Letnik XXIII. Y Celju, 1. aprila 1915. Štev. 6 in 7. Zadruga List za zadružništvo in razne narodnogospodarske razprave. Last in glasilo »Zadružne Zveze v Celju". Urejuje: Miloš Stfbler. Uredništvo in upravništvo je na Schillerjevi cesti št. 3, 1. nadstropje v Celju. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina se naj pošilja »Zadružni Zvezi v Celju«. Ponatisi iz »Zadruge« so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir. Naročnina celoletno 3 K. ■— Cene inseratom po dogovoru. List izhaja 1. in 15. dan v mesecu. Tiska Zvezna tiskarna v Celju. ' mmi i. .' ' '■ • - > J ■ ■ • . ...................................................... ■ , ' -■'V,:- ■ sJfijre i ; > V V r m s® Letnik XXIII. V Celju, 1. aprila 1915. Št. 6 in 7. ZADRUGA :: :: Glasilo »Zadružne Zveze v Celju". :: :: X. redni občni zbor Zadružne Zveze v Celju. V četrtek dne 18. marca ob 10. uri dopoldne se je vršil letošnji »vojni« občni zbor Zadružne Zveze v Celju. Ker služijo tisti prostori Narodnega doma, v katerih se je običajno vršilo to zborovanje, za vojaško bolnišnico, se je vršil občni zbor v Zve-zinih pisarniških prostorih ob prav lepi udeležbi. Dnevni red je bil sledeč : 1. Otvoritev občnega zbora in poročilo predsednika. 2. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Splošno poročilo o delovanju leta 1914. 4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1914. 5. Poročilo nadzorstva in odobrenje bilance za leto 1914. 6. Določitev letnih prispevkov. 7. Slučajnosti. Otvoritev in pozdrav predsednika. Predsednik dr. Anton Božič srčno pozdravi navzoče. Precejšnja udeležba vkljub sedanjim razmeram kaže, da se vezi prijateljstva med Zadružno Zvezo in članicami vedno bolj utrjujejo. Marsikateri zadrugar, ki je še lani prisostvoval našim razpravam in bil vzoren delavec v naših članicah, se bori sedaj daleč od rodnega kraja za očetnjavo, marsikaterega vrlega junaka iz naših vrst krije že ruša. Čast tem možem ! Na podlagi prezenčne liste konstatira dr. Božič, da je občni zbor, ki je bil v smislu zadružnih pravil in zadružnega zakona pravilno sklican, sklepčen. Vrši se pa letos ravno zaradi izvan-rednih razmer poprej kakor navadno. Pismeni in brzojavni pozdravi občnemu zboru. Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju je pisala : Zahvaljujemo se Vam najlepše za. vabilo k Vašemu občnemu zboru dne 18. t. m. in prosimo, da nam oprostite, ker v sedanjih razmerah vsled obilega dela in pomanjkanja uradnikov ne moremo poslati svojega zastopnika na Vaše zborovanje. Želimo Vam lep uspeh in prosimo, da sporočite zborovalcem naše pozdrave. Storck. Ustfedni jednota v Pragi je pisala : Iskreno se zahvaljujoči za povabilo k Vašemu občnemu zboru želimo zborovanju in Vašemu nadaljnemu blagodejnemu delovanju čim več uspeha za blagobit slovenskega kmetijstva. Enako prisrčni pozdravi so prišli od Ustfedne hospod&fske společnosti v Opavi in od Zadružnog Saveza v Splitu. Poročilo predsednika dr. Božiča. Na to poda predsednik dr. Božič sledeče poročilo : Splošno stanje gospodarskih razmer v Avstriji in Zadružne Zveze v Celju. Prva polovica preteklega leta. za katero vam Dolaga danes načelstvo račune in poročila, je dala upanje, da se bode splošni gospodarski položaj naše države in južnih kronovin zboljšal in da bo kriza, ki je tlačila avstrijsko gospodarstvo v zadnjih treh letih, ponehala. Po končani balkanski vojni je nastalo pomirjenje v političnem ozira, trgovina se je počela normalno razvijati, industrija je bila z delom oskrbljena, v kmetijstvu se je obetala dobra žetev, ki bi naj prinesla tudi poljedelcu sredstva za redno izpolnitev obveznosti. Da je bilo pričakovanje ne samo rednih razmer, ampak zboljšanja istih povsem upravičeno, dokazujejo lepi uspehi bilanc kreditnih zavodov in industrijskih podjetij za prvo polletje l. 1914. Pri izbruhu svetovne vojne v drugi polovici leta 1914 se ie splošno izražalo mnenje, da Avstro-Ogerska vojne gospodarsko nč bo vzdržala. Vladalo je sicer prepričanje, da bo vojna v par mescih končana, pa zaupanja v lastno gospodarsko moč je bilo malo. Obstoječe kupčijske pogodbe se je storniralo, javna in privatna stavbna podjetja ustavilo, kredit se je omejil, deloma ustavil Vsled vojaških transportov je bil promet omejen, za nekaj časa' celo ustavljen. Brzojavni in telefonski promet se je skrčil, nasto- pilo je pomanjkanje drobiža, vsled moratorija so bila plačila skoraj ustavljena. Nastop velikih množin brezposelnih vsled ustav-1 jetija dela v posameznih industrijskih podjetjih je rodil strah glede oskrbe ljudskih mas in vojaštva. Bojazen gospodarskega propada se k sreči ni uresničila. Avstrijsko gospodarstvo še je s čudovito močjo ne le vzdržalo, ampak se je vojnim razmeram prilagodilo in posamezne industrije in obrti so prišle vsled vojnih dobav celo na ugodno stališče. Nas kot kmetijsko zadružno organizacijo zanima pred vsem stanje kmetijstva in kmečkih slojev v drugi polovici poslovnega leta 1914. V tem pogledu je ugotoviti, da letina ni izpolnila naših pričakovanj. Bila je k večjemu srednja letina. K temu pa pride dejstvo, da so sovražniki dovoz življenskih potrebščin iz inozemstva skoraj popolnoma preprečili, vsled česar je avstro-ogrsko prebivalstvo na lastno produkcijo kmetijskih pridelkov navezano. Svetovna vojna je pokazala, kako velikega pomena za državo so iedne in dobre razmere v kmetijstvu in kake važnosti je kmetijski stan za prehrano in obrambo države. Sklep iz tega dejstva je ta, da bo morala državna oblast v bodočnosti kmetijstvo v državi še bolj negovati in pospeševati in produkcijo vseh pridelkov pomnožiti. Naše kmetijsko gospodarstvo na jugu še — to se mora priznati — ni dovolj razvito, posebno na jugu bi lahko dajala zemlja pri racijonelnem obdelovanju mnogo več in boljšega pridelka kakor ga daje sedaj. Manjšo žetev so izravnale razmeroma precej višje cene; kdor je imel in ima živine in poljskih pridelkov v izobilju, bo prišel na svoj račun. Seveda od višjih cen ne ostane mnogo ali prav nič v žepih. Kreditnim zavodom so določbe moratorija v toliko dobrb došle, da se je nepotrebno in iz strahu izvirajoče vzdigovanje vlog preprečilo. Vojna je pokazala dvoje dobrot pri naših kreditnih zavodih: vprvo to, da so se pokazali naši kreditni zavodi trdne in zanesljive ter so se vlagatelji lahko prepričali. da so vloge v naših htanilnih in posojilnih zadrugah popolnoma varne; v drugo to, da so se pokazali naši zadružni kreditni zavodi likvidne, ker so ne le zahtevane zneske v zmislu Jn v okvirju zakonitih določb redno