vlado in na purlamentamo večino z vso resnubo in izredno zgovornostjo. Če teduj ponavljamo, da se je mej drugim čutil tudi primoranega, ugovarjati napadom na govor našega poslanca Klima in pri tem dokazal, da izvršbeue pristojbine v Kranjske), iznašajoče 1. 1878 le 12.000 gld., letos pa proraču-nena na 45.000 gld., imajo v tem svoj uzrok, da se sedaj vsi terjani davki in pristojbine plačujejo neposredno davkarijam, slednje pa plačujejo ekseku-torje, da tedaj ni več tako zvanih domačih računov pri političnih uradih, tedaj tudi ni kake zlorabe več, in da se v Kranjskej davek zares tudi bolj točno plačuje, kajti zaostanki na davkih, katerih je bilo prejšnja leta po 300.000 gld. 1. 1877 se 250.000, gld. znižali so se na 154.000 gld. in rubežni, iznašajoče 1. 1877 še 110.540 gl, skrčile so se že 1.1880na 37.405 gl. — r&zviduo je, da ni niti na jeden ugovor odgovora dolžen ostal, marveč brezozirno razdrl vse zlate gradove, katere si je osnovala opozicija in osobito Carnerija vzel na muho in po svojem vseskozi jasnem govoru gospodom na levici z oči v oči povedal, da njih doba Se dolgo ne pride in se jim še dolgo ni nadejati, da se uresničijo njih želje, po katerih bi zopet prišli na krmilo. Po epohalnih govorih Hausnerja in Dunajev-skega, ki sta vso snov, kar je daje državni proračun in ugovori opozicije, temeljito in stvarno [obdelala, ni bilo mnogo več, vsaj nič posebno novega in izvirnega povedati, zlasti, ker je imel še konečno besedo kot poročevalec grof Člani Martinic, ki je svojej nalogi tudi v vsakem oziru kos. Zanimljiv bil je govor bivšega predsednika zbornice poslancev, grofa Coroninija, ki je zagovar jal pomirljivo smer vlade in se s tem ločil od levice, katera ga je tolikrat in s tolikim poudarkom štela mej svojce. Njegov mirni govor in zlasti stroga kritika, s katero je do dobrega oceuil pravi pomen za-nikavanja budgeta — najostrejšega parlamentarnega orožja, a le v rokah večine — storil je opozicijo osupneno in pobito, njegovemu klubu pa pridobil naslov „loyale Opposition". Skupni utis vse budgetne debate pa se le malo razlikuje od obravnav v prejšnjih letih. Na levici opazujemo leto za letom jednako neprestano, če možno še hujšo zagrizenost, ponavljajoče se jadiko-vanje o izgubljenem vodstvu Nemcev in patetično dokazivanje, da se nemštvo zatira. V to svrho služi jim vsnkeršna zvijača in podlost po načelu, da smoter opravičuje sredstva. Desnica pa pobija I istinitimi razlogi fikcije opozicije parlamentarni boj traje nekoliko dnij: in naposled vzprejme se državni proračun, kakor je predložen, z malimi neznatnimi spremembami. Velike izdatne spremembe pač neso možne, dokler živimo v oboroženem miru, dokler se vojni budget ne sme krčiti. Iz tega uzroka je deficit postal trajen. A prišel bode čas, ko se mora tudi v tem oziru obrniti na bolje, in to bode tedaj, ko bodo naši državniki uvaže vaje izgled Italije, ki je ravnokar uredila svoje finance in to najbolj s tem, da je svoje vojne priprave dovoljevala le v razmeri svojih sil in da v primeri z drugimi državami ima razmerno najmanjšo stalno vojsko, tudi na tem polji pokazali svojo Bpretnost in svoje unetost za splošno blagostanje. Politični razgled. Nofraiije dežele. V Ljubljani 8. marca. V torek nadaljevala se je v dr/.iviicni /boru specijalna debata o naučnem budgetu. Govorili so poslanci Mikvška, Ada me k in K v i-čala, ter se, poudarjajo potrebo jednakopravnosti v šoli, vsi močno pritoževali, kako da so druge, posebno slovanske narodnosti v primeri b nemškim elementom zelo prikrajšane. Dr. Mikvška, osvetlujoč znane nedostatke obrtnega pouka, imenuje to prikrajšanje češkega rodu, ki je tako zelo sposoben za obrtni uk v domačem jeziku, veliko škodo za državo. Poslanec Adame k je s številkami dokazal, kako je češki narod v Českej, Moravskej in Žle/kej oškodovan po vsem polji šolstva. Njegov govor bil je oster napad na urno upraviteljstvo, zaradi jed-nega Igrana dobil je celo ukor od podpredsednika kneza Lobkovica. Tudi dr. Kvičala bavil se je z istim predmetom v jako zmernem državniškem govoru. — Včeraj predložil je pravosodni minister načrt postave, zadevajoče odškodovanje po krivem obsojenih in pozneje oproščenih oseb. Predloga o premembi občnega zemljeknjiž- LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova poni. J. P.) Peoorinov dnevnik. II. Knečna Mar/. 