PRI POŠTI 3102 CELJE OSREDNJA Muzejski Zadruga mozirje STRAN 8 mm V GORNJEM GRADU ZDRUŽILI DRŽAVNO IN OBČINSKO PRAZNOVANJE PO DESETIH LETIH NA GOLTEH PRISTAL HELIKOPTER SLOVENSKE VOJSKE LETO XXXIII, ŠTEVILKA 14, 6. JULIJ 2001, CENA 298,00 SIT ALNO Dr. Janez Drnovšek, predsednik LDS In Vlade Republike Slovenije: S K I ČASOPIS "V kratki a odločilni vojni smo pokazali našo odločenost, da se branimo, da branimo naše vrednote, našo svobodo in našo suverenost.1' F°t Ciril Sem V ISKRI FERITIH S CERTIFIKATOM ISO 14001 OHRANJAJO ZDRAVO OKOLJE KOLINSKA, Ljubljana odl0.7. do 15.7.2001 Majoneza Hellmann's 600 g 554,00 SIT Čokolešnik 200 g 214,00 SIT BAYER PHARMA, Ljubljana od 10.7. do 22.7.2001 Delial otroško mleko za sončenje, 200 ml, zaščit, fak. 25 1.559,00 SIT Delial Apres sprej emulzija po sončenju, 150 ml 1.169,00 SIT Deit multivitamin 1,51 139, Delial krema za sončenje 75 ml, Zaščit, fak. 20 SIT 1.119, 00 Kis za vlaganje 31 Autan family mleko 100 ml SIT M 619, 00 Vsakih 7 dni 7 izdelkov do 50% NIŽJE CENE V AKCIJI od 9.7. do 15.7. 2001 Ä; Nagradne kupončke z vsemi navodili prejmete v vseh zadružnih poslovalnicah z živili. Nesramno dobri sladoledi nagrajujejo! • 1 skuter • 10 gorskih koles v • 100 polo majic Poiščite letak pri blagajnah Mercatorjevih prodajaln! Špageti Ceres št. 45 Kava Loka - mleta fM TRGOVIN AiN MIZARSTVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 AKCIJA v mesecu JULIJU: LAMINAT IZ ZALOGE in DEKOR stenske in stropne obloge (iverali in mdf). mmcs «ergi OLvmia*** IZJEMNA PONUDBA OD 25.8. DASJEŠ u O O O +Ì 8? o'5 UJ E >Ura LB Eurocard Zakaj poslovna kartica LB Eurocard? Ker omogoča preprostejši način plačevanja z denarjem podjetja. Ker lahko z njo plačujete in dvigujete gotovino doma in v tujini, na ustrezno označenih mestih - z nalepko EC/MC. Ker podjetje poravnava svoje obveznosti le enkrat na mesec. Ker se z njo lahko včlanite v E.C.I. klub, ki vam ponuja različne ugodnosti in popuste. Za vse informacije smo vam na voljo v Sektorju plačilnega prometa, telefon 899-52-28 (Ivica Dolenc) /O j banka velenje '-----Z Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke c OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: Iskra Feriti: Ekološki problemi so osebni in družbeni.................4 Gornji Grad: Odprli rekonstruirano cesto... 5 Upravna enota Mozirje: Pomembna vloga upravnih enot v antibirokratskem programu......................7 Srečanje LDS na Venišah: “Gremo naprej v skupno Evropo!”......................8 Gornji Grad: Združeno praznovanje dneva državnosti in občine..........9 Golte nad Mozirjem: Deset let slovenske helikopterske eskadrilje.....10 Turistično društvo Rečica: Od rojstva do šolstva........12 Evropohod Slovenija 2001: Topel sprejem pohodnikov v Mozirskem gaju...............13 Iz roda v rod v Nazarjah: Ohraniti živo ljudsko izročilo... 14 Nova knjiga Edija Mavriča - Savinjčana: Gornjegrajski Leonardo.......15 Zgodovina in narodopisje: Začetki zadružništva.........18 Lokostrelski klub Mozirje: Bernarda in Dušan na evropsko prvenstvo...........22 Konjeniški klub Veniše: Pokal Slovenije v preskakovanju ovir...........23 Črna kronika: Utrujenost botrovala nesreči... 27 Osrednja fotografija na naslovnici: p Uroš Točaj na izbirnem tekmovanju Zlato harmoniko v Nazarjah, (foto. /anju za >: C. Sem)J Minulih štirinajst dni je minilo v znaku številnih svečanosti v počastitev desete obletnice samostojne slovenske države, k temu pa je treba prišteti še lepo število kulturnih, športnih in ostalih prireditev, ki so potekale tako rekoč po celi dolini. Mesec junij je glede tega res pester, letošnji pa je bil na račun omenjene obletnice še bolj. Nekoliko v ozadju so potekale polemike o domnevnih ekoloških oziroma zdravstvenih nevarnostih v dolini. »Ženske, ki so zaposlene v Iskrini firmi na Ljubnem, rojevajo predčasno, nekaj otrok pa naj bi se rodilo s težkimi okvarami notranjih organov«, je v poročilu sseje občinskegasvetaSolčavav 12. številki našega časopisa Edi Mavrič citiral ravnateljico lučke osnovne šole Valerijo Robnik. Uprava omenjenega podjetja je reagirala in našemu sodelavcu temeljito razkazala proizvodnjo, kjer upoštevajo vse ekološke standarde, na račun česar so v letošnjem letu pridobili okoljski certifikat ISO 14001. Obrat na Ljubnem je pred kratkim obiskal tudi inšpektor za okolje in ni odkril nobenih nepravilnosti. Druga polemika je bila sprožena s pismom Francija Steinerja iz Mozirja, objavljenim v 13. številki Savinjskih novic, iz katerega je mogoče sklepati, da smo Zgornjesavinjčani in še posebej Nazarčani zaradi sežiganja živalskih maščob v tovarni ivernih plošč podvrženi škodljivim učinkom dioksina. V podjetju Glin Pohištvo niso tako odločno reagirali na omenjeni zapis kot v Iskri Feritili, pač pa je njihov direktor tokrat zastavil svoje osebno ime in se podpisal pod rezultate meritev, ki jih je v tovarni ivernih plošč opravil mariborski Zavod za zdravstveno varstvo. Iz njih naj bi bilo razvidno, da diok- sin pri kurjenju živalskih maščob sploh ne nastaja. Pri vseh teh zadevah je bilo pravzaprav najbolj zanimivo, da so prizadeti nezadovoljni in celo ogorčeni nad tem, da nekaj, kar je v nasprotju z njihovim prepričanjem, morda celo z dejstvi, sploh objavimo. Človek je včasih kar zgrožen, ko vidi, kako »enopartijsko« razmišljajo nekateri posamezniki, ki se sicer imajo za velike zagovornike demokracije. In kako nelogično se jim zdi, ker niso deležni privilegijev, za katere si domišljajo, da jim na nek način avtomatsko pripadajo. Če bi se jim to isto zgodilo na Delu ali Večeru, bi bilo vse lepo in prav, toda Savinjske novice so vendar »naše«, torej lahko z njimi in preko njih počnemo vse, kar hočemo?! Žal nič več, tisti časi, ko se je vsebina zgornjesav-injskega časopisa kreirala na občinskem komiteju, so za vedno mimo. Pa naj je to komu všeč ali ne. Ko sem se ob dnevu državnosti na Venišah pogovarjal z nekaterimi poslovneži, se kar niso mogli načuditi, da v dolini (še) ne premoremo igrišča za golf oziroma si nihče ne prizadeva za njegovo izgradnjo. »To je šport prihodnjih dvajsetih let,« so mi zatrjevali. V veliki meri ga igrajo ugledni gospodarstveniki in politiki, torej je golf igrišče odličen kraj za lobiranje. To so ponekod že spoznali in hitro poiskali primerne lokacije ter investitorje, mi pa še mirno »spančkamo«. Le tu in tam pride kdo od drugod, pohvali naše naravne lepote in odide domov, brez da bi mu mi »potegnili iz žepa« vse, kar je prinesel s sabo, pa še zadovoljen bi bil. c-—L. ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 14,6. julij 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 253,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. (4 ISKRA FERITI Ekološki problemi so osebni in družbeni Idrijska firma Kolektor je v preteklem letu odkupila 57-odstotni delež družbe Iskra Feriti d.o.o. in tako postala večinska lastnica družbe. Dejavnost podjetja spada v elektroindustrijo, proizvodna programa pa sta dva, in sicer proizvodnja feritov (na lokaciji Stegne Izubijana) in proizvodnja navitih komponent (Ljubno ob Savinji). ) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Predlog zakona o delovnih razmerjih premalo fleksibilen Ministrstvo za delo že dalj časa pripravlja predlog zakona o delovnih razmerjih za drugo obravnavo v državnem zboru. Gospodarska zbornica Slovenije se ves čas aktivno vključuje v postopke usklajevanja strokovnih in interesnih stališč ter socialnih partnerjev. Svojo kritično oceno zadnjega predloga zakona je GZS izrazila na velikem številu sestankov, eden takšnih je 29. junija potekal tudi v Velenju v organizaciji Savinjsko-šaleške območne zbornice (SŠOZ). GOSPODARSTVO Proizvodi - elementi za elektroniko -se uporabljajo tako v široki potrošnji (televizorji) kot specialne navite komponente (področje mobilne telefonije, telefonske centrale). Preteklo leto je bilo poslovno med najuspešnejšimi, saj so povečali proizvodnjo za20odstotkov,vletošnjemletu panaj bisetrenddvignilzanadaljnih30 odstotkov.Družbaizvažakar80odstotk-ov izdelkov, 14 odstotkov prodaje na domačem trgu pa je posredno namenjene izvozu. V preteklem letu so osvojili ameriški trg, kjer pa se letos pojavlja kriza prav na področju telekomunikacij. Obstaja bojazen, da se bo kriza preselila tudivEvropo.Vtemprimeru sta dva programa prednost, saj bodo delavce iz programa, kjer je dela manj, razporedili v drug program, istočasno pa zmanjšali obseg dela v kooperaciji Zahteve kupcev po kakovostnih izdelkih so pomenile vlaganje v kakovost in tehnologijo. Tako so že pred leti pridobili certifikat ISO 9001, v letošnjem letu pa še certifikat za okolje ISO 14001. V podjetju se zavedajo pomena obvladovanja škodljivih vplivov na okolje, ugotavlja vodja splošno kadrovske službe Boža Pečko. V feritni proizvodnji je to zlasti izmet sintranih feritnih jeder, odpadnih gošč, poraba hladilne vode. Vobratu Ljubno ocenjujejo kot škodljiva zlasti lepila, problem pa predstavljajo tudi odpadne vode zaradi neurejene kanalizacije. V Iskri Feriti je v zaključni fazi izdelava ocene tveganja, ki vključuje ocenjevanje nevamostinadelovnihmestihinmeritve mikroklime. Za vse nevarne snovi morajo proizvajalci predložiti dokument o izvoru in morebitni nevarnosti snovi Trudimo se, da bi ustvarili prijazne pogoje dela, trdi Rudi Kokal, vodja poslovne enoteljubno.Pred kratkim jeogled firme opravil tudi inšpektor za okolje, ki ni odkril nobenih nepravilnosti. V poslovni enoti, kjer je zaposlenih preko 160 delavcev, pretežno žensk, vlada dobro delovno vzdušje, kar je pokazala tudi anketa, ki so jo opravili med zaposlenimi. Opazna skrb za delavce je v nasprotju z govoricami o primerih predčasnih rojstev in rojstev otrok z motnjami. Delovni proces je organiziran v dveh izmenah, občasno in na ozkih grlih tudi v treh, vendar ženskam, ki imajo otroke do treh let starosti, ponoči ni treba delati. Razen seveda na lastno željo. “Z internim pravilnikom smo posku-šalivnajvečjimeriprisluhnitipotrebam delavk,”ješepovedalKokalindodal,da sopri njih norme“prijazne”. Zaradi tega v skrbi za okolje sodelujejo vsi zaposleni. Zavedajo se, da jih k cilju ohraniti ljudem zdravo delovno in bivalno okolje zavezuje tudiprednedavnim pridobljen certifikat ISO 14001. Savinjčan Stališče GZS je, da novi predlog zakona o delovnih razmerjih ni evropsko naravnan, saj v njem ostajajo številni instituti iz nekdanjega socialističnega pravnega reda. Novi zakon uvaja za delavce več pravic, otežuje izpeljavo postopkov in draži odpoved delovnega razmerja. GZS zato od Vlade RS in poslancev DZ pričakuje, da bodo upoštevali pripombe stroke in primerljive ureditve držav EU, zlasti pa naj bi s tem zakonom omogočili konkurenčne pogoje slovenskim podjetjem. Na okrogli mizi Odprta vprašanja Zakona o delovnih razmerjih, ki je potekala v hotelu Paka v Velenju, je novelo zakona o delovnih razmerjih z vidika delodajalcev predstavil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Opozoril je, da so bruto plače, dodatni stroški dela in izraba delovnega časa tisti dejavniki, ki najbolj negativno vplivajo na našo konkurenčnost, ekonomske razmere pa da ne dopuščajo širjenja pravic delavcev. Direktorica SŠOZ, Alenka Avberšek, je predstavila stališče upravnega odbora SŠOZ, ki se zavzema za usklajevanje zakonodaje na tem področju z evropsko zakonoda- jo, kakor tudi primerljivost pogojev dela v gospodarstvu s tistimi v javnem sektorju. Poudarila je, da bi se reševanje socialnih problemov moralo odvijati izven tegazakonain da zakon ne sme ščititi slabih delavcev. Na okroglo mizo je bilo povabljenih petdeset največjih podjetij iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Zbrani predstavniki podjetij so pohvalili delo GZS in izrazili podporo njihovemu stališču. Zavzeli so se za fleksibilnejši zakon, ki bo omogočal in ne zatiral razvoj slovenskega gospodarstva in konkurenčnost slovenskih podjetij navzven. Prepričani so, da je delavec v predlogu novele preveč zaščiten, kar na dolgi rok negativno vpliva na vse, tako delodajalce kot tudi delavce. Menijo tudi, da so obveznosti delodajalca zelo natančno določene, medtem ko so obveznosti delavca slabo opredeljene. Vsi pa želijo, da bi bil nov zakon čim prej sprejet in po zagotovilu Sama Hribaraja Miliča naj bi se to zgodilo do konca tega leta. Medtem se bodo nadaljevala pogajanja s sindikati in vlado, ki za svoje predloge in zahteve navajajo drugačne argumente. Vesna Petkovšek GORNJI GRAD Dočakali športno igrišče Po dveh desetletjih neuspešnih prizadevanj, predvsem mladih gornjegrajskih športnikov, so v sredo opoldne ob osnovni šoli odprli novo športno igrišče, ki bi ga lahko imenovali kar športni park. Ob košarkarskem in rokometnem igrišču se bodo lahko v prihodnje odvijala razna atletska tekmovanja, za odbojkarje pa je poskrbljeno z igriščem na mivki. Gornji Grad se s pridobitvijo uvršča med tiste kraje, ki imajo za razvoj telesne kulture in rekreacije ustvarjene zelo dobre pogoje. Za celotno investicijo bo potrebno odšteti okoli 35 milijonov tolarjev, od tega naj bi ministrstvo za šolstvo prispevalo komaj tri milijone. Del denarja je primaknila tudi osnovna šola. Savinjčan Med zaposlenimi v Iskri Feriti na Ljubnem vlada dobro delovno vzdušje (foto: Ciril Sem) SAM D.0.0. DOMŽALE Pestrejša ponudba gradbenih materialov za Zgornjesavinjčane V Nazarjah so v petek s priložnostno slovesnostjo odprli nov prodajni center podjetja za komercialni inženiring Sam iz Domžal. Gre za četrto prodajalno omenjenega podjetja, ki so jo uredili v prostorih podjetja Trsat na obrobju industrijske cone Glin. Dobrodošlico novemu gospodarskemu subjektu v občini Nazarje je izrekel župan Ivan Pumat, ki je izrazil zadovoljstvo spričo pestrejše ponudbe za nazarske občane oziroma vse