izplačevali, ampak so vlagateljem, ki so rabili denar za resnično nujne potrebe, izplačevali celo več kakor so bili izplačevati dolžni, ter so za vojno posojilo podpisane svote, ki so bile razmeroma visoke, brez težav realizirali Na naše kreditne zavode pride v prihodnjih mesecih precej trd čas. Pričakuje se, da bo vlada najela novo posojilo za vojne namene. Stopila bo pred državljane s precej visokoštevilno zahtevo. Dolžnost državljanov bo, priskočiti državi na pomoč in tudi zadružni kreditni zavodi se tej dolžnosti ne bodo odtegnili. Seveda se od naših razmeroma malih kreditnih zadrug ne more bogvekaj zahtevati. Vsaka zadruga najbolj ve, kolikoršno žrtev z ozirom na svoje premoženje lahko doprinese; iz tega vzroka Zadružna Zveza svojim članicam niti pri prvem vojnem posojilu navodil ni mogla dati in če pride drugo vojno posojilo, jih ne bo dala, ampak prepušča načelstvom posameznih zadrug, da se' ista sama odločijo. V konkretnih slučajih je pa na posebna vprašanja Z. Z. pripravljena dati nasvete. Še nekaj bo v prihodnjih mescih otež-kočilo poslovanje naših zadrug: izplačila vlog za spomladansko delo. Kmet v jeseni žanje, spravi denar za prodane pridelke in ga naloži v zadrugi. V spomladi rabi zopet denar za nasetev, delavce, orodja, nakup živine itd. Ker je dolžnost nas vseh, da najizdatnejšo obdelovanje zemlje pospešimo, bodo morale zadruge priskočiti kmečkemu prebivalstvu na pomoč s potrebnim denarjem, da se lahko vsa dela pravočasno, dobro in v največjem obsegu opravijo Ta perspektiva kaže, da bode morala vsaka kreditna zadruga za te namene že sedaj skrbeti ter si zasigurati potrebno razpoložljivo gotovino, da ne pride v zadrege. V svojem splošnem poročilu se moram še dotakniti Zadružne Zveze same. V zadnjih letih, tudi v letu 1914 je smatralo načelstvo za svojo najvažnejšo nalogo, razmere v Zadružni Zvezi sami in pri njenih članicah konsolidirati ter skrbeti za likvidnost Zadružne Zveze. O sedanjem stanju Zadružne Zveze glede njene likvidnosti vas pouči primerjanje dveh postavk v računskem zaključku • na aktivni strani postavka o naloženi razpoložljivi gotovini, na pasivni strani menični reeskompt. Primera pokaže to le podobo: v letu 1913 je znašala razpoložljiva gotovina 140.919 K 41 v, v letu 1914 pa 144.110 K 14 v. V letu 1914 je torej Zadružna Zveza na boljšem sicer samo za 3.190 K 73 v, ako se pa uva-žuje vojni čas, pomeni mnogo že dejstvo, da se tozadevne razmere niso poslabšale. Razpoložljiva gotovina se je v letu 1915 zvišala na okroglo 150.000 K. Stanje bi bilo še ugodnejše, ako bi bila denarna centralizacija v zadružništvu, kar ga pripade Zvezi, bolj stroga in bi se vse kreditne zadruge tudi glede naložb zavedale one skupnosti, ki je predpogoj zdravi zadružni organizaciji in ki je pri drugih avstrijskih zedružnih zvezah tako lepo izvedena. Na pasivni strani bilance so znašala izposojila Zveze v re-eskomptu koncem 1. 1913 80.000 K. Ta postavka znaša v bilanci za leto 1914 le še 15.000 K in se je torej znižala za 65.000 K. Naša skrb je biia, da se reeskompta čim preje znebimo. Kajti Zadružna Zveza postane z znižanjem izposojil samostojnejša, od bank neodvisnejša, iznebi se pa tudi izgube, katero ji je napravljala visoka obrestna mera bančnih kreditov. Znižanje reeskompta je končno tudi v interesu onih članic Z. Z., ki so Zadružni Zvezi dolžne, ker odpade en moment, ki podražuje kredite. Reeskompt je v letu 1915 popolnoma izginil, ker smo odplačali ostanek iz I. 1914 tekom meseca februarja tekočega leta. Kako delo je načelstvo Zadružne Zveze ravno glede reeskompta v zadnjih letih opravilo, kaže primerjanje številk v letih 1910 do 1915. Leta 1910 je bilo reeskompta 623.401 K 70 v, leta 1911 314.500 K, leta 1912 334.000 K. leta 1913 80.000 K, leta 1914 15.000 K. in sedaj — K — v. Skrb načelstva je, da postane Z. Z. vedno bolj likvidna, kar doseže na eni strani s primerno visoko, vsak čas razpoložljivo gotovino, tako da lahko točno ustreza vsem zahtevam svojih čianic, na drugi strani s tem, da napravi kredite pri posameznih članicah mobilne. — V slednjem oziru je šlo delovanje Z. Z. na to, da se razmere v posameznih kreditnih zadrugah konsolidirajo in v vsakem oziru uredijo. Reči se mora, da je doseglo tudi v tem pogledu načelstvo lepe uspehe. Uspeh se že sedaj kaže, ker so tudi slabejše članice krizo prav dobro prenesle in dani krediti po našem izprevidu niso v nevarnosti. Načelstvo je skušalo poskrbeti tudi za bodočnost redno funkcijoniranje zadružne organizacije na ta način, da je storilo sklep, predlagati občnemu zboru ustanovitev posebnega pomožnega sklada. Tozadevni predlog pride danes na dnevni red in bo prilika se o njem posvetovati Poleg rednih poslov je vzela načelstvu mnogo dela ureditev zadev Glavne posojilnice in Šoštanjske posojilnice. Podrobna pojasnila poda tajniško poročilo. Povdarim tukaj le, da se je v obeh zadevah posrečila zadovoljiva ureditev. V kolikor naše moč' dopuščajo, smo že letos v bilanci izgubo pri Glavni upoštevali, akoravno bi sedaj iz pravnega stališča, ko konkurz še ni končan, te izgube upoštevati še ne bi bilo neobhodno potrebno. Je nam pa na tem, da je bilanca kolikor najbolj možno čista. Zadružna Zveza celjska sedaj ni velik zavod. Včlanjene pa ima skoraj vse najmočnejše in najlepše urejene kreditne zadruge na Slovenskem. Moči Z. Z ne kaže njena bilanca, ki se sedaj še ne more ponašati z milijonskimi svotami vlog in kreditov, kakor jih je imela pred cepljenjem zadružne organizacije, moč kaže marveč statistika njenih članic. Po tej statistiki so imele včlanjene zadruge z Zadružno Zvezo vred 1. 