CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZyEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LETOS PRESEŽKA lE ZA.0,6 ODSTOTKA V OSMIH MESECIH. V osrednji točki dnevnega reda na torkovem zasedanju okrajne skupščine v Celju je bila prav go- tovo razprava o gibanju gospodar- stva v prvih osmih mesecih letoš- njega leta. Uvodno poročilo k tej razpravi je posredoval predsednik sveta za gospodarstvo, ing. Milan KRŠMANC, ki je med drugim ugo- tovil, da Ф industrijska proizvodnja iz me- seca v mesec s težavo izpoljnjuje planske naloge, # v maju in juliju plan ni bil dosežen, # je bil letni plan ob zaključku avgusta presežen le za 0,6 Od industrijskih panog so ostale pod planom proizvodnja premoga, črna metalurgij^i, proizvodnja ne- kovin iд kovinska industrija. Ugod- nejši razvoj je zaviralo pomanj- kanje električne energije in pre- moga ter nekaterih vrst reproduk- cijskega materiala tako z domačega tržišča, kakor iz uvoza. ' Kritično je stanje v velenjskem rudniku lignita, kjer zaradi pomanj- kanja rudarjev ne izpoljnjujejo proizvodnih obveznosti. Zaradi manjše proizvodnje v rudniku je zastoj tudi v proizvodnji električne energije, katere redukcija pa ovira normalen potek proizvodnje v osta- lih panogah. Premogovnilci ne kri- jejo potreb in(histrije in ositalih go- spodarskih dejavnosti, niti potreb široke potrošnje. Kot negativni Vfaktor za izpolnje- vanje proizvodnih obveznosti na- stopa tudi dejstvo, da nekateri pro- izvajalci v pričakovanju povišanja cen zadržujejo svoje proizvode. To je primer v barvasti metalurgiji, kjer Cinkarna zaradi pomanjkanja cinkovih koncentratov (zadržuje jih rudnik Šuplja Stjena) ne daje na trg dovolj vseh proizvodov. Izredno neredna je tudi dobava reprodukcijskega materiala iz uvo- za. To zlasti občuti tekstilna indu- sdija. ki stalno opozarja na nered- no dobavo bombažne preje, na te- ža \c pri dobavi barvnih sintetičnih л!акеп in na oskrbo s sintetičnimi ]M(\jami. Ko je predsednik sveta analiziral to stanje, je hkrati predlagal neka- tere sklepe: Ф povečati število zaposlenih v premogovnikih na račun stimulativ- nejšega nagrajevanja in rešitvijo stanovanjskih problemov, 0 pospešiti investicijsko dejav- nost v energetiki in zato čim prej aktivirati nove obrate, # pri planiranju proizvodnje u- poštevati potrebe domače predelo- valne industerije, predvsem one, ki dela za izvoz in koordinirati izvoz tako, da bo dose/^n čim boljši deviz- ni učinek, # stremeti za tem, da z uvozom reproibikcijskega materiala dosega- mo ustrezni izvozni efekt, Ф opozarjati odgovorne organe na spekulativno zadrževanje suro- vin, m. b. OB TRIINDVAJSETLETNICI NAPADA NA ŠOŠTANJ SLAVJE DELOVNIH ZMAG Občani velenjske občine bodo le- tos proslavili svoj občinski praznik v Šmartnem ob Paki. Kot vsako leto bodo tudi letos proslavili 23. obletnico prvega partizanskega na- pada na slovensko mesto (Šoštanj) z delovnimi zmagami. Praznovanje bo zajelo skupaj de- vet dni in bo trajalo od 3. do 11. ok- tobra. Osrednja proslava bo v nedeljo '11. oktobra v Šmartnem ob Paki, kjer bo svečana seja občinske skup- ščine skupaj z občinskim odbororn ZB in Socialistične zveze. Ob tej priložnosti bodo podelili Kajuhove nagrade najbolj zaslužnim Ф 3. oktobra bodo odprli gospo- darsko razstavo v prostorih II. os- novne šole v Velenju. Na razstavi bodo sodelovala vsa podjetja Ša- leške doline. Ob tej priložnosti bo- do tudi letos imeli sejem, kjer bo možno po znižanih cenah dobiti predvsem iskano blago. Tega dne bo popoldne pričetck klubskega tekmovanja kotalkarjev. # 4. oktober bo pomemben za Velenjčanir in Zavodenjčane. V Ve- lenju bodo otvorili nov velenjski л^odovod in s tem odpravili doseda- njo slabo voljo Velenjčanov. Ta pridobitev je poniembna; več kot 16 tisoč ur prostovoljnega dela 5000 Velenjčanov je samo dokaz, da mla- di meščanje nadaljujejo s tradici- jo, ki jim je prinesla že toliko ko- ristnega. V Zavodnji pa bodo tega dne otvorili prenovljeno šolo. Џ 5. oktobra bodo v Šoštanju otvorili razstavo slikarja Franca Zupanca. # 7. oktobra na predvečer 23. obletnice bo promenadni koncert na vrtu hotela »Kajuh« v Šoštanju. Ф 8. oktobra bo" v delavskem klubu v Velenju otvoritev razstave domačina — slikarja Lojzeta Zavo- lovška. Ф 10. oktobra bodo slednjič po skoraj 10-letni' gradnji predali na- menu zdraviliški objekt »Planika« v Topolščici — zvečer pa bo šoštanj- ska Svoboda odigrala tridejanko Antona Korena »Vohunka 907«. Istega dne bo kulturno prosvet- no društvo Šmartno ob Paki igralo Strgarjevo »Heroico« v režiji Tine- la Steblovnika, lanskoletnega dobit- nika Kajuhove nagrade. 11. oktober — dan osrednje pro- slave — pa bo pomemben za Šmartno ob Paki. Gasilci bodo pre- jeli nov gasilni avto. Nova asfalti- rana cesta Šmartno ob Paki-Letuš in Šmartno ob Paki-Gorenje bo te- ga dne uradno predana namenu, poleg tega pa bodo otvorili nov vo- dovod in kanalizacijo, prenovljen, dom Partizana in prenovljen dom ljudske tehnike. Tudi Pačani so v marsičem sami pripomogli do teh pridobitev in to s prostovoljnim de- lom. Pozitiven vpliv ulirepov ZIS če zasipdujemo posledice zadnjih ukrepov ZIS v celjskem okraju bo- mo ugotovili, da je ostalo gospodar- skim organizacijam več sredstev. Če pa gledamo posamezna podjetja "bo- mo ugotovili, da so nekatera pre- cej na slabšem. Gospodarska zbornica v Celju je anketirala 40 večjih delovnih orga- nizacij v okraju o tem, kako so na njih vplivali zadnji ukrepi ZIS. An- keta je pokazala: izdatki so se po- večali za 4 milijarde 484 milijonov dinarjev — prejemki pa so narasli zaradi zmanjšanja družbenih obvez- nosti in povečanja cen za 5 mili- jard 54 mihjonov dinarjev. Torej je ostalo gospodarskim organizacijam za 570 milijonov več sredstev. Ta analiza temelji na lanski realizaciji, zato bodo verjetno rezultati na kon- cu leta drugačni, toda bistveno ne bodo vplivali na izid ankete. Če pa bi pogledali posamezna podjetja bi ugotovili, da so nekate- ra po zadnjih ukrepih ZIS na slab- šem. Tako na primer podjetja tek- stilne industrije pri katerih sta važ- ni postavki v materialnih stroških električna energija in premog, ka- terima so se cene znatno dvignile, medtem ko so cene tekstilnih pro- izvodov plafonirane. Ravno tako so na slabšem tudi nekatere kmetij- ske gospodarske organizacije na na- šem področju, ker so velik porab- nik reprodukcijskega materiala (umetna gnojila, močna krmila, škropiva. .) ne proizvajajo pa v večjih količinah artiklov, katerim se je cena dvignila, (pšenica, koru- za...) Analiza med posameznimi podjetji je pokazala, da so v glav- nem na slabšem podjetja, kot grad- beništvo, uslužnostna obrt, gostinst- vo ... V vsakdanji praksi vsi stalno za- trjujejo da so s temi ukrepi irTno- go izgubili — zato se člpveku neho- te vsiljuje vprašanje: kdo pa je po- tem dobil ta sredstva, ki so ostala gospodarskim organizacijam? In še to: kako bodo ta sredstva uporab- ljena; mar spet za investicije? Pod- jetja pozabljajo na notranje rezer- ve, da bi povečala ekonomičnost po- slovanja. Kajti podatki o poslova- nju gospodarskih organizacij v pr- v<;m polletju kažejo, da je narasla ekonomičnost poslovanja le za 0.2 odstotka! L. Stepančič PRED KONFERENCAMI SZDL V LAŠKI OBČINI OSTER ZAČETEK RAZPRAV Pred dnevi je bilo zasedanje ple- numa občinskega odbora' SZDL, na katerem so obravnavali program dela za naslednje obdobje. Poleg organizacijsko političnih vprašanj pa so dali prednost v razpravi raz- nim gospodarskim ])roblcmom. Glede investicijske politike so bi- li mnenja, da je treba načrtovanje v bodoče vskladiti z lastnimi mož- nostmi. {íTadnje ])a pričeti, ko bodo zagotovljena finančna sredstva. Kritizirali so noresnost investitor- jev pri gradiTíji ceste Rimske Topli- ce—Zidani most. Elaborati so bili narejeni dokaj površno. Izračun del se'je v nekaj mesecih zvišal od 900 milijonov din na i milijardo din. Sredstva bodo vsak čas izčrpana, dela pa zaradi tega ustavljena. Tudi začeto rekonstrukcijo ceste skozi Laško so grajali. Skupščina občine Laško je za izvedbo že upo- rabila 40 milijonov dinarjev, dočim se okraj Celje, ki nastopa kot »so- investitor«, svoji obvezi izogiba. Razprava na omenjenem plenumu je načela tudi razne probleme druž- benih služb, predvsem pa financira- nje drugostopenjskega šolstva. Pro- račun občine je v ta namen zago- tovil del sredstev za osebne dohodke teh šol, 'ostaja pa nerešeno vpraša- nje udeležbe pri financiranju grad- benih del, ki jih izvajajo te šole v letošnjem letu. Ta sredstva naj bi zagotovila gospodarske organizacije, ki žal za problem ne kažejo zadost- ne odgovornosti in iniciative. Kar oster začetek razprav pred konferencami krajevnih organiza- cij SZDL. T. K. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ŽALEC INVESTICIJE POD LANSKIM POVPREČJEM Na prvi popočitniški seji občinske skupščine Y Žalcu so obravnavali pregled izvršitve družbenega plana občine Žalec za prvo polletje; re- zultati so v glavnem zelo ugodni: vrednost fizičnega obsega proizvod- nje je porasla za četrtino v primer- javi z lanskim letom in je za 25 odstotkov višja od slovenskega pov- prečja. Za 11.7 odstotkov pa se je dvignila storilniost in v skladu s tem so rasli osebni dohodki za okrog 12 odstotkov. Tako kot drugod je tudi za žal- sko občino značilna še vedno moč- na ckstenzivnost, saj so zdaleka prekoračili predvideno 5,9 odstotno povečanje števila delovne sile. Tako imamo sicer močan porast proiz- vodnje, medtem ko ostaja vpraša- nje storilnosti in rasti osebnih do- hodkov izven predvidenega temna. Pozitivno za žalsko občino paje, da ie med redkimi občinami v Slo- veniji, ki izkazujejo pri novih vla- ganjih manj kot lani v istem času (in sicer za 5 odstotkov). Tudi kmetijski kombinat Žalec, ki je sedaj edina kmetijska organi- zacija v žalski občini, izkazuje v pr- vem polletju prekoračitev planskih obveznosti za 14 odstotkov, kar je izredno razveseljivo, saj je tudi ta podatek bolj enkraten pojav v kme- tijstvu. Najbistvenejše spremembe ali od- stopanje od plana so nastale pred- (Nadaljevanje na 2. strani) V DANAŠNJI ŠTEVILKI: Ф Se bodo Radiu vremena zjasnila? Ф Nikakor umik — samo iz- popolnjevanje! Ф Vodilni komunisti in kri- tika Ф Za enega — pet dinarjev Ф Sin obtožuje ubito mater Ф Doklej še krvavi davek* norcem? Ф Uspeh Kladivarjevih atleto Ф Uspeh Kladivarjevih atletov # 70 let Emajlirke V PRIHODNJI ŠTEVILKI: Ф Nov roman: Tolažba v srcu Afrike CELJE, 25. SEPTEMBRA 1964 Št. -58 CENA 20 din Leto XIV Glavni urednik RUDI LESNIK Odgovorni^ urednik JURE KRASOVEC List izhaja ob petkili. Izdaja in tiska Časopisno podjetje >Ceijski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-2"5. Tekoči račun: Ш-li-l-b^b. Letna naroč- nina tOOO, polletna 900, četrtletna 290 din. Inoiemstvo 3400. Od 24. 9. do 4. 10. 1964 V spolšnem nestalno vreme s po- {îostimi padavinami in olihttbtvami, zlasti med 24. in 26. septcmlirom, okrog 29. septembra in 2. oktobra. »ZADNJA VEČERJA« CELJSKIH OLIMPIJCEV v ponedeljek zvečer so se celjski atleti in trener, določeni za Olimpiado v Tokiu, po večerji v hotelu Celeia — skromno poslovili od... Od nikogar, ker razen njih in štirih dopisnikov ni bilo nikogar, ki bi jim na tej svečani (skromni) večerji zaželel vsaj siečno pot... Ta mučen večer sta popestrila delovna kolektiva celjske tovarne perila »Toper« in polzelske tovarne nogavic, ki sta atlete in trenerja obdarila. Vsekakor lepo priznanje petim športnikom, ki bodo tako ali tako, ponesli ime našega mesta in države v svet, ne nazadnje pa tudi priznanje in pozornost za njihovo delo in požrtvovalnost. Foto: J. Sever Stran 21 CELJSKI TEDNIK št. 38 — 25. septembra 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAYNÍKAR Konference, govori, obljube, obi- ski, posojila, grožnje in sestanki na najvišji ravni so na dnevnem redu, več ali manj na vseh kontinentih sveta. Vse se pripravlja, vsi skrbijo, edinole za človeka, za demokracijo in vsi veliki imajo dovolj strašnega, in še bolj strašnega orožja, v koli- kor bo rijihova demokracija, ki jo drugim ponujajo, ogrožena, časopi- si so tako polni senzacionalnih na- slovov, da mora človek hitro poza- biti, kaj je bilo včeraj, če hoče ra- zumeti to, kar je danes. Res je, da se na svetu vse vrti. Toda to vrtenje danes je tako pospešeno,'da postaja nevarno. Radi bi, da bi bilo člove- štvo malo bolj umirjeno, bolj trez- no in bolj humano. Zakaj bi morali, ameriške volitve spremljati rušilci in blokade? čemu hoče Kitajska po- begniti pred svojimi ekonomskimi težavami s klicom na svetovno re- volucijo? Zakaj neokolonializem ; ubija Afričane, ko bo moral sam umreti? Vse to se sprašujemo, ko poslušamo radijska poročila in či- tamo domači in tuji tisk. Ali bo člo- veštvo našlo sebe in ali bo v tej ihti uvidelo vso revščino, ki mu hiti nasproti, v kolikor se ne bo pravo- časno humaniziralo — pozabilo na rase, barvo polti, sploh na vse, kar je bilo vzrok nesporazumevanja. Če je kaj, kar lahko prinese več jasnosti in pravičnosti, več optimiz- ma, so vsekakor dogovori, kakršni se obetajo v Kairu. Ogromno število najvišjih predstavnikov držav, ki to želijo, se bo sestalo na konferenci, ki bo lahko pomenila izhod iz ne- varnih antagdnističnih ^gledanj, blo- kov in regionalnih ekonomskih, tvorb. Razen prisotnih, pa ne bo državnika, ki sicer ne bo prisoten, bo pa vseeno spremljal debate in zaključke konference. Kolikšen po- men za svetovni položaj ima ta kon- ferenca, je tudi dokaz, da bodo na njej prisostvovali službeni predstav- niki Organizacije Združenih Naro- dov. Analiza, ki bo tu prikazana, bo vsemu svetu dokazala nevzdržno stanje, kakršno je danes. Oboroževanje s strahotnim orož- jem, diskriminacija na vseh ravneh. Izkoriščanje človeka — moderno suženjstvo. Razviti in bogati — ne- razviti in lačni. Nad vsem pa stalni strah pred splošnim vojnim- uniče- njem z ene strani ali pa razoroži- tev, medsebojno spoštovanje in po- moč nerazvitim ter ukinitev vsega, kar ima zvezo s kolonializmom. Vse to pa dokumentirano, podprto z ne- štetimi primeri, z jezikom, ki ne grozi, pač pa opozarja vse človeštvo. Po vsem tem je razumljiv interes, ki ga kažejo dobromisleči za konfe- renco v Kairu. Od nje se pričakuje stabilizacija v svetu. Pravičnejša razdelitev dobrin, ki pripadajo vsem. Mir, ki je tako potreben in nujen v sedanjem času. Predvsem pa je ta dogovor manifestacija mi- lijonov ljudi, ki hočejo biti samo ljudje. Za nas Jugoslovane pomeni Kairo veliko priznanje. Beograjska konfe- renca je bila začetek mßdsebojnih dogovorov, ki se niso vršili za zapr- timi vrati, pač pa javno pred vsemi. Do takratne konference je bila stor- jena dolga in težavna pot. Ugled in principielnost naše zunanje politike jo je v dobršni meri pomagala pri- praviti in tudi uspešno končati. Od takrat pa do danes je pomen beo- grajske konference zrasel v taki me- ri, da se za nadaljevanje začetega dela zanimajo po vsem svetu. Ne bi smelo biti nikogar med nami, ki ne bi spremljal delo konference, ko bo odločala o tako važnih in življenj- skih problemih. TEČAJI POTREBNI VSAKOMUR Kakor vsako leto, bo občinski odbor Rde- čega križa v Celju tudi letos priredil tečaje za nego bolnika na domu in tečaje za prvo pomoč. Tečaji za nego