Zgornjesavinjčane. Kot je povedal direktor Anton Sedeljšak, podjetje Sam deluje dobrih deset let, v tem času pa so postali vodilni prodajalec grobih gradbenih materialov v Sloveniji. V prvem letu poslovanja so ustvarili za milijon nemških mark realizacije, leta 1999 pa so že ustvarili enako velik promet na enega zaposlen- posobljen prodajalec kvalitetno svetuje kupcu. Lani so pridobili tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ki jih usmerja k še boljšemu delu. Njihov naslednji razvojni korak bo vzpostavitev sodelovanja z obrtniki, na primer z mizarji, od katerih želijo odkupovati njihove izdelke. Prodajno mrežo bodo Prodajni center Sam sl je po otvoritvi z zanimanjem ogledal tudi nazarski župan Ivan Purnat (foto: Ciril Sem) ega. Leta 1995 so ustanovili krovno podjetje Mreža Trading, katerega osnovni namen je doseganje ugodnejših nabavnih pogojev. Sprva je omenjeno podjetje združevalo šest trgovskih subjektov, danes jih je že štirinajst. Sam d.o.o. je 23-odstotni lastnik Mreže Trading, ki ima 26 prodajaln po vsej Sloveniji, Anton Sedeljšak pa je tudi njen direktor. V Samu ves čas skrbijo za rast in prilagajanje trgu. Veliko vlagajo v znanje zaposlenih, trenutno jih je 67, saj se zavedajo, da lahko le strokovno us- sedaj širili v Zasavje, v Domžalah pa načrtujejo gradnjo večjega prodajnega centra. V nazarskem prodajnem centru so zaposleni štirje prodajalci, do spomladi pa naj bi jih bilo že osem. V kratkem bo prodajalna razpolagala tudi z avto dvigalom, ki bo namenjeno dostavi blaga na domove kupcev. V večjem lesenem objektu poleg prodajalne bodo uredili salon keramike in stavbnega pohištva, saj želijo svojo ponudbo še razširiti in izboljšati. Franci Kotnik www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 Anton Sedeljšak, direktor Sam d.o.o. Domžale: »Ime našega podjetja je nastalo povsem spontano, res pa je, da sem aprila 1991 v Domžalah začel popolnoma sam. V vsem tem času smo v Sloveniji vodilni prodajalec kritine Bramac, kakor tudi nekaterih drugih gradbenih materialov, ki so potrebni do četrte gradbene faze. V našem prodajnem programu so tudi barve in laki, oprema za gradbeništvo, izdelki za zunanjo ureditev objektov, s keramiko in kopalniško opremo pa želimo postopoma prodreti tudi v program notranje opreme. Zgornjesavinjčani so že doslej kupovali pri nas, bodisi v Latkovi vasi bodisi v Stranju, sedaj pa smo uresničili naš cilj in odprli prodajni center tudi v dolini.« GORNJI GRAD Odprli rekonstruirano cesto Pred tednom dni je prometni minister Jakob Presečnik predal vuporabo 800-metrski odsek rekonstruirane ceste v Gornjem Gradu. Dela v skupni vrednosti 111,5 milijonov tolarjev, ki so potekala v dveh fazah, so obsegala rekonstrukcijo ceste v dolžini 800 metrov, delno razširitev vozišča, izgradnjo enostranskega pločnika in obojestranskega avtobusnega postajališča ter izvedbo odvodnjavanja. Hkrati so uredili tudi vodovod, telefonske in električne vode, javno razsvetljavo in kanalizacijo. Cesto skozi trg je odprl minister za promet Jakob Presečnik (foto: Savinjčan) Za izvedbo ureditve je bil lani sklenjen sofinancerski sporazum med ministrstvom za promet in Občino Gornji Grad. Investitor del je bila Direkcija RS za ceste, ki je prispevala 77 milijonov tolarjev, delež Občine Gornji Grad pa je znašal 34,5 milijonov tolarjev. Občina je imela pomembno vlogo predvsem v času pripravljalnih del, saj je sodelovala pri pridobivanju potrebnih zemljišč in ustreznih upravnih dovoljenj. “Investicija pomeni veliko pridobitev za Gornji Grad in celotno Zgornjo Savinjsko dolino,” je na krajši slovesnosti poudaril minister Presečnik in dodal, da obnovljena in delno razširjena cesta ter novozgrajeni pločnik in urejeni avtobusni postajališči omogočajo predvsem večjo varnost vseh udeležencev v prometu ter pomenijo posodobitev najprometnejše cestne povezave Zgornje Savinjske doline z notranjostjo države. Savinjčan BANKA CELJE Skoraj dve milijardi čistega dobička v letu 2000 Delničarji Banke Celje so se 14. junija zbrali na 16. redni skupščini. Obravnavali so rezultate poslovanja banke v letu 2000 in sprejeli predlog delitve dobička. Banka Celje je v lanskem letu povečala obseg poslovanja za 19 odstotkov in s 185 milijardami tolarjev bilančne vsote ohranja 5,6-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem prostoru. Čisti dobiček je dosegel 1,8 milijarde tolarjev, delničarji pa bodo dobili 2.300 tolarjev dividende na delnico. Delničarji so bili seznanjeni tudi z aktivnostmi v letošnjem letu. Banka Celje je posebno pozornost namenila nadaljevanju dogovorov z Novo Ljubljansko banko o opredelitvi položaja Banke Celje v bančni skupini NLB, nadaljevanju prenosa poslov za mala in srednje velika podjetja v poslovno mrežo, izdaji 5. emisije obveznic Banke Celje v višini 10 milijonov evrov in najemu novega dolgoročnega sindiciranega kredita pri tu- jih bankah v višini 38 milijonov evrov. V Banki Celje so še vedno na razpolago loti za varčevanje v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme za leto 2001. Sklepanje pogodb je možno tako za petletno kot za desetletno obdobje varčevanja. Zainteresirani lahko sklenejo pogodbe v vseh poslovalnicah in ekspoziturah banke, torej tudi v Mozirju. Franci Kotnik ZDRUŽENJE ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO ZELENJAVE Slovenski potrošniki in kmetje vse bolj “ekološki” V okviru promocijskih aktivnosti integrirane pridelave zelenjave v Sloveniji, ki bodo potekale po vseh tržnicah in večjih prodajnih centrih v Sloveniji, je Združenje za IP 31. maja priredilo tiskovno konferenco v Miklavžu pri Mariboru. Njen namen je bil seznaniti javnost s prednostmi integrirano pridelane zelenjave, aktivnostmi pri uvajanju integrirane pridelave v Slovenji ter predstaviti obseg in kontrolo tovrstne pridelave pri nas. Začetki integrirane pridelave zelenjave segajo v leto 1998, ko se je v Sloveniji za takšno dejavnost odločilo devet pridelovalcev. Naslednje leto se jim je pridružilo še 34 kmetov, v letu 2000, ko je bilo Združenje za IP Slovenje ustanovljeno, je štelo 111 članov, v letošnjem letu pa kar 210, od tega jih je 199 vključenih v kontrolo pridelave in izdelkov, ki jo izvaja Oddelek za kontrolo integrirane pridelave pri Kmetijskem zavodu Maribor. V skladu z naraščanjem števila kmetij, ki se ukvarjajo z integrirano pridelavo zelenjave, se je povečeval obseg pridelave, tako da v letošnjem letu v strukturi skupnih slovenskih tržnih količin zelenjave pričakujejo kar 45-odstotni delež v primerjavi z lanskim letom, ko je delež znašal 24 odstotkov. Integrirana pridelava zelenjave je razširjena v večini zahodnoevrop- skih držav in pomeni danes že standard s katerim potrošnikom zagotavljajo zdravstveno neoporečnost pod kontrolo pridelane zelenjave za katero je značilna zunanja in notranja kakovost, varovanje okolja in varčna uporaba surovin. Integrirana pridelava namreč zahteva gnojenje izključno na podlagi analize tal in prilagojeno potrebam posameznih rastlin, za varstvo rastlin pa se prednostno uporabljajo mehanska in biološka sredstva s čimer se uporaba kemičnih sredstev zmanjša na minimum. Obstaja pa tudi spisek dovoljenih manj strupenih, naravi prijaznejših kemičnih izdelkov, ki delujejo specifično in ne ogrožajo koristnih organizmov. Pojem integrirane pridelave se v javnosti pogosto zamenjuje s pojmom ekološke pridelave, zato je bil eden od namenov tiskovne konfer- ence tudi ta, da se opozori na razlike med njima. Ekološka pridelava je radikalnejša od integrirane v tem, da prepoveduje vsakršno uporabo kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in lahko topnih mineralnih gnojil, prepovedanaso gensko spremenjena semena in materiali. Pridelava poteka v zaprtem krogotoku v okviru kmetije, osnova je gnojenje s hlevskim gnojem in kompostom, kolobar, v varstvu rastlin se uporabljajo naravni pripravki (zelišča, kamninska moka, baker, žveplo,...) in koristni organizmi, zatiranje plevelov je izključno mehansko (okopavanje, zastiranje tal, termično,...). Pridelki so lahko šele v tretjem letu po prijavi v kontrolo deklarirani kot ekološki oziroma biološki. Sodoben in obveščen potrošnik postaja iz dneva v dan zahtevnejši, cena izdelka pa ni več edino merilo nakupa. Intenzivno industrijsko kmetijstvo je s svojimi negativnimi učinki na okolje in kakovost izdelkov samih pokazalo svojo temno plat, s čimer je vzbudilo obilo ogorčenja in si zadalo množico zagretih nasprotnikov. Vsesplošna panika, ki jo je zagnala afera norih krav, spoznanja o visokih stopnjah zdravju škodljivih pesticidov in nitratov v pridelkih, gonja proti živilom iz gensko spremenjenih rastlin in še mnoge druge nevšečnosti so privedle do tega, da se je kmetijska politika, kakor tudi razmišljanje kmetov samih začelo iz tržnih razlogov korenito spreminjati. Čeprav integrirana, sploh pa ekološka pridelava zahtevata več ročnega dela, čeprav so stroški takšnega pridelovanja višji, pridelki pa manj obilni, postaja vse bolj jasno, da je korak nazaj v izčrpavanju narave neobhoden. Kmet, sploh mali slovenski kmet, ki zaradi količinskih omejitev ne more biti konkurenčen tujim, tako vzhodno-kakor zahodnoevropskim kmetovalcem, bo prisiljen svojo dejavnost preoblikovati v okolju in človekovemu zdravju prijaznejše pridelovanje, da bo pod znamko kakovostne (integrirane ali ekološke) pridelave in predelave lahko preživel, še posebej takrat, ko se nam bodo odprla vrata Evropske unije. Vesna Petkovšek N A Z A R J M jLkmmAL OBČINA NAZARJE Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2001 ČASTNI OBČAN OBČINE NAZARJE Za častne občane se proglasi posameznike, ki so izjemno zaslužni za napredek in razvoj na enem ali več področjih, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost ali druga dejavnost, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. ZLATI GRB OBČINE NAZARJE Se podeli posameznikom, društvom ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na katerem koli področju. GRB OBČINE NAZARJE Se podeljuje posameznikom, gospodarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom zavidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občane, ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine. Pobude za podelitev priznanj in nagrad sc zbirajo na podlagi predlogov strokovnih ustanov, zavodov, društev, organizacij in ostalih fizičnih in pravnih oseb. Predlagatelj sebe ne more predlagati. Predlogi za priznanja morajo vsebovati: - ime in priimek, rojstne podatke in bivališče predlaganega dobitnika, -obrazložitev predloga, - ime in priimek oziroma naziv predlagatelja Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. Predloge pošljite najkasneje do 15. avgusta 2001 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Pomembna vloga upravnih enot v antibirokratskem programu »Državljani v veliki meri ocenjujejo državo skozi delo upravnih enot,« je na obisku v Mozirju predzadnji četrtek v juniju ugotovila ministrica svetnica Nevenka Črešnar Pergar, »zato je moj namen obiskati čim več upravnih enot.« V uvodnem delu srečanja s kolektivom Upravne enote Mozirje in zgomjesavinjskimi župani ter županjo je načelnik Darko Repenšek ministrico svetnico, državno sekretarko za lokalno samoupravo Astrid Prašnikar in državno podsekretarko Barbaro Piano seznanil z glavnimi značilnostmi območja, ki ga pokriva upravna enota, in predstavil njeno organizacijsko shemo. Darko Repenšek je ministrici Pergarjevi in njenima sodelavkama predstavil prizadevanja za kakovost poslovanja (foto: Ciril Sem) Repenšek je pri tem poudaril konstantna prizadevanja zaposlenih na upravni enoti za kakovost poslovanja s strankami, pri čemer so zelo uspešni. To potrjujejo tudi rezultati ankete med občani, ki so delo mozirske upravne enote ocenili pozitivno, še vedno pa se pojavljajo posamezniki, ki ne ločujejo funkcij in pristojnosti občin ter upravne enote. V Mozirju že od leta 1995 dalje delujejo v skladu s kodeksom javnih uslužbencev, pohvalijo pa se lahko tudi z visoko stopnjo rešljivosti zadev. Po mnenju načelnika je sodelovanje upravne enote in lokalnih skupnosti v Zgornji Savinjski dolini na visokem nivoju. Kljub temu, daje Upravna enota Mozirje po velikosti območja, ki ga pokriva,mednajvečjimivdržaviinima ob 37 sistemiziranih delovnih mestih Nevenka Črešnar Pergar: »Ne smemo generalno izhajati iz nezaupanja do državljanov ampak obratno - iz zaupanja, res pa je, da je treba kršitve zakonov sankcionirati.