1913: zadružnih deležev K 890.29698, zadružnikov 49.062, vlog K 48,472.325 50, rezervnih zakladov 3,091 391 05; posojil je bilo K 41,487.200 91, čistega dobička K 309 883 36, zgub 21.714 37, upravnih stroškov 338.84187, vsega denarnega prometa K 109,280 363‘23. Izposojil so imele zadruge K 860.889 52 Te številke kažejo veliki pomen našega zadružništva v denarnem gospodarstvu na jugu in nas navdajajo s ponosom in zavestjo, da je naše gospodarstvo močno in trdno in da se nam za bodočnost ni bati, ako stori vsak zadružnik in vsaka zadruga svojo dolžnost nasproti sebi, svojim članom in nasproti svoji osrednji organizaciji. Poročilo predsednika dr. Božiča je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Odobrenje zapisnika in tajniško poročilo. Ko se je zapisnik lanskega občnega zbora v smislu pravil odobril, je podal Zvezin knjigovodja Anton Kunej sledeče tajniško poročilo: Leta 1914 je preteklo pol stoletja, kar je ustanovil oče Raiffeisen - na Nemškem prvo povsem moderno, gospodarskim potrebam razvijajočega se kmetijstva odgovarjajočo hranilnico in posojilnico. Ravno leto poprej, t j. leta 1913 je slavila naša celjska Zveza, ki šteje med svojimi članicami 59 čistih rajfajzenovk in 31 posojilnic, ki so drže večinoma tudi Raiffeisenovih načel, 30letnico svojega obstanka. In če je mogel Mihael Vošnjak v okrožnici, ki je vabila na ustanovno zborovanje naše Zveze, reči, da je že leta 1883 obstoječih 14 slovenskih posojilnic »jako ugodno vplivalo na obče blagostanje«, potem moramo to, častiti zadrugarji. toliko bolj upravičeno in s polnim prepričanjem reči mi na našem današnjem vojnem občnem zboru, ko živimo v časih, kakoršnih naš rod še ni videl. Naravno je, da izzove vojska velike gospodarske preobrate. Govorili smo na naših občnih zborih od leta 1909 sem o gospodarskih krizah. Sedaj živimo v največji krizi in smo trdnejši kot kedaj poprej. Stojimo pred novim, danes še nepreglednim pre-obraževanjem sveta in pretvarjenjem vsega našega javnega života - a smo mirni, ker vidimo, kako trdno se je oklenil naš narod zadružništva, kako sveto zaupa v to, da mu bodo zadruge pomagale prebiti vojno. Kaj je tudi veselejšega v sedanjih težkih časih kakor slišati glasove iz vseh pokrajin, koder delujejo naše članice, da se ljudstvo za premoženje, ki mu ga oskrbujemo in ki znaša nad 55 milijonov kron — za naše skromne razmere gotovo lepa svota — ne razburja, da zaupa zadrugam in njih skrbnim vodstvom ! Goethe pravi: »Smatrati moramo naše kmečko ljudstvo za nevsahljiv vir, iz katerega se sile človeštva vedno znova osvežujejo in spopolnujejo«. Naše kmetijstvo je resnično za naš narod vir, iz katerega črpa nove sile za razvoje v bodočnosti in ta vir čuva naše zad: užništvo. Jasno je, da se ne odločuje samo na bojiščih usoda naše očetnjave, temveč tudi doma. Naš narodnogospodarski stroj mora teči naprej, on mora skrbeti ne le za trenutne potrebe, temveč tudi za temelj bodočega gospodarstva. Nj. ekscelenca poljedelski minister Zenker je dal na letošnjem občnem zboru Splošne zveze avstrijskih knetijskih zadrug avstrijskemu zadružništvu častno spričevalo, da je svoje naloge v vojnem času pravilno razumevalo in tudi izpolnjevalo. Nismo slovenski zadrugarji preveč neskromni, ako pravimo, da smo z ostalimi avstrijskimi zadrugarji zaslužili to častno spričevalo tudi mi! Posebnosti poslovanja v vojnem času. Pregled o delovanju Zadružne Zveze v minulem poslovnem letu je vsled vojnih dogodkov in zahtev precej mnogovrstnejši kot v mirnih časih. Vojna je prinesla tudi za našo organizacijo celo vrsto novih vprašanj, s kateiimi se je naše načelstvo in uradništvo intenzivno bavilo. Opozarjam pri tem na moratorij, na ustanovitev vojne posojilnice, na preskrbo prebivalstva z živili, na vojno posojilo, na bilančna vprašanja v vojnem času, na mobilnost zavodov v vojnem času, na vprašanje pridobivanja novih hranilnih vlog, dajanje novih posojil itd. O vsem tem se je razpravljalo v »Zadrugi«, govorile so o tem naše vojne okrožnice, zato bode daljše razpravljanje odveč. Dovoljenih mi naj bode I e nekaj opazk. Moratorija se je vkljub njegovi včasih zelo odvišni mnogovrstnosti prebivalstvo vendar hitro privadilo; posojilnice so se ga držale različno, reči pa moramo, da povsod v okvirju raz- položijivih sredstev in s tendenco, vlagateljom pomagati zlasti prve dni mobilizacije. Zadružna Zveza se moratorija ni posluževala, temveč postregla vsakemu in ponosni smo na to, da smo kot denarna centrala mogli vseh dosedanjih 8 mesecev vojne tako dobro in brez težav prebiti. Kar se vojne posojilnice tiče, ne pride ista za naše kmetijstvo in obrtništvo deloma vsled predragega kredita in deloma vsled svojega ustroja v poštev. Jasno je vedno bolj, da bodemo za čas vojne navezani skoro popolnoma na lastno moč. Vendar upamo, ako ostane med nami sloga in medsebojno zaupanje, kakor je poudarjal ponovno v »Zadrugi« naš predsednik g. dr. Božič, da bodemo te težke čase tudi z lastno močjo srečno prebili. A treba bo največje vztrajnosti in štedljivosti. V splošnem pride sedaj v naše pokrajine, kjer nimamo tudi v preobilici poljskih pridelkov za prodajo v druge dežele, malo denarja. Tenor v poročilih vseh naših članic o poslovanju v vojnem času je, da je malo hranilnih vlog in malo vračil. Da se je po-sojevanje v takih razmerah moralo ustaviti, je naravno. No. glede tega ni samo pri nas tako, temveč po celi državi. Na občnem zboru Prve avstrijske hranilnice na Dunaju, ki ima nad 500 miljonov hranilnih vlog. je ravnatelj dr. Wallner povedal, da ta zavod že od avgusta sem ne daje nobenih posojil. Dataknem se le vojnega posojila. Ne samo pri nas, temveč tudi drugod je posebno manjše posojilnice prav trdo zadelo določilo, da so plačila na vojno posojilo izvzeta iz moratorija. O stvari se je razpravljalo na občnem zboru Splošne Zveze na Dunaju in je šla v tej zadevi posebna deputacija k finančnemu " ministru, ki pa ni, kratko in točno povedano, opravila ničesar. Načelstvo, nadzorstvo in pisarna. Načelstvo je reševalo vse v njegov delokrog spadajoče zadeve v 8 sejah, nadzorstvo pa je pregledalo poslovanje 2 krat. Skupna seja načelstva in nadzorstva je bila 1. Zvezna pisarna je poslovala kar največ mogoče točno. Koncem leta so bile težave, ker so bili kar 3 uradniki naenkrat poklicani v lokalno vojaško službo. Pisarna je sprejela lani 3200 dopisov, odposlala pa 4400; poleg tega je razposlala celo vrsto okrožnic o aktuvalnih vprašanjih zlasti za časa vojske. Opetovano je morala zastopati Zveza včlanjene zadruge pri raznih oblastvih. Uspehi so bili skoraj povsod povoljni. Vložilo se je veliko davčnih prizivov in rešilo s tem nad 7000 K zadružnega denarja. Članice, ki se v davčnih zadevah dobro ne spoznajo, naj nam pošljejo vse davčne odmere s potrebnimi podatki in ob pravem času v pregled. Posebno opozarjamo rajfajzenove posojilnice, da so pridobninskega davka popolnoma proste in po najnovejših odredbah tudi neposrednih pristojbin, katere pa večina še vedno plačuje. Članstvo. Zadružna Zveza je štela koncem leta 1913 128 članic; v letu 1914 je članstvo odpovedalo, likvidiralo in bilo izključenih 12 zadrug, na novo pa sprejetih 5, tako da je ostalo koncem leta 1914 121 članic, to se pravi res zadrug, ki niso le na papirju, temveč ki delujejo in po večini vzorno delujejo. Do novih ustanovitev je prišlo lansko leto le v enem slučaju; pač pa so se pripravila v več krajih tla za bodoče ustanovitve. V ostalem se je pa delalo le na