26. junija. (Dalje.) Ob osmih odšel sem gledat glumca. Vse občin-Btvo zbralo se je okolu devete ure, in predstava se je pričela. Na zadnjih sedežih zapazil sem sedeti kneginjine in Verine sluge in hišine. Vsi do zadnjega bili so tukaj; Grušnicki s svojo lornjeto sedel je pa v prvej vrsti. Glumec obrnil se je vselej k njemu, kadar je potreboval robec, uro, prstan ali kaj druzega. Malo pred deseto uro sem ustal in odšel. Zunaj bila je tema kakor v vreči. Debeli in črni oblaki zakrivali so nebo: le redkokedaj poSumel je kak veter z listjem v jagnjetovih vrhovih pred gostilnico; okoli oken gostdnice trlo seje polno naroda. Počasi šel sem po strmej stezi s hriba; pri-šedši blizu Veriue hiše, pospešil sem korake. Kar začutim, da gre nekdo za menoj. Obstal sem in ozrl se okrog. V temi nesem videl ničesa, vender sem šel iz previdnosti nekolikokrat okrog hiše, kakor bi se sprehajal. Ko sem šel mimo knežinih oken, za-slišim nekoga za seboj in človek, v vojašk plašč zavit, skočil je mimo mene. To me je vznemirjalo, vender sem se ukral do hišnega praga in zginil sem po temnih stopnicah. Duri se se odprle in majbena ročica prijela me je za roko . . . — Ali te ni nikdo videl? rekla je šepetajo Vera in stisnila me k sebi. — Nikdo. — Ali zdaj verjameš, da te ljubim? O! dolgo 6em omahovala, dolgo trpela ... a ti storiš z menoj kar hočeš. Njeno srce je silno bilo, njene roke so bile mrzle kakor led. Začela mi je očitati nezvestobo in tožiti; hotela je od mene zvedeti vse, potem je pa rekla, da bo potrpežljivo prenašala mojo nezvestobo, kajti meni želi ona samo srečo. Vsega jej nesem verjel, a pomiril sem jo z rotenjem, obljubami in drugim. — Ti tedaj no vzameŠ knežneV Ti jo ne ljubiš? ... a ona misli .... vsa je nora na te, u božica! . . . Okolo dveh po noči odprl sem okno, zvezal dva šala, in spustil sem se z vrhnega balkona, držeč se stebra, na spodnjega. Pri knežni bila je še luč. Nekdaj me je vleklo k njenemu oknu, okno ni bilo popolnem zagrneno in videl sem v sobo. Mary Bedela je na svojej postelji, in držala roke križem na kolenih; njeni gosti lasje bili so lepo poravnani pod nočno, s čipkami obšito čepico; velik rudeč robec zakrival je njene rame in majhna njena nožica skrivala se je v perzijskih čevljičkib. Sedela je mirno in povešala glavo na prsi. Pred njo na mizi ležala je odprta knjiga, njene oči bo že stokrat pregledale to stran, a njene misli bile so daleč proč . •. nega reda preda se pravosodnemu odseku. Na to se nadaljuje specijalna debata o budgetu pri naslovu „ šolsko nadzorstvo". Poslanec dr. Lustkaudl po-lemiuije z dr. Kvičalo ter imeuuje pritožbe o pri-krajševanji češkega naroda v šolstvu neutemeljene. Govornik omenja tudi privatne češke šole na Dunaj i ter jo imenuje nepotrebno, ker je ne želi prebivalstvo dunajsko. Naučni minister baron Con-rad pojasnuje to zadevo, rekoč, da je vlada le koustatovala, da postave nemajo nobenega /.adržka proti takej ustanovitvi, da le odgovarja vsem določilom, ki obstoje za osnovo ljudskih šol sploh. O tej zadevi govoril je tudi E. Suess. w Politik" pripoveduje, da je bil žalni komer« za TOaKMiericm. katerega so priredili neniškonaujonalni vseučiliščniki dunajski v ponedeljek večer, nečuven poj vv velikopruskih