« le 32 zaposlenih, obvladuje svoje delovno področje, formalno potrditev kvalitetnega dela pa bo doseglas pridobitvijo certifikata ISO 9001. Nevenka Črešnar Pergar je povedala, da se vlada sedaj aktivno ukvarja z reformo državneuprave, kar je povezano tako z uvajanjem kakovosti kot tudi z novo zakonodajo. Februarja letos je bila sprejeta strategija uvajanja ele-ktronskegaposlovanjavjavnoupravo, ki naj bi se iztekla do konca leta 2004. notranje zadeve namenilo 90 milijonov za priklop občin na sistem državne informatike, okrog dvesto uslužbencev lokalnih skupnosti pa se bo lahko brezplačno izobraževalo v smislu kakovosti poslovanja Po besedah Prašnikarjeve bodo morale v prihodnje tudi občine razmišljati o certifikatih kakovosti. Darko Repenšek je gostje seznanil z dejstvom, da v Upravni enoti Mozirje veliko pozornosti namenjajo matizacije v zaključni fazi, pogojev za nadaljnji obstoj pa že nekaj časa ne izpolnjujeta krajevna urada v Nazarjah in na Rečici ob Savinji. Franci Kotnik Po mnenju Pergarjeve gre za izjemno ambiciozen in zahteven projekt, ki naj bi bistveno pripomogel k enostavnejšemu poteku postopkov. Velik zalogaj za vlado je tudi antibi-rokratski program, katerega cilj je izločiti vsi tiste ovire, ki po nepotrebnem ovirajo izvajanje zakonskih določil. Pri tem lahko, kottrdi ministrica Pergarjeva, upravne enote odigrajo zelo pomembno vlogo, saj se z omenjenimi problemi srečujejo v praksi, torej lahko tudi predlagajo rešitve. V sklopu antibirokratskega programa namerava država tudi povezati vse evidence, s katerimi razpolaga Državna sekretarkaAstridPrašnikar je opozorila, da je bil pojem javne uprave do leta 1995 enačen s pojmom državne uprave, sedaj pa je nekaj povsem drugega Letos je ministrstvo za izobraževanju, nenazadnje v Nazarjah za savinjsko-šaleško območje deluje izpostava upravne akademije. Predstavil je tudi aktualno stanje glede krajevnih uradov, kjer je postopek infor- VELENJE Osrednja slovesnost ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije V petek, 22. junija, je bila v Velenju osrednja slovesnost ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in dnevu državnosti, združena s prvim tehničnim zborom orožja in opreme Slovenske vojske in policije. Številnim državljanom iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter od drugod so najprej prikazali razstavljena orožja ter ob pomoči vojakov in policistov prikazali bojne lastnosti ter uporabo (npr. pehotnih enot, tankov, helikopterja, čolnov za reševanje in akcije na vodi, sanitetno opremo, specialna orožja za protiteroristično bojevanje, transportna in tehnična vozila idr.). Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Območna organizacija Zveze slovenskih častnikov Velenje, policijska veteranska organizacija Sever za celjsko območje in Mestna občina Velenje so na srečanju, ki je preseglo meje vseh okoliških občin, ponovno združili ljudi in takratne najzaslužnejše pripadnike enotTerito-rialne obrambe in policije, ki so v odporu proti agresorski armadi na ključnih bojiščih, predvsem s pretentano strategijo, pogajanji in orožjem ohranili suverenost Slovenije, njenih meja in človeškega dostojanstva. Slavnostni govorniki so se spominjali vroče linije med Logarsko dolino, Pavličevim sedlom, Dravogradom in Goltmi ter v osrčju Savinjske, Koroške in Šaleške doline. Spregovorili so Slavko Hudarin, Srečko Meh, Jože Prislan - Ervin kot slavnostni govornik, Franc Bevc, Ladislav Lipič, Marko Pogorevc ter Jože Povše. Jože Prislan - Ervin, poveljnik občinskega štaba TO Velenje pred desetimi leti, je podrobno opisal dogajanja v »usodnih« letih 1990 in 1991, ki so bila v skupni strategiji Teritorialne obrambe Slovenije izjemno pomembna, mogoče celo odločilna. Prislan je med drugim Jože Prislan - Ervin (foto: Jože Miklavc) menil, da je takrat prevladal razum, pravilna vojaška strategija in neo-mahljiv zanos za ohranitev svobode in suverenosti na našem ozemlju. Potem ko so na prapor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo pripeli trakove enot 89- območnega štaba TO Velenje, se je po izjemno bogatem priložnostnem glasbeno kulturnem programu nadaljevalo družabno srečanje udeležencev, prvo po osamosvojitvi Slovenije. Jože Miklavc SREČANJE LDS OB DNEVU DRŽAVNOSTI NA VENIŠAH »Gremo naprej v skupno Evropo!« Tradicionalno srečanje Liberalne demokracije Slovenije ob dnevu državnosti je bilo letos na dan praznika na Venišah pri Nazarjah. Po ocenah organizatorjev se je preko dneva na prireditvenem prostoru zvrstilo preko dva tisoč članov in simpatizerjev največje slovenske parlamentarne stranke, ki so v pozornost je bila namenjena seveda slavnostnemu govoru predsednika LDS in Vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška. Le-ta je med drugim izpostavil prispevek vseh Slovencev in Slovenk pri vzpostavitvi državne samostojnosti in se spomnil na neprijetno obdobje vojne. Poudaril jeključnovlogoin odgovornost Liberalne demokracije pri desetletni gradnji nove države, vendar po njegovem prepričanju to ni dovolj. »Gremo naprej v skupno Evropo, ki bo povezana na tak način, da bo tudi v prihodnje zagotovljen mir, da se ne bodo ponovile evropske vojne,da se bomodružili zaradi skupnih vrednot in ciljev. Evropa mora nastajati demokratično, ne pa kot nekaj umetnega Tega se zavedajo tudi sedanje članice Evropske unije, mi pa lahko pri tem enakopravno sodelujemo,« je menil Drnovšek. Med uglednimi gosti srečanja na Venišah, ki jih je uvodoma v imenu občine in občinskega odbora LDS pozdravil nazarski župan Ivan Pumat, sta bila tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in nemški zunanji minister v času osamosvajanja Slovenije Hans Dietrich Genscher. Oba sta tudi spregovorila udeležencem srečanja, pri čemer je gost iz Nemčije izrazil prepričanje, da je dan slovenske državnosti velik dan ne samo za Slovenijo, ampak za celo Evropo, saj pomeni neodvisnost in samostojnost naše države zmago demokracije in človekovih pravic. Genscher je državljanom in državljankam Slovenije zaželel vse najboljše v prihodnje in jim izrekel dobrodošlico v Evropski uniji Po uradnem delu programa, v katerem je sodelovala tudi vokalna skupina Savinjski rožmarin pod vodstvom Tadeje Cigale, so se udeleženci srečanja, prišli so z vseh koncev Slovenije, zadržali v sproščenem pogovoru v pozno popoldne. Predsednik stranke in vlade dr.Jan-ezDmovšek se je skupaj s člani vladnega kabinetaposlovil dokaj hitro, saj je odhitel na brniško letališče, kjer je pričakal nemškegakanclerjaGerhardaSchroder-ja, ki je zvečer sodeloval na osrednji državni slovesnosti v Ljubljani. Franci Kotnik D/. Janez Drnovšek: »V kratki a odločilni vojni smo pokazali našo odločenost, da se branimo, da branimo naše vrednote, našo svobodo in našo suverenost. Čeprav je bila vojna res kratka, je bila odločilna, ker je dala jasno sporočilo vsem, tako ostanku bivše države kot vsej mednarodni skupnosti. To smo povezali s spretno diplomacijo in se uspeli dogovoriti za premirje in potem tudi za umik jugoslovanske armade iz Slovenije. To je bil začetek samostojnosti. Sledila so mednarodna priznanja, sledil je desetletni razvoj, v katerem smo vzpostavili nov gospodarski in politični sistem in novo državo z vsemi njenimi atributi. V teh desetih letih smo postopoma napredovali do današnjega položaja, ko smo v svetu cenjeni kot država, ki spoštuje standarde demokracije in človekovih pravic, kot miroljubna država, ki pa je aktivna, kjer je še potrebno iskati in vzpostavljati mir. V minulih desetih letih je v naši soseščini, na območju nekdanje Jugoslavije, divjala vojna - od Hrvaške do Bosne, Kosova in Srbije in celo danes v Makedoniji. Torej razpad nekdanje skupne države še ni končan. Še vedno se čutijo posledice razdiralnih nacionalizmov in militantnih politik, kar je samo še dokaz več, kako pomembno je bilo, da smo takrat uspeli s skupnimi močmi pravi čas iziti iz krizne situacije. Vendar nismo odšli na način, da bi za sabo pustili opustošenje. Skušali smo najti mirno rešitev, tudi za druge, in v nadaljnjih letih pomagali mednarodni skupnosti pri vzpostavljanju miru v nekdanji Jugoslaviji. Uidi danes to počnemo in upamo, da bo na nemirnem in nevarnem Balkanu le zavladal mir in da se bo tudi ta del Evrope priključil našim prizadevanjem za vzpostavitev trajnega in demokratičnega sožitja v tem delu sveta.« Liberalni demokrati so prepričani, da bodo tudi v prihodnje vodilna politična stranka v Sloveniji (foto: Ciril Sem) NAZARJE Z glasbo počastili praznik državnosti Glasbena šola Nazarje in Občina Nazarje sta skladno s prakso zadnjih let družno poskrbeli za slavnostno obeležitev dneva državnosti. Kot običajno je glasbena šola ob tej priložnosti pripravila zaključni koncert svojih učencev, obdesetiobletnidslovenske samostojnosti pa jespregovorilnazar- ski župan Ivan Pumat. V navzočnosti poslanca v državnem zboru in župana občine Luče Mirka Zamernika ter številnih občanov se je Pumat spomnil zgodovinskih dogodkov pred desetimileti in izrazil prepričanje,da je Slovenija dosegla svojo neodvisnost v edinem mogočem trenutku. »Narod hlapcev je zlezelvškornje, «se jeslikovi to izrazil Pumat in pohvalil dosežke mlade države vprvem desetletju. »Državamora služili vsem državljanom, ne glede na njihovo politično, versko ali kakršno koli drugo opredeljenost,« je še dodal nazarski župan, kije vsemobčanomiskrenočes-tital ob velikem prazniku. V pestrem koncertnem programu so bili obiskovalci priča solističnim nastopom na trobenti, violini, tolkalih, harmoniki in klavirju, prisluhnili duetoma tolkal in kitar, kvartetu harmonik in kvintetu klarinetov, ob zaključku pašo prednje stopili še solo pevci oddelkaKatje Kovač. Za veliki finale je znova poskrbel mladinski pihalni orkester pod vodstvom Stefana Garkova. Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše je v krajšem nagovora pohvalila vse učence, ki so v šolskem letu 2000/2001 obiskovali pouk in marljivo vadili doma, posebne nagrade pa so si prislužili: Sara Gluk iz Gornjega Grada, ki je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov osvojila bronasto priznanje, Deja Vrčkovnik z Ljubnega ob Savinji, kije ne regijskem tekmovanju mladih glasbenikov osvojila srebrno priznanje, Jaka Podbregar, ki je na regijskem tekmovanju osvojil zlato priznanje, na državnem tekmovanju pa bronasto plaketo, in Kristina Šuster iz Mozirja za številne nastope v desetih letih obiskovanja glasbene šole. Klemšetova je posebno poh vaio izrekla mladinskemu pihalnemu orkestru na čelu z dirigentom Garkovom in se ob tej priložnosti zahvalila vsem članom zgornjesavinjske godbe, ki orkestru marsikdaj priskočijo na pomoč. Učencem jezaželelaveselepočitnice vse do septembra, ko se bodo šolska vrata znova odprla na stežaj. Franci Kotnik GORNJI GRAD Združeno praznovanje dneva državnosti in občine V Gornjem Gradu so za praznovanje občinskega praznika izbrali datum razglasitve trga v mesto leta 1928, tokratno slovesnost pa so dovolj posrečeno združili s praznovanjem 10. obletnice slovenske državnosti. Kulturni program so izoblikovali na tamkajšnji osnovni šoli, praznik pa je bil lepa priložnost za podelitev najvišjih občinskih priznanj. V “državnem” delu slovesnosti se je osrednji govornik, načelnik mozirske upravne enote Darko Repenšek, spominjal dogodkov, ki so usodno vplivali na neodvisnost slovenske plebiscitarne odločitve. “Pred enajstimi leti še nismo praznovali dneva državnosti, nismo imeli samostojne države, nismo izglasovali plebiscita za samostojno Slovenijo, ki šeni bilaubranjenapred vojaško silo, in nismo bili mednarodno priznani kot narod in država.” Komaj nastalo slovensko državo smo obranili s srcem, znan- Prejemniki najvišjih priznanj z županom Tonijem Rifljem (foto: Ciril Sem) jem in bojem, je še dejal Repenšek in dodal, da je bila odločitev za samostojno državo upor z razlogom, za vse demokratične in civilizacijske tokove, ki so uveljavljeni v demokratični Evropi. Drugi del prireditve je bil namenjen občini, ki je po mnenju župana Tonija Riflja nadpovprečno aktivna. “Nekateri nas ne marajo, nekaj jih je, ki nas celo hvalijo,” je dodal gornjegrajski župan, potem ko je nanizal probleme in tudi uspehe, ki so jih dosegli v času od lanskoletnega praznovanja. V priznanje zaslužil z dolgoletnim delom vgornjegrajskem in bočkem kulturnem društvu. Venišniku je bila ob tej priložnosti izročena tudi Linhartova listina, ki jo podeljujejavni sklad Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo. Grb občine sta prejela Marija Rihter in Matjaž Drčar, Kocbekovo priznanje za odličen uspeh v vseh osmih letih osnovnega šolanja pa so si prislužili Tjaša Štrbenk, Polona Fale, Matej Štrucelj, Mateja Ugovšek in Ivan Žmavc Savinjčan CIRER Veliki vrh 47/a, Šmartno ob Pold Tel.: 03/897-26-00 Pooblaščeni serviser za vozila DAEWOO in MARUTI. OBČINA MOZIRJE Dosanjali sanje Stoletja dolge želje po samostojni državi so se Slovencem uresničile 25- junija 1991, ko je bila razglašena samostojna država Slovenija. V tistem trenutku so bile dosanjane sanje prednikov in sedanjih rodov naroda, ki se je odločil, da ne bo več poslušal tujcev, ampak bo stopil na svojo pot. Na tej poti je Slovenija že deset let, obletnico pa so slovesno obeležili tudi v mozirski občini. Gornjem Gradu so se odločili, da tokrat naziva častnega občana ne podelijo, zlati grb občine pašo prejeli možje, ki so brez dvoma skozi dolga desetletja tvorno sooblikovali življenje kraja in širše skupnosti. Ferdinand Rifelj, soustanovitelj PD, je prejel zlati grb za zasluge pri razvoju planinske dejavnosti ter izgradnji in obnovi doma na Menini, Franc Krajnc za dolgoletno aktivno delo pri čebelarjih, lovski družini in delu na drugih področjih, Jože Venišnik pa si je visoko Na slovesnosti v Mozirju so nagradili najboljše mozirske in rečiške osnovnošolce (foto: Ciril Sem) Na večer kresne noči je Slovenija praznovala deseti rojstni dan. Slavnostni govornik na osrednji občinski prireditvi, ki je bila 23- junija v dvorani mozirskega kulturnega doma, je bil župan Jože Kramer. Spomnil se je pogumnih in dovolj prodornih ljudi, ki so v najbolj odločilnih osamosvojitvenih trenutkih storili vse, da danes živimo v samostojni deželi, ki naj ne bo le država, ampak domovina. Z deklaracijo o neodvisnosti je slovenski narod za sabo pustil vse staro in stopil na novo pot, na kateri smo še danes. Usoden čas, ko je začelo vreti v balkanskem kotlu, je bil pravi za prekinitev starih vezi, ki pa danes še vedno vežejo nase nekatere dele stare Jugoslavije. Še danes se preliva kri po Makedoniji, ki išče svojo pot brez starih zaveznic. Župan je poudaril, da ni vedno tako, kot bi državljani to želeli. Kljub temu pa je potrebno biti ponosen na nove čase in pridobitve, biti zadovoljen z ustvarjenim, posebno sedaj, ko si prizadevamo za vstop v nove evropske povezave. Potrebno bo paziti, da se ne utopimo v ostalih narodih, kar pa bo moč premagati z narodnim ponosom, s slovensko besedo in zavestjo. V kulturnem programu so najprej sodelovali pevci mozirskega moškega pevskega zbora, ki ga vodi Anton Acman