notranjo izpopolnitev že obstoječih zadrug. Denarno poslovanje. Neznosna napetost na denarnem trgu leta 1913 se je začetkom leta 1914 precej omilila in upali srno vsi trdno na boljše čase. V posojilnice so začele prihajati vloge v večjem številu, vračila so se lepo množila. Tudi v naši denarni centrali se je to izdatno poznalo. Vse je bilo torej na najboljši poti. Toda nenaden izbruh vojne je mahoma spremenil položaj, prekinil denarni pritok, zmanjšal promet in vsporedno z istim tudi čisti dobiček. Na našem čistem dobičku ni moglo to sicer veliko spremeniti, pač pri večini naših članic. Da je naš čisti iznos letos nizek, je iskati vzroke drugje in to predvsem na veliki popustljivosti na upravnih prispevkih in ker je bila minulo leto splošna obrestna mera nižja kot v letu 1913 ter s. je vsled tega iz naslova obresti tudi manje zaslužilo, ker tvori pri nas dobiček po večini vendar le obrestna diferenca med vlogami in posojili in ta ni presegala lansko leto nikdar 1 %> temveč navadno le 1/2 do 3/4°/o> ker smo šli vedno iz stališča, da ne kaže v teh težkih časih dolžnike preveč obremenjevati. Razun tega dosega Zveza pri naložbah odvišnega denarja komaj toliko obrestovanje, kakoršno nudi svojim vlagateljem. Celokupni promet naše denarne centrale je znašal lansko leto 4,610.623'24 K. Deleži so znašali koncem leta 1913 K 93.200.—, leta 1914 pa 90.380'— K, so padli torej za 2 820 K. To so bile večinoma zapadle odpovedi iz prejšnjih let. Vloge članic v tekočem računu in na hranilne knjižice so znašale koncem leta 1914.........' .... K 1,272 537 66 leta 1914 je bilo vloženo ......... » 724.958 36 in vzdignjeno.................................» 680.803'40 tako da znaša stanje koncem leta 1914 s kapitalizovanimi obrestmi vred................................K 1,377 834 27 Vloge so se lansko leto torej za 105 000 K pomnožile, kar je z ozirom na izjemne razmere, v katerih živimo, vsekakor razveseljivo. Zanimivo pri tem je, kako je vplivala vojna na gibanje hranilnih vlog. Do izbruha vojne so znašale naložbe K 540.000'— in vzdigi pa....................................... . . » 260 000 — tako da so presegale vloge vzdige za......................K 280.000'— Po napovedi vojne se je pa razmerje spremenilo ravno narobe in so znašale vloge med tem časom samo .... K 180.000 — vzdigi pa.......................................... . . » 420.000’— tedaj za........................ K 240.000'— več. Vkljub temu se je pa konečno stanje od celega leta, kakor že omenjeno, še vendar za 105.000'— K povišalo, kar znači, da je zaupanje ostalo ! Krediti v tekočem računu so znašali koncem leta 1913 K 1,321 785*57: leta 1914 je bilo na novo izplačanih K 214.37142 in vrnjenih pa K 270.475 38, potemtakem so padli krediti za K 56.103 96 in znaša konecletni saldo istih s pripisanimi obrestmi in z odpisom pri »Glavni« K 1,299 441 29. Naloženega denarja pri raznih denarnih zavodih smo imeli koncem leta 1913 K 1 17 374' . Tekom leta 1914 se je vložilo na novo K 708.631 55 in vzdignilo pa K 691'407'95, tako da je znašalo stanje istega koncem leta 1914 skupno z imovino v poštni hranilnici in gotovino v blagajni okroglo K 150.000'—, kar je v očigled velikanskim izplačilom, ki jih je zahtevala mobilizacija in pozneje vojno posojilo, še vsekakor zadovoljivo in z vsem upravnim premoženjem v najugodnejšem razmerju. Reeskompt. Ta najhujša in najbolj občutljiva postavka, ki se je vlekla leta in leta po naših zaključkih in ki je znatno zmanjševala letni obresini dobiček, bo zginila letos popolnoma, in upajmo, da tudi za vedno, iz bilance. V lanski bilanci ga izkazujemo samo le še 15.000— K, ki je pa medtem tudi že poravnan. Yo je globok oddih, kot topel južen veter po hudem mrazu. Malokdo ima pojm, koliko neprijetnih ur, koliko stroškQv in ko- liko nezaupanja nam je prizadel ta menični kredit. Toda kaj je bilo, naj bode pozabljeno in delajmo le na to, da se tisti časi več ne povrnejo. Kakor že omenjeno, se je izkazala Zadružna Zveza navzlic vojni za popolnoma likvidno in ni niti v enem slučaju odrekla Jasno je, da nam je naša likvidnost nalagala tudi velike žrtve, ker smo morali imeti vedno pripravljeno veliko več gotovine, kakor v normalnih časih, toda gledali smo pri vsem v prvi vrsti le na to. da zadovoljimo svoje vlagatelje in vzdržimo njihov ter naš ugled. To se nam je tudi posrečilo in bo rodilo to poslovanje gotovo le dobre sadove. Državna podpora. — Blagovni promet. Lani smo prosili za državno podporo in dovolilo se nam je z odlokom vis. c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 1. jun. 1914 za leto 1913 10.000 K podpore. Izplačana pa ta subvencija še ni, ravno tako tudi ne za leto 1912. V odgovoru za lansko subven-cijsko prošnjo pravi poljedelsko ministerstvo, da obrestna politika naše Zveze v letih 1913 in 1914 ni bila v toliko pravilna, ker je Zveza plačevala za lastna izposojila višje obresti, kakor jih je zaračunala članicam. Lansko jesen je razglasilo poljedelsko ministerstvo, da bo razun najnujnejših slučajev ustavila podpore. Torej je malo upanja, da bi dobili kako podporo tudi še v bodoče in morali bodemo izhajati le z lastnimi dohodki. Poleg dobička iz denarnega poslovanja, katerega pomnožitev je popotnoma v rokah častitih članic, bo treba misliti na razširjenje blagovnega prometa. Isti izkazuje letos obrata 110.000 K napram 76.000 K v lanskem letu. Promet je bil torej še dosti živahen ; raztezal se je predvsem na prodajo raznih knjig in tiskovin ki jih potrebujejo zadruge, dalje na kupčijo z umetnimi gnojili in gospodarskimi stroji. Vojna nam je prinesla tudi precejšnji promet z žitom in močnimi krmili. Članice so bile zlasti z gnojili zadovoljne, pa tudi z žiti in močnimi krmili, katerih nakup smo najkulantnejše posredovali. Da bi svoj blagovni promet razširili, smo priredili v posameznih krajih predavanja. Zanimanja je nekaj več, a še vedno premalo. Poslovanje v tem oddelku smo uredili popolnoma po trgovskih načelih in delamo z največjo previdnostjo. Izobraževalno delo. '— »Zadruga«. Kakor so se imele naše častite članice priliko prepričati iz vsebine našega zadružnega glasila »Zadruga« in iz naših okrožnic, polagamo veliko važnost na zadružno izobraževanje. V tem smislu smo delali tudi letos in priredili v prvi polovici leta 1914 26 zadružnih shodov, na katerih so člani našega načelstva in pa naši uradniki imeli gospodarska predavanja. V več slučajih so bila ta predavanja združena z občnimi zbori. Kaže se vedno bolj, da so predavanja na občnih zborih najprimernejša. Množe