tendenc, jedna iz lož v dvorani okrašena je bila z nemškim državnim orlom. Dijaki imeli so plavice (priliubljene cvetice nemškega cesarja) na suknjah in skoro vsi govorniki izražali so očitno svojo velikonemško mi šljenje. Pri slavnosti bilo je navzočnih tudi mnogo VBenčiliščuih profesorjev, jeden iz njih imel je slavnostni govor. O polunoči govoril je Schonerer, dejal bi, velei'dujsko. V teku večera pelo se je mej brezkončnim vriskom in odobravanjem po večkrat ndie W»eht am Rhein" in pa .,Deutschland iiber Alles". Ta slavnos! imela je ob jednem tudi proti židovsk značaj; izmej državnih poslancev bili so nav-zočni Schiiuerer, Weitlof, Bareuther in Wiesenburg Pričetek »rhnkili slavnostij vtorek oh obletnici proglašenja kraljevine obznanil se je s 101 streli. Ob 11. dopoludue bila je v piestolni cerkvi slovesna aluiba božja, pri katerej so bili kralj, kraljica ter vsi višji dostojanstveniki navzočni. Opoludne bil jc v kraljevem konaku slovesen v/prej- m, pri katerem se je kralju od vseh Btranij čestitalo Popoludne y bila v kraljevem gledališii prosta predstava za ljudstvo, zvečer pa svečana. Mesto je bdo krasno raz-svitljeno. — Vladni list pnobčuje že naznanjena odlikovanja. Beli orlov red drugega razreda dobili so: sedunji minister- prvomestuik Piročanec in prejšnji Števca Mihajlo v i 6, srbski poslanik v Parizu Marino vic, predsednik senatu Cenićin general Z a c b. Jednaki red tretjega razreda dobili so: ministri Ni ko lić, Nova ković, Kado vic, Mijatović, Garašanin. poslanik v Rimu, prof. Kujundžič. poslanik v Petrogrudu, polkovnik Horvat o vič, poslanik v Carigradu, Gruie, in general L e 6 j a n i n. Profesor P a n č i d dobil je veliki križ, Sava Miličević pa veliki častniški križ Sa-vinega reda. Razen rečenim podelila so se še mnogim drugim uradnikom in častnikom odlikovanja; nekoliko v oči bode to, da mej njimi ni prejšnjega ministru [listić-a« Na ukaz cara rimkcKa podal se bode prejšnji minister vrhovnega redarstva, general Tre po v, v Kijev in Moskvo, kakor da bi šel na dopust in počitnice, pri tem pa bo imel natanko pri iskati varnost oiiiio.mil kraiev ob kronanji ter o tem caru poročati. — Ojuovateljera ljudske veselice ob pri liki kronanja se je naročilo, da imajo vse opustiti, kar bi utegnilo v prostem ljudstvu vzbuditi brutalne čute in nagone. Iz tega uzroka se bode poleg jedij pač deblo pivo in medica, ne pa močne pijače. — Sredi marca vršila se bo pred posebnim sodiščem tajna obravnava proti sadnji čas zaprtim udom revolucionarne stranke, kakim l»U; in sicer najprej po vrsti proti sedemnajsterim, mej katerimi se nahajajo mnogoimenovani Itobozev (recr.e Bogdanovič), ujeti častniki-pomorščaki in major huzarjev Zekoczki, ter Privilov in njega sopruga. Glede Zekoczki-ja spravila je preiskava na dan, da ue je pregrešil v tem, da je teroristom priobčil važne podatke. Alt»;*ti«ki rodovi imeli so v Tuzi shod, v katerem se je sklenilo izjaviti valiju skadrskemu, da se bodo z orožjem v roki upirali temu, da se ČJrnejgori izroči severo-vzhodno od skadrsKega jezera ležeča zemlja; ob jednem pa da zahtevajo, da se turška posadka v Tuzi ne sme več pomnožiti ter da se v Črnogoro ne sme izvažati hrana; tudi naj se ima ohraniti rstatus quou na meji, dokler o tem določenega ne ukrene mejnarodui mejni komisijoa. Albanci nameravajo takoj zasesti pozicije ob meji, kakor hitro jih zapusti turško vojaštvo. Navedeni sklepi se bodo v kratkem pismeno priobčili guvernerju. Manjši gorjanski rodovi imeli so skoro v isti čas shod v Kophku, v katerem se je jeduako ukrepalo kakor v Tuzi. Do[) pisi. Iz lioNane 6. marca. [Izv. dop J Poročal sem vam bil v naglici o velikanske) nesreči, katera je zadela našo vas, t. j. Dolenjo Iložano v dau 3. t. m. Da ostanem zvest ilanej obljubi O obširnejšem poročilu te