bolnika, od katerih bo vsak trajal po 12 ur (2 uri dnevno) ,se bodo pričeli prihodnji mesec, zaključili pa konec aprila. Njihov namen jc predvsem ta, da bi pritegnili čim več družinskih čla- nov, ki bi lahko v mnogih primerih razbre- menili bolnišnice, s tem da bi bolnike zdra- vili doma sami. V ta namen je občinski od- bor RK kot financer teh tečajiv dopustil možnost, da se vsakdo prijavi po želji bodi- si za dopoldanski ali popoldanski čas, prav tako pa vsakomur nudi obisk tečaja brez- plačno. Da bi medicinski delavci tečaje laž- je vodili, sme .iteti udeležba najmanj 8 naj- več 12 tečajnikov; ti se lahko prijavijo ob- činskemu odboru vsak dan od 8. do 10. ure. Glede na veliko zanimanje, ki so ga občani pokazali lansko leto, pričakuje organizator podoben odziv tudi letos. Med govorom predsednika občinskega odbora SZDL Marjana Ravnikarja SE BODO RADII VREMENA ZJASNllA? V sol)òto je bila v Celju skromna svečanost ob 10. obletnici radia Celje, mnogo skromnejša, ko bi jo tak jubilej zaslušil. Poleg najožjih sodelavcev redakcije in tehnikov so bili navzoči tudi predstavniki javnega življenja okraja in občine. () pomenu jubileja in vedno bolj izstopajoči vlogi radijske postaje v Се1јд sta goл'<)ri]a glavni urednik Rudi LESNIK in predsednik občin- skega odbora .SZDL tov. Marjan RAVNIKAR. Slednji je poudaril, da bi bila nepopravljiva škoda, če bi celjski radio nenadoma obmolknil in da je dolžnost družbe tako važno informativno sredstvo, ki ima poleg tega tudi veliko kulturno vlogo, podpreti do te meje, da bo lahko ne- moteno delovalo. Danes radio Celje, o tem smo pisali v prejšnji številki tednika, teh pogojev nima, saj »jubilant« peša tako po tehnični, gmotni in kadrovski plati, da o delovnih pogojih povezanih s prostori ne govorimo. Ce jubilantu ni bila izrečena samo tolažba, potem se celjskemu radiu le obetajo boljši časi. Uspel seminar na Gori Oljki Na Gori Oljki jc bil pred dnevi seminar za vse predsednike in sekretarje občinskih koniitejtiv ter zu predsednike ideoloških komisij pri občinskih komitejih ZM. Se- minar je sklical in pripravil Okrajni ko- mite ZMS Celje z željo, da bi razčistili ne- katera pereča vprašanja. Namen je bil po- polnoma dosežen. Seminarja so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi Tone Flor- juiičič in Jože Marolt ter nekateri člani predsedstva CK ZMS in člani Okrajnega komiteja Celje. Prvi dan je imel referat Jože Marolt, ki je govoril o nekaterih aktualnih nalogah >/DL. popoldne pa so udeleženci poslušali referat predsednika Okrajnega komiteja ZMS Celje Staneta Seničarja o nalogah ZM. Naslednji dan sta bili še dve predavanji. Mitja Pipan jie govoril o metq^ah dela, Dagmar Šuster pa o kadrovskih vprašanjih. Težišče seminarja je bilo na razpravah. S pomočjo koristnih razprav so bili izkrista- lizirani nekateri zaključki, ki bodo osnova konferencam aktivov ZM (kjer konferenc še ni bilo) za občinske konference ter za okrajno konferenco ZMS. K. F. RAZGOVOR S CERKVENIMI PREDSTAVNIKI V petek so se g. dekani in pred stavniki Ciril-Metodijskih društev, ki delujejo na*območju celjskega okraja odzvali vabilu okrajne skup- ščine in se udeležili razgovora o ne- katerih aktualnih vprašanjih, ki za- devajo odnose med rimokatoliško cerkvijo in oblastjo. Gospodje dekani so poudarili po- men razgovora, ki je bil oboje- stransko koristen in izrazpi željo, da bi se po potrebi ali na njihovo željo ali po oceni oblastnih organov še sestali.^ Razgovor sta v imenu okrajne skupščine vodila tovariša Florjan Pelko in Igor Ponikvar. NIKAKOR UMIK SAMO IZPOLNJEVANJE Razgovor s Frančkom Ribičem, predsednikom občinskega komiteja ZM v Celju. Po večletnem delu v mladinski organizaciji se tovariš Ribič za nekaj časa poslavlja, želi nadaljevati študij. Pred odhodom smo želeli, da za naše bralce odgo- vori na nekatera vprašanja: — Kako dolgo ste neprekinjeno v vrstah funkcionarjev mladinske or- ganizacije? 0 V mladinski organizaciji de- lam aktivno že od leta 1955. V ob- činski komite pa sem bil prvič iz- voljen leto dni pozneje.« — Po vsem tem morate biti že na zgornji meji starejših mladincev. Vas je delo z mladino pomlajevalo? # Vsekakor. V mojih letih je že skrajni čas, prepustiti krmilo mlaj- šim silam, saj je normalno, da se človek z delom v organizaciji počasi izzivi. Delo z mladino je zelo pe- stro. Ce ^а opravljaš z zanimanjem in veseljem, te prav gotovo, osreči, daje energije, krepi — tako je bilo vsaj z menoj. — Nihče, pa naj se še tako trudi, ne opravi _ vsega, kar bi želel. Kaj puščate nasledijiku ob »rotaciji« kot »oporoko«? # Misel, da morda nisem dovolj naredil zaorganizacijo. me je ne- nehno gnala naprej. Velikokrat so zaradi objektivnih in subjektivnih ovir ostajale programske naloge ne- izpolnjene. Mnogo problemov je ostalo neraz- čiščenih in nerešenih. V mislih imatn celjski Mladinski dom. Klub mladih odbornikov, formiranje in krepitev mladinskih aktivov *>v krajevnih skupnostih, temeljitejša pomoč mla- dinskim samoupravnim organom t šolah ter tesnejše delo s specializi- ranimi organizacijami in društvi. — Nikjer sicer ni zapisano, da mladinski funkcionar ne bi smel biti poročen, vendar nas zanima, če ste zaradi svoje funkcije še vedno sa- mec? Ф Vzrokov za to ne morem nika- kor pripisati mladinski organizaciji. Za tako pomemben korak in odlo- čitev mora imeti človek poleg lju- bezni in želja še — materialno os- novo. To bo bržčas vzrok ... — Kakšni so vaši načrti sedaj? Kakšnemu delu se boste zdaj po- svetili? ^ 0 Najprej študiju, zatem pa — vojaščini. Političnemu delu se ne želim odpovedati, želel pa bi se vključiti v gospodarsko proizvodnjo, kjer bi teoriji priključil prakso. j.k. PRIPRAVE ZA POPIS ŽRTEV DRUGE SVETOVNE VOJNE v mozirskl občini so priprave za popis žr- tev druge svetovne vojne, ki bo v dneh od 19. do 25. oktobra 1964 v polnem teku. Po- pls bo vodila občinska popisna komisija, ki jc že imenovana, izvajanje popisa pa od nje določeni popisovalci. Komisija je že pristo- pila k delu. Območje občine je razdelila na 62 popisnih okolišev. Popis bo zajel blizu 4 tisoč oseb. Pri popisu bo sodelovalo 42 po- pisovalcev. V priprave so vključene tudi družbeno-politične organizacije, zlasti še Zve- za borcev. V pomoč pri izvedbi popisa bodo v kratkem ustanovili še podkomisije na se- dežih vseh krajevnih uradov, sestavljene iz predstavnikov Zveze borcev in drugih druž- beno političnih organizacij. Obrtno podjetje »OBRTNIK« PREBOLD razpisuje prosto delovno mesto OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: Ekonomska srednja šola s triletno prakso ali nepopol- na srednja šola s petletno l)rakso na istem delovnem mestu. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe de- lovnega mesta. Interesenti naj dostiivijo podjetju pis- meno ponudbo. Investicije pod lanskim povprečjem (Nadaljevanje s 1. strani) vsem pri stanovanjski izgradnji, pri čemer so v največji meri botrovale naglo rastoče cene uslug gradbenih izvajalcev. Tako je v soseski DOM cxipadla gradnja četvorčka, gradnja samske- ga doma podjetja »Gradnja« ter stanovanje za sodišče. Tudi v Pre- boldu so odstopili od gradnje dveh devetorčkov ter sredstva usmerili v večje kredite individualnim gradi- teljem. Kljub temu, da so odpravili v ve- čini osebne dohodke do 25 tisoč (lani so imeli v gospodarstvu 43,5 odstotkov zaposlenih s tolikšnimi dohodki), jih imajo še vedno 18,9 zaposlenih z dohodki izpod te me- je. Največ jih prejema od 30 do 40 tisoč, in sicer 21,5 odstotkov, med- tem ko jih samo 18,8 odstotkov pre- jema od 40 do 80 tisoč osebnih do- hodkov. kj PREDKONGRESNI PRISPEVEK - PREDKONGRESNI PRISPEVEK - PREDKONGRESNI PRISPEVEK - PREDKONGRESNI PRISPEVEK Jože Volfand AKTIVNOST MLADIH v IIÉMO-VZGOJNEM PROCEsll Togost pri iskanju novih poti reše- vanja aktualnih problemov, pre- majhna aktivnost, izživljanje na se- stankih, odtujenost vodstev organi- zacij od članstva, odstopanje od za- stavljenih programov, brezskrbnost in ncnačrtnost obravnavanja kadrov- skih vprašanj, mnogokrat pa tudi o- samljenost in nezmožnost reševanja najbolj kočljivih zadev - mladinska samouprava in premajhen posluh za življenjske težave, interese in želje mladih - vse to je mladino navda- jalo z nezaupanjem v lastne sile, ostajala je na pol poti ali se je za- dovoljevala s stanjem, kakršno je bilo. Ne smemo pa pozabiti, da je v veliki meri prav od vloge, priza- devnosti in dejavnosti pedagogov na šolah odvisna kvaliteta učno-vzgoj- nega procesa in organizacija dela in življenja mladih. Ce trdimo, da je osnoA^na dolžnost učenca in dijaka učenje, ki v isocialistični družbi mla- demti u'Ioveku ne snu> biti breme, temveč življenska radost, priprava za življensko prakso, potem se mo- ramo še toliko l)olj zavedati, da je prva in najvažnejša naloga prosvet- nega delavca maksimalna angažira- nost na matični šoli. v prvi vrsti pa kakovost pouka v razredu. Šele na- to vse ostalo. Zanimiva bi bila pri- merjava ocen mladinskega dela na gimnaziji, na učiteljišču (sedaj pe- dagoška gimnazija) in srednji teh- nični šoli. seveda ob upoštevanju specifičnosti posameznih šol. Ob netemeljiti obravnavi določcr nih problemov pa ni mogoča vse- stranska in poglobljena analiza de^ javnosti ZM. nujna pa, je njena vse- binska politična ocena predvsem v (Nadaljevanje iz prejšnje številke) bistvenih vprašanjih: uveljavlja- nje samoupravljanja v šolah, idej- nost pouka, pravzaprav marksistič- no oblikovanje osebnosti dijaka in učenca v gospodars-tvu. odnos mla- dih do učenja in dela. zanima pa nas še vloga ZM pri načrtnem sprem- ljanju mladih, ki jih pripravljamo Marsikdo še vedno s])rejema vključevanje mladih v samoupravne organe na šolah kot neko foruialnp zahtevo, ki jo je pač treba upošte- vati. Tako mišljenje pa družbeno ni sprejemljivo in pomeni negiranje socialističnih pedagoških principov. Mladi še lahko razpravljajo o kvali- teti učno-vzgojnega procesa pa še to z rezervo, ker se boje posledic, premalo pa so seznanjeni z dejan- skimi problemi šole (financiranje, izdelava statutov), da ne govorimo o njihovih nezmožnostih pri ureje- vanju notranjih odnosov na šoli. Skratka: kolika je bera uspehov članstva in vodstev iZM pri demo- kratizaciji življenja na šolah, v ka- terem bi naj prišla do polnega iz- raza tako učiteljeva, a tudi učen- čeva samoiniciativnost, sproščenost, odgovornost in iskrenost? Priznati je treba — skromna. h'e nekaj nam more biti jasno. Posredovanje različnih marksistič- nih postavk mlademu človeku (u- vedba družbenih ved v predmetni- ke) brez prenosa na družbeno stvar- nost je skoraj brez pomena. Bist- veno je marksistično dojemati, gle- dati, obravnavati in reševati prob- leme, ki nastajajo v danih drjjžbe- nih ])ogojih. Zato pa je poleg osta- lega potrebna pristna prepričanost človeka, ki tako. marksistično vzga- ja mlado, še nedozorelo osebnost. Spoznanje, da je le delo tisto, ki od|)ira mlademu človeku vsepovsod neslulene perspektive, nas privede do zaključnih misli. Zaradi vseh na- štetih in drugih vzrokov dosedanja aktivnost ZM pri sprejemanju novih članov v vrste ZK iri bila zadostna. Ob majhnem številu vključenih — prevelik formalizem zaradi starosti — ni čudno, da ni organiziranega vpliva mladih članov ZK v mladin- skih aktivih, primanjkuje pa jim tudi zdravo pojmovanje, da morajo v ZM delati in delovati kot komuni- sti — pomoč pri opredeljevanju mladine do določenih idejnih vpra- šanj, da so za svoje delo odgovorni in da vsepovsod pokažejo več samo- iniciative in odločnosti kot drugi člani ZM. Lahko pa se tudi znajde- mo v dilemi. Letos je na primer od okrog 70 maturantov celjskega uči- teljišča odšlo na delo ali pa v na- daljnje šolanje samo 5 (pet) komu- nistov. Za miadi rod vzgajati smo jim dali kvalifikacijo, za v vrste ZK pa ... In še eno vprašanje se postavlja — kakšen odnos si je v danih pogojih dela na šoli zgradil dijak do najvažnejše politično-idej- ne družbene sile. ZK? Pa še — ali sta res samo ZM in ZK odgovorni za idejno rast najjiolj perspektiv- nega kadra? In če je tako zelo po- memben samo ta del mladine? Sled- njič smo spet na začetku — ob razr širjenosti in kvaliteti idejne osveš- čenosti mladih. In mogoče bo kdaj prišel kdo na misel, da bi pripravil analizo o mladih, ki so pred kakš- nimi tremi leti zapustili to ali ono šolo ter bi tako ugotovil njihovo življenjsko in idejno orientacijo: navsezadnje pa bi se spoznal, kaj je šola poleg določene mere znanja še nudila mlademu človeku. Kajti resnica, ki je nad vse prist- na, v vsej globini vendar nepotvor- jena.in prepričljiva, pravi — »nič, kar je bilo ustvarjenesra. nam ne sme biti tako sveto, da bi ne moglo biti preseženo in da se ne bi umak- nilo tistenm. kar je še bolj napred- no, še bolj svobodno, še bolj člo- veško«. St. 38 — 25. septembra 1964 CELJSKI TEDNIK^ Stran 3 Poudarek kooperaciji v celjskem okraju imamo okrog 110 tisoč hektarjev ob- delovalne zemlje, od katere je v individualni lasti nekaj nad 100 tisoč hektarjev. Od vseh teh ogromnih površin pa je vključeno v kooperacijsko so- delovanje z zadrugami ali kombinati le 18,7 odstotka po- vršin, kar je odločno premalo, kajti v sedanji situaciji na tr- žišču kmetijskih pridelkov nam ne sme biti vseseno koli- ko in kakšen je pridelek na večini obdelovalnih površin. Nekatere kmetijskje organi- zacije sicer uspešno razvija- jo to obliko sodelovanja s kmetom (oba kmetijska kom- binata, KZ Šmarje ...) in do- segajo pri tem tudi lepe re- zultate, toda imamo spet dru- ge, ki so zgolj trgovski po- sredniki med kmetom in po- trošmkom. Na našem področ- ju je razvito kooperacijsko sodelovanje z individualnimi proizvajalci predsvem pri pro- izvodnji hmelja in živine. Omenili bi predvsem še so- delovanje pri reji in pitanju živine. Na področju celotnega okraja naj bi v letošnjem letu kooperantje proizvedli 9 tisoč ton mesa goveje živine, 920 ton prašičjega mesa ter nekaj tisoč piščancev (KZ Šmarje je s tovrstno kooperacijo komaj pričela). Polletni rezultati ka- žejo, da bo plan proizvodnje mesa goveje živine presežen, plan proizvodnje prašičjega mesa pa ne bo dosežen — predvsem zato, ker se je zelo povečala cena koruzi ter so nekateri kooperantje opustili pitanje prašičev. Kooperacijsko sodelovanje s kmeti v živinoreji je zanimi- vo tudi zato, ker kmečkih hle- , vov ne hremenijo anuitete niti amortizacija ter so sedaj v veliko primerih neizkoriščeni, kljub temu, da kmetijske or- ganizacije stalno prosijo za nove kredite, s katerimi bi gradili nove hleve. Razen pro- stora pa bi s tem dobili tudi delavno silo — kmeta, ki bi skrbel za živino. Pomagati pa bi mu morali s tem, da bi mu nudili potrebne stroj iie usluge- ali mu pomagali pri nabavi lahke mehanizacije (na žal- skem in šentjurskem področju so že kreditirali nekakre kme- te pri nabavi motornih kosil- nic). Te oblike sodelovanja pone- kod že uporabljajo. Kmetom dajejo celo mlado živino, ki jo ti opitajo. Zadruga pa jim razen tega da tudi potrebno krmo — posebno tistim kme- tom, ki so oddali svojo zem- ljo. Toda take oblike bi mo- rali še bolj razširiti in v ko- operacijo vključiti čimveč kmetov, ker bi se tem pri taki obliki sodelovanja zboljšal njihov standard, obenem pa bi bila proizvodnja mesa mno- go večja. L. S. VODllNI