se sicer tožbe nad slabim obiskom na občnih zborih. Zadruge se bode morale truditi, da privabijo z razglasi, vabili in predavanji na občne zbore ne le zadružnike temveč tudi drugo njim naklonjeno ljudstvo. Naše zadruge se nekako boje vsakega javnega nastopa in vsake majhne reklame. Po krivici. ni jim treba postavljati svoje luči pod mernik. Pred večjim krogom poslušalcev bi se naj pokazalo na dosedanje uspehe in in z živo besedo predočilo bodoče cilje. Račun »Zadruge« je končal tudi lansko leto, kakor navadno, z zgubo po 1050 K. To je napotilo načelstvo, da je ustavilo brezplačno pošiljanje lista na članice in pozvalo iste s posebno okrožnico, naj naroče list za vse člane načelstva in nadzorstva. Veliko člani'' se je temu pozivu odzvalo, a veliko pa še tudi ne in upamo, da bodo v kratkem sledile. Konec. Ko je govornik podal natančne podatke o poteku konkurza pri »Glavni« in napredku sanacije v Šoštanju, je končal: Častiti zadrugarji I V nekaki tihi resignaciji čuvamo in varujemo to, kar smo doslej narodu pridobili in čakamo boljših dnij. Kedaj pridejo, ne vemo. Vemo pa, da s slovenskim zadružništvom stoji in pade tudi slovenski narod in ta zavest nas bo vodila pri naših prizadevanjih tudi v bodoče. Tudi to poročilo je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Poročilo o revizijah. Nato je podal Zvezin revizor g. Benjamin Kunej svoje poročilo, v katerem je izvajal med drugim : Kakor vsa zadnja leta, tako se je še posebno v letu 1914 posvečalo največjo pozornost revizijskemu poslovanju. Izvršilo se je pri 67. zadrugah 88 revizij, za kar se je porabilo 179 dni. Razun rev’zij pa je bilo treba sicer še večkrat k članicam, zlasti zaradi sestavljenja računskih zaključkov, tako da je v naši Zvezi le malo članic, ki niso bile lansko leto obiskane. Revizije so bile vse nenapovedane in se je ta način revizij prav dobro obnesel. Pogosto obiskovanje članic utrjuje dobre odnošaje med članicami in Zvezo. Povrh tega sč držimo glede revizij pravila, da revizorji praktično podučujejo člane načelstev v vseh zadružnih zadevah, |im pojasnujejo na licu mesta sporna vprašanja in tako delujejo na povzdigo zanimanja za zadružno delo in ne malo tudi na zboljšanje poslovanja v zadrugah. Poslala so se v preteklem letu obširna revizijska poročila, v katerih se obravnava o vseh delih poslovanja. Članice naj ta poročila na svojih občnih zborih natančno prečitajo in skušajo vse nedostatke popolnoma odstraniti. Gotovo bo zavladal na ta način popolen red in bodo uspehi revizij od leta do leta ugodnejši, zadružništvo se pa bo vedno bolje bližalo ciljem in idealom njegovih voditeljev in ustanoviteljev. Pretežna večina zadrug se ravna po določilih zakona in pravil in je nekaterih članic poslovanje naravnost uzorno, vendar se mora zopet in zopet poudarjati, da se naj strogo držijo danih navodil in nasvetov, ki jih tudi revizor ustmeno obrazloži. Posluje se naj izključno le ob uradnih dneh, blagajniški ključi naj bodo deljeni in nikdar se naj ne prepusti uradovanje le eni osebi, če tudi je ta popolnoma zaupanja vredna; blagajniški dnevnik se naj vsak uradni dan zaključi in gotovina prešteje, morebitni pogrešek pa takoj poišče. Razdelniki se naj delajo sproti, ker so ti glavni pripomoček za pravilne vpise. Zadružni register naj bo vedro v redu in pristopni listi pravilno podpisani. Zadružniki se naj sprejemajo sproti v sejah načelstva. Vse zadružne zadeve se naj rešujejo v sejah načelstva. Obresti se naj neizprosno izterjujejo ob zapalem času. Zelo se bo maščevalo to pri zadrugah, ki niso v jeseni izterjevale obresti, ker v spomladi bo to težje šlo in gotovo bodo zadruge prišle v zadrego z izplačevanjem hranilnih vlog, če se že niso dosedaj preskrbele z razpoložljivo gotovino. Čisto posebno nalogo si je nadela Z. Z. s tem, da priporoča zvišanje lastnega kapitala, t. j. deležev in rezerve. Mnogo zadrug je to potrebo uvidelo in začelo deleže zvišati, ker ni lahko mogoče le s čistim dobičkom, kateri je pri mnogih zadrugah le majhen, lastno premoženje pomnožiti. Skušnja je pokazala, da tudi to gre, treba je le malo dobre volje in treba je zadružnikom pojasniti, kolike važnosti je lastno premoženje. Neovržena resnica je, da imajo le tiste zadruge predpogoje za nadaljni obstoj in razvoj, katerih razmerje med lastnim in tujim premoženjem je malo. V »Zadružni Zvezi« v Celju včlanjene članice imajo skupno v primeri z drugimi zvezami na Slovenskem največ lastnega premoženja, zato pa si tudi ta zveza in njene članice pridobivajo vedno bolj in bolj vsestransko zaupanje in kredit. Konečno opominjam nadzorstva, da se naj vendar že zavedajo svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic in naj si vedno predočujejo odgovornost, katera se jim nalaga. Ravno nadzorstvo je krivo, če ni pri kateri članici tako, kakor bi moralo biti. Kljub vojnim dogodkom revizijskega poslovanja nismo prekinili iz priprostega razloga, ker je ravno vsled mobilizacije pomoč in nasvet marsikje dobro došel. Vsled vojne se je letno delo s sestavljenjem računskih zaključkov zelo pomnožilo. Tu se vidi, kako umestno bi bilo nasvet »Zadruge« upoštevati, da se naj ne vali vsega na ene rame. Vsi člani načelstva in nadzorstva naj bodo podučeni o vsem poslovanju in tudi o knjigovoostvu, tako da se za blagajnika ali tajnika dobi takoj nadomestilo in se ne zanaša vedno na pomoč »Z. Z«, ki ima ravno vsled vojne vsestranskega pomnoženega dela. Za pojasnevanje raznih vprašanj iz zadružne prakse se je uvedla v »Zadrugi« rubrika »Vprašanja in odgovori«. Kolikor mi je dosedaj znano, se je ta rubrika prav z veseljem pozdravila in ideja pohvalila, prosimo pa, da se izkušeni in neizkušeni zadružni delavci te rubrike prav pridno poslužujejo in sploh z dopisi podpirajo ta prepotreben strokoven list. Kdo kaj več ve, naj tega ne zadrži samo zase, ampak naj tudi drugim pove. Poročilo zadružnega revizorja g. Benj. Kuneja je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Poročilo nadzorstva. Poročilo nadzorstva poda Fran Toplak iz Ptuja. Pravi, da je nadzorstvo računski zaključek pregledalo, ga primerjalo s knjigami in ga našlo v redu. Predlaga, da se da odboru odveza in se naj odobri računski zaključek; čisti dobiček po K 1.416'23 se naj pri-dene posebnemu rezervnemu zakladu. Deleži se tudi za leto 1Q14 ne obrestujejo. Razgovor o poročilih. Razni predlogi. K poročilu A. Kuneja o razvoju konkurza Glavne, ki se je zaradi nenadno nastopivših vojnih dogodkov žal še zavlekel in o sanaciji Posojilnice v Šoštanju, omenja predsednik dr. Božič, da je Zveza dobila doslej iz konkurznega sklada in od kreditne zadruge, ki so jo ustanovili člani Glavne posojilnice, polnih 40% svoje terjatve; 10% Je Se pričakovati iz konkurzne mase. Kar se tiče ostale vsote, je Zveza od nje že nad 20% odpisala, za ostanek pa ima kritje v hipotekah na preje dr. Hudnikovih dunajskih hišah. Ob količkaj normalnem razvoju razmer se torej Zvezi glede Glavne ni bati prevelike škode. Kar se posojilnice v Šoštanju tiče, je bilo tam po izplačilu vladne podpore v znesku K 200.000 še K 68.000 primankljaja. 