grozovite nesreče, naj vam služijo sledeče podrobnosti o njej, želeč le, da bi te vrstice naklonile usmiljenih src, tem ponesrečenim siromakom s kakeršno-koli podporo prihiteli na pomoč in sicer z milo prošnjo da: „ Kdor hitro da, dvakrat da." Kakor sem vam tedaj poročal, pričelo jo go rtti ob 3/4 1. uro popoludne, ko je baš v šolo vabeči zvon obmolknil; v tem hipu oglasi se srce pre-tresujoči glas in krik o nastalej in vsej vasi bližajučej se nesreči. Osoda nesreče je pa tudi hotela ali zahtevala, da je požar — do sedaj še na ne'zumljen način — baš pri drugej na vzhodnej strani vasi ležeče] hiši nastal, in ker je tako strašanska burja, kakeršne to zimo še uesmo čutili, pihala, da je bilo namreč v četrt ure nad 30 poslopij žrtva nena-sitljivega plamena. Popolnem upepelil je požar 10 gospodarjem vse premakljivo in nepremakljivo imetje, izim^i živino; le to so rešili in oteli, kar so na sebi imeli. Ostalim 20 gospodarjem zgorela so le gospodarska poslopja, a do tal, deloma so jim tudi močno oškodovana stanovališča, akopram z opeko krita. Ostalo je le še 16 hišnih številk, od katerih so nekatera tudi semtertja trpela škodo vsled požara. V velikej nevarnosti bilo je šolsko poslopje, a vender druge škode ni, kakor da so večinoma šipe v okuih popokale, a zahval;ti se je jediuo ne-utrudljivej braml i, da požar ni dalje posegel. Tudi kaplanija bila je v nevarnosti. Srce pa mora piscu teh vrstic krvaveti, ko vidi pred soboj toliko bedo, tugo, in tako malo število teh unesrećenih siromakov zavarovanih zoper škodo po ognji. Ni jih še zmodrila zadnja jednaka nesreča, koja jih je zadela leta 1869. ter vsi lepi in dobrohotni opomini so le „bob ob steno.'1 Zavarovanih bilo je namreč le 11, reci: jed-najst, a le za primeroma male svote. Znala bi torej dotičua odškodnina znašati okolu 3500 gld.; to je pač mala svota za toliko škodo ! Opomniti mi je pri tem poročilu, da so večinoma vsled te nesreče pogorelci od 1. 1869. zopet prizadeti, a sedauji požar zahteval je še žrtev 6 prej ostalih gospodarjev. Žrtev tej nesreči bila je tudi poštena, blizu šestdeset-letna kmetica N. Pavzin, zadušivša se v peči, ne dobivša drugod varnega i/hoda, misleča tu varno zavetje najti, ter s tem rešivši se vseh bodočih skrbij. Jedina sreča je, da požar ni nastal po uoči, kajti marsikatero človeško in živalsko Življenje bilo bi žrtev nenasitljivemu elementu. Tako pa se je vsaj živina rešila in zgoreli so samo trije prašiči. Gosp. c. kr. okr. glavar, brzojavno opozorjen na ta požar, prišel je še isti večer na mesto pogorišča, ter se je takoj dotična škoda uradno precenila, in pokazalo se je, da znaša nad 2 8.0 00 gld. Hvalevredno moram omeniti, da sta oba gg. nad-župana in sicer: Lav. Dekleva in L. Šabee, bila hitro na mestu tužnega prizora, ter dn sta po možnosti pripomogla k hitrejšej zadušitvi vedno ponavljajočega se ognja. Posebno vrlo obnašal se je tudi «in g. nadžupana Dekleve. Osobito vrlo marljivo in neutrudljivo vedla se je Št. Peterska žandarmerija, — 3 možje — kateri so bili kakor brzojav prihiteli na pogorišče. Omeniti mi je tudi še g. Lužič-kija, železničnega oglednika Gornje Ležeskega, kateri je s svojimi delavci tako brzo, pripeljavši seboj 2 ročni biizgalnici, na pomoč dospel, da se je požar tem hitrejše zadušiti mogel. (Na lokaliziranje niti misliti ni bilo.) Torej bodi vsern tem imenovanim človekoljubnim gospodom, kakor tudi drugim bližnjim sosedom, za njihov trud in vsestransko požrtvovalnost v imenu po tej nepričakovanej nesreči prizadetih in neprizadetih vaščanov prisrčna zahvala izražena! Sklepajoča tu vseskozi tužne, arce pretresujoče, žalibog le prepogosto v uašej milej domovini javljajoče se vesti, ne morem prezreti notranjega rodoljubnega ter bratovskega glasu: „U s m i lite, usmilite se, rodoljubna in