KOMUNISTI IN KRITIKA TOVARIŠ MIRKO DOBRŠEK, MOJSTER V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE, JE 2E 17 LET CLAN ZK. DESET LET JE BIL TUDI CLAN TOVARNIŠKEGA KOMITEJA TER OD TEGA 7 LET SEKRETAR LE- TEČA. ZAPROSILI SMO GA ZA RAZGOVOR O PREDKONGRESNI DEJAVNOSTI KOMU- NISTOV V TOVARNI: — Na kakšen način in kako naj bi v predkongresni dejavnosti ob- ravnavali delo organizacije ZK v proizvodnji? I Ф Potrebno bi bilo, da bi komu- nisti v proizvodnji obravnavali po- samezna vprašanja proizvodnje in medsebojnih odnosov v resnici od- krito in- konkretno ter da bi jih re- ševali preko organov delavskega samoupravljanja. Ta vprašanja bi se morala javno obravnavati, kljub temu da bi se mogoče pri tem ču- tili nekateri komunisti osebno pri- zadete ali užaljene. V resnici pa pravijo nekateri komunisti, da ni vredno govoriti ter objektivno in konstruktivno kritizirajti, če ta kri- tika zadeva nekatere komuniste na vodilnih položajih, ker ti predlo- gov, ki izhajajo 'iz te kritike, ne upoštevajo in jih skušajo na razne načine odbiti. In zaradi takega od- nosa nekaterih do kritike potem tudi pada revolucionarnost nekate- rih članov. Zakaj? Zato ker neka- teri naši ikomunisti ne prenesejo javne kritike na sestankih, čeprav bi jo morali. Ce mi člani ZK ne bo- mo priznavali svojih napak in bomo zaradi kritike osebno užaljeni, ne bomo nikdar resnični komunisti. Predkongresna dejavnost v naših osnovnih organizacijah je presla- botna, čepVav komunisti med se- boj' ali pa z ostalimi proizvajalci mnogo razpravljamo o problemih. Delavci zaupajo tistim, ki si upajo razne probleme sprožiti na ustrez- nem mestu in jim marsikaj povedo. Problem pa je treba najprej preve- riti in ko ugotoviš, da jc v resnici tako, kot so ti povedali, sprožiš za- devo na sestanku. Ker si zadevo konkretiziral z dejstvi, ti seveda na -Sestanku vsi pritrdijo. Toda če je pri tem nekdo od tvojih službeno predpostavljenih osebno prizadet, te skušajo kasneje službeno onemo- gočati in ti mečejo polena pod no- ge. To zato, ker nekateri mislijo, da se je v sedanjih pogojih spre- menila vloga ZK, kar pa ni res. Le- ta Se je še povečala, spremenile pa so se metode dela. Zato bi morali vedno, posebno pa še v predkon- gresnem času, obravnavati proble- 'me brez raznih subjektivnih za- prek, kot so osebna užaljenost in " podobno. Sprejeti bi morali tudi določene sklepe, ki bi jih nato iz- vajali v praksi. Vodilni komunisti pa bi morali to aktivnost podpirati ■ ne pa jo dušiti. — Kaj pa konkretni problemi v vaši delovni organizaciji, ki jih že ali pa bi jih še morali obravnavati? # Komunisti bi morali biti bolj aktivni v obratnih delavskih svetih in tudi v skupščini podjetja. Utrje- vati bi morali samoupravni mehani- zem na ta način, da bi upravi j alci sprejemali sklepe o določ"fenih pro- blemih iri zadolževati posamezne službe y podjetju za realizacijo teh sklepov. Ne bi smeli- dopuščati tega, (kar se pogosto dogaja), da sprej- mejo določene sklepe službe kar same, nato pa jih organi upravlja- nja le formalno potrdijo, če sploh pridejo do njih. Pri izvajanju takih sklepov pride nato do hude krvi v kolektivu, ki se z njimi ne strinja. Včasih se mogoče tudi stri- nja, ne strinja pa se z načinom, ka- ko so bili sprejeti. Ob takih meto- dah dela imam občutek, da politike podjetja ne usmerjamo mi, nepo- sredni proizvajalci. Prav lako smo tudi komunisti o problemih prema- lo seznanjeni; o njih izvemo šele te^ daj, ko je že vse končano in dolo- čene pojave le še tolmačimo dru- gim proizvajalcem. — In kakšna je bila do sedaj predkongresna dejavnost pri vas? # Pri nas smo sestavlHi posebno komisijo, katere član sem bil tudi sam. Imela je nalogo, da zbere ma- terial za razprave v predkongresni aktivnosti Med drugim je ugotovila tudi to, da je določen del strokov- nega kadra v podjetju nepravilno zaposlen in zato slabo izkoriščen. Nekateri od teh ljudi pa so dobro izkoriščeni pri raznih honorarnih delih — celo med delovnim časom. Zato bo treba nagrajevanje le-teh spremeniti tako, da bodo prejemali dohodek 'po vloženem delu. Maksi- malno bo potrebno izkoristiti nji- hovo znanje ter tako povečati pro- duktivnost dela, ki je zdaj navad- no odvisna le od večjega fizičnega dela, ne pa od boljše organizacije dela. L. Stepančič VEČ SREDSTEV Občinska skupščina v Mozirju je na svoji nedavni "seji med drugim razpravljala tudi o realizaciji prora- čuna v prvem polletju, obenem pa sprejela rebalans proračuna za le- tošnje leto. Doiiodki so bili v prvem ])olletju doseženi v višini 44 odstot- kov, izdatki pa 58 odstotkov. Z re- balansom proračuna so bila zvišana iiidi sredstva za financiranje šol- stva. Sklad za šolstvo bo dobil v drugem polletju 10 milijonov dinar- jev dodatnih sredstev. Vsa ta sred- stva bodo namenjena zvišanju oseb- nih dohodkov i)rosvetnih delavcev za okrog" 20 odstotkov. Izgradnja stanovanj v krški občini je v polnem razmahu. Zaradi velike stanovanjske stiske so pri gradnji stanovanj letos pritegnili k sodelovanju gospodarske organizacije, ki bi naj prvenstveno gradile stanovanja za svoje delavce. У. Krškem bo letos yseljivih več kot sto stanovanj. (Foto: J. Sever) Razstava ob 70-letnici Imajlirke Kot uvod v številne prireditve in proslave v počastitev 70-let- nice Tovarne emajlirane posode v Celju je bila.v nedeljo do- poldne v prostorih 'Narodnega doma otvoritev razstave, ki so jo posvetili pomembnemu jubileju tega največjega celjskega delov- nega kolektiva. Poleg večjega števila članov Emajlirke so se otvoritvene svečanosti udeležili Še sekretar Občinskega komiteja Zveze ko- munistov, Stane Divjak, podpredsednica Občinske skupščine, Sla- va Faletičeva, zatem Igor Ponikvar itd. Razstavo je odprl glavni direktor Tovarne emajlirane posode, inž. Lojze ligo, ki je v govoru orisal ne samo nastanek podjetja, marveč^ tudi njegov razvoj in uspehe, ki jih je kolektiv dosegel predvsem v letih po drugi svetovni vojni. Zaključne slovesnosti v počastitev 70-letnice Tovarne emajli- rane posode bodo danes in zlasti jutri, ko bo slavnostna seja cen- tralnega delavskega sveta, ogled tovarne ter ob 11. uri še mno- žično zborovanje. ZDRUŽITEV? SAJ SMO ŠE AKTIVNI! s forsiranjem nekaterih proizvod- nih panog, ki nastaja v času kam- panj, se v našem gospodarstvu ne- štetokrat pojavljajo občasne anar- hije. Z ozirom na aktivnost razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti na eni in pasivnostjo nekaterih na drugi strani, je nujnost injeciranja opravičena. Po večletnem prepušča- nju slabi in občasno organizirani koordinirani kmetijski proizvodnji, smo pred leti sprejeli ustrezne in- strumente, da bi kmetijsko proiz- vodnjo dvignili in stabilizirali. Praksa pa kaže, da so se ti in- strumenti izvodeneli prav tam, kjer bi morali dati rezultate — v nepo- srednji proizvodnji. Kajti v tem ob- dobju naglega kmetijskega razvoja so nekatere kmeti jsko-proizvod ne organizacije osvajale samo tisti del instrumentov, ki je omogočal fizi- čen obseg organizacij. Najetja ve- likih investicijskih sredstev in njih naložba v majhne, »ad hoc« loci- rane kmetijske objekte, brez garan- cije'zadostnih količin reprodukcij- skih materialov, hlevi in pitališča na področjih, kjer so sosednje kmetij- ske organizacije imele že v nepo- sredni bližini iste, zahtevala ogrom- na investicijska sredstva, ki ležijo sedaj zabetonirana — neizkoriščena. Klasičen primer delnega spre- jemanja in izvajanja sprejetih instrumentov za dvig kmetijske organizacije v Posavju. Na soraz- merno majhnem področju (z isto proizvodnjo) so kar tri kmetijske organizacije v Brestanici, Krškem in Kostanjevici. Vse tri organizacije rešujejo probleme po svoje; gradijo vsaka zase, kompleksirajo vsaka za- se in nabavljajo strojno opremo vsa- ka zase. Vse' tri proizvajajo v istih specifičnih okoliščinah — iste pro- izvodç. Pri tem je omembe vredno, da nabavljajo stroje, ki jih ñato ne morejo stoodstotno izkoristiti, na- jemajo kredite, ki jih komaj, na ži- ve in mrtve odplačujejo, proizvod- nja pa gre le po polževsko kvišku. Z vprašanjem kadrov je — enako. Vsak po svoje poskušajo reševati in ko jih dobe, jih po večini zapo- slijo čim dlje od proizvodnje. Že nekaj mesecev trajajo analize in razgovori o združitvi teh treh kme- tijskih organizacij v eno — v kom- binat. Zdaj so prišli že tako daleč, da se neuradno sliši celo datum: 1. L 1965! No torej... Toda nekateri še vedno niso nav- dušeni. Najbolj pa jih vznemirja dejstvo: Zakaj združitev? Saj smo vendarle še aktivni! Toda to pusti- mo ob strani. Teoretično je že pri- pravljena skica, ki prikazuje bodočo dejavnost in teritorialnost proizvod- nih področij in obratov, manjka pa še (ki pa je kot izgleda najbistve- nejše vprašanje, sodeč po dolžini in številu razgovorov) kdo bo uprav- ljal in kje. Šele nato bo prišlo na dnevni red: kako bi povečali in po- cenili proizvodnjo. J. Sever ŽALSKA INDrSTRIJA PODVOJILA IZVOZ žalska industrija je v letošnjem prvem polletju zdaleč prekoračila planska predvidevanja izvoza in to za 19 odstotkov kljub objektivnim vzrokom za izpad izvoza pri »Mon- tani« (le 8,4 odstotke) in »Juteksu« (36 odstotkov). Pomemben pa je pri tem pred- vsem velik porast izvoza v primer- javi z lanskim letom, saj znaša kar 73 odstotkov. Na prvem mestu je tovarna no- gavic Polzela, ki je v šestih mesecih izvozila za 153 odstotkov predvide- nega (to je za 411 tisoč dolarjev) sledi pa Keramična iz Liboj s 77 odstotki in obrat Savinje Celje v Polzeli z 61 odstotki. Pri »Montani« je letos izpadel iz- voz bentonitov, ker je kupec iz Ita- lije v rekonstrukciji. »Juteksu« pa so se maščevale nepravočasno skle- njene pogodbe. Uspeh žalske industrije je omem- be vreden predvsem spričo dejstva, da je izvoz za mnoga podjetja de- stimulativen, saj bi na domačem trgu lahko s temi izdelki ustvarila podjetja večji dohodek. Ne smemo pozabiti, da kolektivi z vključitvijo v mednarodno tržišče le ne ugodno rešujejo vprašanje negativne trgo- vinske bilance, temveč tudi sami pridobivajo, saj lahko trg osvajajo le s kvalitetnimi proizvodi. , k USPELA ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V REČICI OB SAVINJI V nedeljo je bila v Rečici ob Sa- vinji IV.^ občinska živinorejska raz- stava občine Mozirje. Razstava je pokazala, da so bili doseženi v zadnjih nekaj letih na ])0(lročju živinoreje, zlasti pri uva- janju sivorujave pasme, lepi rezul- tati. Danes je na območju občine že 50 odstotkov te pasme. K temu je precej pripomoglo tudi umetno" osemenjevanje, ki obstoja že 12 let in zajema dve tretjine vseh pleme- nic in ]m 10-letna sistematična molz- na kontrola. Razstavljenih je bilo 145 glav si- vorujave pasme, ter nekaj prašičev in trop ovac. Razstavljalo je 57 za- sebnih kmetovalcev in obrati kme- tijske zadruge. Razdeljenih je bilo za blizu 400 tisoč dinarjev denar- nili nagrad za najboljše živali. 50 najnai)rednejših živinorejcev, ki so se med prvimi zagreli za rejo čiste pasemske živine in v sodelovanju s kmetijsko zadrugo dosegli odlične rezultate, pa je dobilo pismena pri- znanja. ZAGOŽEN Alojz iz Bočne je pre-; jel prvo nagrado 40 tisoč din in simbolični zvonec za najboljšo kra- vo. (Л.ОЈЕК Ivan iz Šmartnega ob Dreti prvo nagrado 50- tisoč din in simbolični zvonec za najlepšo telico ter ZAGOŽEN Jakob in njegov sin Alojz iz Bočne prvo nagrado 50 ti- soč din za najlepšo govejo družino. Poleg goveje živine je na raz- stavi sodelovala tudi »Agrotehnika«, ki je razstavila 'kmetijske stroje in orodje, za katere so kazali kmetje močno zanimanje. Posebno povpra- ševanje je bilo po motornih kosil- nicah, -er _GLOSA_ AVGUST BOLJŠI KOT JULIJ Podatek, da je v celjski ob- čini bil proizvodni uspeh v av- gustu za 7,3 odstotke boljši kot v juliju, jasno kaže na vpliv dopustniških dni. Večji uspeh pa kljub temu ne po- meni izpolnitve plana. Ker do- pusti še trajajo, ker redukcU ja električnega toka prispeva svoje in pomanjkanje repro- dukcijskega materiala tudi, je avgust vseeno pod planom. Tako sta zadnja dva mese- ca v celjski občini pokazala nekaj manj kot 100 odstotno izpolnitev planskih nalog, ki pa so kljub temu za domala 7 odstotkov višje od lanskih v istem času. Dobro je vsaj to, da ko za- ostajamo, vseeno napreduje- mo. Stran 4 CELJSKI TEDNIK Št. 38 — 25. septembra 1964 Z A E N E G A PET DINARJEV v LAŠKEM POSTOPNO POVEČANJE TURISTIČNIH NOČITEV. PRI- IIODNJK LITO OKOLI DVESTO LEZISC PRI OBČANIH. SLDEMKRAT \ i ( 1)1 \ \!;\IH MENJAV KOT LANI SAMO V TURISTIČNIM BIROJU. BREPOTKUILNA POŽIVITEV KULTURNE(;A IN ZABAVNEGA ŽIVLJENJA Letošnja turistična sezona v Laškem je nakazala po- trebe po povečanju nočitve- nih zmogljivosti. Veliko zvi- šanje števila nočitev v hote- lu, zdravilišču in pri zaseb- niküi je ]iiijl)oljše merilo de- la laških turističnih delav- cev, ki analizirajo uspehe le- tošnje »glavne« turistične sezoi>e. Število nočitev je v primerjavi z lanskim letom občutno naraslo, saj so za- beležili samo pri nočitvah inozemskih gostov povečanje za eno tretjino. Laški turi- stični delavci so mnenja, da bo že prihodnje leto število nočitev preseglo največje predvojno število. Ta^uspeh je vsekakor plod dobre pro- pagande in kvalitetnih go- stinskih ter zdraviliških uslug. V prihodnjem letu si obe- tajo večje skupinske angaž- mane v sodelovanju z več- jimi turističnimi biroji v ino- zemstvu. Omembe vredno je, da so vzpostavili stike celo z izraelsko potovalno agen- cijo, ki bo že prihodnje leto poslala prve skupine turi- stov, .S tem se laški turizem vse krepkeje postavlja na noge. Zanimiva je ugotovi- tev, da so turistični delavci dosegli lepe uspehe pri vključevanju občanov v raz- voj turizma. Število ležišč pri zasebnikih je letos zelo naraslo. ])redvsem domači tu- risti so z njihovimi uslugami zadovoljni: občani |)a so s to dejavnostjo pridobili nov, dodaten vir zaslužka, kajti za en vložen dinar v turi- zem — jih dobijo pet! Največja rak-rana laškega turizma kulturno-zabavuo življenje, ki ga v Laškem — ni! Kajti občasne, redke |)ri- reditve rie moremo dajati za merilo kulturnega življenja. Zanimivo je, da turist v La- škem ne more gledati niti televizije!, ker v nobenem lokalu ni sprejemnikov, (llo- češ-nočrš se mora zadovo- ljiti z glasbenim avtomatom v hotelu, ki pa je bore malo, kljub temu. da je bilo treba zanj odšteti nekaj milijonov dinarjev sredstev!) Na zad- njem zboru volivcev so sicer načeli vprašanje adaptacije' Kulturnega doma. x katerem bi naj uredili klubske pro- store. Toda njihova vrednost se bo izgubila, če ne bodo vzporedno začeli ustvarjati programa za kulturno in za- bavno življenje. J. Sever Proraenadni koncert v LAŠKEM Minulo nedeljo je Turistič- no društvo v Laškem orga- niziralo promenadni koncert v zdraviliškem parku. Veliko poslušalcev je bilo in bili so izredno zadovoljni. Kon- certirala je godba na pihala »France Prešeren« iz Celja. Promenadni koncert je vne- sel v življenje Laščanov pre- cej svežine. b. V LAŠKEM KMALU BENCIN Gradbena dela bencinske črpalke, ki jo gradi zagreb- ško podjetje »Croatiapetrol« bodo v kratkem končana. Po rtamestitvi črpalk, je pre- ostalo samo še okolje, ki ga že urejujejo. V kratkem bo črpalka izročena uporabi. KOZJANSKE GASILKE — republiške prvakioje v nedeljo