26.000 K so doslej spravili skupaj zadružniki, ostanek pa bodo še spravili s pomočjo Zvezne r podpore zadružniki skupaj, tako, da skoraj gotovo ne bode treba konkurza in bo enkrat ta zadeva, ki je vzdfgnila toliko prahu, končana. K debati o poslovanju Zvezinega blagovnega oddelka so se oglasili ravnatelj Josip Smertnik (Celje), ki predlaga, naj se omeji Zveza v blagovnem oddelku, izvzemši tiskovine, le na ko-misijsko trgovanje, dalje nadučitelj Iv. Punčuh (Vipava), ki izreče Zvezi toplo priznanje, da je šla pri preskrbovanju Vipavskega z živili Posojilnici na Slapu tako lepo na roke in ji prodala prvovrstno blago po razmerno nizki ceni. Kmečke posojilnice imajo največji interes na Zvezinem blagovnem oddelku, ki se ga naj čim bolj razširi. Oglasil se je k temu predmetu tudi dr. Franjo Jurtela (Ptuj), in izrekel mnenje, naj občni zbor določi gotovo vsoto, s katero sme načelstvo v blagovnem oddelku razpolagati. Glede »Zadruge« je mnenja, naj bi se opustila sedanja oblika .revije in bi naj list izhajal po vzorcu podobnih čeških in nemških glasil v obliki časopisa na 4 ali 8 straneh. Dr. Božič je dal obšina pojasnila o poslovanju blagovnega oddelka in »Zadruge«, na kar sta bila sprejeta predlog Toplakov glede računskega zaključka, neobrestovanja deležev in porabe čistega dobička ter predlog Smertnikov glede poslovanja v blagovnem oddelku. Pomožni sklad. Dr. Ernest Kalan poroča o ustanovitvi zadružnega pomožnega sklada. Pravi, da smo pravkar vsled zadružnih nesreč v Ljubljani in Šoštanju preboleli hudo krizo. Preboleli bi jo bili iožje, ako bi bili na njo pripravljeni, ako bi imeli sredstva za pomoč. Nedvomno je, da trpe vsled nesreč v eni zadrugi več ali manj tudi vse ostale. Načelstvo Zadružne Zveze je zato sklenilo ustanoviti poseben pomožni sklad za slučaje zadružnih nesreč; občni zbor bi naj sklepal o tem, v kaki obliki bi naj vsaka zadruga v ta sklad prispevala. Doslej se je zanj prostovoljno darovalo 300 K. Po kratkem raz govoru, ki se ga udeležijo ravnatelj Ulčakar (Trst), dr. Jurtela (Ptuj\ dr. Pipuš (Maribor), se sklene sklepanje o tem predmetu preložiti na prihodnji občni zbor. Prispevki. Na predlog Zvezinega knjigovodja A. Kuneja so se na to določili prispevki članic za le o 1914. pri čemur je obljubilo načelstvo, da bo po možnosti upoštevalo razmere v malih članicah, v imenu katerih sta se oglasila k besedi nadučitelj Roškar (Loka) in nadučiteij Brinar (Gotovlje). Ker se ni nikdo več oglasil k besedi, je zaključil predsednik dr. Božič zborovanje s toplo zahvalo vsem udeležencem, poročevalcem in govornikom. Kmetovalcem brežiškega in ptujskega glavarstva! Od c. kr. vinarskega nadzorništva v Gradcu smo dobili sledeči dopis: Vladajoče razmere zahtevajo, da se letos polja posebno dobro obdelajo ter da se posebno spomladna setev o pravem času opravi. 0 Skrbeti za to, da se vsa potrebna dela vestno izvrše in da se na ta način zasigura poljsko delo in žetev, je naloga žetvenih komisij, ki se morajo sestaviti na podlagi ministrske naredbe z dne 5. avgusta i. 1914, drž. zak. št. 200 v vsaki občini. Žetvena komisija, ki ji predseduje župan ali mesto njega kak drugi ud občinskega predstojništva, naj sestoji iz treh ali več v občini stanujočih udov. Kot udje pridejo v prvi vrsti v poštev čč. gg. duhovniki, gg. učitelji, gg. zdravniki, gg. načelniki in udje kmetijskih in drugih gospodarskih društev ter sploh vešči in zanesljivi župani. .Natančna navodila o dolžnostih žetvenih komisij so objavljena v tozadevnih ministrskih in namestniških naredbah, ki so izšle v državnem zakoniku in v uradnem listu namestništva in ki jih ima hraniti vsako županstvo Smoter teh predpisov je, poskrbeti, da bi kmetijstvo, ki je poklicano, da pridela prebivalstvu dovolj potrebnega živeža, nemoteno prospevalo. Priporočam torej, da se žetvene komisije čimprej sestavijo, kjer jih še ni, ter da gospodje župani in udje komisije natančno proučijo omenjene predpise, kajti v sedanjih resnih časih je dolžnost razumnejših občanov, da gredo soobčanom, ki si ali ne morejo ali pa ne znajo sami pomagati, s svetom in kjer je treba tudi dejanski na roko Ker sem tudi let<~>s od c. kr. namestništva imenovan xot c. kr. žetveni komisar za zasiguranje setve in žetve za brežiško in ptujsko okrajno glavarstvo, bodem kakor lani redno obiskoval in obhodil vse kraje teh glavarstev, da se prepričam na lastne oči, je-li žetvene komisije izpolnjujejo povsod svoje dolžnosti. Rad jih bom pri tej pri priliki podpiral ter sem tudi sicer vsakemu kmetovalcu s svojim svetom rad na razpolago. Pri svoiih obhodih bom nosil kot uradni znak na levi roki belozelen trak ter pozivam kmetovalce, ki bi želeli kakega pojasnila v gospodarskih zadevah, da se, kjer me vidijo, zaupno obrnejo do mene. Gradec, dne 26. marca 1915. Franc Matjašič, c. kr. vinarski nadzornik kot žetveni komisar. Skrb za sirote po padlih vojakih. Na tisoče bo po vojni otrok, katerih jedina podpora in dostikrat tudi jedino premoženje je bil oče in njegovo delo Vojna ga je vzela, bodisi da je padel na bojnem polju, bodisi da je umri vsled ran in bolezni — otroci pa ostanejo sami s slabo materjo ali pa celo še brez iste. Jedna od žalostnih posledic vsake vojne je pomnoženje števila sirot — in treba bode ne le velike požrtvovalnosti od strani uradov in javnosti sploh, temveč bodo morali velik del skrbi za te sirote prevzeti tudi posamezniki na svoje rame. Zgubljenega očeta ne nadomesti otroku nikdo — a vsaj zasilno odpomoč nudi jerob ali varuh, katerega more postaviti sodišče vsaki siroti. Zaradi tega bo treba po vojni na tisoče sposobnih oseb, katere bodo prevzele sicer včasi težko, a v sedanjih časih toliko bolj častno nalogo varuštva in skrbele, da se zapuščena deca ne zgubi, temveč odgoji v dobre sinove naroda in krepke, dela zmožne državljane. Je možno in tudi po postavi dopustno, da je jedna in' ista oseba varuh nekolikom otrokom. V zadnjih letih se je tudi uvedla institucija takozvanih poklicnih