starejši. Za recital pa so poskrbeli člani Kulturnega društva Jurij Mozirje. V nadaljevanju se je predstavil tudi šolski mladinski pevski zbor, ki ga vodi Lijana Blagovič, ter sestri Benjamina in Kristina Šuster, brez katerih zaradi njunih talentov ne mine nobena pomembnejša krajevna ali občinska prireditev. Prireditev je župan izkoristil tudi za podelitev daril najboljšim učencem OŠ Mozirje in OŠ Rečica ob Savinji. Priznanja je tako prejelo devet mozirskih in pet rečiških osmošolcev. Kulturni program so zaključile pevke in pevci mozirskega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Toni Acman. Prireditev se je nadaljevala na Brdčkem vrhu, kjer je zagorel kres v znamenje kresne noči in slovenske samostojnosti. Navzoče je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Mozirje Roman Čretnik, besedo sta dodala tudi mozirska osnovnošolca Maja Marovt in Luka Paulič, večer pa so popestrili tudi harmonikaši Darka Atelška. Ognjemet, ki je sledil, je razsvetlil nebo nad Mozirjem in poudaril veselje občanov ob desetem rojstnem dnevu domovine. Benjamin Kanjir GOLTE NAD MOZIRJEM Deset let slovenske helikopterske eskadrilje Kot ustanovitveni datum slovenskega vojnega letalstva se šteje 28. junij 1991, ko sta Jože Kalan in Bogomir Šuštar na Golte pripeljala vojaški helikopter gazela, last jugoslovanske armade. S tem pogumnim dejanjem sta postavila temelj, na katerem se je gradilo slovensko letalstvo. Po desetih letih so se 28. junija na Golteh zopet zbrali akterji tega dogodka. Odkritje spominske plošče na hotelskem objektu na Golteh (foto: Ciril Sem) VETERANSKO DRUŠTVO SEVER Spomin na žrtve vojne za Slovenijo V soboto, 30. junija, je bila v Šentvidu pri Grobelnem spominska svečanost v spomin na Stanka Straška, ki je pred desetimi leti kot prvi aktivni policist dal svoje življenje v vojni za Slovenijo. Svečanosti se je udeležil tudi Darko Repenšek, ki je takrat kot dežurni inšpektor inšpektorata milice UNZ Ljubljana-Mesto vodil operacijo likvidacije kriminalca, ki je v uniformi TO ubil omenjenega policista. Repenšek je po nalogu načelnika UNZ takrat tudi vodil prevoz posmrtnih ostankov pokojnega Straška v njegov domači kraj in dan kasneje pogrebni protokol. Kot se dobro spominja, pogreb, na katerem sta sodelovala tudi častni vod milice in njihova godba na pihala, ni minil nemoteno, saj so se med obredom oglasile sirene, ki so oznanile nevarnost zračnega napada. Zaradi tega so prisotni policisti zasedli obrambne položaje, ljudje pa so mora- li do preklica nevarnosti počakati v cerkvi. Spominsko svečanost v Šentvidu je pripravilo veteransko društvo Sever, pri položitvi venca na grob padlemu policistu pa so poleg Darka Repenška sodelovali šentjurski županinposlanec v DZ Jurij Malovrh, direktor slovenske uniformirane policije Stanislav Veniger in predsednik celjskega društva Sever Franc Bevc. Franci Kotnik Helikopter jebUprvi vojaški zrakoplov v slovenski vojski, takratni teritorialni obrambi. Dogodekimaposeben pomen Uidi zato,ker stapilota prestopilavslov-ensko vojsko že drugi dan vojne zaSlov-enijo instatola tudi edina, kistaprestopi-la z zrakoplovom. Samo dejanje in neuspešno iskanje helikopterjas strani agresorske JA sta imela velik vpliv na ostale pilote slovenske in drugih narodnosti. Za bivšo “jugo” vojsko pa je bilo dejanje obehletalcevvelikaklofuta,zatososivse do odhodaiz Slovenije prizadevali, dabi ju našli in kaznovali. Na priložnostni svečanosti na terasi hotela na Golteh so zbrane najprej pozdravila nizko leteča plovila slovenske vojske, za njimi pa predsednik ve-lenjskih vojnih veteranov Alojz Hudarin in mozirski županjože Kramer. Slavnostni govornik je bil minister OBČINA NAZARJE Pohvala odličnjakinjam Nazarski župan Ivan Purnat je prejšnji teden priredil sprejem za vse učence, ki so z odličnim uspehom zaključili šolanje na Osnovni šoli Nazarje. Izkazalo se je, da so bile v minulem šolskem letu šolarke uspešnejše od šolarjev, saj nobenemu od slednjih ni uspelo osmega razreda izdelati z odliko. za promet Jakob Presečnik, ki je kronološko nanizal dogodke tistega, za Slovenijo nadvse burnega časa ob os-amosvajanju. Presečnik je dejal: “Nisem vojaški strokovnjak. Se pa dobro zavedam pomena tega dogodka. Dejanje Kalana in Šuštarja je imelo velik vpliv na razpad letalstva JA. Dezertiralastaže drugi dan vojne. Bila sta edina, ki sta to storila z zrakoplovom vred. Zato je njun podvig odslej tudi praznik helikopterske eskadrilje slovenske vojske.” Po slavnostnem govorustapilotjože Kalan in tehnik Bogomir Šuštar s pomočjo Slavka Koreniča in Marjana Hudej a, ki sta takrat helikopter prevzela, na steni hotela odkrila spominsko ploščo, ki bo nas in zanamce spominjala na ta dogodek. Benjamin Kanjir Nazarske odličnjakinje z razredničarko in županom pred občino (foto: F. Kotnik) Položitev venca v spomin na padlega policista v vojni za Slovenijo (foto: ZS) Župan je odličnjakinje pohvalil za njihovo marljivo delo in vzoren uspeh ter jih med drugim povprašal, kam nameravajo jeseni. Večina se jih je odločila za nadaljnje šolanje na gimnaziji, teh pa je sedaj kar precej glede na usmeritev. Purnat je izrazil upanje, da se bodo dekleta po končanem šolanju na srednješolskem in visokošolskem nivoju vrnila v občino Nazarje, saj se bodo po pričakovanjih v prihodnjih letih v tukajšnjih tovarnah odpirala nova delovna mesta. Letošnja razredničarka osmošolcev Nataša Bele je prepričana, da bodo odličnjakinje uspešne tudi v srednješolskih klopeh, opozorila pa jih je, da je srednja šola vendarle povsem nekaj drugega kot osnovna. Zato jih kakšna slabša ocena ne sme vreči iz tira, nenazadnje se da z učenjem in malce sreče doseči vse cilje. KF LJUBNO OB SAVINJI Sprejem za odličnjake Ob zaključku šolskega leta je županj a Anka Rakun sprejela učence, ki so zadnji razred osnovnošolskega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom. Tradicionalnega srečanja na obči- in naloge, s katerimi se sooča občin- ni sta se udeležila tudi razrednika ska uprava, odličnjaki so bili Vekoslava Klemenak in Rajko Pin- počaščeni s priložnostnimi darili, v Na Ljubnem so ponosni na učence, ki so z odličnim uspehom zaključili osnovno šolo (foto: Ciril Sem) tar, ki sta poleg ostalih podagogov tudi zaslužna za uspeh Nine Obo-jnik, Mojce Pustoslemšek, Marka Osovnika, Maje Bolko, Janje Grohar in Aleša Faleta. V sproščenem klepetu je županja predstavila delo vsakem primeru pa se bodo ti mladi ljudje, ki prestopajo prag samostojnosti, z veseljem vračali v kraj in šolo, kjer so preživeli najlepša leta svojega življenja. Savinjčan OBČINSKI SVET MOZIRJE Višje cene komunalnih storitev Obsežen dnevni red 21. redne seje mozirskega občinskega sveta se je pokazal kot preobsežen, saj so svetniki zaradi dolgih razprav “obdelali” samo slabo polovico točk. Največ razprav so namenili nameravani podražitvi komunalnih storitev in za to točko porabili skoraj dve uri. Zaključen je prvi del projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi občine Mozirje. Marija Praznik iz slovenjgraške družbe Ne-goj, ki je pripravila dokumentacijo in program pričela uvajati v praksi, je svetnikom predstavila celovito sliko aktivnosti. Za vsakega zainteresiranega posameznika je bila sedaj, seveda glede na možnosti, ki jih ima, izdelana paleta aktivnosti, ki naj bi bile izvedene za dosego optimalnih ciljev. Kako se bo to razvijalo v praksi, je drugo vprašanje, saj so večinoma potrebna ogromna finančna sredstva, teh pa nikoli ni dovolj. Svetniki so program sprejeli kot uporaben priročnik, ki pa ga bo potrebno sedaj nadaljevati na operativnem področju. V naslednji točki sta predstavnika firme Ispo iz Ljubljane predstavila energetsko zasnovo občine Mozirje. Projekt opredeljuje dolgoročno razvojno energetsko strategijo, ki vključuje tudi ekologijo. V njem je opisano obstoječe stanje in predlogi, kaj bi bilo potrebno postoriti v prihodnje. Strokovnjaki so z analizami na terenu ugotovili, da je občina Mozirje preveč odvisna od dolarja, ki narekuje svetovne cene nafte, saj velika večina kra- janov za kurjavo uporablja kurilno olje. Prvi koraki pri izboljšavi obstoječega stanja bi morali biti naravnani na izobraževanje krajanov, naslednji, večji projekt, pa naj bi bil po nasvetu strokovnjakov uvedba daljinskega ogrevanja Mozirja z lesno biomaso. Svetniki so v nadaljevanju podaljšali dovoljenje za dodatni oddelek predšolskih otrok v prostorih OŠ Mozirje, ki je deloval tudi v preteklem šolskem letu. Število vpisanih otrok v vrtec namreč presega prostorske zmožnosti stavbe, v kateri se odvija predšolsko varstvo. Pereča razprava okoli smiselnosti povišanja cen komunalnih storitev pa se je vnela pri naslednji točki dnevnega reda. Direktorica Komunale Darja Planinšek je svetnikom predstavila razloge, ki so podjetje privedli k nujnosti povišanja cen. Lete naj bi omogočile izvedbo nujno potrebnih investicij, predvsem na vodooskrbnem področju. Svetniki so po dolgi razpravi potrdili nove cene, ki naj bi bile usklajene tudi z Občino Nazarje, ki prav tako koristi te usluge Komunale. Nova cena kubičnega metra vode je dobrih 90 tolarjev, kanalščine za isto enoto 52 tolarjev in čiščenja odpadnih voda za kubični meter vode prav tako 52 tolarjev. Te cene mora pred uvedbo potrditi Vlada Republike Slovenije, zato še niso fiksne. Ena zadnjih denacionalizacij v mozirski občini poteka na Rečici. Tam ostaja nerešeno vprašanje kaplanije, v kateri ima prostore krajevna skupnost, in kulturnega doma. Kaplanija se bo po mnenju odvetnika Božidarja Blagoviča vrnila v celoti v naravi, za dvorano kulturnega doma pa bo potrebno skleniti kompromis. Z rečiškim župnikom Ferdinandom Luknar-jem je bil zato dosežen sporazum o plačilu odškodnine župniji Rečica ob Savinji za ta prostor v višini dobrih 77.000 DEM, ki naj bi jih občina odplačala v treh obrokih. Takšna rešitev naj bi bila najbolj smotrna, saj bo lahko dvorana še naprej služila svojemu namenu. Svetniki so ob koncu sprejeli še informaciji o poteku izgradnje vodovoda v Lepi Njivi in rekonstrukciji ceste v Šmihel. Razpis o izdelavi projektne dokumentacije je že izšel v uradnem lisni, prizadevali pa se bodo tudi za državna sredstva, tako da se lahko obeta skorajšnja rešitev tega problema. Benjamin Kanjir SO LET LOVSKE DRUŽINE REČICA OB SAVINJI BOMO PRAZNOVALI MA TRADICIONALNI toVSKI VESEjfg. ™ V nedeljo, dne 15. julija 2001 ^ f pri lovski koa na Stonu V osrčje našega lovišča vabimo vse, še posebej pa člane zeleae bratovščine, prijatelje aarave in planin. Družabno srečanje s srečolovom, športnim tekmovanjem in zabavo se bo pnctMO ini iv un oopoiirano 1. mali nogomet 2. vlečenje vrvi 3. streljanje z zračno pnško 4. kronika lovske družine od ustanovitve, podelitev odlikovanj in priznanj 5. razglasitev tekmovalnih zmagovalcev Ekipno »• bo tekmovalo »a pokal "STON" Streljanje z zračno puško pa tudi posamezno za primerne nagrade. (1. mesto - nagrada ODOJEK) Cesta od Rečice ob Savinji do lovske koče na STONU je urejena, ter označena s smerokazi "STON". Rečički lovci Vas vljudno pričakujemo IGRA MLADI ANSAMBEL - NOVA POTEZA IPosbhliM» ke za lovske io drage spedalHete, dobre kapljico in sende ples v «oravi SREDI PUNIN I Prireditev bo v vsakem vremenu (pod šotorom) | KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI Pestro praznovanje krajevnega praznika Praznovanje krajevnega praznika so Rečičani pričeli v petek, 15. junija, s slovesno mašo v farni cerkvi. Že naslednji dan so se v dopoldanskem času podali na pohod mladi planinci iz rečiškega vrtca in osnovne šole, ki so osvojili Kuglo, manjšo vzpetino vDol Suhi. Zvečer so se zbrali na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti in nadaljevali z osrednjo proslavo ob prazniku. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta Krajevne skupnosti Peter Kolenc, ki je v svojem govoru orisal dogodke preteklega leta. V kulturnem delu programa so sodelovali malčki iz vrtca in osnovnošolci, harmonikarji Darka Atelška, sestri Benjamina in Kristina Šuster ter Savinjski rožmarin. V sredo, 20. junija, so rečiški športniki organizirali prvenstvo Zgornje Savinjske doline v tenisu, ki se je zaključilo z nedeljskim finalom. Prireditve ob prazniku Krajevne skupnosti Rečica so zaključili s kresovanjem v Borseki, ki so ga z bogatim kulturnim programom pripravili člani rečiškega planinskega društva. Z njim so zaznamovali tudi praznovanje desete obletnice samostojnosti. Marija Sukalo TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Od rojstva do šolstva Letošnja, že dvaindvajseta turistična prireditev Od lipe do prang-erja je dvignila zastor z odprtjem kar dveh razstav: narodopisne Od zibelke do šole - šolstvo na Rečici in likovne razstave slikarja Staneta Ermenca. Organizatorji so skupaj z osnovno šolo dokazali, da jim je zavest o koreninah lastnega kraja temeljno izhodišče sedanjosti, iz katere uveljavljajo samostojno prihodnost. 