je bilo v Ptuj\i Ifblisko tekmovanje ok- rajîîili prvakov poklicnih, in- dustrijskih in teritorialnih gasilcev ter žena gasilk. .r^ri tekmovanju žena ^ gasilk so zopet dosegle prvo mesto gasilke iz Kozjega, ki sb nedavnemu uspehu v Bre- žicah dodale še lepši uspeh. Kozjankam gredo vse na- še čestitke. VEČERNE DIRKE PO SPREHAJALNI STEZI Pred nedavnim so na des- nem bregu Savinje v laškem zdraviliškem parku zgradili lepo sprehajalno stezo. Obe- nem je zdravilišče uredilo del parka. V urejevalna de- la in novo stezo so vložili več milijonov dinarjcA'. S teih je zdravilišče pridobilo lepo urejeno okolico. Toda ureditvena dela niso zajela celotnega kompleksa, tako da je del parka pred Kul- turnim domom še vedno ne- irrejen. Zaradi pomanjkanja sredstev bi kazalo ta del u- rediti s prostovoljnim delom občanov krajevne skupnosti. Laščane pa zadnje dni vse bolj vznemirja nov problem večerne motorne in kolesar- ske dirke po novi sprehajal- ni stezi. Že nekaj večerov zapovrstjo namreč občani ob večerih opazujejo hrabre moped iste in kolesarje, kako divjajo pj) stezi. Ti »junaki' kljub ojjozorilom teptajo tiiid delovnih ljudi, da ne uevorimo o varnosti in mo- tenju nočnega miru zdravi- liških gostov. Občani priča- kujejo od organov javne varnosti strožjih okrepov do teh dokaj mladih objestue- žev. • k. i STRELA GA JE SLEKLA Pečnikov Korl, doma iz Razvorja ob Sotli, je videti šibak, toda močan je in zdrav kot dren. Enainšestde- set let ima in krepko dela, ne samo zase, tudi drugim poinaga. Nekateri namigujejo, da mu je strela vlila novih mo- či. Mogoče? Bilo je pred leti... Korl je ravno šel k živini. Iz črne- ga oblaka se je takrat vlilo in strele so parale temno ne- bo. Naenkrat je žareča kroglja zagrnila Korla v mrak. Slamnato streho hleva je ob- liznil rdeč zubelj ... Žena je planila iz hiše. Tu- di sosedje so pritekli. V nos- nicah jih je dražil vonj po ožganem. Korl je ležal ne- gibno pred pragom. Mrtev, so menili sosedje in ga pre- stavili na trato. Potem so gasili hlev, ki je domala do tal pogorel. Ko se je zvedrilo nebo, so ob- stopili Korla, sn'eli klobuke in se zamislili nad krat kost- jo življenja. Ko so ga po- brali, da bi ga odnesli v hi- šo, so opazili, da je na pol nag. Polovica suknje je splahnela in leva hlačnica tudi. Kape niso nikoli našli, levi čevelj pa je tičal v gr- movju onkraj plota. V hiši so ga hoteli položiti ria mrtvaški oder, ko je so- sed opazil, da Korl premika ustnice. Poslali so po zdrav- nika ... Korl, kadar o tem pripo- veduje, zatrjuje, da je vse slišal. Rana na plečih, kjer mu je strela iztrgala kos me- sa, ga je pekla in skelela. Kričal bi bil, pa ni mogel. Najbolj se je bal, da bi ¿a živega pokopali, ko je zdrav- nik podvomil, da bi ostal pri Življenju. Toda Korl je ostal, o tem nobenega dvoma. Toda le počasi je okreval. Dve leti po nesreči je šele dodobra shodil. Sicer pa se je takrat spet rodil, ko je že domala umrl. — Vojska me ni, strela me ni in rnenda bom smrt še dolgo vlekel za nos, čeprav še nikjer nisem videl, da bi smrt imela nos! Tako zasukm Korl pogo- vor o dogodku, ko ga je sne- la slekla. r. 1. USPEŠNI REZULTATI RAZISKAV V LAŠKEM PREMOGOVNIKU SREČNO KLARA POLJE! Pospešene raziskave rud- niških zalog v Rečici pri La- škem so dale pozitivne re- zultate. Pred meseci načeto vprašanje kam s šeststo ru- darji osirotelega rudnika — odpadlo! Ostal je samo ne- ljub spomin in" dejstvo, da so pri tem reševanju ostajali — osamljeni. Že letošnje raz- iskave so dale — bogato rud- no telo — Klara Polje. Ru- darji so presegli storilnost planirano za 1967 leto. Nekaj mesečna negotovost kaj bo z rti (In ikom rjavega oremoga v Rečici pri Laš- kem, v katerem so proiz- vodni stroški zaradi osiro- telih rtidnih zalog neverjet- no ]K)veča]i. — je razjasnj(>- na. AOdstvo rudnika je /e ])ted nasto])om kritičnega obdobja začelo z intenziv- nimi raziskavami, ki so po nekaj mesecih dale rezul- tate, saj so v tem obdobju odkrili dvoje velikih rud- nih .teles. . V zgodovini laškega rud- nika je biio podobnih kriz več. Že leta 1931 so ustavili v rudniku dela na področju i>arbara polje, samo nejcaj metrov jjred neodkritim, bo- gatim rudnim telesom - »Jo- žefa ])olje«, ki so ga odkri- li šele po nekaj letih in ki še danos daje skoraj tret- jino celotne proizvodnje. Raziskave odkritega rudne- ga telesa »Klara polje« so še v teku. Dosedanje raz- iskaAC pa so |)()kazal(% da je telo izredno bogato. Z njim si je. ])() zatrjevanju rudniške strokoA'ue službe, rudnik podaljšal življ(;nje za najmanj dve leti. Po od- kritju teh zalog so znova začeli z deli v glavnem rovu, ki so jih рг(ч1 meseci ojms- tili. * Raziskave so še v teku, Zajele so veliko področje globinskih slojev in ^odo verjetno dale še več pozi- tivnih rezultatov. Vzporedno z raziskavami so v rudniku začeli tudi z reorganizacijo dela in tehnološkega^postop- ka. Rezultati reorganizacije so se odrazili že v prvem polletjyc Storilnost dela se je stopnjevala iz meseca v me- sec, tako da je sedanje pov- prečje prerastlo planirano jiostavko za leto 1967. In- ženir Seme, tehnični vodja rudniških del je z uspehom uredil organizacijo dela, ki je odraz v povečani storil- nosti. J. Sever Mostovi prek Solle Sotla, mejna reka med Slo- venijo in Hrvaško, zdaj res razdvaja Slovence in Hrvate vse od Bizeljskega do Dobove saj dva mostova, Figarjev in most pri Rakovcu, nista več uporabna za promet. Figarjev most je v obupnem stanju Sredina^ mostu se je usedla ir će ga ne bodo kmalu popra- vili, ga bo prva večja voda odnesla. Še slabši pa je mosf -pri Rakovcu. Nosilni tramov' so po dobrih šestih letih stroh- neli, zaščitna ograja na več mestih manjka, manjka pa tudi okoli 3 kvadratne melre most- nie. Most, ki veže slovenske vasi Rakovec, Slbgonsko, Je- reslavec in Kapele s Kraj Donji na FIrvaškem je velike- ga pomena za prebivalce ob dolnjem toku Sotle, saj imajc Slovenci na drugi strani Sotk njive in travnike, vozijo na žago les in v mjin žito, Hr- vatje pa imajo na naši stran' gozdove, njive in travnike. V Kraj Donji zahaja na železni- ško postajališče dnevno okol; 400 ljudi, od teh okoli 60 Slo- vencev, delavci in uslužbenci imajo okoli 160 mesečnih kart postajališče pa je brez čuvaja cesta pred postajališčem brez zapornic, čakalnica ponesna- žena in počečkana. Trgovina »Poljoprivredne zadruge Sutla Šenkovec« ima mesečno okoli 3 milijone prometa, od tega od Sjlovencev, ki morajo preko mosta več kot milijon pa pol Preko obeh mostov gonijo ži- vino na sejem v Kapele na odkupe. Kljub opozorilnim prometnim znakom so primo- rani voziti krmo in poljske pridelke čez mostova in tud- druga vozila, kot so traktorji in avtomobili, čeprav jih lah- ko čaka ob vsakem koraku težka prometna nesreča. Ali res čakamo nesrečo na Sotli? Z malo dobre volje in razu- mevanja odgovornih činiteljev bi to'lahko preprečili in ugo- difi prebivalcem ob Sotli, k' z godrnjanjem in jezo gledaje oba propadajoča mosta. D. V. TRAGEDIJA DRUŽINE SOTLER PRED SODIŠČEM Sin obtožuje ubito mater Pred petčlanskim senatom cèljiskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sod- nik Branko Verstovšek, je bila v torek obravnava zo- per 58-letnega rudarskega u- pokojenca Ivana Sotlerja iz Zlateč pri Šentjurju, ki je v nočnih urah h julija letos z rokami zadavil svojo ženo Marijo. Tragedija rudarja Ivana Sotlerja se je pričela kmalu poroki z natakarico Ma- rijo, ki se ni mogla nikakor prilagoditi družinskemu živ- ljenju, kjub neverjetni skrbnosti moža. Da bi rešil zakon, je Ivan večkrat men- jal prebivališče v upanju, da bi ženo odtrgal- od pijanče- vanja in veseljaških družb, v katere je zahajala. Tudi rojstvo otrok - dvojčkov, je n» tesneje navezalo na dom. Zanemarjala je družino ter se vse bolj predajala alko- holu. Po upokojitvi se je Sut- ler z družino preselil iz La- bina v Šentjur. Tudi tukaj je žena nadaljevala s pijan- čevanjem. Zaradi njenega dolgega jezika in prepirlji- vosti so ostali večkrat ^la cesti, dokler se niso pred leti preselili v Zlateče. Raz- meroma lepe moževe pokoj- nine je kmalu zmanjkalo za ženino pijančevanje in zato se je moral udinjati pri oko- liških kmetih, da je zaslužil denar za njeno pijančeva- nje, ker ga je drugače pre- tepala in mu grozila. .\a razpravi so priče izpo- vedale, da je bil Ivan Sotler neverjetno piilrpežljiv mož. Ženine žalitve in pretepanja je potrpežljivo prenašal. I ridesetega junija, dan pred deliktom je dobil težko pri- čakovano mesečno pokojni- no, ki jo je izročil ženi. Po- leg pokojnine je dobil t\idi dodatek, katerega pa je od- vojil za nakup prepotrebnih stvari. Naslednji dan je žena nekako izvedla, da ji je uta- jil del prejemkov. Začela je nanj vpiti in mu pretiti. Da bi jo pomiril, ji je obljiiì^il, da ji bo dal del utajenega denarja." S tem se je potola- žila in mu naročila naj gre nabirat borovnice. Po obi- ranju borovnic, ki jih ni mo- gel prodati, ker je bila trgo- vina zaprta, je na cesti sre- čal soseda ter se mu ponu- ^ dil, da mti bo pomagal kositi. Sosed, ki je poznal razmere, mu je dejal, naj gre raje domi)v, ker se bo drugače žena spet razburjala. Ivan mu je kljub temu šel poma- gat. Ko so končali košnjo, je pri sosedu še povečerjal ter se okrog desetih vrnil domov. Doma ga je pri mi- zi' čakala žena, ki je bila gola. Pričela je kričati nanj, naj ji da izkupiček od bo- loNuic in naj ji pove, kje se j(i klatil ves popoldan. Nenadoma je pograbila ku- hinjski nož ter gà hotela napasti. Olnoženi Ivan Sotler je med razpravo zatrjeval, dsL- jo je zgrabil za roko, v ka- teri je držala nož, z drugo pa za vrat. ker je ni mogel drugam prijeti. Skušal jo je odriniti od sebe. Med preri- vanjem jo je močno stisnil za vrat, tako da je pričela hrojisti. Dejal je, da se mu je nenadoma stemnilo pred očmi,, veiidar žene ni izpus- til niti tedaj, ko je že izpus- tila nož. Malo pred zakonsko posteljo, do katere jo je ho- tel zriniti, da bi jo pomiril, sta padla. Pri tem jo je iz- pustil. Po nekaj minutah je spoznal, da je mrtva. Spra- vil jo je na postidjo in se odpravil spat. iNi^slednji dan je sosedom sporočil, da je žena ponoči umrla. Šel je tudi po mrliškega ogledni- ka, ki je zahieval zdravni- ka, da bi odkril vzrok smrti. Vse priče so izjavile, da je bil Sotler znan po svoji dobroti in mirnosti. Med ob- ravnavo je pričal tudi 25. letni obtožencev sin, ki je izpovedal, da je bilo živ- ljenje pri njih zaradi ma- tere neznosno. Mati se je znašala tudi nad njimi že v otroški dobi, tako da je moral z&radi poškodb, ki mu jih je povzročila celo v bol- nico. Takrat je tiuli dobil trajno govorno napako. Kot otrok je moral zapustiti dom in si sam služiti kruh. Senat je popoldne na zah- tevo obtoženčevega za;.:()\ (»r- nika sprejel sklep, da se obravnava prekine in nada- ljuje po ponovnem psiho- loškem pregledu obtoženca. št. 38 — 25. septembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 5 PRED NOVO KONCERTNO SEZONO PESTREJŠIlPROGlRAMiKOT LANI PRIHODNJI MESEC SE BO, KOT VSAK.O LETO, PRICEL.\ V CELJU NOVA KONCERTNA SEZONA. KAKOR PO\ ZEMAMO IZ RAZGOVORA Z RAVNATE- LJEM CELJSKE KONCERTNE POSLOVALNICE PROF. EGONOM KUNEJEM, JE KONCERTNI PROGRAM ZE DOLOČEN IN OBETA PESTREJŠI IZBOR KOT V LANSKI SEZONI. LETOS BODO RAZEN TEGA UVEDLI PO.SEBNE KON- CF:RTE s KOMENTARJI. KJ BODO NAMENJENI ZLASTI CELJSKI SfiEDNJE- SOLSKI MLADINI. ^ ^ Sieer pa ima celjska koncertna poslovalnica pri sestavljanju pro- grama ib manjši delež. Osnutek koncertnega programa je bil nare- jen že julija, njegova dokončna ve- ljavnost pa je, posebej kar zadeva gostovanja tujih umetnikov, v ro- kah Jngokoncerta v Beogradu, ki sklepa z njimi pogodbe, in nato še od koncertne direkcije v Ljubljani, ki mora določena gostovanja potr- diti. Po tej poti bo vse določeno šele do 21. aprila prihodnjega leta. Ne glede na takšno »vertikalno« linijo, ki je razumljiva zaradi raz- ličnih okoliščin, se obeta v novi se- zoni nekaj odličnih glasbenih nasto- pov. Od tujih umetnikov bosta go- stovala v Celju romunski čelist Vla- dimir Orlov in alžirski pianist iz Pa- riza Desire N'Kaoua, poleg njiju pa še instrumentalni ansambel iz Miinehna, ki bo zaključil sezono. Nova koncertna sezona pa se bo pričela z Gluckovo opero Orfej in Euridika v koncertni izvedbi, ki jo bo izvajal zbor in orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hu- bada. Od prominentnih domačih umetnikov bosta gostovala Dubrav- ka Tomšič s solističnim koncertom in Igor Ozim. Koncertna poslovalnica ima letos v načrtu posebne nedeljske koncer- te s komentarji, ki bodo namenjeni predvsem celjski srednješolski mla- dini. Zaenkrat so predvideni štirje taki koncerti v novembru in na- slednjih treh mesecih. V primeru, če bi bilo med celjsko mladino za- nje zanimanje, jih bodo še razši- rili. Z ožjega celjskega območja bo le- tošnjo sezono dopolnil koncert gijn- nazijskega pevskega zbora, posve- čen 20 letnici njegovega delovanja in hkrati 20-letnici osvoboditve; po- leg tega pa bo junija prihodnje leto v Celju zvezni mladinski pevski fe- stival. Kakor je dejal proL Kunej, so težave pri vsem tem te, da posa- mezne koncerte ni mogoče povsem trdno planirati, ker namreč tudi an- sambli tako ne planirajo svojih na- stopov. Zato dejavnost poslovalnice ne more biti popolnoma načrtna. Kar zadeva lansko sezono, je bila ta po njegovih besedah prav dobra; zadovoljiv je bil tudi obisk, zlasti pa je bilo precej obiskovalcev mla- dine. Letos pričakujemo, da bo še bolje in da bodo pritegnili še več abonentov, tudi mladine. dhr S svojo lepoto, linijo in vrednostjo tale plastika lepo poživlja okolico kostanjeviškega gradu. Plastika je delo letošnjih ustvarjalcev na ko- stanjeviški Forma-viva. Foto: J. Sever RAZSTAVA ŠOLE ZA OBLIKOVANJE ^ V torek, 22. tega meseca ob 19. uri .so v likovnem salonu v Celju odprli razstavo šole za oblikovanje iz Ljubljane. Razstava, ki bo odprta do 26. oktobra, je posvečena sodob- nemu oblikovanju. Šola je edina tovrstna institucija v Sloveniji in si prizadeva uvesti v našo proizvod- njo tudi likovno kulturo, da bi tako prispevala k bogatejšemu razvoju našega gospodarstva. Spričo tega, da je Celje industrij- ski bazen, utegne imeti razstava praktično vrednost — v kolikor se- veda ne bo. ostala skrita očem tudi industrijskih proizvajalcev. dhr UREDITEV DVORANE IN KNJIŽNICE^ Prosvetno društvo In krajevna skupnost v Smartnem v Rožni dolini končuje letos že tretjo veliko delovno akcijo. Pred meseci so organizirali prostovoljno akcijo in uredili dvorano ter knjižnične prostore. Obnovili so celoten pod, stene pa obložili s ploščami iz umetne mase. Po dograditvi novega prizidka, s katerim so pridobili tri nove učilnice in eno stano- vanje, ter po preureditvenili delili v šoli, dvorani in knjižnici, je to že tretja delovna akcija občanov. S prostovoljnimi deli so pri- spevali družbi več milijonov dinarjev. -i. NOVA ŠOLA V KOZJEM Da bi rešili šolski problem, so prebivalci Kozjega sklenili, da bodo s prostovoljnim de- lom pričeli graditi novo šolo. Zaselki tekmu- jejo med seboj v izpolnjevanju obveznosti, pri čemer so tretjino norme že izpolnili. Vsakdo je že opi-avil po 24 prostovoljnih de- lovnih ur. J. L. Adaptacije šolskih zgradb in novogradnje v CELJSKI OBČINI BODO V TEM