varuhov, kateri izvršujejo to napol uradno in je mogoče, da je jeden mož varuh sto in več otrokom. Ni treba, da bi bil tak poklicni varuh ravno fizična oseba; varuštvo lahko izvršujejo tudi korporacije, društva itd. Ta institucija skupnega, nekako uradnega varuštva je pri nas uvedena od 12. oktobra 1912 in po tem zakonu določi lahko sodnija, ako primanjkuje za varuštvo sposobnih ljudi ali ako zahtevajo to drugi interesi sirote, primerne organe javne uprave ali društva za mladinsko oskrbo. Zadnja leta posveča naša javnost vzgoji sirot in tudi drugače zanemarjenih in zapuščenih otrok veliko več pozornosti in osobito vplivajo sodišča na to, da se v posameznih okrajih ustanavljajo društva za mladinsko oskrbo. Važnost in pomen teh društev cenimo od leta do leta bolj, sedai pa se jim odpira polje nove delavnosti. Naj bi prevzela skrb za sirote po padlih vojakih; v največ slučajih imajo ta društva celo več prilike in sredstev, da pomagajo zapuščenim otrokom, kot posamezniki. Ti ne razpolagajo dostikrat niti s potrebnim pravnim znanjem, niti z zadostnimi sredstvi. Postava sicer daje prednost posamezniku za varuštvo, ker pravi, naj se poverf varuštvo društvom in korporacijam le tam, »kjer ni pri roki sposobnih posameznikov«; ali boljše je v pretežni večini slučajev, ponajveč onih, kjer gre za revno deco. da se briga za nje kako društvo ali korporacija. Naj bi zato premišljali o tem vprašanju ne le po mestih temveč tudi po deželi, kjer se doslej zanj skoraj nikdo ni brigal in kjer je to gibanje še le v prvih začetkih. Zato govorimo o tej zadevi tudi v našem zadružnem glasilu, ker zahteva blagor našega kmečkega ljudstva, da mladina na deželi ne ostane slabo vzgojena in zanemarjena. Koder še ni društev za oskrbo otrok, naj se ustanove, ali pa se naj že obstoječa razširijo in naj jih po svojih močeh podpirajo tudi naši zadružniki in naše zadruge. Po novem, zgoraj navedenem zakonu ni treba prevzeti varuštva menihom, tujim državljanom, osebam, katere je oče pred smrtjo izrecno iz varuštva izključil, dalje takim, kateri žive v sovraštvu s stariši sirote ali s siroto samo, dalje onim, kateri se z rodbino varovanca pravdajo. Pač pa so pripuščane sedaj k va-ruštvu žene, katere so bile poprej izključene. Žene so lahko sedaj varuhi lastnim, pa tudi tujim otrokom, dasi se jih k temu tako kakor moške ne more siliti. Ne more se pa siliti k temu aktivnih vojakov, uradnikov v javnih službah, dalje oseb, ki so stare več ko 60 let ali imajo oskrbovati več ko 5 lastnih otrok. Sodišča upoštevajo tudi, če ima kdo že jedno težavno varuštvo ali tri manjša ali pa če stanuje predaleč od sedeža varuškega sodišča. L. Prijava terjatev k zapuščini. Posojilnice se večkrat oglašajo z vprašanji, kako je v slučaju smrti njihovih članov, ki imajo pri posojilnici dolg, prijaviti take terjatve proti njihovi zapuščini. Terjatev do umrlega člana je prijaviti k zapuščini pri pristojnem zapuščinskem sodišču (c. kr. okrajno sodišče.) Prijavi pa se terjatev na ta način, da se da na zapisnik, torej ustmeno pri sodišču samem, ali pa se napravi v ta namen posebna pismena vloga. Kadar se ureditev zapuščinskih zadev izroči notarju kot sodnemu komisarju, podati se more prijava na zapisnik tudi pri dotičnem notarju. Kadar se meni prijava podati ustmeno na zapisnik, naj gre načelnik posojilnice ali kak v to pooblaščen odbornik k sodišču, predloži ondi zadolžnico, izkaže zastale obresti in druge morebitne postranske pristojbine in prosi, da se napravi zapisnik, v katerem se terjatev prijavi z vsemi pripadki k zapuščini. Pismena prijava terjatve k zapuščini se glasi približno tako le (na prvi strani): C. kr. okrajno sodišče v Hranilnica in posojilnica v............................................, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Prijava k zapuščini po umrlem N. N., posestniku v................. h. št. . . . za njeno terjatev po K 2000' s pripadki. Enkrat. Priloga A v prepisu. (Nadaljevanje na drugi strani): Dne.................................1915 umrli N. N., posestnik v.......................... h. št. . . dolguje nam na podlagi v prepisu pod A ./' priložene zadolžnice z dne............................ znesek ./' K 2000'— s 5 1/2% obrestmi od...........................dalje in 6 °/0 zamudnimi obrestmi od.........................dalje. V slučaju izpodbijanja bomo predložili zadolžnico v izvirniku. To našo terjatev v znesku K 2000—, s 51/2% obrestmi od.............................dalje in s 6°/o zamudnimi obrestmi od............................dal je prijavljamo k zapuščini po umrlem N. N., posestniku v.................., h. št. . .in pred- lagamo, da se ta naša terjatev vzame v poštev pri zapuščinski obravnavi. Datum........................... Podpis: Pečat: Podpis: Ta vloga se kolkuje s kolkom za 1 K. Da bi se to navodilo ne umelo napačno, opozarjamo, da prijava terjatev k zapuščini še ne pomenja, da se posojilnica za njo sodno poteguje. Dedičem n. pr. je dano na prosto voljo, pri zapuščinski obravnavi izjaviti, da terjatve ne pripoznajo bodisi v celem obsegu, bodisi le deloma. V takem slučaju se nakaže posojilnica na pravdno pot in se mora za svojo terjatev potegniti, s tožbo proti zapuščini ali proti dediču. Toda tudi če se terjatev pripozna in vzame v poštev, jo mora upnik iztožiti, ako je dedič ne poravna. Terjatve, ki niso povsem varne, se lahko iztožijo kar napram zapuščini, ne da bi se čakalo na konec zapuščinske obravnave. Tudi zahtevek do kakega umrlega poroka se lahko prijavi k njegovi zapuščini, če bi dolžnik ne hotel ali ne mogel preskrbeti takega novega poroka, s katerim bi bila posojilnica zadovoljna. Če dolžnik preskrbi drugo zadostno poroštvo, p.otem seveda ni potrebno posojilničnega zahtevka do prvega (umrlega) poroka prijaviti k njegovi zapuščini. Le v slučaju, ko ostali poroki ali dolžniki nudijo posojilnici zadostno varnost za njeno terjatev, ali če je posojilnična terjatev zavarovana z vknjižbo na dolžnikovem ali porokovem posestvu in je ta varščina brez dvoma zadostna, bo večkrat priporočljivo, da se ne prijavi zahtevek do poroka k njegovi zapuščini. Treba pa je v takih slučajih postopati previdno, da se s preveliko zaupljivostjo ne oškoduje posojilnica. Po »N. G.