bratovaka srca ubogih siromakov!" Jn se jedenkrat ponavljam: „Kdor hitro da, dvakrat da.u Le t (diko še pristavljam : ni živeža niti za ljudi, niti za žival, ni obleke, ni semena. — ■z Ptuja 4. marca. [Izv. dop.j Štajerska kmetijska družba postala je kolporter zloglasnih političnih lističev 1 Predsednik tukajšnje poddružnice kmetijske družbe dobil je te dni celo kopo listov znanega v Celji izhajajočega buteljna od imenovane družbe iz Gradca. Mi si usojamo graške gospode vprašati, od kod imajo pravico kolportirati politične časopise in zakaj kuj tacega stori društvo, ki s politiko nema prav nič opraviti ? Ker je ta korak prestopek pravil, opozorujemo dotične oblasti, da skrbe, da se takej kolportaži pride v okom. Štajerska kmetijska družba pa si naj zapamti, da bode s tacim kolportiranjem mnogo izgubila, kajti mi tacih listov ne trpimo in jih vržemo na pravo mesto! Uže smo mislili, da se iznebimo pl. Premer-steina in da nam ga mila osoda ponese v Maribor, Ta trenutek ganil se je nekdo v grmovji. Skočil sem z balkona na trato. Nevidna roka zgrabila me je za ramo. — Oho! zakričal je surovi glas: — sedaj si se ujel ... ne boš lazil za knežno po noči! — Drži ga krepko, drl se je drugi glas izza ogla. Bila sta Grušnicki in dragonski stotnik. Udaril sem poslednjega s pestjo po glavi, da se je zvalil na tla, in zbežal sem v grmovje. Vse steze po vrtu so mi dobro znane. — Tatje! karaul! .... kričala sta; razlegel se je strel; še kadeča se pribitka pala je k mojim nogam. Oez jedno minuto bil sem že v svojej sobi; hitro sem se slekel in ulegel na posteljo. Komaj je zaklenil moj sluga vrata s ključem, ko začneta trkati stotnik in Grušnicki. — Pečorin, ali že spite V ali ste tukaj ? . . . kričal je stotnik. — Spim, odgovoril sem mu jezen. — Ustanite ! — tatje! — ČJerkesi! . . . — Jaz sem nahoden — in bojim se, da bi se ne prehladil, odgovoril sem. Odšla sta. Škoda, da sem se jima oglasil: naj bi me bila iskala celo uro po vrtu. Nastal je velik ropot. Iz trdnjave dirjal je kozak. Vse je bilo po konci, iskali so Čerkesov po vseh grmih — in se ve da neso našli ničesar. Mnogi so trdno prepričani, da bi bili, ko bi bila posadka malo hrabrejša in uinejša. pobili najmanj dvajset roparjev. 27. junija. Danes zjutraj so se pri studenci pogovarjali samo o ponočnem napadu Čerkesov. Ko sem spil predpisano mi število kozarcev mineralne vode, šel sem se sprehajat po lipovem drevoredu; tam sem srečal Verinega moža, ki se je bil ravnokar vrnil iz Pjatogorskega. Prijel me je za roko, in odšla sva zajutrkovat v gostilnico; bil je v velikem strahu zaradi žene. „Kako se je morala prestrašiti ubožica danes po noči,' rekel je, „pa da se je to moralo prigoditi ravno takrat, ko me ni bilo doma". Usedla sva se k zajutrku zraven durij, ki peljejo v drugo sobo, v katerej je pilo kakih deset mladih Ijudij' mej njimi Grušnicki. Zopot se mi je ponudila priložnost poslušati govor, ki je imel odločiti osodo ujegovo. On me ni videl, zato tudi nesem mogel spoznati njegovih mislij, in to je še povekšalo njegovo krivdo v mojih očeh. — Ali so bili res Črkesi? vprašal je nekdo: — ali jih je videl kdo? — Povedal bom vam resnico, odgovoril je Grušnicki: — samo prosim vas, ne izdajte me. To bilo je tako-le: včeraj prišel je k meni človek, katerega imena ne povem, in mi je povedul, da se je splazil nekdo ob desetih v hišo k Ligovskima. Povedati moram, da je kneginja bila tukaj, knežna pa doma. Podala sva se ž njim pod okno, da zalotiva srečnega zapeljivca. Reči moram, da sera se prestrašil; dasi je bil moj spremljevalec ves zamišljen v zajutrk, utegnil bil bi zvedeti meni jako neprijetne stvari, ko bi bil uganil Grušnicki resuico ; a ta, oslepljen od svoje ljubosumnosti, se še kaj tacega domislil ni. (Dalje prih.) a žali bog čitati moramo, da je na to mesto že drug gospod nemeščen. Iz Kostanjevice 2. marca. [Izv. dop.] (Konec.) Naša šola ima posebno nesrečo; vsak Čas se kaj podere. Tako se je bil 1. 