ŠOLSKEM LETU PORABI- LI ZA ADAPTACIJE ŠOLSKIH POSLOPIJ 105 MILIJONOV DIN Po prioritetni listi, ki jo je s tem v zvezi naredil družbeni sklad za šolstvo, bodo adaptirali skupaj 17 šolskih zgradb, vendar predvsem tiste, ki imajo izdelano ustrezno dokumentacijo. Iz podatkov, ki nam jih je posredoval tajnik sklada Jan- ko Bobera, je razvidno,^ da so bile potrebe po adaptacijah sicer 'za 40 milijonov dinarjev večje, vendar so primanjkljaj nekako izravnali z manjšo realizacijo adaptacijskih del na posameznih šolah. Pri tem je pohvalno prizadevanje biroja za stanovanjsko in komunalno izgrad- n.jo, kar spričo oddaljenih gradbišč ni bilo najlažje. Med posameznimi šolami so tako v celoti obnovljene šole y Vojniku, Ljubečni in Šmartnem v Rožni doli- ni, medtem ko bodo okrog IV. os- novne šole uredili še okolico in na II. osnovni šoli nabavili opremo. Osnovna šola v Polulah je sicer no- va, vendar pretesna in jo bo zato nujno razširiti z dozidavo, s čimer bo dobila tudi pogoje za popolno osemletko. Odprto je še vedno vprašanje novogradnje v Štorah. Že lani so namenili za načrte 5 milijo- nov dinarjev, prav toliko tudi letos, toda še vedno ni jasna lokacija. Prav tako ni docela jasno vpraša- nje šole v Frankolovem, kjer naj bi prvotne adaptacije veljale nekaj čez 40 m.ilijonov dinarjev, a je vred- nost, ko so izdelali načrte, narasla na preko 80 milijonov. Tako se upravičeno porajajo pomisleki, če ne bi bila morda smotrnejša liovo- gradnja. Za Celje kakor za ves okraj je naposled izrednega pomena novo- gradnja Zavoda »Ivanke Uranjeko- ve«, za katero so načrti končno že v izdelavi. Od skupne vrednosti okrog 700 milijonov dinarjev bo tretjino prispevala republika. S tem bo, četudi verjetno še ne tako hit- ro, rešen eden izmed najhujših šol- skih problemov, saj gre vendarle za vzgojo defektne mladine, ki ji je naša družba tudi po tej plati dolž- na zagotoviti ustrezne pogoje. Program adaptacij predvideva še ureditev telovadnice v dobrnski šo- li, za katero je ob gradnji zmanjka- lo denarja, ter ureditev fasade na svetinski šoli. Poleg adaptacij v vzgojno varstveni ustanovi »Anice Cernejeve« in v Domu v Dobrni, zaenkrat še ni rešen problem šole v Crešnjicah, kjer so v šolski zgradbi stanovanja, učilnice pa izven nje. Zato bo treba najprej preseliti uči- telje ter v sedanjih stanovanjih ure- diti učilnice. Ob vsem tem pa je največjo iniciativo pokazala hudinj- ska šola, ki je edina izpolnila vse natečajne pogoje za investicije. Te znašajo 5 milijonov dinarjev, pri čemer se jc kolektiv obvezal, da bo polovico prispeval sam. Kakor kaže prioritetna lista, je pri adaptacijah udeleženo precej šol iz okolice. Vzrok je v tem, ker so te šole povečini stare in ker smo največ novih šol zgradili v mestu. Vse adaptacije so toliko bolj utC; meljene spričo okoliščine, da razen v Vojniku na vseh šolah število učencev pada, kar pomeni, da bodo imele te šole ugodne pogoje za delo (enoizmenski pouk). Ker pa je v mestu čutiti pomanjkanje prosto- rov, bo v perspektivi reševati pred- vsem ta problem. Delna rešitev je v dozidavi polulske šole in v novo- gradnji Zavoda »Ivanke Uranjeko- ve« (ki jc zdaj gost II. osnovne šo- le). Gre zlasti tudi za to, da lîi po sedemletnem načrtu dosegli eno in polizmenski pouk, medtem ko ima- mo v Celju zdaj dvoizmenskega. dhr V DOBRNI ZA BOLJŠE POKLICNO USMERJANJE NE KAMPANJSKO - TEMVEČ TRAJNO Potrebo in upravičenost poklicnega usmerjanja mladine smo že zdavnaj priznali, toda kljub temu je bilo delo, ki smo ga ojiravljali na tem področju, slabo, kajti ni nam dalo tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali. Imeli smo sicer mesec poklicnega usmerjanja, toda ta je bil (po metodah dela) podoben mesecu Rdečega križa. Zakaj je bilo tako? — Zato, ker so bile vse akcije na tem področju nenačrtne in , kampanijske. Na celjskem zavodu za zaposlovanje delavcev so spoz- nali, da na tak način ne bodo prišli nikamor, zato so kot prvi v Sloveniji pričeli s sistematičnim in načrtnim delom pri poklicnem usmerjanju mladine. To naj bi se odvijalo kontinuirano skozi vse šolsko leto, pravzaprav v daljšem obdobju v vseh višjih razredih osnovne šole. Tako bi se počasi vzraslo v sam učno-vzgojni proces in rezultati ne , bi izostali. Da bi to dosegli, pa so najprej potrebni kadri, ki bodo' na osnovnih šolah skrbeli za takšno delo in vodili posebne komisije za poklicno usmerjanje mladine. Zato je organi- ziral zavod v sodelovanju z okrajno zvezo prijateljev mla- dine tridnevni seminar o poklicnem usmerjanju, ki se ga je udeležilo 53 vodij komisij na osnovnih šolah ter pred- sednikov komisij za poklicno usmerjanje pri občinskih zvezah prijateljev mladine. Seminar se je pričel v ponede- ljek v Dobrni; vodili pa so ga naši najbolj priznani stro- kovnjaki na tem ])odročju (Pavle Kogej, France Kovač in Olga Kalmpfer psihologi in strokovni sodelavci republiš- kega zavoda za zaposlovanje delavcev). Na tem seminarju so dobili udeleženci osnovno podlago o jiedagoškem, psihološkem in ekonomskem pomenu po- klicnega usmerjanja. Prav fako pa jim je dal seminar tudi osnovna, izhodišča za konkretno delo na šolah. Tako bodo lahko delali vse šolsko leto po posebnem programu in napot- kih, ki jih je dal rtipubliški zavod za zaposlovanje delavcev. Vse vodje komisij bo celjski zavod za zaposlovanje de- lavcev^ tudi jjosebej nagrajeval in to po uspehu njihovega dela. L. S. Posvet pred volitvami šolski odbori na območju konjiške občine v tel^ dneh razpisujejo volit- ve v n^ove organe upravljanja na šolah. Po nedavni reorganizaciji je sedaj na območju občine še pet os- novnih šol z 10 podružničnimi .šola- mi. Občinski sindikalni svet je skli- cal z njihovimi predstavniki krajše posvetovanje, na katerem so ee predvsem pogovorili o nalogah, ki jih morajo ojiraviti v teh dneh se- danji organi upravljanja, to je šol- ski odbori. Med te spadajo v prvi vrsti pravočasen razpis volitev, da bodo lahko delovni kolektivi pro- svetnih delavcev pričeli z priprava- mi kandidatnih list. Razen tega bo- do obvestili delovne in politične or- ganizacije ter krajevne skupnosti, da v skladu z določili statutov šol imenujejo svoje člane v nove svete kot predstavnike javnosti. ' Razen osnovnih šol bodo v tem času volili svoje organe upravlja- nja še nekateri drugi vzgojni in kulturno-prosvetni zavodi kot npr. oba otroška vrtca, občinska knjižni- ca in delavska univerza. Ker je v teh delovnih organizacijah manjše število zaposlenih, bodo. vsi oprav- ljali funkcije zbora delovne skup- nosti v ožjem sestavu, še posebej pa bodo pri reševanju določenih vprašanj sodelovali tudi predstav- niki javnosti, imenovani od delov- nih in političnih organizacij ter krajevnih skupnosti. V.L. Hruščev N. S.: Stroitel'stvo kommunizma v SSSR i razvifie sel'skogo hozjajstva. V pjati temah Moskva 1962-1963. S. 24921. Lewinsohn R.: Zgodovina srca. Ljubljana 1963. S. 24941. Vede B.: Tla in obloge v stanovanju. Ljub- ljana 1963. S. 24949. Poljska. Geografija, istorija, kultura, pri- vreda, turizam, informacije, Beograd, 1963. S. 24943. Požar D.: Zavarovanje v praksi. Maribor 1963. S. 22486/8. Delavski oder na Slovenskem. Studije in gradivo. Ljubljana 1964. S. 19090/24. Rvhiner P. R.: Lov na treh kontinetih. Ma- ribor 1964. S. 23753 7. Britovšek M.: Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem. Ljubljana 1964. S. 22604 5. Marx K.: Kapital. Ljubljana 1933. S. 24836. Grcenhill J. P.: Opstetricija. Beograd-Zag- reb 1963. S. 11/2911. Problemi povrata. Ljubljana 1962. S. IL 2912/6. Socialne, psihološke in zdravstvene zna- čilnosti delinkventnih in nedelinkvetnih alko- hülikQjí, LiubljiaaJ96i.^S. U. 2912/7. , RAZPIS PLANINSKO DRUŠTVO . TRBOVIJE razpisuje prosto delovno raesto OSKRBNIKA planinskega doma na MrzlicL lnt(îresenti naj vlože prošnje na društven naslov vsaj do 30. septembra tega leta. Uspešen seminar za delo v pionirskih organizacijah Da bi pregledali dosežke preteklega šol- skega leia, je okrajna zveza prijateljev iiiladino organizirala i)r('jšnji mesce v ro- vinjski medobčinski ijionirski bazi onoto- (Icnski seminar za načelnike pionirskil» od- redov in predsednike ol)činslubliške lige dosegli svojo prvo zmago in so sedaj na enajstem me- stu v lestvici. Kaže, da so pri Celju, nekoliko uredili svoje vrste in da bodo v nadaljnjih khììh le zadovo- ljili sedaj }.è nekoliko razvajeno celjsko publiko. Z izključitvijo cele vrste igralcev v preteklih tekmah je pri Olimpu nastala kriza, ki se bo prav gotovo negativno odražala v letošnjem tek- movanju v vzhodni conski ligi. Tako so skorajda z rezervnim moštvom y nedeljo spet klonili pa čeprav so igrali na svojem igrišču. Po vseh teh dogodkih lahko Olimpovce že odpi- šemo od kandidatov zu visoko mesto v tej ligi. ŽIVLJENJE V ŠTEVILKAH VEC POROK JE - IN RAZVEZ^ V celjskem okraju se je v preteklih petih letih rodilo samo za spoznanje več otrok*. Leta 1958 smo dobili 49Í2 novih občanov, predlani |)a samo 83 več. Smrtnost dojenčkov je manjša. Pred l)elimi le(i jili.^je umrlo 195, tokrat pa 107. Vsekakor pa nas je vsako leto več, ker se je v istem obdobju rodilo 1.872 ljudi več, kot pa jih je umrlo. Prihodnost je šti bolj ohetajoča. Pred jietimi je sklenilo zakonskofczvezo 2.t45 občanov, jiredlani že 2.249. Mnogi pa so zgrešili pri lem odločilnem koraka. Takrat jtî bilo 207 raz- vez, predlani pa kar 257. Selitvena mrzlica rahlo u])ada. čeprav še vedno prihaja več ljudi iz nerazvitih j)odročij. V celjski okraj se je leia РГ>8 j)riselilo 8.052 ljudi, izselilo pa 8.806. 1'redlani j)a je prišlo v okraj 7.053, odšlo pa 7.599 prebivalcev. Selitveno gi- banje je tako za okoli 1.000 ljudi manjše. I. B. Kar je zanmalo vas, zanima tudi nas in vse naše l)ralce. POČITNICE SO MIMO Marsikaj, kar ste nam hoteli sporočiti, ste odložili. Sporočajte in pišite nam o zanimivih dogodkih v vaši okolici, j ŠEMPETER NABIRA TOČKE v preloženi prvenstveni tekmi 2. repub- liške odbojkarske lige vzhod je .Šempe- ter v sredo 16. septembra premagal moživo iz Hoč z rezultatom 1:2. V močnem vetru so se rulinirani domačini mnogo bolje znašli ter prikazali zrelejšo igro. V nedeljo 20. septembra pa je gostovalo na igrišču TVD Partizana v .Šempetru mo- štvo OreSnjeiM-ai Kljub lepemu vremenu sla moštvi prikazali dokaj slabo igro, ki nikakor ni zadovoljila okoli 100 gledalcev. \ prvih dveh selili so bili gostje borbeni in [)ožrlvovalni, v zadnjem setu pa so popol- noma ^popustili. Končni rezultat 3:0 je re- alen. M. K. Kovinsko predelovalno podjetje »AURFA« Celje sprejme v delovno razmerje VEC NEKVALIFICIRANIH ALI POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV kovinske stroke, ki so vojaščine prosti. Več resnicoljubnosti v športnem poročanju Presenetil m.e je članek F. K. v CT v št. 37, stran 8, v preteklem tednu »Ali forma naših atletov peša?« Pisec članka ne ocenjuje objektivno nastopa celjske skupine dr- žavnih atletskih reprezentan- tov na zadnjih Balkanskih ig- rah. Celjska skupina je Jugosla- viji priborila 11 kolajn — 5 zlatih, 2 srebrni in 4 bronaste, dva sta dosegla nova balkan- ska rekorda, Stamejčičeva še državnega z veliko medna- rodno vrednostjo. Toliko o .skupni bilanci, ki je za Celje vsekakor vsaj dobra! Dozdeva se mi, da pisec pri- merja dosežene atletske rezul- tate le z osebnimi in državni- mi rekordi, pri tem pa ne upo- števa različnih okolnosti, ki vplivajo na atletsko storitev. Važiča, ki je letos postavljal rekorde od 1.500 m do 5.000 m (ki visoko vrednotijo v Evro- pi!), uvršča med »žalostne« ju- nake, ker pač zaradi 3-teden- skega neprostovoljnega po- čitka ni ponovno blestel v re- korderski formi, Cervana smatra za povprečnega v teku na 10.000 m, pa čeprav je zma- gal v času novega balkanske- ga rekorda, v teku na 5.00 m slabega s častnim 3. mestom, . mene pa uvršča v skupino, ki je »razočarala^ itd. Ne gre za samoobrambo — resnici na' ljubo bi rada po- jasnila, da sem v teku na 100 metrov tekla ob močnem pro- ti vetru le za desetinko sekun- de slabše od svojega rekorda, , da sem ob zelo slabih napra- vah za skok v daljino in moč- nem vetru v prsa skočila v dalj le za 16 cm islabše od svojega rekorda in pri tem pustila za seboj tekmovalki, ki sta po rezultatih boljši od mene, da sem v teku 80 m ovire tekla 11.9 in ne 12.1 pri vetru v prsa 6 m na sekundo, kar pomeni vsaj za 3 do 4 desetinke se- kunde časa v normalnih po- gojih, da sem prispevala levji delež pri amagi jugoslovanske štafete na 4 krat 100 m. Na- stopila sem v štirih discipli- nah, priborila pa sem si 3 ko- lajne — zlato, srebrno in bro- nasto. Osebno sem zadovoljna s svojim nastopom v Bukare- šti! Urbančičeva je, kot navaja pisec, bila v metu kopja peta z dobrim rezultatom. Zdi se mi, da je bila naravnost od- lična, saj je postavila doslej svoj najboljši rezultat v tej disciplini! Stamejčičeva je bi- la prav v vrhunski formi z odličnim rekordom v petero- boju, ki visoko vrednoti v Evropi in na svetu, na ovirah pa ji je protiveter onemogočil pokazati rekordersko formo, in navsezadnje — ali bi res morali atleti na vsakem nasto- pa postavljati rekorde in naj- boljše rezultate, da bi bili ljudje zadovoljni?! Če pisec ni zadovoljen z na- stopom celjskih olimpijcev na balkanskih igrah, je to pač njegovo osebno mnenje. Sa- ma sem prepričana, da bodo naši olimpijci v Tokiu, če bo- do ugodni tekmovalni pogoji in dobro zdravstveno počut- je nastopajočih, pokazali svo- jo pravo vrednost. Kot bralka CT bi le želela, da bi Vaš list komentiral po- dobne športne nastope stro- kovno bolj poglobljeno in z večjo mero resnicoljubnosti. Marjana Lubejeva, V imenu atletov OPOMBA UREDNIŠTVA Uredništvo se s pripombami tovarišice Lubejeve popolno- ma strinja. Članek je bil ob- javljen v času, ko za športno rubriko »Celjski tednik« še ni imelo urednika, po tem ko je- tovariš M. BožJč odstopil. Čla- nek člankarja F. K. je torej nevšečen rezultat začasnega »brezvladja«. Sporočamo športni javnosti, da smo za športno rubriko pri- dobili novega sodelavca tova- riša Edija Goršiča, ki odslej odgovarja za vsebino prispev- kov o športu v našem listu. IGRALCI NAMIZNEGA TENISA V CELJU pred pričetkom sezone v soboto, dne 26. 9. ob 18. uri* pri- redi Partizan Celje-mesto odprto klubsko prvenstvo za člane, člani- ce in i^ionirje v namiznem tenisu. Prijave sprejemamo v prostorih te- lovadnice 11. osnovne šole, dne 26. 9. 1964 med 17. in 18. uro. Občinska zveza za telesno kulturo Celje priredi dne 4. 10. 1964 v pro- storih telovadnice II. osnovne šole ekipno prvenstvo osnovnih šol v na- miznem tenisu. Prijave sprejema OhZTK Celje do 26. 9. 1964. GOSTJE USPEŠNEJŠI v drUgem kolu okrajnega nogometnega tekmovanja so bili doseženi naslednji rezul- tati: Г. skupina: Nazarje : Rogaška Slatina 4:10, .Senovo : Brežice 2:2, Vojnik : Smarl- ЧО l:^, Šoštanj : Žalec 2:"5. II. .Skupina: Vransko ; Rogatec 2:1, Salek : C.otovlje '5:0, /reče : Kovinhr 4:'5, Ponikva : Šentjur 3:6. Občinski sindikalni svet v sode- lovanju z ObTKZ Celje organizira »Občinsko ligo« za ekipe članov in članic v namiznem tenisu. Prijave sprejema ObZTK Celje, Trg svobo- de 10/11 do 26. 9. 