« Naloge kreditnih zadrug v bodočnosti. »Deutsche landwirtschaftliche Genossenschaftspresse« je priobčila članek ekonom, svetnika Quabecka iz Munstra o »pogledu v preteklost in bodočnost kreditnih zadrug«. Nekatera mesta iz tega članka utegnejo dobro služiti tudi našim zadrugarjem. zato jih priobčimo: »Naivečji del denarja«, pravi Quabeck, »katerega nalaga sedaj občinstvo v denarnih zavodih, bo nedvomno po končani vojski takoj zopet vzdignilo Po vojni bo treba opraviti marsikatero stvar, ki se jo je sedaj odložilo, treba bo nakupiti živino in predvsem bo treba intenzivnejšega obrata v kmetijstvu Danes je pač uvidel tudi največji nasprotnik kmetijstva, da ne moremo pogrešati močnega kmečkega stanu, kateri more sam celo državo preskrbeti z živilom in mesom, in kako resnične so skoraj proroške Moltke-jeve besede: »Nemčija mora poginiti tudi brez vsakega strela, ako nima več trdnega kmetijstva«. Že sedaj se pojavlja gibanje, ki zahteva obdelanje vseh pušč in po vojni se bode to gibanje, če tudi previdno in neprenagljeno, krepko nadaljevalo. Treba bode zboljšati vse panoge kmetijstva — in to brez sodelovanja zadrug ne bo šlo. Po vojni bodo morale zadruge dati kmetijstvu velike svote na razpolago in izpolnjujejo gotovo patrijotično dolžnost, ako se že sedaj na to skrbno pripravljajo. Toda ne le kmetijstvo, tudi trgovina in obrt bodeta rabila po vojni obilo sredstev na razpolago. Pričakovati je v teh strokah novega poleta, nove povzdige; oče vseh stvari je pa denar. Armada in brodovje bodeta obnavljala obrabljeni vojni materija! in kupovala bodeta novega; kraji, katere je vojna opustošila, se bodo morali znova kultivirati, prebivalcem škodo povrniti; skrbeti bo za rodbine padlih vojakov, pomagati pohabljencem; to in vse drugo bode požrlo milijarde. Težave, ki bodo nastale iz tega, da bodemo obnovili in oživili svoje zveze s svetovnim trgom, naj tukaj le mimogrede omenim. Mnogi ljudje govore o miljardah, ki smo jih dobili kot vojno odškodnino leta 1871. T - K v K v 1 Račun deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1914 Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1914 9.000 67.514 — 76.514 . 2 Račun hranilnih vlog: Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1914 3,223.273 55 3 Račun obresti: Za leto 1915 predplačane obresti od posojil Stanje nevzdignenih obresti glavnih deležev dne 31. dec. 1914 24.819 460 09 25.279 09 j 4 Račun splošnega rezorvnega zaklada: Stanje dne 31. decembra 1914 . . 34.430 70 5 Račun posebnega rezervnega zaklada za slučajne izgube: Stanje dne 31. decembra 1914 . . 255.325 30 6 Račun pokojninskega zaklada za uradnike: Stanje dne 31. decembre 1914 . . 65.790 7 Račun izgube in dobička: Čisti dobiček leta 1914 10.472 13 \ . | 3,691.084 77 NAČELSTVO. Okrajna posojilnica v Komnu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 28. marca 1915 ob 3. uri popoldne v posojilniški pisarni. DNEVNI RED: 1 Letno poročilo in odobren je letnega računa 1914. 2. Prememba in razširjenje pravil. — 3. Volitev načelstva in nadzorstva. — 4. Razni predlogi. OPOMBA: Ako ob določeni uri ne bo občni zbor sklepčen, se vrši isti eno uro pozneje z istim dnevnim redom v zmislu § 39. zadružnih pravil. Okrajna posojilnica v Komnu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Anton Ravbar. Šuc. Vabilo na redni občni zbor »Mlekarne na Ponikvi ob južni železnici, registrovane zadruge z omejeno zavezo«, ki se vrši dne 11. aprila 1915, ob 3. uri popoldne v gostilni g. Štefana Gobec s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Odobritev letnega računa. — 3. Volitev nadzorstva. — 4. Slučajnosti. Mlekarna na Ponikvi ob južni železnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vabimo na svoj 25. redni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 11. aprila 1915, ob 1. uri popoldne v zadružni pisarni v lastni hiši. DNEVNI RED: 1. Poročilo nadzorstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1914. — 2. Razdelitev čistega dobička. — 3. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. — 4. Volitev načelstva. — 5. Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika. — 6. Slučajnosti. Posojilnica v Vitanji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Rud. Kosčr l. r., tajnik. Fr. Hrustel l. r., načelnik. -OPOMBA: V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri, se vrši isti ob 2. uri pop. v zmislu paragrafa 35, al. a zadružnih pravil. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Središču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se ima vršiti v nedeljo, dne 28. marca 1915, ob 2. uri popoldne v posojil-niškem prostoru s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobrenje letnega računa za 1. 1914 in razdelitev čistega dobička. — 4. Čitanje revizijskega poročila. — 5. Prememba pravil. — 6. Volitev načelstva in nadzorstva. — 7. Slučajnosti. Ako bi ne bili sklepčni, se vrši drugi občni zbor na vuzmeni pondeljek, dne 5. aprila 1915, ob isti uri in z istim sporedom ter pri vsakem številu. J. Klemenčič. J. Šinko. Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice Sv. Jurij ob Taboru, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 11. aprila 1915, ob 9. uri dopoldne v posojilniških prostorih hiš. štev. 2. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. — 2. Slučajnosti. Hranilnica in posojilnica Sv. Jurij ob Taboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Karl Florjan, načelnik. Ludvik Plavšak, nač. namestnik Vabilo na VIII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Prevojah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 21. marca 1915, ob 3. uri popoldne v prostorih hranilniče. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Čitanje revizijskega poročila. — 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1914. — 4. Razni nasveti. Načelstvo. Zvezna tiskarna Celje, Schillerjeva cesta štev. 3 Priporoča se za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najnovejšimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, izvršuje največja dela v kratkem času, okusno, točno in ceno. Posebno se priporoča slavnim posojilnicam in hranilnicam za natis hranilnih in zadružnih knjižic, računskih zaključkov, dolžnih pisem, tabel in raznih tiskovin. Cenj. naročila nasloviti naravnost na „Zvezno tiskarno41 v Celju. Zvezna knjigoveznica Celje, Schillerjeva cesta štev. 3 Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig ter molitvenikov; v izdelovanje map, fascikelnov in passepartoutov. ■g^aerr-— iF=^|H|^^E=^|H|g53i^—----------- Posojilnica vIMoru (Narodni dom) sprejema liratlilne vloge na knjižice in v tekočem računu. Obresti se pripisujejo glavnici polletno, rentni davek plačuje zavod iz svojega. POSOjila daje na hipotečni in osebni kredit. Eskompluje menice ter otvarja kredite v tekočem računu trgovcem in dr. zavodom.