1876. podrl obok pod šolskima sobama. Ker je bil tudi tisti čas g. Gač načelnik kraj šol. svetu, je tudi to popra vilo bilo v njegovi oskrbi, in kakor od zgoraj navedenega, tudi od tega do danes še nihče ni videl računa. Gospod župan Stravs pa je se pred malo časom trdil da je pri tistej priliki najmanj 40 gld. neporabljenih ostalo. Ker je bil g. Stravs tudi tisti čas župan, mu je to gotovo dobro znano. Iz vsega tega je razvidno, da je vsega šolskega denarja najmanj 550 gld. v žepu gosp. Gača ostalo. S tem denarjem g. G. že več let lahko ba-rauta, brez da bi bilo treba komu le krajcarja obresti plačati. Za zahvalo pa trdi, da je občina še njemu dolžna par stotin. Zakaj tedaj g. G. ne položi računa? Zakaj se je dal zopet voliti v krajni šolski svet, dokler njegovi stari grehi neso porav nani? Zakaj je ravno g. Strava delal ua to, da je zopet izvoljen ? Kmalu bil bi pozab 1 še nekaj povedati, kar gosp. Gača čudno priporoča za šolskega svetovalca. Šolsko vodstvo je vedno prigovarjalo, naj krajni šolski avet skrbi, da bi dobila šola primeren vrt; tudi slav. c. kr. dež. šolski svet je to potrebo spoznal, ter je v ta namen poslal krajnemu šol. svetu 40 gld. Ali naprava šolskega vrta bila je g. Gaču in njegovemu pristašu Kuntariču hud trn. Bula sta se, da bi znal uadučitelj kaj koristi od tega imeti, zato sta napravo vrta ovirala kolikor mogoče; in g. Gač je prejetih 40 gld., ko so že dobro leto pri njem počivali, rajši poslal c. kr. dež. šolskemu svetu nazaj, ko da bi se porabili za šolski vrt, katerega je za GaČem izvoljeni predsednik gosp. Ivan Kaln ravno tačas napraviti želel in ga res tudi napravil. Ali ni to dober gospodar, za šolo iu ljudski blagor unet? Iu ta šolski prijatelj je zdaj načelnikov na mestnik. Oglejmo si zdaj še druzega moža, sedanjega načelnika krajnemu šolskemu svetu, Ivana Kunta-riča. — Tudi ta mož je bil minulih 6 let član kraj-nega šolskega sveta, kakor sem že omenil; in mej tem časom je bil tudi župan. Imel je tedaj dvojno dolžnost pritiskati na to, da se uredijo denarne zadeve krajuega šolskega sveta; pa ne le, da ni tej zadevi celo nič storil, ampak zadnjo dve leti je, ko je njemu neljubi gosp. Kalin kraj ni šolski svet ker jih iz svojega žepa plačuje, ker mu vlada ne pošlje denarja. Verjetno je torej, kar je te dni pripovedoval jeden njegovih volilcev in občinski odbornik g. Sk., da mu je Kuntarič sam pravil, da je pri kordonu 1. 1879. celih 1600 gld. utaknil v žep. Pa naj kdo reče, da tak poštenjak ni vreden zaupanja občine! Boljšega gospodarja Šoli ne bi mogli dobiti! To, kar sem tukaj pisal o kordonu in bivšem županu, bilo je pred dobrim letom objav Ijeno že v „Slovenci**, pa prizadeti Kuntarič se še do zdaj ni upal opravičiti se, ali pa oporekati, da ni res, kar se je o njem povedalo, dasi ima dotični izvod menda v spominu dobro spravljen. Čuditi se tudi moramo, da nobena gosposka zavoljo tega Kun-tariča ne pobara, desi je ta reč sploh znana. Le prejšnji žandarski vodja bil je v to zadevo nos utaknil, ter nabral vse potrebno za dokaz, predno pa je to objavil gosposki, mu je moral nekdo usta zamašiti, ker je na mah vse potihnilo. Kako je to, ali so znabiti nekatere goljufije celo dovoljene? Meni to ni znano; le to vem da se ljudstvo nad tako nemarnostjo spodtika, ter iz tega pouzimlje nauk, da goljufija vender ni taka hudo bija, kakor pridigarji pravijo, saj se največjim ne poštenovičem nič ne zgodi. Čudno je pa tudi, da občinski odbor trpi mej seboj tacega prvega svetovalci in županovega ua-mestuika, ko dobro ve ze to krivico in gotovo še za marsikatero drugo. Domače stvari. veleizdaje, deloma ropa in