0 otroškem pohištvu je na Rečici spregovorila dr. Marija Makarovič (foto: Ciril Sem) Razstavljene zibelke so bile zbrane po celotni Zgornji Savinjski dolini in kažejo bogato preteklost ter neizmerno domislijo ljudi, ki so jih ustvarjali, je zbranim spregovorila etnologinja dr. Marija Makarovič. Pri višjih družbenih slojih se je to otroško pohištvo pojavilo že v srednjem veku, pri večini prebivalstva pa se je zibelka uveljavila v 19. stoletju. Z obliko in poslikavo so seveda predstavljale pomemben element ljudske umetnosti, ki vse prehitro izgublja pomen. V novejšem času se zibelka uveljavlja kot simbolično darilo ob rojstvu, z razstavo različnih zibelk pa se po prepričanju Makarovičeve ohranja delček nepopisanega ljudskega izročila. In če velja, da se začne človekova pot v zibelki, potem je šola zagotovo med pomembnejšimi postajami v njegovem življenju. V letu 1856 so bili natisnjeni najstarejši med razstavljenimi učbeniki, prizadevni Rečičani pa so z neumornim Zdravkom Novakom predstavili delček tistega, kar so v posameznih obdobjih od Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS, povojne Jugoslavije do samostojne Slovenije nosili šolarji v svojih šolskih torbah. Po mnenju akademske slikarke Tereze Bastelj je Stane Ermenc zanimiv slikar, ki je slikal različno tehniko in raznoliko tematiko, največ krajino. Njegovo najmočnejše slikarsko orožje je zemlja, s katero največ ustvarja in modelira. V težnji po zemlji išče uteho v njenem naročju, moč njegovih zemljank je v notranjem žarenju, govori Bastljeva o slikarju - rojaku iz Meliša, ki je prehodil svojstveno pot od gospodarstvenika do upokojenca in slikarja. Savinjčan VEČER POD TRŠKO LIPO NA REČICI OB SAVINJI Želodci za pokušino? Sobotna prireditev Večer pod trško lipo naj bi pomenila osrednjo slovesnost, nekakšen vrhunec rečiških turističnih dnevov, ki se iztečejoznedeljskimi šaljivimi igrami. Privlačen program, ki so ga izvedli učenci osnovne šole, pred počitnicami so se še zadnjič predstavili, je v središče kraja privabil lepo število obiskovalcev. Kombinacija s šolsko mladino je pravzaprav povsod dovolj velik porok obiska. Plesna šola Poglej me iz Medvod je z mladimi plesalkami iz Rečice poskrbela za prijetno ritmično osvežitev, ki so jo nadvse uspešno dopolnili pevci in člani dramske skupine. Večji občutek nedorečenosti ostaja ob podelitvi plaket najboljšim izdelovalcem suhome-sne specialitete zgornjesavinjske-ga želodca. Od 33 ocenjenih izdelkov je komisija v kakovostni razred uvrstila kar 27 želodcev, kar dokazuje odgovorno prizadevnost izdelovalcev in terja razmislek o slovesnejši podelitvi priznanj od videne. Šest bronastih in štiri srebrne ter zlata plaketa za Aleša Klemen-ška- Ložekarja iz Logarske doline, ki se podelitve ni udeležil, je spoš- tovanja vreden dosežek. Rečičani, brez dvoma, vlagajo v ocenjevanje in sploh promocijo zgornjesavinjskega želodca, da o geografski zaščiti posebej ne govorimo, ogromne napore in žanjejo zaslužene pohvale. Kljub stroškom bi morebiti v prihodnje veljalo razmisliti o degustaciji želodca ob sami razglasitvi rezultatov. Drobna pozornost, ki ima lahko precejšen učinek za organizatorje in tudi izdelovalce. Savinjčan Med dobitniki srebrnih plaket je bil tudi Ivan Matko z Dobrovelj (foto: Ciril Sem) OD LIPE DO PRANGERJA EVROPOHOD SLOVENIJA 2001 Lipa v znamenju rečiškega ponosa Z nedeljskim veščinami s konji se je na Rečici zaključil 9-dnevni niz dogajanj v okviru tradicionalne turistične prireditve Od lipe do prangerja, ki je bila letos 22. po vrsti. Turistično društvo Rečica, glavni organizator prireditve, je zaokrožilo sklop dogajanj ob letošnji lipi podobno kot v preteklih letih. Zgornjesavinjski konjerejci so tudi letos pripravili zanimivo prireditev na rečičkem igrišču (foto: Ciril Sem) Prireditev se je naveliko veselje otrok pričela z otroškimi igrami V sobotnem dopoldnevu je največsrčnosti, pomešane skančkomšportnesreče,prikazalaekipa Rečice,ki jevflnalnemobračunuugnala ekipo DolSuhe. Tildi nadaljevanje celotne letošnje»lipe« je minilavznamenju manjših ali večjih otrok, točneje rečeno Osnovne šole Rečica ob Savinji NarodopisnarazstavaznaslovomOd zibelke do šole je le utrinek v sklopu vseh dogodkov, s katerimi Rečičani tako ali drugače kažejo, kako zelo ponosni so na svojo popolno osemletko. Seveda šolstva kot osrednje teme ob letošnjemrečiškempraznikunebibilo, če kolektiv nove šole ne bi znal prisluhniti ljudem. To je dokazal tudi sobotni Večer pod trško lipo, osrednji dogodek prireditve,kjer sovkulturnem programu nas topili učenci. O najboljših izdelovalcih zgomjesav-injskihželodcevjebilopovedanože skoraj vse, v sobotni noči pa je bila postavljena še zadnja pika na i oziroma podelitev zlatih, srebrnih in bronastih plaket najboljšim v letošnjem ocenjevanju. Seveda ne gre pozabiti niti petkove-gadogajanjanavadbiščuzgornjesavin-jskih kinologov v Varpoljah, kjer je bil najprej ženski turnir v malem nogometu. Na turnirju se je pomerilo šest ženskih ekip, večina iz spodnjega dela Zgornje Savinjske doline. Iddi letos so naveliko veselje številnih nav-ijačevslavileRadmirke,ki vsaleta zves- to spremljajo ženski nogometni turnir, v finalu pašo odpravile ekipo Mozirja Drugače bi veljalo komentirati začetek tekme med rečiškimi in mozirskimi svetniki zapokal Pranger, ki je letos prvič ostal v domačih rokah. Po fer igri in dobrem sojenju je namreč slavila ekipa Rečice z rezultatom 4:3. Nedeljsko predstavitev Zgornjesav-injskega konjerejskega društva na športnem igrišču na Rečici je v začetku zmotil dež, toda kasneje je sonce radodarno sijalo na tekmovalce in njihove konjske ljubljence. Po posameznih kategorijah so se najbolj odrezali Uroš Rakun, ki je zmagal kot voznik dvovprege in v spretnostnem jahanju, med enovpregami je bil najboljši voznik Marko Grašinar, v tekmovanju zgumivozompajeslavilaekipaDivjih jezdecev, ki so jo sestavljali Uroš Rakun, Filip Dobrovc, Mitja Hribernik in Aleš Brezovnik. V zadnji kategoriji, lovu na klobase, pa je itak vse prepuščeno spretnosti posameznih jahačev. Kaj reči ob zaključku letošnje »lipe«? Da je bila večinoma dobro pripravljena, da jo je bogatila šola in da je ostala v mejah tradicije. Vendarle bi si marsikatera od prireditev zaslužila boljši obisk, predvsem pa petkovo popoldne na športnem igrišču, ko se je odvrtela RockFama4, oziromapredstavitev amaterskih pop, funk in rock skupin Zgornje Savinjske doline. US Topel sprejem pohodnikov v Mozirskem gaju Evropohod je simbolna akcija Evropske popotniške zveze z namenom združiti pohodnike po pešpoteh Evrope. Geslo organizatorjev pohoda preko Slovenje je “za mir in sožitje med narodi, za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije”. Preko ozemlja tridesetih držav do Strasbourga pohodniki nosijo evrofon - magnetofon v obliki popotne palice, na katerega bodo v vsaki sodelujoči državi posneli zvočni zapis kulturne ali naravne značilnosti te dežele. V Sloveniji se je Evropohod začel 27. maja na mejnem prehodu Hodoš vPrekmurju in je potekal po evropski pešpoti E7 do zaselka Mačkovca pri Vačah. Geometrično središče naše dežele je obenem stičišče z evropsko pešpotjo E6, po kateri se je pešačenje nadaljevalo, zaključilo pa se bo 21. junija na mejnem prehodu Radlje. Ta domiselna akcija je zajela tudi naše kraje. V soboto zjutraj, 16. jun- hodnike prav v vseh občinah pozdravili tudi župani sami. Mozirski župan Jože Kramer je zadovoljen, da evropska pešpot vodi tudi skozi naše kraje, saj je to priložnost, da se naravne in kulturne lepote Mozirskega gaja in Zgornje Savinjske doline nasploh ponesejo v ostale evropske pokrajine in končno v Strasbourg. Predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev, Pohodniki med prihodom v Mozirski gaj (foto: Ciril Sem) ija, so pohodniki krenili s Crete in po nekaj postankih in okrepitvah na dobroveljskih kmetijah preko Žnidarjevega grabna dospeli v Mozirski gaj. Pri planinski koči so jih svečano sprejeli s kulturnim programom in pogostitvijo. Nastopili so bratje Šumečnik in ljudska skupina Pušelc. Petje, kakor tudi narečno pripoved o Mozirju in Mozirjanih, ki jo je prebral Stane Kranjc, so pohodniki posneli na evrofon in s tem zvočni zapis iz naših krajev odnesli v svet. Tone Tamše, član Komisije za evropske pešpoti, je pohvalil slovensko gostoljubnost, saj so evropo- Martin Aubreht, pa je ob koncu dejal: “Ta pohod je bil prvič, mogoče še bo. Mi planinci pa bomo ostali vedno tukaj, kjer smo.” Evropohodniki so v spremstvu domačih pohodnikov svojo pot nadaljevali skozi Ljubijo, Kolovrat, Završe in Lepo Njivo vse do Grebenš-ka, kjer so jih sprejeli šoštanjski planinci. Prijetno druženje bo vsem udeležencem Evropohoda 2001 gotovo ostalo še dolgo v spominu, tisti, ki se prireditve niso udeležili, pa bodo utrinke s tega prijateljskega mednarodnega pešačenja lahko spremljali na internetu. Vesna Petkovšek HARMONIKARSKI ORKESTER GLASBENE ŠOLE RISTO SAVIN ŽALEC Zaigrali in prepričljivo zmagali Harmonikarski orkester glasbene šole Risto Savin iz Žalca je raznolik ansambel mladih glasbenikov, ki šteje 15 rednih članov, med katerimi sta tudi Luka Paulič iz Mozirja in Borut Matko iz Nazarij. Obetavna glasbenika obiskujeta glasbeno teorijo na nazarski glasbeni šoli, sicer pa sta oba članažalskeglasbene šole. Lukasodimedmlajše člane, ko pase je pridružil harmonikarskemu orkestru, je bil sploh najmlajši član družine mladih glasbenikov. Harmonikarski orkester GŠ Risto Savin vodi Andreja Turnšek (foto: Vojko Rizmal) Pisano druščino že dvanajsto leto uspešno vodi prizadevna dirigentka Andreja Turnšek, vseskozi pašo nepogrešljivi kreatorji na različnih kulturnih prireditvah. Ljudje z užitkom prisluhnejo njihovim samostojnim koncertom in nastopom, najpomembnejše pašo udeležbe na tekmovanjih. Dokaz, da sodijo med najboljše slovenske ansamble, je osvojeno drugo mesto na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju pred štirimi leti. Enoten ansambel, katerega člani prihajajo iz širšega celjskegaobmočjajevsvojikategorijidosegel najvišje število točk. Zavidljivo kakovost so varovanci Andreje T\imšek potrdili na letošnjem puljskem festivalu, koso prišli, zaigrali in suvereno zmagali. Zgovoren je podatek, da so bili v Pulju edini, katerim je zaploskala celo stroga komisija, v kateri so sedeli sami vrhunski glasbeni strokovnjaki. Delčekuspeš-nosti je gotovo treba najti v ambiciozni dirigentki, ki je obenem prijateljica in stroga pedagoginja, razigrana “čarovnica”, ki ji ni pomembno sodelovati, ampak zmagati. IZ RODA V ROD Pričakovanja pred oktobrskim svetovnim tekmovanjem v Italiji so zato velika in ob vsakodnevnih vajah pred velikimi nastopi tudi realna Seveda pa bi se brez velike volje in zagnanosti staršev, ki skrbijo, da so njihovi muzikanti redno prisotni na vajah, in glasbene šole Rista Savina, ki skrbi za finančno plat orkestra, nehali tudi uspehi. Savinjčan DRUŠTVO ŠALEŠKIH LIKOVNIKOV Ohraniti živo ljudsko izročilo Etno-glasbena prireditev Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečna 2001 je bilo tretjo soboto v juniju pred gradom Vrbovec v Nazarjah. Turistično društvo Nazarje je v sodelovanju z mozirsko območno izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti tudi tokrat pripravilo že deveto srečanje starejših godcev in mlajših harmonikarjev z diatonično harmoniko v želji, da se ohrani živo ljudsko izročilo tudi v današnjih sodobnejših časih. V prvem delu so se predstavili vižarji veterani in samouki. Sledilo je izbirno tekmovanje harmonikarjev. Tekmovalcem je prisluhnila strokovna komisija kulturno umetniškega društva Ljubečna v sestavi Anton Mirnik in Albert Zaveršnik ob pomoči Ivane Žvipelj, vodje mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Ta je ocenjevala nastop kar sedemnajstih harmonikarjev v dveh kategorijah: do 14 let in od 15 do nastopajočimi so si finale, ki bo sredi avgusta na Ven-išah, priigrali Primož Zvir iz Šentjanža, Uroš Točaj iz Lepe Njive, Franc Skok z Rečice, Marija Kaker iz Luč, Primož Bitenc iz Spodnje Rečice in Mitja Novak iz Vuhreda. Laskavi naslov grajskega godca je letos osvojil Uroš Točaj iz Lepe Njive. V spremljevalnem programu so se obiskovalcem predstavili otroška folklornaskupina Urška iz Nazarij, članice kvinteta Pušeljc, vokalno instrumentalna skupina Ramplači iz Otočca ter harmonikarji Darka Atelška. Ne gre prezreti niti Nataše Trbovšek Coklin, kijespretnopovezovalavsedogajanjepredgostiščem Vrbovec ter ga dopolnjevala s hudomušnimi šalami starih godcev. Marija Šukalo Mladi harmonikarji skrbijo, da ljudsko izročilo ne tone v pozabo (foto: Ciril Sem) Razvijajo lastno ustvarjalno noto V avli Mestne občine Velenje je Društvo šaleških likovnikov v sodelovanju s Skladom za kulturne dej avnosti odprlo zaključno razstavo šole mentorja Denisa Senegačnika. V izjemno aktivnem društvu sodelujejo tudi štiri likovnice iz Zgornje Savinjske doline, Marjana Verbuč in DanicaJanžovnik iz Mozirja, Jožica Germelj iz Gornjega Grada ter Anka Rakun z Rečice ob Savinji, ki so svoje delo predstavile na razstavi. Društvo šaleških likovnikov deluje že več kot petdeset let Že od samega začetka je z društvom kot likovnik in mentor intenzivno in plodno sodeloval akademski slikar Alojz Zavolovšek iz Mozirja. Danes sodi Društvo šaleških likovnikov z osemdeset do sto člani med največja tovrstna društva v Sloveniji. Do pred nekaj leti je bilo dokaj anonimno, z dobrodelnimi akcijami, v katerih s prodajo slik svojih članov finančno podpirajo obnovitve kulturnih spomenikov in šol, pa so šaleški likovniki pridobili večjo pozornost Velik poudarek je v društvu namenjen izobraževanju. Vsako leto organizirajo odštiri do pet šol pod vodstvom različnih mentorjev, ki se zaključ-ijoz razstavo. Tokratso zamentorjapovabilinekdan-jega člana društva, Denisa Senegačnika, za tehniko pašo izbrali oljein akril. Mentor opažabistvennapre-dek članov društva v smeri samozavestnejšega izražanja. Vesna Petkovšek NOVA KNJIGA EDIJA MAVRIČA - SAVINJČANA Gornjegrajski Leonardo »Pisalo se je 62. leto 19- stoletja, ko je 25. maja Zgornjejamnikova gospodinja Marija povila dečka. Oče Francjamnik je pobrkljal po oguljeni pratiki in se odločil. Fanta bodo krstili za Antona, po padovanskem svetniku.