1964. Opozarjamo vse šole, sindikalne podružnice in društva, da se prijavijo za omenjena tekmovanja. RADIO C ELJ E v tednu od 28. septembra do vključno 4. oktobra bo celjska kroniku na sporedu radia Celje vsak delavnik ob 17.00, obve- stila ob 17.10, plošče po željah ob 17.'^5, za- bavna glasba in reklame pa ob 17.45. Ra- zen tega se bodo zvrstile še naslednje od- daje: Ponedeljek, 28. septembra: 17.15 — črn- ske duhovne [lesmi, 17.25 — športni pregled: torek, 29. septembra: 17.15 — mladinska oddaja; ^ sreda, 50, septembra: 17.15 — A. Dvorak — Slovanski plesi; četrtek, 1. oktobra: 17.15 — iz sveta jazza, 17.25 — radijska univerza; petek, 2. oktobra: 17.15 — na^i razgovori; sobota, 5. oktobra: 17.15 — za prijeten ko- nec tedna; nedelja, 4. oktobra: 12.00 — pogovor s po- slušalci, 12.10 — obvestila 12.15 — naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 — glasba s plošč, vmes reklame, 12.45 — M. Božič: Prvič na mesto (Ob obletnici parti- zanskega napada na Šoštanj 1941. leta). CELJE : TRŽIC ; 10:10 Celjski rokometaši nadalju- jejo z nspešnim tekmovanjem v republiški ligi. V minulem tednu so na gostovanju v Tr- žiču igrali neodločeno s favo- riziranimi domačini ter so po tretjem kolu na drugem mestu za Slovenj Gradcem. Zanimiv derbi ravno med tema dvema vodilnima ekipama se celj- skemu občinstvu obeta v ne- deljo na igrišču Partizan^. Vsekakor bo to tekma, ki bo v veliki meri odločala o konč- nem razi)<)redu v jesenskem delu tekmovanja. Začetek je napovedan za deseto uro do- popoldne. PRIHODNJIČ KONEC RAZPRAVE Ker se k razpravi o nogometu v tem času ni nihče več oglasil, jo bo- mo v prihodnji številki zaključili. S tem v zvezi prosimo sekretariat okrajnega komiteja ZMS, ki je raz- pravo pričel, da pošlje zaključni pri- spevek in s tem zaključi polemiko o nogometu. Uredništvo èt. 58 — 29. septembra \Ш CELJSKI TEDNIK Stran 9 3 ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA B. W. CROOKS (PLAGIATI 7 groznih mož »Crosby, vedno moram popravljati vaše ne- umnosti. Storila bova torej takole: vstopila bo- va v kupe ...« Stopila sta v kupe, pozdravila dober večer, potem pa je bistroumni detektiv prijazno vpra- šal: »Spoštovana gospoda, ali bi mogoče vsak malo zelenega volka?« Markiz De Saint-Eustche in doktor Buli sta od začudenja odprla usta, medtem pa je bistro- umni detektiv vtaknil v nastali odprtini po ene- ga mačka, ki ju je bil prej vzel iz obeh žakljev. Ker sta bila žaklja torej prazna, ju je Crosby kot bi mignil poveznil obema anarhistoma čez glavi, bistroumni detektiv pa ju je s kuščar- kama spodaj dobro zadrgni . Toda doktor Buli je imel zelo velika usta, zato mu maček ni obtičal v njih ampak mu je zdrknil po grlu. »Prokleti anarhisti!« je zarjovel iz žaklja. »Zdaj naju imajo, markiz, izgubljena sva!« — Menda ni treba posebej pripovedovati, da je bistroumni detektiv takoj uganil, za kaj gre. Precej je spet odvezal oba žaklja in rekel: »Ce torej nista anarhista, kaj za vraga sta?« »Oba sva inšpektorja od francoske policije,« sta spregovorila v en' glas in strgala z obrazov lasulji in umetni bradi. »Hotela sva v Pariz, da bi opozorila predsednika francoske republi- ke, kakšna nevarnost mu preti.« »Torej sta se tudi vidva vtihotapila v Osred- nji odbor! Saperlot, ta je pa res dobra!« je vzkliknil bistroumni detektiv. »Ce me moji možgani niso pustili na cedilu, tedaj je kot en- krat ena, da je bilo v Osrednjem odboru samo troje anarhistov in smo mi bedaki lovili drug drugega ko pes svoj rep!« »Gentlemen, na prvi postaji sedemo v na- sproten vlak, se peljemo v London in aretiramo preostale tri anarhiste!« je tedajci spregovoril markiz odločno. Ko so bili spet v Londonu in so jo na vrat na nos mahali preko Belgrave Square, so nena- doma zagledali ogromno postavo, ki se je na- slanjala na vogal neke hiše in stokala. »Saperlot! To ni nihče drugi kot Nedelja. Pst! Tega ne moremo kar tako meni nič tebi nič aretirati. Poglejte ga! Temu ni kos trideset takšnih, kot smo mi.« Bistroumni detektiv je imel prav. Nedelja je segal malone do balkona, pod katerim je stal. »Saj prej vendar ni bil tako velik!« je zaše- petal Crosby. »Glejte, saj rase!« »Vi ste bedak, Crosby,« je odvrnil bistroumni detektiv. »To še vam le zdi. Veter ziblje svetilko, zato njegova senca pleše po steni. — Pst! imam idejo. Ostanite, kjer ste, jaz pa se bom splazil za njegov hrbet, ga pičil z buciko, že veste kam, in ker stoji pod balkonom, bo z glavo, ko bo po- skočil, treščil vanj in padel \r nezavest...« »Toda res rase!« je vztrajal Crosby. Medtem pa se je bil detektiv že splazil, ka- mor je rekel, in storil, kar je rekel. Vsi so od začudenja onemeli. Zaslišali so zatcgel žalosten fijuiiii, kakor da je pomprdonu v godbi na pi- hala zmanjkalo dobre volje in ogromna posta- va Nedelje je pričela tako naglo kopneti, da so detektivi okamencli od presenečenja. 'Komaj so si dobro opomogli, že od Nedelje ni bilo vi- deti drugega kot nekakšen zgrbančen meh, ki se je nekaj časa premetaval sem ter tja in pre- klinjal, končno pa se je odprl in iz njega je zlezla drobna postava drobcenega suhega mo- žička, ki je po škotsko klical vse hudiče iz pekla. »Saj to je vendar inšpektor Mc Corney od škotske policije!« je dahnil bistroumni detektiv. »Mc Corney, zakaj pa ste zlezli v meh?« »Gromska strela, da bi nikoli ne bil!« je rentačil Škot. »Vrag me naj vzame pri tej pri- či. Ravno sem se odpravljal na postajo, da bi obema lopovoma preprečil pot v Pariz, pa se me je začelo — pozabil sem namreč, da v tej maski ne smem piti in sem zvrnil nekaj boka- lov škotskega za korajžo. škotski, kakor veste, salamensko greje. V mertu je postajalo zme- rom bolj vroče, dokler me ni pričelo napihovati Zrasel sem preko vseh meja, ljudje so postali pozorni. Takrat je zapihal še veter, zagrabil me je in me odnesel s sabo po cestah, kamor se mu je zljubilo. Zato mi je postalo še bolj vroče in sem se še bolj napihnil. K sreči je veter prav- kar ponehal. Prijel sem sc za strelovod in se potegnil do tal, kjer ste me pravkar našli.« * V posebni sobi hotela Astoria sta oba anar- hista pravkar pospravljala poslednje žlice kom- pota. Natakar jima je že postregel s cigarami in vinom. Pet detektivov se je tiho splazilo v sobo in se po prstih bližalo zarotnikoma. Ko pa so se jima že toliko približali, da so hoteli pla- niti nanju, ju pobiti in ukleniti, je sredi grobne tišine, ki jo je motilo samo polglasno mlaska- nje, nenadoma zamijavkal maček, ki ga je bil doktor Buli pogoltnil na vlaku.. »Kaj pa je z vami?« sta ga vprašala začu- dena anarhista, ko sta se obrnila in zagledala vso druščino. »Oh, nič, nič,,« je nedolžno odvrnil doktor Buli. »Mačka imam, nič drugega!« »Tedaj popijte skod^ïlico mleka,« sta rekla. »V imenu zakona!« je tedajci zarjul škotski inšpektor, ki se je prvi znašel. »Aretirana sta! Marš v luknjo!« »АИ ste od policije?« »Pa še kako!« »Nu, tedaj se nič preveč ne razburjajte in sedite za mizo. Kdo je že kdaj videl, da bi poli- cija lovila policiste!« »Lažeta!« »Čisto nič ne!« sta rekla v en glas. »Poglej- te!« Ob teh besedah sta snela lasulji, bradi in umetne obrvi. Pokazala sta se dva tako tipična policijska obraza, da niti bistroumni detektiv niti škotski inšpektor nista zahtevala ostalih dokazov ampak sta se začudeno spogledala, ker je obema na mah švignilo skozi možgane vele- pomembno vprašanje: Kje je tedaj strašni osrednji odbor, ki je kriv vsega anarhizma in nihilizma v Veliki Britaniji in v ostalih deželah na svetu? Toda predno sta utegnila kaj reči, se je za- slišal nejevoljen glas: »Prekleta neumnost!« Detektivi so se spogledali, to pot precej začu- deno, ker je glas prišel takorekoč od zunaj ka- kor iz nekega drugega sveta. »Kdo je to rekel?«-je vprašal bistroumni de- tektiv. »Že vem,« je rekel Crosby. »To ni mogel biti nihče drugi kot bralec«. »Bralec, saj res!« »Seveda,« je spet revsknil glas »Prekleta ne- umnost! sem rekel in če sem tako rekel, sem to tudi misli!« »Trenutek, spoštovani bralec!« je tedajci za- klical bistroumni detektiv, ki je vedel, ida bo bralec zdaj zdaj odložil časopis in ga odvrgel. »Trenutek! — Ta zgodba, če me vse ne vara, je tisto, kar se vam zdi tako neumno, kajne?« »Menda že!« je rekel glas. »Pa recite sami, čemu je to podobno. Iztaknete si oko in ga shranite v tobačnico, tegale tamle nosi veter po zraku, doktor Buli pojé mačko, ne da bi imel želodčne krče, detektivi lovijo drug dru- gtga in končno ugotovijo,^ da so sami vodili Osrednji odbor, nikjer nobene napetosti, nobe- nih gangsterjev, nobenega streljanja nobenih mrličev, skrivnostnih trupel brez glave, niti ene same odrezane noge ali vsaj uhlja, da o zastrup- ljenih bananah, skrivnih predalih, ukradenih draguljih, neslišnih strelih in skrivnostnih umorih niti ne govorimo! To je čorba neumnih besednih iger in trapastih domislic, ne pa ro- man za deveto stran ali kaj vem kaj! Pojdite se solit s taknišimi otrobi, lepo vas prosim!« »Tako,' tako!« je rekel bistroumni detektiv po kratkem premisleku. »Vse to se vam zdi be- darija. No prav, prav, saj ne rečem, da je vrag si ga vedi kako zapleteno ali kako bi že rekel. Toda če verjamete ali ne, na svetu je celo mor- je še stokrat večjih neumnosti, ki pa se vam, spoštovani bralec, zdijo docela pametne in vred- ne zanimanja. Meni ste zamerili, da' sem shranil svoje oko v tobačnico, zgodba o Frankestcinu pa vam je jezila lase in se vam je zdela verjet- na, vsaj dokler ste jo brali. Ce cowboy zadene s tremi streli pet kovancev, ki jih je nekdo vr- gel v zrak, občudujete to nedosegljivo spret- nost, če pa na podlagi fizikalnega zakona, ki pravi, da je specifičnia teža razgretega zraka manjša od specifične teže hladnega, odnese ve- ter inšpektorja škotske policije, trdite, da je to bedarija. Doktorju Bullu ste zamerili, ker je pogoltnil mačka, čisto nič se vam pa ne zdi čudno, da je Cisco Kidd že dolga predolga leta vedno isti, se nič ne postara in ga še nobena krogla ni zadela do smrti. Nič vas tudi ne mo- tijo številne bedarije, ki jih mrgoli po X-100 ro- manih, z užitjcom berete Grofice beračice. Crne maščevalce, Luciferje in druge literarne kozla- rije in vas vsi tisti otrobi prav nič ne motijo mojemu Crosbyju pa ste zamerili, ker je mes- to lisic jîrinesel na vlak mački v žaklju in ze- lenega volka. Sentimentalne storije brez repa in glave, ki imajo toliko zveze z resničnim živ- ljenjem kolikor zaje s pavkami v ljubljanski operi, vam izvabijo iskrene solze, če pa sem bil jaz toliko požrtvovalen, da sem si izdrl oko, ker sem hotel rešiti človeštvo Osrednjega od- bora, pravite temu vezanje otrobov. Vaša srca so naklonjena polizanim kavalirjem z brčicami in puhlim vedenjem, ki prepevajo serenade pod okni lepotic, pripravljeni ste verjeti, da so mili- jonarji ljubeznivi, dobrosrčni gospodje, ki jih noč in dan skrbi usoda človeštva in komaj ča- kajo, kdaj bodo lahko vzeli pod svojo streho kakšno revno dekle in napravili iz nje slavno pevko, igralko ali kaj podobno imenitnega, pri tem pa se vam zdi docela nemogoče, da bi se detektivi tako motili kot se je nas sedem in lo- vili drug drugega kot pes svoj rep. Pa tudi v vsakdanjem življenju ste vi živi ljudje pogosto veliko bolj nespametni kot sem na primer jaz, smešna kreatura pomanjkljive pisateljeve do- mišljije. Res je, da sem si čisto po neumnem iztaknil oko in s primežem ožel svoj nos, sami pa dan za dnem učinkovito uničujete svoja jetra, srca, ledvice in možgane pa pljuča in že- iodce,-ko požirate dim, špirit in feferone pa vrag si ga vedi kaj še vse, in se vam to zdi zelo ime- nitno in se bahate, kako čudovito je bilo, ko ste v eni sami noči popili toliko žganih pijač, da bi od njih omagal medved. Ce bi prišli kam na obisk in bi vam gospodinja ponudila krožnik korenja, reženj čebule in pol sočne repe, bi bili zagotovo užaljeni, čeprav so korenje, repa in čebula zdriiva in koristna jed, nič pa ji ne za- merite, če vam predlaga da si uničujete želodec s konjakom, srce s kavo in da vdihujete dim. Kaj. neki bi rekli, če bi vas gostitelj povabil, da si koristno razgibajte telo in mu zalijte vrt, srečni pa ste, če vas zapre v pločevinasto škat- lo, ki smrdi po bencinu in vas prevaža sem in tja kot žakelj krompirja. Do smrti bi bili hva- ležni nekomu, ki bi vam omogočil brezdelno, prazno življenje, če pa bi vas kdo prisilil k delu in vas s tem telesno in duševno izpopolnil proti vaši volji, bi ga sovražili...« Zdelo se je, da bi bil rad bistroumni detek- tiv še govoril, a si je naenkrat premislil, žalost- no zamahnil z roko in odšel. Tako je po njegovi krivdi ostala zgodba nedokončana, zato prosimo bralce, da nam to blagohotno oprostijo. Detek- tiv je bil res malce čuden patron in gotovo niti najmanj podoben kakemu imenitnemu bistro- umnemu detektivu, kakršne bralec gotovo še pomni iz napetih, bistroumnih kriminalnih ro- manov, KONEC Pravilnik Kozerija Zadnji dogodki na živilskem trgu so prisilili kolektiv to- varne Zarja, da je pristopil k izdelavi novega tarifnega pra- vilnika. V ta namen so formi- rali sedemčlansko tarifno ko- misijo, ki je pod predsed- stvoiu tovariša Podpetnika na tarifnem sestanku integrirala glave. — Dosedanji pravilnik, kot veste, je rekel predsednik, ne odgovarja. Zato ga je tre- ba spremeniti. Novi pravilnik mora vsebovati predvsem več tarifnih postavk, ki jih bomo mi imenovali dodatke. Sistem točkovanja bo ostal, ostale bodo tudi osnove, vnesti pa bo treba le različne dodatke in jih posebej točkovati. Na ta način bomo dobili seveda več točk. Ker pa ne bomo mo- gli točkovati vseh delovnih mest naenkrat — za to bo spričo zahtevnega in odgovor- nega dela potrebno ogromno sestankov — predlagam, da pričnemo pri vrhu in obdela- mo najprej mesto tajnice. Je princip jasen? — Jasen. — Tedaj prosim, da vsi so- delujete s konstruktivnimi predlogi, ker bomo lahko le tako sestavili najboljši pravil- nik. V zapisnik so vnesli podrob- no specifikacijo posameznih dodatkov: »Tajnica dobi dodatek na pripravljenost, da je na mestu tajnice. Eno točko. Tajnica dobi dodatek na frizerja, ker mora biti vsak dan sveže sfri- zirana. Eno točko. Tajnica do- bi dodatek na vstajanje med službenim časom. Tri točke. Dodatek na kuhanje kave. Nič celih nič pet točk na skodeli- co. (Število skodelic se ugoto- vi tako, da se zadolži dežurne- íía kofetarja, ki bo teden dni štel skodelice in vsoto delil s številom dni.) Tajnica dobi do- datek na ropot stroja in do- datek na različne glasove pri diktiranju, kar vse je v zvezi z živci in ima negativue po- sledice na organizem. Pet točk. Nadalje dobi tajnica do- datek na nohte, kateri se lah- ko pri tipkanju polomijo ali odrgnejo — dobi torej istočas- no tudi dodatek na lak. Dve točki. Ce ima kolo; dobi do- datek na gume, če nima ko- lesa, pa dodatek na usnje. Se- dem točk.