udeležitve pri oro-panji čevljarskega mojstra Merstallinger-a, s katerim ropom so si hoteli pridobiti sredstev za organizacijo revolucijskih klubov. Predseduje Lamezan, državni pravdnik je Pelser. Sodišče sklenilo je v smislu zagovorništva, da je obravnava javna, izimši tedaj, ko se bodo čitala veleizdajska pisma. Obravnava bodo trajala štirinajst dni j. Občinstva malo. Berolin 8. marca. V spodnjej zbornici tretje čitanje proračuna. Desnica predlaga, da se zopet stavi v račun točka „Preusischer Volkswirtschaftsrath", a predlog bil je s 11)2 proti 191 glasom zopet odvnien. London 8. marca. V včerajšnjej do-navskej konferenci vzprijela je Rusija predloge Angleške glede Kilijske struge. S tem je delo konferenco končano, preostaje samo še uredovanje zapisnikov. Ugovorne obravnave Slovenskega Naroda". V Ljubljani 7. marca. I Prvi ugovor našega uredništva veljal je uvodnemu članku v štev. 20 t. I. od 25. januvarja |>od naslovom: „Ein Komentar i s t ii b e r i l U s s igu , katerega je tiskarna našega uradnega lista prelevila v stavek: „Sili Beamter ist uberfiiissig1' in v konečni stavek: „Jeder Beainte ist tibertiussig." C. kr. tiskovno sodišče zaplenilo je članek zaradi pregreška po $ 300 k. z., ker se neopravičeno na- — (V kranjsko hranilnico) bilo je me-|pt,da štujerski deželni zbor, in se mu predbaciva, da seca februvarj? uloženih od 2054 strank 327 510 gld., dela samovlastno napram štajerskim Slovencem, ter izplačanih pa 1025 strankum 214.916 gld. Razločka dolŽi c. kr. drž ivno pravdništvo ljubljansko, da proti mej ulogami in izplačili je tedaj 112.594 gld. slovenskim časnikom ne postopa tako, kakor se dru- — (Morilec svoje matere) Prelesnik, god postopa nemškim listom nasproti. katerega je, kakor smo poročali. Nj. Veličanstvo Državnega pravdništva zastopnik g. Miilileiaen presvitli cesar pomilostil, obnašal seje, ko se mu trdi, da je konfiskacija po 300 k. z. popolnem je naznanilo, da ie smrtna kazen preinenila se v opravičena, ker ni res, kur se trdi v zaseženem dosmrtno ječo, jako apatično ter rekel: „Boljše bi fclanku „Siovenskega Narodi", da ravna deželni odbilo, ko bi bilo pri prvej sodbi ostalo, da bi bil bor štajerski samovlastno; tudi ni res, da bi e kr. državno pravdništvo ljubljansko postopalo naprani BO JG. slovenskim časnikom protipostavno. Kakor hitro obešen". — (Iz Planine) se nam p.še, da 27. pr. m. ondu vršila občinska volitev, pri katerej ! časnik prosi, da se zapečateni koofiskovani članek je bil soglasno županom izvoljen dosedanji župan nupeči.ti, «e to tako; ukaže. Da se ne dovoli od g. Anton Kovšca, kateri že šest let neprestano strani c. kr. državnega pravdništva druga udaja pod in marljivo vodi občino v vsestransko zadovoljnost. isto Številko, to je popolnem pravdno iu postavno vseh občanov. in višji uradi neso postopanju tukajšnjega c. kr. dr- — (Slovenska posojilnica v Ma r i- i javnega pravdništva doslej še nikdar ugovarjali. Za- vodil, vse storil, s čemer je vedel, da bo zadrževal boru) ,mela je do 8edHJ 144 204 ^ 43 kl' dHtorej c. kr. državni pravdnik predlaga, na, se za- hodkov, 112.319 gold. 28 kr. pa izdatkov, tedaj j pUmenje tudi po c. kr. tiskovnem sodišči v novic vkupnega prometa 220.523 gld. 71 kr. 'odobri. — (Izpred porotnega sodišča.) Dne Zastopnik uredništva „Slovenskoga Naroda", 6. t. m. dopoludne tožen je bil 25 let stari kmetski* g 9 mm. Tudi stanje sploh je bilo vselej nadnormalno, iti sicer najvišje, za 13*67 mm. nad normalom, v nedeljo zjutraj; najnižje, za 0 01 mm. nad normalom, v četrtek opoludne; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 12*66 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 5*00 mm., je imel petek; najmanjši, za 1-38 mm., sobota. Thermometer: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala -j- 30° 