« S temi besedami je publicist Edi Mavrič - Savinjčan v svoji novi knjigi, ki je bila predstavljena v sklopu gornjegrajskega občinskega praznika, opisal začetek življenja znanega izumitelja Antona Jamnika iz Florjana. Če bi patentiral vse svoje izdelke in jih koristno uporabil, bi bil eden najbolj bogatih ljudi v takratni državi, v uvodu k omenjeni knjigi ugotavlja gornjegrajski župan Toni Rifelj. Tudi Darko Repenšek se v predgovoru čudi neverjetni skromnosti, v kateri je Anton Jamnik preživel vsa leta svojega življenja, relativna anonimnost pa se je nadaljevala še dolga desetletja po njegovi smrti. S postavitvijo zbirke njegovih izdelkov, orodja in fotografij najprej najamnikovi domačiji in nato leta 1999 v Šteklu ter izdajo omenjene knjige pa je Jamnik postal nesmrten. In prav je tako. Edi Mavrič Savinjčan bralca knjige na enostaven in pravzaprav nič kaj njemu značilen način vodi skozi Jamnikovo življenje, ob tem pa niza tudi podatke o takratnih družbenih razmerah, ki so seveda še kako vplivale na izumiteljevo kariero. Ja, če bi se rodil na Dunaju ali v Firencah, bi njegovo ime zasledili v učbenikih in leksikonih, tako pa... je iz malega Tončka zrasel »le« mojster Tone. Usoda ga je zaznamovala že v mladih letih, saj se je s služenja vojaškega roka vrnil domov kot invalid s trdo, nepregibno nogo. Prav ta invalidnost ga je obvarovala pred strahotami prve svetovne vojne, hkrati pa mu je predstavljala tudi veliko oviro pri kmečkih opravilih. Vodenje domače kmetije je prevzel brat Mihael, Tone pa je ostal »za strica«. Vzporedno s Tonetovo zgodbo nam Savinjčan opisuje tudi življenjsko pot njegovega nečaka Matije, sina Mihaela in Marije, ki se je za razliko od strica v celoti zapisal kulturi. Dobesedno razdajal se je kot pevec, igralec in režiser. Tone in Matija zato nista imela prav pogostih priložnosti za debate, je pa Tone nečaka velikokrat rešil iz finančne zagate. Tone se je zavedal, da predstavlja po svoje breme za hišo, toda tega mu nihče ni rekel, saj je s svojim denarjem večkrat reševal hišni proračun. Živel je skromno in veliko bral, tudi v nemškem jeziku, in spontano postal slikar, fotograf, izumitelj, izdelovalec naprav in strojev ter nenazadnje glasbenik in izdelovalec instrumentov. Na veliko je popravljal ure, tudi stolpnih se ni ustrašil. Tonetovo domišljijo je gnala prava strast. Kot je zapisal Savinjčan, si je vedno znova zamišljal kaj takega, kar si drugi niti v sanjah niso znali zamisliti. Eden takšnih primerov je verižica iz enega samega kosa lesa - morda edina na svetu... In tako se je »mučil« Anton Jamnik iz dneva v dan, vrstila so se leta. Dva mese- ca pred osemdesetim rojstnim dnevom ga je v posteljo položila pljučnica, zaradi katere je potem tudi zaspal v večni pokoj. »Umrl je genij, ki se rodi morda vsakih sto let,« je dodal Edi Mavrič. Predstavitev nove Mavričeve knjige je potekala v gornjegrajskem Šteklu (foto: Ciril Sem) Življenjska zgodba »gornjegrajskega Leonarda« je strnjena v dopadljivo oblikovani knjigi z obilico fotografij. V zadnjem delu najdemo povzetka v nemškem in angleškem jeziku ter reprodukcijo številnih Jamnikovih fotografij iz arhivajaneza Mavriča. Knjigo avtorja Edija Mavriča - Savinjčana je izdala in založila Občina Gornji Grad. Franci Kotnik GALERIJA GEOPLIN LJUBLJANA Fantastičnost ostaja stalnost slik Gorana Horvata »Med sodobnimi umetniki na Slovenskem jih je nekaj, ki so v svoji ustvarjalni zagnanosti izjemno produktivni, tako da jim iz obilja slik ni nikoli problem kdajkoli postaviti novo razstavo ali zasnovati kar celo fundacijo. Med te sodi tudi slikar Goran Horvat.« Citirane besede je likovni kritik Mirko Juteršek zapisal ob otvoritvi razstave del umetnika iz Nizke v ljubljanski galeriji Geoplin v torek, 19. junija. »Sicer pa slike Gorana Horvata na splošno vsebinsko niso lahko berljive,« meni Juteršek. »Kadar se s kako podobo slikar odzove na ta ali oni provokativni dnevni dogodek, je ta v njegovi sliki seveda lažje razumljiv, dokler je dogodek še svež, ko pa le-ta izgubi prizvok aktualnosti, postane vsebina in povod, zaradi katerega je neka slika nastala, povsem marginalnega pomena. Vsa teža glede zanimivosti in potrebe po prisotnosti in hranjenju določene slike se tako prevali zgolj na neposredno moč in privlačnost likovne govorice, na usklajenost kompozicije, barvno skladnost in sploh estetsko privlačnost slike.« Juteršek tudi ugotavlja, da je stalnica Horvatovih slik fantastičnost, ki jo slikar dosega »s preoblikovanjem stvarnosti«. Goran Horvat je tudi v spomladanskem obdobju aktivno ustvarjal. Z dvema slikama je sodeloval na ex-temporu, ki ga je organizirala begunjska galerija Avsenik-Hohner, in bil izmed 250 udeležencev izbran med 25 avtorjev, katerih dela so uvrstili na osrednjo razstavo. Z delom Rudarski poker je sodeloval tudi na 22. ex-temporu ob nedavnem prazniku velenjskih rudarjev, v juniju načrtovano razstavo v Srbiji pa je preložil na zgodnjo jesen. Franci Kotnik »Znan je izrek Jamnikovega Toneta, ki pravi, da ne živimo zato, da jemo. Jemo zato, da živimo, je vedno rad poudaril. Večkrat je opazoval, kako se »ta mlada« Ivanka Čeplak muči z lupljenjem jabolk. Nekaj neprespanih noči je bilo dovolj in iz zamisli je nastal strojček, s katerim je mogoče v trenutku olupiti polno skledo jabolk. Sad njegovega prefinjenega opazovanja je tudi strojček za delanje rezancev. Celo najmodernejši pripomočki se še danes morajo skriti pred čudovito napravo, ki naredi tako tanke rezance, da Je komaj verjeti. Iz cele Zgornje Savinjske doline so gospodinje hodile na Jame in si sposojale strojček, kjerkoli so imeli slovesnost in so kuhali govejo juho. V stotih letih je naprava, vredna patenta, zagotovo naredila več rezancev kot bi jih našli v vseh zgornjesavinjskih trgovinah skupaj.« fCv&sničke. Nekateri politiki se imajo za tako nepogrešljive, da celo pogrešljivim zavidajo nepogrešljivost. Savinjčan Če razmišljate o poroki, potem vsekakor obiščite butik Aura v Mozirju (foto: H K) Cena izposoje omenjenih poročnih oblek je izjemno konkurenčna, saj so (z dodatki seveda) na voljo že od 30 tisočakov dalje. V Auri vam uredijo tudi vse ostale podrobnosti glede poročnih artiklov (konfete, vizitke, vabila...), izbrano obleko vaših sanj po naročilu pa lahko tudi kupite. Na prodajnih policah najdemo tudi žensko in moško spodnje perilo priz- nanih blagovnih znamk, kopalke, nogavice, spalni program in oblačila blagovne znamke Vulcano. Tovrstne ponudbe doslej v dolini še ni bilo in sodeč po izkušnjah v kozmetičnem salonu Aura, ki je prav tako v lasti simpatične Manuele Žehelj, boste kupci ob obisku omenjenega butika zanesljivo zadovoljni. PR LJUBNO OB SAVINJI Izpiti že skoraj v žepih Zadnji šolski tedni so skoraj praviloma povezani tudi s pripravami in kolesarskimi izpiti, ki jih delajo predvsem učenci nižjih razredov osnovnih šol. flf DAVIDOV HRAM M so mladi šolarji že skoraj samostojni v prometu (foto: Ciril Sem) Na Ljubnem ob Savinji so se mladi kolesarji temeljito pripravili na zahtevne izpite, ki so jih opravili pod strogim nadzorom Franca Štiglica in šolskih mentorjev. Ob vse gostejšem prometu je upoštevanje cestnih pred- pisov življenjska nujnost, vendar so bili mladi ljubenski kolesarji prepričani, da jim na izpitih nikakor ne more spodleteti. Srečno in previdno vožnjo! Savinjčan BOUTIQUE AURA MOZIRJE Nudi marsikaj, česar doslej v dolini sploh ni bilo Zadnji četrtek v juniju so v Grabnerjevi hiši v Mozirju odprli vrata novega butika. Boutique Aura pomeni za ponudbo središča Zgornje Savinjske doline dobrodošlo popestritev, saj nudimarsikaj, česar doslej na tem območju preprosto ni bilo. Izposoja kvalitetnih ročno izdelanih poročnih oblek iz uvoza je, denimo, konkreten primer navedenega. Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da smo se s Prihove preselili na novo lokacijo: Loke 37 na Ljubnem ob Savinji (poleg podjetja KLS). Če ne veste, kaj bi podarili svojim najdražjim, pridite v agencijo SVIT. Nudimo vem nakup darilnih bonov, s katerimi si bodo obdarovanci sami izbrali izlet, toplice, potovanje... Možnost dostave tudi po pošti. Plačilo po povzetju. svit.agencija@siol.net 03/83-90-810 Delovni čas: od 9. do 12. in od 14. do 18. ure sobota: od 9. do 12. ure www.agencija-svit.com Sonja Bezovšek, s.p. Attemsov trg 35 3342 Gornji Grad Tel. 03/838-30-73 Del ovni cas za s franke: od 16 do 19 ure VABLJEMI! Agrarna skupnost PETELINJEK Gornji Grad išče izvajalce za sečnjo in spravilo, ter kupca za posekan les v svojih gozdovih za leto 2001. Načrtovana sečnja: od 15.9. do 31.10. 2001 cca. lOOO m3 iglavcev in listavcev. Zainteresirane izvajalce in kupce prosimo, da pošljejo svoje pisne ponudbe na naslov: Agrarna skupnost PETELINJEK, 3342 Gornji Grad. Rok za zbiranje ponudb: 1.8.2001 Informacije: Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad; tel.:03/58-43-079. C AVTOMOBILSKI KOTIČEK. OGLASI It) CHIP TUNING - DRUGIČ Vrtenje koles v prazno v drugi prestavi? Ni problema! Kar nekaj nejevernih Tomažev me je že povprašalo, kako se obnese novi »chip« v moji škodi octavii. Hm, sedaj ima že nekaj čez 20.000 kilometrov in zaenkrat ni nobenih problemov. Roko na srce - z njo delam kar nekako »v rokavicah«, ampak saj jo nameravam imeti še nekaj časa in to kljub temu, da je s pomočjo “čipa” dobila večji navor in moč. Piše: Igor Pečnik Za tiste, ki ste zgrešili prvi prispevek na to temo, le nekaj osnovnih informacij. Optimizacija moči in navora se opravi s preprogramiranjem krmilne enote, ki skrbi za nadzor vbrizga goriva in delovanja motorja Najlažje in najučinkoviteje se tako imenovani “chip tuning” opravi na vozilih, ki so opremljena s turbo motorji. Največji učinek je namreč opazen zaradi povečanega delovanja turbine. Seveda se pojavljajo vprašanja o smiselnosti in varnostni takšnega posega in prav zato smo zadevo sami preizkusili, kar nam je omogočilo pod-jetje RSR iz Ljubljane. Poseg je bil opravljen na motorju 1.9 TDI s 110 KM. Po preprogramiranju naj bi navor zrasel z225na275Nm,močpasllO na 140 KM, kar pomeni več kot 30 odstotkov. Po predelavi je bilo opazno, da av- tomobil vleče izraziteje od 2.500 vrtljajev dalje, motila pa je njegova »lenobnost« pod 2.000 vrtljaji. Ker je moja octavia letnik 2001 in ima popolnoma nov program, sem povprašal RSR, ali je možno izboljšati odzivnost v nižjih vrtljajih. Ni problema! Naredili so »update« programa, kar je vzelo zgolj 30 minut časa. Octavia se sedaj zelo lepo odziva že od 1.900 vrtljajev dalje, nad2.500 vrtljaji pa se z lahkoto vrti do rdečega polj a v katerikoli prestavi, saj omejevalnik vrtljajev ni odstranjen. Kljub pnevmatikam 225/45-17 je vrtenje koles v prazno v drugi prestavi čez Črnivec mala šala in ASC ima »polne roke dela«, po gumah pa tudi kar lepo gre. Povem vam: to je za vse vas, ki uživate v pospeških, prehitevanju in moči! In še za ilustracijo: octavia RS, ki smo jo testirali v predprejšnji številki, je imela 180 KM. Sedaj jih ima 210! Nestrpno pričakujem test! Škoda octavia RS zmore serijsko 180 KM, s “chip-tuningom” pa celo 210 KM (foto: Škoda) K st- On 00 O 'SI- ON CO 00 "-l On On CO OO Cf On st On CT) OO cn o C S4 £ m/\— Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZ Lesarska 26, Nazarje Za vas smo v NAZARJAH odprli trgovino z gradbenim materialom SAM Nazarje V MESECU JULIJU NUDIMO NA VSE IZDELKE 10% GOTOVINSKI POPUST Na enem mestu vam nudimo vse za GRADNJO in OBNOVO od temeljev do strehe: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. AKCIJSKE CENE: - BRAMA C MARKANT le od 1.309 sit/m2 - FASADA DEMIT 5 cm 1.620 sit/m2 - ONDULINE PLOŠČE od 1.480 sit/kom g s "S3 -s: -S o -o o -o o s s o^ "o so K -ti « S « S £ -S O Začetki zadružništva Piše: Aleksander Videčnik V bran malega človeka in našega naroda so se v sredini 19. stoletja postavili slovenski razumniki, saj je tedaj naše ljudstvo še težil jarem podložništva (fevdalizem). Tedaj je bila velika večina Slovencev kmetov, nekaj sto let izkoriščanih po zemljiški gosposki. Ljudje so seveda v prvi vrsti želeli izpod odvisnosti od gosposke in so bili seveda toliko neuki, da jim je manj predstavljala skrb po socialni oziroma gospodarski osamosvojitvi. Ljudstvo ni imelo prilike odločati o sebi in ni bilo sposobno za pravo politično življenje. Celo naše izobraženstvo, čeprav res maloštevilno, ni bilo kos spremeniti razmer, v katerih je bil naš človek hlapec, tujec pa gospod in gospodar. Poleg tega je Slovence že tedaj tepla razdvojenost, saj celo v vrstah ljudi, ki so se postavljali načelo naroda, ni bilo soglasja. Tedaj je šlo za to, ali enakopravnost slovenskega jezika terja tudi “Zedinjeno Slovenijo”. Ta nezavednost je bila seveda v korist našim narodnim nasprotnikom, ki so jo znali dobro izrabljati. Taborniško gibanje je sicer kazalo prve znake ozaveščanja, vendar so bile vse te manifestacije neučinkovite brez gospodarskega temelja. Tudi leto revolucije 1848 ni prineslo našim prednikom nobenih izboljšav v popolnoma odvisnem položaju od tujega denarja, ki je bil v rokah izkoriščevalcev in narodnih sovražnikov. “Revni kmet se je čutil privezanega na svojo borno in skopo zemljo, o podjetnosti in industriji ni bilo niti sledu. Tu, kakor v trgovini, je gospodoval še vedno tujec,” je med drugim zapisal znani politično-kulturni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj. Kako so naše ljudi izkoriščali, dovolj nazorno piše dr. Franjurtela v Združnem vestniku (1937): “V Ptuju in okolici so živeli ljudje, ki so posojevali med letom Haložanom denar, dajali pa tudi razni živež - za vinski pridelek. V jeseni po trgatvi je moral Haložan ves svoj pridelek pripeljati v Ptuj ali okolico upniku - oderuhu. Ta je določil, kaj in koliko je med letom dobil Haložan posojila in zrnja, koliko vina ima dati kot plačilo dolga, koliko pa dajatev odpade na “dobroto” (to je bil neke vrste dar iz hvaležnosti do posojilodajalca, op. A. V.). Če je kmet ugovarjal, je sledila tožba, prodaja posestva in pregon iz koče. Tako so tujci prihajali do velikih površin vinogradov v tem predelu našega ozemlja in postajali vse bolj gospodar nad življenjem teh revnih ljudi.” Dr. Jurtela zaključuje svoje pisanje: “In tako se je na severu drobila naša