« Ko so na koncu še enkrat pregledali vse dodatke, so ugotovili, da je v njih zajeto vse, kar je specifično za me- sto tajnice. Specifikacija do- datkov za ostala lielovna me- sta ni bila več težka. Delavec za strojem je dobil dodatek na noge — eno točko, dodatek na trušč — eno točko in do- datek na vid — pol točke. V administraciji so uvedli dodat- ke na različne vrste papirja — eno točko, na položaj sede- nja (pri oknu ali od okna, v kotu itd.) — dve točki, na go- stoto zasedenosti pisarne — ono točko, na kvaliteto pisalne mize — pol točke, na potenje nog — tri točke, na opravke — dve točki. Kakor .so po končanem delu popolnoma prav ugotovili, je novi pravilnik dosegel stopnjo popolnosti, kajti na svetu ni bilo nič takega več, kar niso zajeli v dodatke. Anton Konica CELJSKA Tone priteče zasopel iz prodajal- ne Tehnomerkatorja v Stanetovi ulici k Lojzetu. »Pomisli«, mu zasopel zašepeta.. »Odkar se je izvedelo, da bo v ho- telu Celeia igral nov orkester, je prodaja gramofonskih plošč občut- no padla. V ZELENJAVI Potrošnik: — Tole grozdje je že precej nagiiito. Bi lahko dobil mor- da tistega iz izložbe? Pr()(lajalisrajčko<, to je uvod, ki napo- ve spored govorne oddaje. ,— Kadar je napovedovalka de- jala: V današnji kroniki boste po- slušali ... se je dekle pii sprejem- niku pripravilo za sestanek na obi- čajnem kraju. — Kadar pa je napoved valka (Ma: Danes poslušajte... je to po- jiieiiilo, da tisti večer ne bom prost. Pa je prišlo tudi do pomot. Na- povedovalka je bila rutinirana in jc dostikrat napovedala po svoje, ne kot je bilo zapisano. Bilo je očitkov in solz ... Pa kaj bi? ... Da bi se podpisal pod ta se- stavek? Mi še na misel ne pride. Sem sreč- no poročen! BOLJŠA LETINA Popotnik ustavi starejšega obča- na ob nepokošenem travniku izpod Laz: ;>Očka, kaj tele trave ne boste kosili in posušili?« ;>Kaj pa teh nekaj hektarjev po- meni za šentjurski kombinat?! Si- cer so pa rekli, da bodo skupaj z otavo, da bo boljše.« >>ln sedaj?« »Verjetno še vedno ni dovolj do- bro. Bo pa prihodnje leto zato seno kvalitetnejše.« PRIMERJAVA Ob srečanju je neki novinar di- rektorju rudnika rjavega premoga v Lašicem ob kramljanju o »penzi- onu« posvetil kompliment. Direk- tor je znan po duhovitosti. Za hip je novinarja pogledal nato pa je dejal: »Da, da. Mlad sem še, mlad. Ka- dar sem prepričan, da najbolj dir- jam, sem petnajst let zadaj — kot gospodarski dosežki!« PREDSEDNIK IN LOPATA Ob svečanosti pri začetku grad- benih del kozjandske osnovne šole, bi moral prvo lopato zasaditi pred- sednik šmarske občinske skupščine tovariš Lojen. Vzel je lopato in jo, ko so zbrani občani utihnili, zasadil v zemljo. Rsssk. Ročaj se je zlomil. Med občani je završalo. »Tovariši,« je dejal zbranemu ob- činstvu, »problemi nas ne smejo zmesti! Dajte mi drugo lopato«, in je opravil svečani akt. Nekaj od reprezentance če glih nimam preveč dost Cajta za pišanje, ker sem angažiran iz uče- njem, se mi zdi potrebno sprego- voriti od ene važne stvari. Namreč iz obzirom nato, da se pripravlja zakon, kateri bo regidiral Proble- matiko u vezi iz reprezentančnim Fondim, Sklàdim in Nagradim, ču- tim Potrebo, da povem enih par be- sed. Sigurno bo namreč Ukrep sprožil pozitivne Premike u smeri Štednje iz družbenim denarjem, ali kakor se denarju po naše reče — Sred- stvitn. Gre zato, da nekdo, kateri je naprimer na nekem položaju, ne- bo mogel dobiti za Nagrado enega motorja ali aktovke, brez da bi do- volili kompententni organi, sam pa tudi nebo mogel šenkat Darila u vrednosti črez tisoč Sredstev. U Podjetjih in Kolektivih u vezi iz tem razmišljajo, kako bo iz Re- prezentancam in pa ter drugim Iz- datkim. Zato so ponekod baje že odpovedal Cajtenge, katerih Naro- čilo znaša črez tisoč Sredstev na leto. Iz enako zaskrbljenostjo gleda na ukrep naš sosed, kateri je šef in čaka na en Avto iz Inozemstva. U Stanovanju ima namreč Težave iz enimi reprezentančnimi Stvarmi, katere mu je Podjetje dalo za Na- grado za Zasluge, ostale opreme pa noče sprejeti, iz obzirom nato, da bi jo moral pozneje vrniti. Zato spi na Madracih. Ena, druga punca, ses- tra od mojega kolega pa se boji, da nebo nič več dobila od reprezen- tančnih Sredstev in dabo naia Na- čin prikrajšana, ker je dozdaj oh vsaki Reprezentanci dobila kako Malenkost od reprezentančnih fon- dov in Skladov. Izgleda, da bo iz novimi Ukrepi sigurno zabeležen en pozitiven korak naprej. Pepi Solar 1. r. V ZDRAVSTVENEM DOMU »Ti, hudiča, pomisli, izgubil sem seznam zdravstveno pregledanih bri- gadirjev! Kaj naj naredim?« »Kaj se vznemirjaš! Pošlji račun (272.000 din) na komite. Saj se ne bodo spomnili, da so bili socialno zavarovani ! »Kaj ste storili za izboljša- nje gospodarskega položaja vašega podjetja?« »Veliko. Predvsem pa smo odpovedali naročnino za en izvod Celjskega tednika!« GOST (OSNUTEK ZA ENODEJANKO) Gost pri ogledovanju jedilnika v »Evropi«, »Koliko čevapčičev ima vaša porcija?« Natakarica v mimohodu: Sedem!« Gost: »iPa mi prinesite francosko solato!« Natakarica: »Ne boste siti!« Gost: »Prosim francosko!« Cez deset minut. Gost in nataka- rica se ujameta s pogledi. »Aha! Će- vapčiće, takoj, takoj!« se opraviču- je natakarica. Gost, trdo: »-Prosim francosko!« Čez osem minut. Natakarica trdo postavi francosko na mizo. »Tu ima- te!« in odhiti. Nekaj minut zatem ko je . gost pou/.il francosko nspe priklicati na- takarico. >No, kaj pa spet?; Imate torte?« IJa. Toda danes samo orehovo!« »Pa orehovo!« , Čez ponovnih deset minut se zno- va ujameta s pogledi. »Saj ho takoj, punč torta, ne?« »Orehovo!« je vztrajal gost s stis- njenimi zobmi. Čas pa je tekel. Gost se je odlo- čil, vstal in odšel. Pa ga je pri vra- tih dohitela natakarica. »Kam! Rav- nokar hitim po torto.« »Hvala, jo že imam ро]па usta!« »Kaj pa si mislite', da bom za te drobne fičnike letala, kot si želite?« je nžaljeno dejala natakarica. Gost je molčal. Natakarica pa na- daljevala. »Na, toliko pa nisem ne- umna. Pri sosednji mizi letijo jnrč- ki v roke. Razumete?« Gost je raznmel. Za sosednjo mi- zo so gostili neke inozetnske za- stopnil«; — tovariši pa so bili vo- dilni iz njegovega podjetja. -jk MADEMOISELLE DOCTEUR 7 Listič je padel v nekakšen jarek, René je takoj skočil za njim. Dolgo časa ga ni bilo na- zaj. Ko je prišel, je kratko pojasnil, da je listič padel v blatno kaliižo in da ga ni mogel dobiti. Sedla sta spet v avto. Austin je pognal. Vozil je z največjo hitrostjo in molčal. S tem je seve- da napravil odločilno napako. Ali pa je bilmo-^ goče prepričan, da mu špijonka ne more več uiti? Annemarie se je pripravila. Ko sta se približala neki vasi, je René zmanj- šal hitrost. Na križišču je stal žandar. René je ustavil avto in stopil k njemu. »Narednik, pridite sem!« Takrat pa je Annemarie planila za volan in pognala avto, ki je zdrvel skozi vas in zavijal in hreščal, kakor da ga bo zdaj konec Anne- marie je bila slab šofer. Nekaj kilometrov iz vasi se je zaletela v drevo. Še ob pravem času je skočila iz avta. Motor se je vžgal, avto pa treščil v globok jarek. Annemarie je na življenje in smrt tekla sko- zi gozd. Na slepo srečo je izbrala ozko stezico, ki jo je pripeljala do kanala. Nekaj časa je po- čivala, da bi prišla do sape. Takrat pa je opa- zila motorno barkačo, ki je počasi drsela po mirni vodi. Annemarie se je brž slekla, si pri- pela obleko na glavo in skočila v vodo. Deset minut pozneje je priplavala do barkače in sple- zala na palubo. Stari holandski brodnik je po- zabil na pipo in jo spustil iz ust, ko je zagledal pred sabo golo lepotico. »Tri tisoč frankov,« je rekla Annemarie, »tri- tisoč frankov, če me spravite čez holandsko mejo. Preganjajo me mejni stražarji, ker mi- slijo, da sem tihotapila. Tu je tisoč frankov predujma.« Brodnik je poklical iz kajute svojo ženo. V nekaj minutah so se zmenili. Annemarie je do- bila svoje začasno stanovanje v skritem kotičku podpalubja. \ Srečno so pripluli čez mejo. V Hoek van Hol- landu se je Annemarie vkrcala na ladjo, ki je plula v Dover. Beležke, ki jih je nabrala s po- močjo galantnega poročnika, je predala v Am- sterdamu gospodu Matthesiusu. René je, potem ko ob razbitinah avtomobila ni našel Annemarijinega trupla, obvestil naj- bližjo obmejno stražarnico. S psi so preiskali gozd. Ko se jim je že zdelo, da so našli sled, je pričelo grmeti in iz težkih oblakov se je ulilo kot iz škafa. Mokri in prezebli so morali opu- stiti zasledovanje. Pozneje je Rene v Bruslju izročil vojaškim oblastem prijavo in listič, ki ga je bil takrat našel v jarku. Na njem je bila z jasno pisavo zabeležena oborožitev dveh trd- njav, ki sta ju nazadnje obiskala. Annemarie je natančno ugotovila kaliber in domet vseh trdnjavskih topov. Medtem se je v Amsterdamu Annemarie spremenila v damo z dolgimi kostanjevimi las- mi in naočniki. Nekaj časa je ostala v Isle of Wight, se vse dneve vozila z motornim čolnom vzdolž angleške obale in slikala. Nasploh se je obnašala kot ekstravagantna umetnica. Neke noči pa jo je spet zagrabil strah, po- dobno kot takrat v gostišču blizu Charlevilla, ko je Wynanky še živel. Ob enih zjutraj je v majhnem podeželskem -gostišču nenadoma vsta- la iz postelje, zmetala v kovček najnujnejšo prtljago, se brž oblekla in smuknila na hodnik. Počasi, tiho se je spustila po stopnicah in ko je prišla do pritličja, je začula iz kuhinje pri- dušeno govorjenje. Moški glasovi. Nekaj sekund je brez sape prisluškovala, Govorili so o njej.. Sumili so jO, da se ukvarja s špionažo. Zjutraj so jo imeli гттеп aretirati. Smuknila je iz hiše, se < peš napotila do pri- stanišča in se vkrcala na francoski parnik, ki je plul proti Calaisu. Na ladji je pokazala svoj švicarski potni list. Vrnila se je brez težav čez Pariz v Berlin. Iskali so jo po vseh angleških lad- jah, z brzojavi so opozorili kapitane vseh ladij na vohunko. Gospod Matthesius v Berlinu je zvedel, da sta angleška in belgijska obveščeval- na služba ugotovili identičnost Francozinje, ki je zapeljala poročnika Austina, s slikarko z an- gleških obal. Zaradi naočnikov so jo poimeno- vali »mademoiselle docteur«. Matthesius je vse Annemarijine potne liste zažgal. »Zdaj boste najprej z vašim pravim potnim listom odpotovali v Meran in se temeljito odpo- čili. Zares, bojim se... Toda, kar zadeva mene, vas ne bom oviral.« št 5« — 25. septembra i9tó CELJSKI TEDNIK: Stran U 70 LET EMAJLIRKE Sedemdeseta obletnica ni le visok jubilej. Je prelomnica, ob kateri se staro umika novemu; ker jo pa praznujemo v času, ko razpravljamo o samostojnem odločanju vsakega posameznega kolçktiva o svoji pri- hodnji proizvodni in poslovni politiki, je še toliko pomembnejša. Vrsta uspehov in dosežkov največjega in enega najstarejših celjskih kolektivov je dolga. Nizali so se drug za drugim skozi dolga leta trdega dela vseh claiwv kolektiva. O sedanjih dosežkih je stekla beseda s pred- sednikom upravnega odbora Tovarne emajlirane posode, tovarišem Dra- gom Mravlakom. — Letošnje leto lahko označimo kot obračun s tradicijo. Prehajamo na proizvodnjo kakovostnejših izdelkov, ki zahteva več vloženega dela in specializacijo. V ta namen zožujemo tudi asortiment izdelkov. Na- črtno prehajamo na proizvodnjo izdelkov, ki so na tržišču zelo iskani, zato že nekaj časa ni več naša poglavitna dejavnost proizvodnja emajli- rane posode za potrebe gospodinjstev, po kateri nas potrošniki najbolj poznajo. Samo v ilustracijo — emajlirana posoda predstavlja komaj 40 odstotkov celotne proizvodnje. Sam razvoj je prerasel tudi notranjo strukturo podjetja. Smo pred popolno reorganizacijo, ki je pogoj za nadaljnjo uspešno pot. Ko govorimo o uspehih, ki smo jih dosegli v jubilejnem letu, ne mo- rem mimo sprememb in izboljšav, ki smo jih uvedli v samih obratih. Uredili smo sanitarije, izboljšali klimatske pogoje, uredili okolje, če v tej zvezi omenim še 66 stanovanj, ki smo jih letos zgradili_, se jasno izraža naša skrb za človeka, neposrednega proizvajalca. Tudi kooperantska dejavnost se je v zadnjem času zelo razmahnila. Po vrednosti obsega 27 odstotkov celotne proizvodnje. V zadnjem mesecu smo spremenili sistem delitve dohodka po delu. Med posameznimi ekonomskimi enotami v podjetju so bila nesorazmer- ja, ki smo jih že ublažili. Temu problemu bomo morali tudi v prihodnje posvetiti vso pozornost. Povprečje osebnih dohodkov se je v tem letu dvignilo za 15 odstotkov. Sicer pa — o nadaljnjih načrtih in sedemletnem razvojnem progra- mu bomo spregovorili pozneje. Poglejmo najprej, kako je tovarna na- stala. 70 LET EMIILIRKE BOJI - ZMAGE - NACRTI BLIŽALA SE JE II. SVETOVNA VOJNA Delavci so se vključili v narodno- osvobodilno gibanje. Dolgoletne borbe za boljše življenje in prizna- nje nacionalna pripadnosti so šele tedaj rodile uspehe. Klenost in ži- lavost je bila posledica dolgoletnih borb in trdega dela. Žuljava roka je z orožjem v roki in z jasnimi cj- Iji ustvarjala temelje za nadaljnjo graditev in rast naše skupne prihod- nosti. CILJI SO BILI URESNIČENI 25. avgusta 1950 je prevzel upravo podjetja PRVI DELAVSKI SVET. Spominska plošča na pročelju uprav- nega poslopja spominja na zmago (ielavskega razreda. Delavsko uprav- ljanje je takrat pognalo zdrave ko- renine, na katerih še zmeraj raste, se razvija in izpopojnjuje. Sprva je DS odločal le o proizvodnih vpraša- njih, ni še odločal o realizaciji ust- varjenih sredstev. iDelavski svet je vsako leto volil upravni odbor in imenoval številne komisije kot po- možne organe DS. Skozi ta proces je šlo nekaj sto članov kolektiva. To je bila šola in priprava za na- daljnji razvoj ui)ravlJanja, za de- centralizacijo. I960, leta so začeli upravljati in odločati neposredni proizvajalci v svojih ekonomskih enotah. Ustanovljenih je bilo 8 EE in izvoljenih 8 delavskih svetov EE. Novembra 1961 so bile volitve v DS v posameznih EE. Poleg centralnili samoupravnih ^organov je bilo več samoupravnih organov v nižjih or- ganizacijskih enotah. Na teh volit- vah so prvič volili vsi člani kolek- tiva. Delavski svet odloča o razvoju, poslovni politiki, ustvarjenih sred- stvih, investicijski politiki in po- dobnem. 68 LET IZVOZA OSVAJANJE NOVIH IZDELKOV Le})i uspehi so bili doseženi na področju osvajanja novih izdelkov. Omenimo naj odpreske za avtomo- bile, emajlirane izdelke za široko potrošnjo ter toplotne naprave, pred- vsem kotle. Nekaj pomembnejših izdelkov: sokovnik, pomivalna o- marica. ABC. TRIUMF, etažna po- soda, NOVUM lonec, toplo varjeni ročaji, fasadne plošče, EKONOM,' ALU posoda, posode za smeti, itd. Omenili smo že, da beležimo za prvo leto izvoza 1896. leto. Dolga vrsta dežel je, kamor izvaža tovarna z dvema levoma v znaku svoje iz- delke. V lanskem letu je skupni izvoz dosegel že 1704 tone v vred- nosti 961.500 dolarjev. Od te količi- ne odpade 564 ton na izvoz pocin- kane posode - predvsem v Z. R. Nem- čijo — 258 ton avtomobilskih koles, 65 ton sanitarnih izdelkov, ostanek pa ј1Д јгуо^ emajlirane posode. Tovariš Drago Mravlak PRVI STROJI V BARARAtt Leto 1894. Potnik Adolf Westen je izbral Celje za sedež svoje majhne tovarnice za- radi ugodne prometne lege in razpoložljive cenene delovne sile. Prvi dan obratovanja je bil 8. oktober. Po ustanovitvi komanditne družbe se je tovarna hitreje razvijala. 1896. leta so za- čeli izdelovati surovo posotk), ki so jo dotlej dobivali iz Knittelfelda, in izvažati v Južno Rusijo, kjer je tovarna imela lastno skladišče. Zaradi hitrega razvoja je kmalu postala članica srednjeevropskega in pozneje evropskega kartela. v letih 1901-1904 so iz komanditne druž- be izstopili vsi trije družubliiki, Adolf Wes- ten pa je bil finančno že toliko močan, da je podjetje nenehno širil. Zgradili *o nekaj novih obratov in začeli izvažati v države Bližnjega Vzhoda in v balkanske države. Med prvo svetovno vojno se je proizvodnja emajlirane posode zmanjšala, ker so izde- lovali za vojnepotrebe. 