0« to je za 1-4° C. nad normalom, in je bila v ponedeljek, torek, sredo in četrtek nadnorraalna, druge dni pa podnormalna. Najvišje srednje stanje, za 60° C. nad normalom, je imel ponedeljek; najnižje, za 0'9° (J. pod normalom, v soboto; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja jo tedaj znašal 6 9° 0. Stanje sploh je bilo 12krat nadnormalno, 9krat pa podnormalno, in sicer najvišje, za 10-8° C. nad normalom, v sredo opoludne; najnižje, za 5*0° 0. pod normalom, v sredo zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal lf>'80 C. Največji razloček \ stanji jednega dne, za 13'4° C, je imela sreda; najmanjši, za 4-8° Č., petek. Vetrovi protečenega tedna so bili primeroma zelo močni, sicer pa tudi precej spremenljivi, prevladovali so zopet vzhodni vetrovi. Največkrat, namreč lOkrat, je bil „ vzhod", 4krat „burja", 3krat ,Jugovzhod", 2krat Jugozahod", po lkrat „sever" in „zahod*. Nebo je bilo čez dolgo časa največkrat, M k nit, „popolnem jasno1', 4krat „deloma jasno", 3krat „oblačno". Vreme je bilo tudi v tem tednu vsled visečega stanja barometrovega zelo suho in stanovitno; teden ni imel nobenega deževnega, oziroma sneženega dneva._ !ID-a-XiS-3sls:sL "borz:3- dne S. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/o marčna renta......... Akcije narodno banke , ..... Kreditne akcije...... , . London . ..... . Srebro , ....... Napol. . ......... C. kr. cekini . ...... . Nemške marke ... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4.0/ „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 50/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Va0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice Pr;or. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke.....10 „ Aktijo anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. bolečinam v glavi in želodci. Lekarna „pri samorogu" v Ljuoljani, Mestni trg. Dolgo časa ni j.s vik imela jaz in moj prijatelj apetita in sva trpela zaradi zaprtja glavobol, dokler nama slučaj nij prinesel v roke vaše kri eif»tllne kuicljice, škatljica po 21 kr. Kri eialUne kugljlce Imele so dober vpliv, a škatljica se je kmalu izpraznila; naročila sva torej cel zavitek s ti škatjicami a 1 gld. 5 kr. Izrekam vam zahvalo in z veseljem vam javljam o najinem zboljšanji in naročujoč za svoje znance še dva zavitka proti poštnem i povzetju, dovoljujem vam, da objavite mojo zahvalo in hvalo teh kri eintilulli kugljic. Spoštovano udani Fran Proienecj (43—3) uradnik pri carinskem uradu. Št. 1307. (138-2) Sekundarska služba v deželnej bolnišnici v Ljubljani z letno plače 400 gld. in posebno začasno nagrado 150 gld. za opravljanje sekundarske službe v bolnišnični poddružnici, potem s prostim stanovanjem, svečavo in kurjavo, je izpraznjena in se bode na dobo 2 let oddala, ki se pa utegne po dveletnem dobrem službovanji potem še za 2 leti podaljšati. Prošnje za to službo naj se pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani ulože do 30. marca I. 1SS3. ProSnjikom je dokazati, da so doktorji zdrav-ništva ali da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili, in navesti, ce so že kaj službovali. Na proš-njike, kateri so razen nemščine zmožni tudi slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika, se bode posebno oziralo. Natan&neja pojasnila daje vodstvo bolnišnice v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 28. februvarja 1883. Deželni glavar: T h u r d. 78 gld. 25 kr. 78 50 p 97 n 65 n 92 • 90 m 829 n — n 309 9 50 n 119 TI 80 n 9 > n 49 V, n » 6 Jt 62 * 58 n 50 118 « 70 n lti7 n 50 n 97 » 65 n 120 n — n 89 T? 86 » 95 n 103 n — 114 80 » 116 n 75 n 99 30 n 104 n 75 n 170 f> 50 » 20 n 75 »> 115 rt 30 t» 226 V — B Izdatelj in odgovorni urednik Makso ArmiČ. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**.