narodna posest in prehajala v roke tujca, ki se je vedno v večjem številu naseljeval na naši zemlji in izpodrival Slovenca -domačina.” V takih okoliščinah so narodni voditelji opozarjali na nujnost povezovanja v zadruge, ki bi lahko kljubovale nasilju izkoriščevalcev, kot so to videli na Češkem. Tam so že imeli prve oblike raznih skupnosti in zadrug, ustanavljali pa so tudi prve domače denarne zavode -hranilnice. Dr. Josip Vošnjak je v Slovenskem narodu z vrsto člankov opisal češke izkušnje in uspehe ter pozval slovenske narodnjake k prizadevanju za ustanovitev hranilnic. Tako bi imeli lasten denar, ki bi bil na voljo zadolženim kmetom, še bolj pa bi na ta način preprečevalii potujčevanje naše zemlje. Kot ponavadi so številni razgledani ljudje dvomili o uspehu teh prizadevanj, češ, naši ljudje nimajo denarja in podobno. Ko je potem brat dr. Josipa, inž. Mihael Vošnjak, stopil na plan in dejavno delal na ustano- vitvah prvih hranilnic, se je pokazalo, da naši ljudje zmorejo tudi to povezovanje in da zaupajo novotarijam, kot so narodne denarne zavode marsikje imenovali. Seveda so tujci z močjo velikega kapitala želeli preprečiti nastajanje narodnih denarnih zavodov, saj so vedeli, da bo narodni kapital zmanjšal in morda celo onemogočil njihove velike zaslužke. Čutili so, da se Slovenci postopno povezujejo v organizacije, ki bodo razmere v gospodarstvu spremenile, vpliv tujcev pa bo tako upadal... Toda stvari so šle svojo pot in z Naši ljudje so od nekdaj postavljali za vsa življenjska obdobja oziroma dogajanja reke in domneve. Seveda so v davnih časih v marsikaj verjeli, saj so bili v glavnem neuki in so se ravnali po izročilu prednikov. Tudi za primer smrti v hiši so vedeli številna verovanja. Nekaj teh bomo navedli: - ko v hiši kdo umira, otroci ne smejo blizu, saj otrok vse vidi (tudi tisto, česar odrasli ne) in bi se lahko zelo prestrašili; - ko je nekdo od domačih umrl, ustavijo vse ure v hiši; - ob smrti zastrejo vsa ogledala v hiši žalovanja; - kadar je mrlič v hiši, ne opravljajo poljskih del; - po smrti pustijo najprej mrliča v postelji, da si odpočije; - ko ga umijejo, ga položijo na klop, da se “zravna”; - če je koga strah mrliča, mora mrtvemu stisniti roko in strah ga bo minil; - pazijo na to, da kdo ne položi denarja v krsto, ker bi to prineslo hiši nesrečo; - vse lesene predmete in rože, ki so bili v mrliški sobi, nesejo na piano in jih poškropijo z mrzlo vodo, da se duša pokojnika ne bo “matrala”; - ko sežigajo slamo iz slamnice, na kateri je pokojnik umrl, gledajo, kam nese dim - tam bo še v tem letu kdo umrl; - skleda, v kateri je voda, s katero so umili mrliča, mora biti počena, po tem opravilu jo raz- veliko voljo ljudi, kot sta bila brata Vošnjak, dr. Krek in še mnogi napredni ljudje, so ustvarili lastne denarne zavode in tako omogočili postopno osamosvajanje gospodarstva. Tik pred drugo svetovno vojno smo imeli Slovenci preko 500 hranilnic in posojilnic in vrsto drugih zadrug, preko katerih so kmetje lahko sodobneje gospodarili in postali od izkoriščevalskih tujcev neodvisni. Danes se žal premalo zavedamo pomena tedanjih naporov, mislim celo, da smo se iz zgodovine premalo naučili - tudi za današnjo rabo! bijejo na drobne delce in jih raztrosijo po domačem gozdu; - žito za sedmino morajo zmleti še prej, ko kdo od domačih umre; - pogrebci, ki nosijo mrliča, morajo imeti bele “pušeljce”; - pogrebci, ki nosijo mladoletnika, nosijo prek zgornjega dela telesa, od rame do pasu, belo tkanino; - mladoletnico nesejo vrstnice, mladoletnika pa vrstniki; - nihče ne sme prižgati cigarete z mrliško svečo, to bi mu prineslo nesrečo; - pogrebci ne smejo med potjo na pokopališče počivati; - če se v stavo zložena drva sama zrušijo, bo v sorodstvu kmalu smrt; - če sova blizu hiše uka, bo kmalu kdo od domačih umrl; - kadar krt prav blizu hiše veliko rije, bo nekoga “zrinil” s tega sveta; - če pes nenavadno veliko koplje, ugotavljajo smer jame, tam nekje bo kmalu v hiši smrt; - če se vrane okoli hiše na veliko podijo in močno derejo, bo kmalu kdo umrl; - če ima mrlič priprte oči ali celo odprte, vabi za seboj; - tisti, ki na poti v cerkev je, mora vedeti, da bo njegova krsta, ko ga bodo nesli na pokopališče, hudo škripala. Dobro je obnoviti ta, morda že povsem pozabljena verovanja. V njih je vsebina, ki nam veliko pove o naših prednikih in našem ljudskem izročilu. Tik pred drugo svetovno vojno smo imeli Slovenci preko 500 hranilnic in posojilnic in vrsto drugih zadrug, preko katerih so kmetje lahko sodobneje gospodarili in postali od izkoriščevalskih tujcev neodvisni. Stara oeroDanja Planšarski običaji Nadaljujemo objavo iz zapiskov dr. Milana Dolenca, ki je kot veterinar zelo skrbno zbiral in popisal številne običaje v zvezi z živino. Zapise hrani Zbirka Aleksandra Videčnika v Mozirju. Na Kočevskem so poganjali živino, ko je šla prvič na pašo z leskovimi šibami iz butare. Tedaj so živino tudi namazali po gobcu in parkljih z lukom (čebula), da je ne bi pičile kače. V Prekmurju polože poleg verige na hlevski prag še sekiro in tri žeblje. S tem želijo, da bi se živina na planini vedno skupaj pasla in da bi se trop enega hleva na paši nikoli ne izgubil. V Boninih pri Kopru, v Kubadu in v Golcu v Čičariji so živino, ko je šla spomladi prvič na pašo, vsako posebej pogladili po hrbtu z blagoslovljeno šibo od oljke, da bi jo tako napasi obvarovali pred boleznimi in drugimi nesrečami. V Čičariji so na oljčno nedeljo (cvetno) z blagoslovljeno šibo gnali napajati živino, kar je pomenilo blagoslov. Ko so gnali v Bovcu živino na planino Vale so ovce požegnali in jim dali malo cvetja od oljke ter rekli: “Bog jih varuj in sveti Miklavž”. Ko so spomladi šle ovce na pašo, so jih v Logu pod Mangartom požegnali. Cvetje od oljke so v Trenti posušili in dali živini, ko so jo o sv. Ivanu vodili v planino. Tedaj so jo tudi požegnali. Ko je šla živina prvič na pašo, so v Zatolminu dali šibe od butare na hlevski prag, da je šla živina preko blagoslovljenih šib od “kaštro-na” (butara). Preden je šla živina na pašo na Nanos, so jo na Malem brdu pri Razdrtem požegnali. Z leskovo šibo iz butare so gnali prvič na pašo tudi v Senožečah. Če je pastir izgubil s šibe dosti listja, je tako tudi zgubljal živino na paši. Navadno je bilo na Gorenjskem na dan sv. Martina (11. novembra) konec paše. Odgon z visokih planin je bil prazničen dan, toda le tedaj, če je bilo “srečno leto”, se pravi, da ni bilo nesreč in drugih poškodb. Thdi odgon je bil različen. V okolici Tolmina so se vrnili z živino s planin ob sv. Jerneju (24. avgusta). Največkrat je to bilo v soboto pred angelsko nedeljo. Čredo so kmetje slovesno pričakali. Ponosno je dal kmet venec z glave krave vodnice in ga obesil na vrata hleva, tam je visel kasno v jesen. Za kasnejšo vračajočo ovčjo čredo je bil rok sv. Martin. Ovcam so sneli zvonce, trikrat so jih dregnili v njih roge, zvonce so obesili v veži in dejali: “Bog bodi hvaležen in sv. Neža, za to leto smo končali.” Zvonce so nato spravili na podstrešje. V Ratečah poteka odgon s planine drugače. Voz s hlebi sira pošljejo naprej. Spremlja ga planšar -spravnik, ki je hlebce sira, ko je prišel v vas, spravil pod ključ in nato šel domov, kjer ga je čakal šop nageljnov z rožmarinom in rozenkrau-tom s pozlačenimi lanenimi glavicami. Planšar je kupil liter žganja in je šel, spremljan od otročadi, pastirjem nasproti, otroci pa so nosili s seboj s cvetjem okrašene zvonce. Na določenem mestu so pričakovali čredo, tu so okrasili krave vodnice z zvonci, pastirjem pa so dali šopke cvetja za klobuk in palice. Planšar je ponudil pastirjem žganja, nato je krenil pohod z vriskanjem proti vasi. Tam so oddali lastnikom ovce in pridelek sira razdelili. Naslednji dan je Še naše Župnija svetega Mihaela nad Mozirjem (Za bregom) Cerkev so zgradili leta 1684, ima 3 oltarje, dolga je 23 metrov, široka 10 metrov in visoka v prezbiteriju 9, v ladji pa 11 metrov. Stoji na nadmorski višini 718 metrov. Pri tem moramo opozoriti na zanimivost. V podatkih najdemo ime za kraj Za bregom. Tako se je sedanji Šmihel imenoval pred tem, ko je bila tam zgrajena cerkev. Takšna poimenovanja najdemo v starih listinah izpred leta 1684. Podružnična cerkev sv. Radegunde Tu se spet pojavi letnica gradnje novejšega časa. Cerkev je bila namreč v močnem potresu leta 1895 porušena in spet zgrajena v letih 1896-1900. In zanimivost: tedaj je bila tam tudi enorazredna šola. Župnija Marija Nazaret (kraj je naveden kot Nazaret) odpeljal pastir ovce na izvir Save, kjer so jih okopali in odpeljali domov. Ta dan je dobil pastir še klobase, kruh in žganje. Če smo zapis dr. Milana Dolenca skrbno prebrali, si kaj lahko ustvarimo predstavo, kako zelo so naši predniki cenili živino in sploh planinsko pašo. cerkiie,,. Cerkev je bila dograjena v letu 1661 in ima 10 oltarjev. Dolga je 34,8 m, široka 17 m, visoka v prezbiteriju 9,52 m in v ladji 10 m. Stoji na nadmorski višini 400 m. Podružnična cerkev sv. Urbana na Dobrovljah (letnica gradnje ni navedena) je 18 m dolga, 5 m široka in 6 m visoka. Cerkev stoji na nadmorski višini 661 m. Župnija sv. Petra v Bočni Cerkev je bila zgrajena leta 1426 in ima tri oltarje. Je 19,50 m dolga, široka 8,50 m in visoka 9,25 m. Ob teh podatkih je naveden tudi ta, da je tam delovala dvorazredna šola. Ekspozitura sv. Jakoba v Okonini Razbrati je le podatek, da ekspozitura ni zasedena, ni pa podatkov o njeni velikosti in času pozidave. Sedaj vemo, da spada ta podružnica v župnijo Radmirje. Tako smo opisali naše cerkve v dolini, pač po navedbah iz tedanjega škofijskega poročila. jščemo state fotografije Poroka Petkovih staršev iz Florjana. Slika je iz leta 1920, poslal pa nam jo je Valentin Mavrič iz Florjana. Mimogrede - v tem zakonu se je rodilo kar 15 otrok. (2Ö~ MLADIBOBENCEK NARAVOSLOVNA POT TIČJEK Odpravili smo se po naravoslovni fesass- sSTreKemV^ raf °. ZtSo&S^, iS**vlat Ešsss i 55Eä% in drugih gozdnih rastlin. Zve Dalie nas je vodil do manjše g ; Sie drevje koristno, ker us- Dai e ^ ^ bfla posejana tavlia deročo vodo. In zmanjšuje P ograjena v skupu “e „ EU Jeka) i« vpW> »* posebek «»*>'T, ffiSSSS*« » UtÄÄ“-»» sssg ^-jssfe ——— D UREJA: Nastasja Kotnik °Pisala bom h Wnfm0SemSi8a’kerìèmojime Je Vetike postavp ■ C N°P> .Zred- Včasih ko • ' *** J >e tudi tečen v? b r;i7r Piše. %o&setw dvSe® takrat i- fla2a7 Pobotava Aa,Skres*Va> ase h ?Ò° rada kih ih, Va'AmPakia,l Sekar hitro »one. 8 k sarko, nogo> ’’ n°gomet -rje in ostale OŠ Fran *****£ PRAVOSLOVNA POT TIČJEK ■k smo se odpravi« P» »« «ffJgfcSiS n učni poti Tičjek. Vodil nas P ^ kjer smo se zopet izen gozdar gospod Marjan ogledali smo si gozdni rob Povedal nam je, da ima gozd; Videli smo nasad a pot enajst postaj in da je prt m odšli nn )e bil ograjem u nastanku sodelovala tudi rade pojedo srne, zato Učiteljica Nada. Na vsaki post^ ^ zaščititi. Na koncu ucn , se ustavili in gozdar nam je J ^ ustaviU pri čebelnjaka jbneje opisal pomembnosti PsušaUsmo nekaj o pomenu čebel z mstaie. Prišli smo tudi do tise. rastline. Sprehod po nara e eksotično drevo. Pot nas je 8° UÈni poti je bil zelo zanimiv a naprej. Na robu gozda smo č izvedeli smo marsikaj Äj ««* "ES sw .ledišču smo se ustavili in mali J Franci Kaker, 4. a f Pred nami je bil prelep pogled ^ Kocbek 6ornji Grad Gornji Grad. Na drevesu smo si ßd je lep sončen dan. V petek 2 s s Sgasa: Sä Po Savinjski dolini smo prispel) d0 “"* W daUoT««"»» frena. Ob noti ìp toi žttrspz nainm,. r.fl. Dankl w na racu- Z nisem prišel na Vrsto ne ne pri računalniku. Potem rnHoinin« i_ . « «kupil ba- sem šel v r- on za spomin. Tam gneča. prodajalno in si spomin T-’~ je bila velika u PnsJ1 no ame Pekel Tam Mlical'na mave ^spremila v jamo vodi£ *igra,i v ba^ razi s km; ’ WaktItIPanavzdol. Pri iÄ: ÄfiSSfe baiate: SÄSSfÄÄ u smo otipali steno okoli „as. Nafo n6 Borut Milkovič, 3. r. OS Fran Kocbek Gornji Grad .vC # A- V* V0^ o ^4, a*-* «F NARAVOSLOVNI TABOR DOM JURČEK V naravoslovni tabor vKočevje smo prišli ob 11. uri. Pospravili smo svojo opremo in si odšli ogledat mesto. Ogledali smo si cerkev Svetega Rešnjega telesa, Kočevsko jezero, Šeškov dom reko Rinžo in cerkev Svetegajemeja Dan smo zaključili s spoznavnim večerom. Drugi dansmo se razdelilivdveskupini.Prva je najprej spoznavalakolo in pravila vožnje s kolesom, druga skupina pa je veselo kolesarila po pripravljenem poligonu. Veselja pa ni bilo dolgo, saj stase skupini kar hitro zamenjali. Popoldne smo si odšli ogledat pragozd in njegovo okolico. Ogledali smo si Roško žago, dva gozdna rezervata in kraljico Kočevja - pet metrov debelo in petsto let staro jelko. Večer pa smo si popestrili z gledanjem diapozitivov o zvereh na Kočevskem. Tildi na šolo nismo mogli pozabiti. V sredo zjutraj smo najprej pisali test Računanje je igra. Nato smo kar vučilnici nadaljevali z učno snovjo o kolesarjenju. Najbrž smo se že kar dovolj naučili, saj so nas popeljali na vožnjo s kolesom po mestu. Vsi pa smo bili najbolj navdušeni nad popoldansko vožnjo s kanujem mučenjem lokostrelstva. Dan pa še ni bil končan. Naše avanture tega dne smo končali z nočnim pohodom Naslednji dan zjutraj smo prvič s testi preizkusili naše znanje o kolesarstvu in znanje z vožnjo po poligonu. Popoldne pa smo delali plakat o naši šoli. Pozno popoldan smo šli na sprehod po Gozdni učni pod. Zvečer nam je zapel Andraž Hribar, nadaljevali pa smo s plesom Zadnji dan smo vsi uspešno opravili pisni del kolesarskega izpita Za slovo so nam pokazali še kraško jamo. Že kar precej utrujeni smo se odpravili na pot proti doma Obiskv Kočevju pane bi bil popoln, če ne bi videli tudi medveda Željo so nam izpolnili in nas na poti domov popeljali do gostišča, kjer vzgajajo dva medveda Obisk v naravoslovnem taboru je bil zelo prijetem Naučili smo se