1913. leta so tovarno elektrificirali, elektri- ko so pa dovajali tudi za potrebe mesta. — 1924, leta so ustanovili delniško druž- bo. — 1925. leta je Kraljevina SUS uvedla carinsko zaščito v višini 10 dinarjev za kilogram posode v Westnovo korist. Ino- zemska konkurenca je bila s tem onemo- gočena, kilogram posode je do druge sve- tovne vojne veljal 20-22 dinarjev. — 1932-38. leta je tovarna dosegla največ- jo kapaciteto. Dnevno so proizvedli okoli 20.000 kilogramov posode. Med drugo sve- tovno vojno se civilna produkcija ni zmanj- šala, izdelovali so pa tudi za vojne po- trebe. — Z odlokom .AVNOJ-a o prehodu sov- ražniškega imetja v državno svojino je bilo podjetje 30. 10. 1943 zaplenjeno. To- Nariiu je začela spet redno obratovati 14. maja 1943. leta. To je kratek pregled ekonomskega raz- voja podjetja. Hkrati z njim se je pa raz- vijalo in krepilo delavsko gibanje. večkrat pogajati z lastnikom, ven- dar ta na pojjovore ni pristal. 47. marca 1922. leta je glasovalo za ponovno stavko 84 odstotkov de- lavcev. MOČNEJŠE POLITIČNO DELOVANJE 1950. leta je pričel med delavce prihajati tovariš Franc Leskošek, tajnik Zveze kovinskih delavcev Ju- goslavije, ki je pred tem bil v pod- jetju zaposlen kot kovinostrugar. Med delavce je prinašal partijske direktiл"e. 1952. leta so že izvedli prve redne volitve delavskih zaup- nikov. Politično delovaџje je bilo zaradi močnega idejnega vodstva, vse bolj organizirano. MNOŽIČNI IZLET »SVOBOD« 7. julija 1956. leta je Franc Le- skovšek skupaj z Ivanom Mačkom, Celjanoma Andrejem in Francem Svetkom in ostalimi delavskimi vo- ditelji organiziral zlct Svobod iz vse Slovenije. Na zletu je o delavskih pravicah govoril Franc Leskovšek. Delavci so peli borbene pesmi. PONOVNE STAVKE 1956. leta so spet organizirali dve stavki. Iz Ljubljane je prišel Franc Leskovšek, ki ga pa orožniki, ki jih je lastjiik najel, niso pustili v to- л^агпо. Zato je skljcal sestanek zu- naj podjetja. Tokrat je ^prišlo do razgovorov med tovarnarjem in de- lavci. Delavce sta med drugimi za- stopala -Franc Leskovšek in Peter Stante. Leskovška so ob tej prilož- nosti aretirali in izgpali iz Celja. V tej stavki je Westen zmagal. Od- puščenih je bilo 580 delavcev. Po tej stavki so začeli še bolj za- tirati in preganjati napredne ideje in gibauja. Pred sodiščem je bilo več procesov zoper komuniste in ljudi z naprednimi idejami. POVEČANA KOOPERATIVNA DEJAVNOST Od celotne proizvodnje odpade 27 odstotkov na kooperativno dejav- nost. Podjetje dela predvsem za po- trebe avtomobilske industrije, od- preske za avtomobile in kolesa (TAM, IMV, Vozila-Gorica, TO- MOS, itd.). Izdeluje razne doze in druge dele za električni material, razne dele za šivalne in pisalne stroje, odpreske za traktorje, hra- nilnike, montažne plošče za gramo- fone, senčnike za cestno razsvetlja- vo, fasadne plošče za potrebe grad- beništva, itd. Rekonstruirana orodjarna v Tovarni emajlirane posode PRVA STAVKA LETA 1896 Prvi dan obratovanja jc delalo v delavnici 10 ljudi. Samo dve leti pozneje jih je bilo že Ф1. Delovni dan je trajal od šestih zjutraj dp šestih zvečer z enournim ])rt;m()r()m. .Mezda je bila ena do dve kroni dnevno. To so bili vzroki za ])rvo mezdno stavko 1896. leta. Zaradi sla- be organizacije in slabega vodstva delavci s svojimi zahtevami niso uspeli. Po tej stavki je ostalo na ce- sti 27 delavcev. Za prva leta tega stoletja je zna- čilna močna fluktuacija. Neredki so primeri, da se je v istem letti de- lavstvo lOO-odstotno jiremenjalo. Ve- liko je bilo odpuščenih, nekaj jih je pa samovoljno zapustilo delo. 1919. leta so v tovarni ustanovili Strokovno kovinarsko organizacijo, si priborili 8-urni delavnik in zvi- šanje mezd. Delavci so se hoteli Zahteven razvojni program Sedemletni razvojni program jež obsežen in zahteven. Pri realizaciji' bo sodeloval ves kolektiv. Večjo skrb bomo morali jjosvetiti izobra- ževanju kadrov in znanstveno- raz- iskovalnemu delu, kar je pogoj za dosego še večjih uspehov. Sicer pa naj o tem spet nekaj pove tovariš Drago Mravlak. — Omenim naj gradnjo orodjarne za rezilna in vlečna orodja. Za pod- jetje predstavlja to precejšen kva- litetni napredek. Nekaj strojev, ki jih bomo dobivali v tovarno posto- poma, imamo že naročenih. Sedanja tovarna nekako zadovoljuje trenut- ne potrebe. Pred nedavnim smo jo rekonstruirali in opremili. Nova o- rodjarna, ki bo začela obratovati čez sedem let. bo dajala ca. 4,5 mili- jard orodij. Hkrati z gradnjo se po- javlja problem kadrov. Številne specializirane dejavnosti, tehnolo- gija, konstrukcija, priprava dela in energetika, itd., bodo zahtevale kva- lificirane ljudi, predvsem orodjarje, ki jih pa brez sistematične vzgoje ne bomo mogli dobiti. Načrtno bomo začeli z internimi prekvalifikacija- lij. vzgajali bomo pa tudi mlade ljudi. V razvojnem programu zavzema pomembno mesto povečanje koope- rativne dejavnosti. Povečali bomo proizvodnjo odpreskov za avtomobi- le, proizvodnjo frit, v ta namen bo rekonstruirana topilnica, izboljševa- li kakovost emajlov. Podpirali bo- mo znanstveno-raziskovalno dejav- nost, ki doslej ni imela mesta, ki ji -gre, saj vemo, da je to eden osnov- nih pogojev za uresničitev vseh ua- čitov i u zahtevnih ntilog, ki so pred nami. Pomembne naloge bo pri tem opravljal Inštitut »Emajl«, ki je že dosegel prve lepe uspehe. Povečali l;omo tudi izdelavo toplotnih naprav, Î otlov za centralno gretie, ki jih bo moč predelati za gretje na plin (sedaj mazut) in radiatorjev. Sodimo, da se bo proizvodnja v sedmih letih trikratno povečala. POMEMBNE ! LETNICE 1894 — ustanovitev tj?varne. 1896 — prvo leto izvoza j 1896 — prva stavka 1915 — elektrifikacija 1919 — 8-urui delavnik 1922 — stavka 1955 — Zlet Svobod 1956 — dve stavki 1945 — zaplemba tovarne 1945 — ponovno redno obratovanje 1950 — prvi delavski sve4 1961 — množične volitve v upravne organe 1964 — sprejet staiut pod-^ jetja Stran 12 CELJSKI TEDNIK St 58 — 25. septembra 1964 ENKRAT VEČ NAS JE v začetku oktobra bo v Kairu, v palači bivšega egiptovskega mo- narha Faruka druga konferenca ne- vezanih držav. Od časa, ko je prva konferenca neangažiranih v Beogradu globoko zasidrala politiko aktivne koeksi- stence, se je število držav, ki sledi- jo taki politiki, močno povečalo: Ф Na beograjski konferenci je sodelovalo 25 držav. # Na kairski konferenci bo so- delovalo 57 držav, od teh 46 aktivnih udeleženk in 11 v statusu opazo- valk. Gostitelj je Združena arabska re- publika in njen predsednik Gamal Abdel Naser, eden največjih pobor- nikov politike neangažiranosti v blokovskih razprtijah in borcev za aktivno sožitje med narodi. Predsednik Naser je povabil poleg ostalih prominentnih osebnosti ne- angažiranoga sveta tudi predsedni- ka SFRJ tovariša TITA. Precej po- bornikov politike neangažiranosti bo prišlo, žal bo manjkal eden od ve- like trojice — Nehru. Kairska konferenca ima v pripra- vah tudi senco. Napoved, da bi kon- goško delegacijo vodil Combe, je naletela na odpor in proteste med udeleženkami, ki jim osebnost Pa- trica Lumumbe ne bo nikoli izble- dela, pa tudi spomin na neposredne krivce za njegovo smrt ne. NEDALEČ OD ALEK- SANDRIJE JE NEK- DANJI KRALJ FARUK ZAPUSTIL ENEGA NAJLEPŠIH OBJEK- TOV V SPODNJEM DELU EGIPTA. OB SREDOZEMSKI OBA- LI SE RAZTEZA ČU- DOVIT PARK Z VSE- MOGOČIMI ŠPORTNI- MI NAPRAVAMI TER PALAČO — LETNO REZIDENCO. PARK JE SEDAJ LJUDSKI, PALACA Z VZIDA- NIMI ČRKAMI F, PA SLUŽI ZA RAZNE DR- ŽAVNIŠKE SPREJE- ME IN KONFEREN- CE. DICKENSOVO KOLO Na razprodaji firme Cris- tin iz Londona so pred ne- davnim prodali enega najsta- rejših tipov koles, model Windsor Penny — Farthing. Na kolesu se nahaja srebrna ploščica, na njej pa piše, da je bilo kolo last znamenitega romanopisca Charlesa Di- ckensa. Kolo so prodali za 110 funtšterlingov, kupil pa ga je neki Beyli, ki je izjavil, da ga bo poslal v muzej. LEPE PERSPEKTIVE Število žrtev Ilirošime je enako številu mrtvih v bitki pri Arrusu. Uničujoča moč rakete Polaris je 25 krat večja od atomske bombe, ki je padla na Hirošinio! хтт,^ .NEDAVNO JE BILA V TRAVEMÜNDE OB OBALAH 4FVFR ZANIMIVA AVTOMOBILSKA DIRKA TEKVÏOVALI SO STARI ASTMATIČNI VETERANI. KI JIM V >RÒjSTN H I^^^^ TIH. BLESTIJO ŠTEVILKE OD 1890 DO 1930 TISTI ЖSTAR PKl SO IMELI KRAJŠE PROGE, ONI PA KI í) îlLT zYÄnI po MNOGI SO DOSEGLI CILJ, NEKATERI PA SO OSTALI NA ^УП^^Л^Ч^Ж јг'^ '^«LBSA. oVoVEdÌu VO- Ì'7^^N,v//£ÌS^^y...'^'^T<^'^JI- STAROST. VOZAČI so BILI fviÎE'AEÎK^^Acîjf ^"^' ««L^^^^E. ANGLIJE, Ji^4^Àl^ ^AM TE NOVICE SPLOH NE PO&REDOVALL î^, .?î Ï^AMA OB ENEM IZMED VOZAČEV NE SEDELA - ELMA KARLOWA, KAKOR NEKDA.NJI FILMSKI ZVEZDI IZ DUBROVNIKA DANES PRAVIJO. IZ ANGLEŠKEGA HUMORJA V neki angleški humori- stični publikaciji je šaljivec zapisal: »Mladenič, če hočete v živ- ljenju uspeti, morate najprej izbrati prave starše. Od te- ga je odvisno vse drugo. Na- to morate izbrati pravo šolo. Obstoje dve vrsti šole, Ici ustrezata obstoječim druž- benim zaprekam: državne šole, ki nam dajejo drvarje, rudarje, uradnike in strojni- ke, na katerih, jasno, počiva bodočnost našega naroda ... in internati, ki vzgajajo bri- tanske voditelje... V internatih vas učijo la- tinščino, ki je, kakor se je pokazalo v preteklih dveh tisočletjih, edini ustrezen predmet za vajo duha. Kri- ket in hladne kopeli idealno pomagajo formirati vaš zna- čaj in razvijajo sposobnosti vodenja... Končni sijaj vaši izobraz- bi bo dala univerza — ni važno katera, sta obe zelo stari in znameniti. ;. in po- stali boste pravi britanski gentleman, sposoben za vsak življenjski poklic... ... znali boste obrezali ci- garo ... ... ali razžaliti moža, ki ga je zapustila žena ... ... ali prepričljivo govoriti o temi, o kateri nimate poj- ma. Najvažnejše od vsega pa je, da boste — ob spoštova- nju principa, ki zahteva od gentlcmana, da konsultira preteklost še preden se po- zabava z bodočnostjo — morda prav vi eden izmed tistih redkih ljudi, sposob- nih, da vladajo Britaniji.« EINSTEIN IN DEČEK Nekoč, ko se je Albert Ein- stein sprehajal kot običajno po New Yorku, je srečal deč- ka, ki je jokal. »Zakaj jočeš?« »Izgubil sem denar, ki mi ga je dala mama za striže- nje.« Einstein je pričel stikati po žepih in ponudil dečku nekaj drobiža. Deček pa je presenečen pogledal njegove dolge lase in rekel: »O, ne, gospod, od vas ne bi vzel niti centa! Prepričan sem, da ste tudi vi izgubili denar, ki ste ga dobili za striženje.« KJE JE MORJE NAJGLOBLJE? Zaliv na dnu morja pri Marijanskih otokih na jugo- vzhodnem delu Japonske ima razpoke, ki presegajo globino od 10.000 m, a naj- večja dosega celo 11.000 m. Neki šaljivec je nekoč de- jal, da so kraljevske poroke izmed vseh najbolj brezskb- ne, ker si mladoporočence- ma ni treba beliti glave za- radi stanovanja. To je sicer že res, vendar imajo mladj kraljevski pari pravzaprav neudobno poroko, ker je do- mala vsak korak določen s protokolom. Na nedavni po- roki Konstantina Grškega in irincese Anemarie je mladi iraljevski par precej trpel zaradi zamotanih ceremonij, vendar je pogumno prestal celo dolgotrajno žongliranje s kronama nad njunima gla- vama, čeprav je bilo videti, da mladi kralj ni bil točno seznanjen s ceremonijo. iz albuma svetovnega popotnika IZLET V PODZEMLJE Reka San Herenimo v Mehiki je zelo čudna reka. Pred neko veliko planino namreč ponikne in se pojavi šele na drugi strani, kakšnih štirinajst kilometrov da- leč. Bilo bi zanimivo prodreti v podzemno cesarstvo te reke, sem pomislil. Z osmimi planinci in plavalci sem se spustil v brez- no. Voda, ki nam je segala do kolen, je zelo deroča. Oblečeni smo bili v kopalne obleke, na hrbtih pa smo imeli iz posebnega kartona pritrjene škatle s hrano, svetilkami in fotoaparati, ki so nam hkrati služile kot plovci. Spustili smo se do tretjega brezna, do katerega več ni prodrla dnevna svetloba. Uporabili smo svetilke, ki so v ogromni črni praznini risale čudne podobe. Kora- cali smo po plitki vodi. Nato se je brezno vse bolj zo- ževalo. Morali smo plavati. V dvainlridesetem breznu smo џаШеИ na stotine ogromnih čepov, ki so nastali pri padanju z apnencem nasičene vode. To doka] veliko dvorano smo krstili za »dvorano čepov«. V njej smo se najedli in utrujeni za- spali. Nadaljevali smo skozi nešteto velikih in majh- nih dvoran. V eni izmed njih^smo morali zopet pla- vati. Dvorana se je zožila v komaj nekaj metrov širok hodnik, po katerem je drvela voda z veliko hitrostjo. Škatle iz kartona so nam bile pri plavanju v veliko pomoč. Kamniti stropni oboki so se vse bolj spuščali. Zaslutil sem, da smo v. nevarnosti. Voda nas je nosila s strahovito hitrostjo kot igračke. Postalo mi je jas- no, da je to pot brez vrnitve. Takšne poti imajo samo dve možnosti: ali uspeh, ali nesrečo. Nenadoma je voda postajala vse svetlejša. Ko smo kmalu nato v daljavi uzrli dnevno svetlobo, nismo mogli verjeti, da dan še vedno obstaja. Da Miko še vedno sveti sonce in pojejo ptice, štiriindvajset ur smo bili v podzemlju, nam se je pa zdela večnost. Tibor Sekelj TITO KOT DELAVEC NA ČEŠKEM — TITO KOT DELAVEC NA CE ŠKEM — TITO KOT DELAVEC NA ČEŠKEM —j SPOMINI NA BROZA... Leta 1912 je tovarna v Kamniku bankrotirala. De- lavci so bili na cesti, med njimi Josip Broz iz Kumrov- ca. Skupina teh brezposelnih se je odločila za Češko. Za- poslili so se v čenkovskih že- lezarnah. Tita se iz tistih dni spo- minjata dva upokojena de- lavca: Lene in Veseli. — Vidim ga, kot da je to danes, mladega in v sivi ob- leki, pripoveduje Veseli. Skupaj sta delala ključavni- ce za rolete. Bil je tovariški, vesele narave. »Pri češki kro- ni« mu je Veseli nekoč na- ročil pivo v steklenem škor- nju. Veseli pravi, da je Tito rad prepeval z rojaki, še raj- ši pa je bral. Stalno je dobi- val časopise s Hrvaškega. Josip Broz je bil v Čenko- vu zaposlen od 10. maja do 23. avgusta 1912. Potem je za nekaj dni odšel v Plzenj v škodine zavode, od tu pa v Nemčijo. Leta 1946 so v tovarni, kjer je tovariš Tito delal, odkrili spominsko ploščo ob navzočnosti jugoslovanskega generala Maslariča. Tudi danes, po tolikih le- tih in vseh dogodkih, ki so bili vmes, so ljudje v tej okolici ohranili spomine, ce- lo fotografije. Ljudje imajo slike s proslave ob odkritju te plošče. Tudi po dogodkih iz leta 1948 jih niso uničili. Zveze, ki izvirajo iz dni, ko so v čenkovu nastale le- ta 1912, niso zbledele. Še bolj so se utrdile po vojni, ko so delavci v tem mestu zvedeli, da je mladi in prikupni de- lavec Broz tisti, ki je zbral in vodil jugoslovansko ljud- stvo med vojno, da je legen- darni vodja slavnih jugoslo- vanskih partizanov. Delavec Bergštajn je med pogovorom in pripovedova- njem svojih spominov dejal: — ...potem je prišlo do tistega spora, do skaljenih odnosov. A zakaj, bogsiga- vedi zakaj ...? V zbirki raznih spominov in daril tovarišu Titu se na- haja tudi lično izdelano klju- čavničarsko kladivo. Tega so čenkovski delavci poslali le- ta 1946 kot spomin na dni, ko jc predsednik republike Josip Broz-Tito živel in ielal med njimi, kot delavec med delavci. Na sliki levo jc stavba, v kateri je tovariš Tito s^ano val, ko je leta 1912 delal v železarni Cenkova na Če- škem. (Po »Socialistični Cehoslovaški« )