veliko novih stvari, pri tem pa smo se tudi zabavali. Mirjam Močnik, 3. a. OŠ Ljubno ob Savinji Priprave na vožnjo s kolesom Zabavni večer z Andražem Hribarjem Erosov koncert v ljubljanski Hali Tivoli je obrodil sadove - po energičnem in bombastičnem koncertu sta se v osebnem prostoru, ki so ga opremili posebej za slavnega obiskovalca, seznanila JAN PLESTENJAK in EROS RAM-MAZZOTI. Glasbenika sta se rokovala in si izmenjala nekaj besed, Menart pa je Erosu Rammazzotiju ob tej priložnosti podelil kar dve plošči: zlato za album Stilelibero in platinasto za album Eros, kjer so zbrane pevčeve največje uspešnice. Samo dva dni kasneje je Menart na zabavi, kjer so se zbrali vsi Menartovi izvajalci, podelil zlato ploščo tudi Janu in sicer za album Amore mio. Zgodba o uspehu najpopularnejše slovenske skupine v zadnjih desetih letih se nadaljuje. Čuki so tokrat rokavico vrgli kar moštvu Ferrari in se z njim spopadli za prestiž in ugled... Dramatičen začetek dirke napoveduje mega uspešnica tega poletja Ferrari polka, ki združuje plesne poletne ritme in vibracije ter klasičen „Čuki“ zven. Skladba je tako popularna, da se je med glasbenimi željami znašla že en mesec preden so jo ČUKI poslali na radijske postaje. Skupina ČUKI je že začela z živimi nastopi in razveseljuje staro in mlado širom Slovenije. „Scream If You Wanna Go Faster“ je naslov novega albuma GERÌ HALLIWELL. Bivša spajsica je izdala svoj drugi samostojni album pred nekaj tedni. ,It’s Raining Men1 je prvi single z novega albuma in obenem tudi del soundtracka filmske uspešnice ‘Bridget Jones’ Diary’. „It‘s Raining Men” je priredba znane skladbe, s katero je zasedba The Weather Girls v osemdesetih letih doživela velik uspeh. VANESSA MAE, ki je 1. maja izdala nov album „Subject To Change” dokazuje, da ne obvlada le violine, temveč tudi odlično poje! Dokaz za to je novi singel ‘White Bird”, plesna skladba, s katero osvaja tudi klubsko sceno. Pred kratkim je Vanessa Mae predstavila svojo novo ploščo v centru Londona, na Trafalgar Squareu. Alenka ŠPORT D LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Bernarda in Dušan na evropsko prvenstvo Prejšnji konec tedna je bilo v Škofji Loki državno prvenstvo za vse tekmovalne kategorije. Pri članicah je postala državna prvakinja Bernarda Zemljak Perhač, pri članih so Dušan Perhač, Miran Borštner injože Rupp osvojili četrto, deseto in šestnajsto mesto, pri veteranih pa Perhač, Borštner in Janez Pelko drugo, tretje in sedmo. Na evropskem prvenstvu, ki bo od 16. do 22. julija na Češkem, bosta kot člana slovenske reprezentance sodelovala Bernarda Zemljak Perhač in Dušan Perhač. Mozirski lokostrelci so se sredi prejšnjega meseca udeležili mednarodnega turnirja v olimpijski disciplini FITA v hrvaškemBjelovarju. Pri članicah jepo daljšem premoru znova nastopila Bernarda Perhač Zemljak in z odličnimi 1.316 krogi osvojila drugo mesto, pri veteranih pa je Dušan Perhač z neko- liko slabšim rezultatom 1.285 krogov kljub temu ugnal vso konkurenco. Pri mlajših dečkih je prijetno presenetil Primož Perhač, ki jezmagals 1.294krogi, pri deklicah z olimpijskim lokom pa jeJanjaPerhačz946krogizasedladru-go mesto. KF LOKOSTRELSKI KLUB INDIANA LOGARSKA DOLINA V boju za reprezentančna mesta Tretjo junijsko soboto je na Notranjskem, v bližini gradu Snežnik, potekalo 3-D lokostrelsko tekmovanje za CAMO pokal, ki je bilo hkrati tudi tretje in zadnje izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki bo septembra zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu v Logarski dolini. Tekmovanja se je udeležilo 120 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Člani lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline so dosegli naslednje uvrstitve. Samostrel - člani: 1. Tomaž Praprotnik, 2. Sandi Huič, 3. Stane Saksida. Samostrel - veterani: 1. Maks Janežič. Sestavljeni lok neomejeno - članice: 3- Bernarda Skornšek. Tradicionalni lok - člani: 2. Alojz Zobavnik. BS NOGOMETNI KLUB ELKROJ MOZIRJE Uspešni nastopi mladih nogometašev Nogometni klub Elkroj iz Mozirja nadaljuje sistematsko delo z mlajšimi selekcij ami po programu, zastavljenem v začetku sezone. Tako najmlajši cicibani kot mlajši dečki so uspešno nastopali v ligi in na turnirjih, ki jih organizira Medobčinska nogometna zveza Celje, vsaka nova tekma pa je pokazala viden napredek tako v igri posameznikov kot samem kolektivu. Pravkar končana sezona mlajših dečkov j e pokazala, da se v klubu dela dobro in predvsem strokovno, kar je razvidno iz končnih rezultatov, kjer so varovanci Stanka Božičeviča in ostalega strokovnega vodstva zasedli odlično vendar nehvaležno četrto mesto. Imajo pa v svojih vrstah na-jučinkovitejšegastrelcasezone 2000/ 2001, Mateja Kompana, ki si zasluži še posebno pohvalo. Rezultati spomladanskega dela: 8. krog, 7. aprila: Elkroj : Slada Publikum 1:1.9. krog, 21. aprila: Zreče : Elkroj 0:4.10. krog, 28. aprila: Elkroj : Šmarje pri Jelšah 2:3.11. krog,12. maja: Žalec : Elkroj 2:1.12. krog, 19-maja: Elkroj : Odred 2:0.13. krog, 26. maja: Elkroj : Kovinar 6:0.14. krog, 2. junija: Hrastnik : Elkroj 0:3. Končne uvrstitve ekip: 1. Šmarje pri Jelšah 31,2. Slada-Publikum 30,3. Žalec 23,4. Elkroj Mozirje 17,5. Odred 15,6. Zreče 10,7. Kovinar 10,8. Hrastnik 5. Franjo Pukart SMUČARSKI KLUB LUČE Zaključena uspešna sezona Smučarsko sezono 2000/2001 so mladi smučarji iz Luč sklenili prejšnji teden z udeležbo Viktorja Matijovca na mednarodnem tekmovanju za pokal Pinocchio. Viktor je v konkurenci mladih talentov z vsega sveta v veleslalomu osvojil 16. mesto, v slalomu pa je pripeljal v cilj s tretjim časom, na žalost pa je zadnja vratca v dežju in megli zgrešil. Poglejmo še, kako so rangirani mladi lučki smučarji oziroma kako so se uvrstili v skupnem seštevku na državnih tekmah po kategorijah in ekipno. Cicibanke (letnik 1990 in 1991) so tekmovale za pokal Radenska. Tina Robnik je osvojila 9- mesto (3. mesto med letnicami 1991)- Tudi cicibani (letnik 1990 in 1991) so tekmovali v pokalu Radenska. Jošt Funtek je osvojil 2. mesto. Bravo! Žiga Čož je bil 34. oziroma 14. med letniki 1991. Tudi mlajši dečki (letnik 1988 in 1989) so tekmovali v pokalu Radenska. Viktor Matijovc je osvojil skupno četrto, Jure Lekič-Podbrežnik pa 18. mesto (2. mesto med letnikil989). Uvrstitve os- talih Lučanov: 21. Rok Kumer, 27. Jaka Breznik, 43. Matija Selišnik (11. med letniki 1989), 61. Rok Čož. Starejše deklice (letnik 1986 in 1987) so tekmovale za pokal Večera. V skupnem seštevku (sedem tekem) točk je Mateja Robnik osvojila 14. mesto (3. mesto med letnicami 1987), Lara Funtek in Ana-Marija Tevč, ki jima je bila pravkar minula sezona zadnja v konkurenci otroških tekmovanj, pa sta se uvrstili na 31. in 33- mesto. V konkurenci 3 5 klubov, ki so se vpisali med dobitnike točk, so Lučani osvojili 9- mesto. Mlajši dečki so ekipno osvojili 4. mesto, cicibani pa 3. mesto. Avgust Robnik LETNA LIGA V KOŠARKI MOZIRJE 2001 Savinjsko-šaleški obračuni Športno društvo Mozirje je že tradicionalni organizator letne košarkarske lige, v katero so vključene predvsem ekipe iz Zgornje Savinjske in sosednje Šaleške doline. V letošnji sezoni sodeluje sedem ekip, in sicer starejša ter mlajša generacija gostiteljev, ekipa Trisa iz Nazarij, Pizzerija 902 iz Gornjega Grada, Ciklo Šport iz Velenja, TEŠ iz Šoštanja in ekipa neumornih zgornjesavinjskih veteranov Moto Bara Vovk. Že prve tekme v »luknji«, kot radi rečemo košarkarskemu igrišču pri restavraciji Gaj, so pokazale, da bo prvenstvo kljub manjšemu številu ekip zelo zanimivo. Na začetku najbolje kaže domačinom, zelo dobro igrajo Velenjčani, večje negativno presenečenje pa je ekipa TEŠ-a, ki je izgubila vsa tri uvodna srečanja, česar v prejšnjih sezonah nismo doživeli. Sicer pa se je prvenstvo šele dobro začelo in še marsikaj se lahko obrne, o uvrstitvah najboljših pa bo odločal zaključni »play off«. Rezultati 1. kola, 2. junija: Pizzerija 902 : ŠD Mozirje 39:65, Moto Bar Vovk : ŠD Mozirje-Jumfers 39:49, TEŠ Šoštanj : Ciklo Šport Velenje 39:48. Rezultati 2. kola, 9- junija: Pizzerija 902 : Tris Nazarje 25:35, Moto Bar Vovk : ŠD Mozirje 46:55, TEŠ Šoštanj : ŠD Mozirje-Jumfers 47:54. Rezultati 3. kola, 16. junija: Tris Nazarje : Ciklo Šport Velenje 48:71, ŠD Mozirje : TEŠ Šoštanj 34:33, Moto Bar Vovk : Pizzerija 902 36:47. Lestvica po 3 kolih: 1. ŠD Mozir je 6,2. Ciklo Šport Velenje 4,3- ŠD Mozirje-Jumfers 4,4. Pizzerija 902 Gornji Grad 4, 5. Tris Nazarje 3,6. TEŠ Šoštanj 3,7. Moto Bar Vovk 3. Franjo Pukart OBVESTILO Ivan Verdel s.p., Luče 119,3334 Luče z dnem 30.9-2001 preneha z dejavnostjo sečnja in spravilo lesa, antikorozijski premazi. KONJENIŠKI KLUB VENIŠE Pokal Slovenije v preskakovanju ovir Drugi del Pokala Slovenije v preskakovanju ovir v organizaciji Konjeniškega kluba Veniše je potekal minuli konec tedna na posestvu Burger. Poleg slovenskih tekmovalcev so se ga udeležili tudi predstavniki iz sosednje Hrvaške. V treh dneh seje zvrstilo petnajsttekem, na katerih so uspešno nastopali tudi domači tekmovalci. Vrhunec je bila nedeljska tekma članov v kategoriji Mb za Pokal Slovenije. PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V TENISU NA REČICI OB SAVINJI Zmagovalca Božič in Fajdiga V sklopu praznika krajevne skupnosti Rečica ob Savinji je tamkajšnje športno društvo Mladost že tretjič zapovrstjo organiziralo odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v tenisu, tokrat v kategoriji rekreativcev in veteranov. Med rekreativci je bil letos nepremagljiv Mitja Božič iz Mozirja, veteranski naslov pa je osvojil njegov sokrajan Nejc Fajdiga. Primož Rifelj je trenutno najuspešnejši tekmovalec KK Veniše (foto: Ciril Sem) Zmagovalci po kategorijah in najboljše uvrstitve domačih tekmovalcev: Kat. A2, člani, višina ovir 1,10 m, ameriški baraž: 1.Mojca Bizjan-Seljak (konj Lower Power) KK Ljubljana, 3. Tadej Hernavs, Jerry, KK Veniše, 5. Nataša Burger, Noah, KK Veniše. Kat. A2, mladinci, višina ovir l,10m, ameriški baraž: 1. Nina Mihelič, Norman, KK Ljubljana, 4. Luka Založnik, Dural, KK Veniše. Kat. L, višina ovir 1,20 m, lov na točkezjockerjem: 1. Irena Drobnič, Calazary, KK Ljubljana, 3. Primož Rifelj, Dalia, KK Veniše, 6. Luka Založnik, Dural, KK Veniše. Kat. L, višina ovir 1,20 m, Pokal Slovenije 2001 - mladinci 2. tekmovanje: 1. Luka Založnik, Cordano, KK Veniše. Kat. L, višina ovir 1,20 m, člani: 1. Matjaž Čik, Holly-day, KK Velenje, 6. Primož Rifelj, Dalia, KK Veniše. Kat. Ma, višina ovir l, 30 m: 1. Andrej Kučer, Gipsy, KK A klub Maribor, 2. Luka Založnik, Cordano, KK Veniše. Kat. A2, višina ovir 1,10 m, ride & drive malo drugače: 1. Primož Rifelj, Doli, KK Veniše, 3-Luka Založnik, Dural, KK Veniše, 4. Nataša Burger, Noah, KK Veniše. Kat. A2, višina ovir 1,10 m, ameriški baraž, člani: 1. Nataša Burger, Noah, KK Veniše, 3-Tadej Hernavs, Jerry, KK Veniše, 8. Tomaž Steblovnik, Verona, KK Veniše. Kat. A2, višina ovir 1,10 m, ameriški baraž, mladinci: 1. Evajakop- Dorn, Ricardo, KK Celje, 13. Igor Šalamon, Sunny Boy, KKVeniše, 15. Laura Debevc, Baroness, KK Veniše. Kat. L, tekmovanje štafet AI-Amer-icaine: 1. Aleš Pevec, Lord Sherry, KK Velenje - Maja Novak, Locadero, KK Velenje, 6. Primož Rifelj, Dalia, KK Veniše- Nataša Burger, Noah, KK Veniše, 7. Janez Simonič, Cohiba-S, KK Veniše - Željko Gagro, Corina, Hrvaška. Kat. Ma, višina ovir 1,30 m: 1. Franc Slavič, Biring, KK Krumperk, 22. Primož Rifelj, Meggle Lagrand, KK Veniše. Kat. Mb, višina ovir 1,40 m, Pokal Slovenije 2001-člani 2. tekmovanje: 1. Maks Riossa, Impuls, KK Postojna, 9- Primož Rifelj, Meggle Lagrand, KK Veniše. Vrstni red v Pokalu Slovenije v preskakovanju ovir po dveh tekmah -člani: 1. Franc Slavič, KK Krumperk, 2. Sandi Smolnikar, KKJežapriJežu, 3. Andrej Kučer, KK A klub Maribor, 7. Primož Rifelj, KK Veniše. Avgust Robnik Organizacijski odbor z Andrejem Weissom na čelu je še enkrat brezhibno izpeljal odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline. Za razliko od prejšnjih let tokrat v turnir niso bili vključeni igralci, ki redno nastopajo v posameznih ligah, je pa bila konkurenca, predvsem med rekreativci, izredno močna. Kar 32 rekreativcev in 10 veteranov je štiri dni preizkušalo sebe in svoje nasprotnike v igri z rumeno žogico, pri čemer je nekdo vedno zapustil igrišče kot zmagovalec, drugi pa kot poraženec. V kategoriji veteranov sta imela največ uspeha Fajdiga in Matjaž, ki sta v polfinalnih bojih izločila Semprimožnika in Dolška, v velikem finalu pa je po dokaj izenačeni igri slavil Fajdiga in tako zasluženo osvojil naslov najboljšega veterana za leto 2001. Precej težje je bilo obema finalistoma v kategoriji rekreativcev, kjer sta tako Mitja Božič kot Franjo Vezočnik svoja polfinalna nasprotnika, Igorja Hribernika in Robija Lihtenegerja, premagala z rezultatom 9:6. Veliki finale je bil tako popolnoma odprt, vendar je že po nekaj začetnih udarcih mlajši Božič dal vedeti, da ne bo ničesar prepustil naključju. Z gladko zmago 2:0 (6:0,6:3) je postal tretji zmagovalec odprtega prvenstva Zgornje Savinjske doline med rekreativci in tako zasluženo osvojil veliki pokal ter dragoceno darilo, ki ga je prejel iz rok lanskoletnega zmagovalca med veterani Mira Cigaleta in predsednika športnega društva Zvoneta Hribernika. Slednji se je vsem tekmovalcem zahvalil za sodelovanje, organizacijskemu odboru za dobro opravljeno delo, povedal pa je tudi, da nameravajo na prihodnji turnir uvrstiti tudi kategorijo žensk. Da je bil finalni dan še bolj praznično obarvan, so poskrbeli člani domačega teniškega kluba, ki so se med seboj pomerili v demonstracijski tekmi dvojic. Prava paša za oči in mnogo teniškega znanja, bi lahko na kratko komentirali teniški spektakl, v katerem sta Samo Skvarča in Simon Rutar z rezultatom 2:0 (7:6, 6:4) premagala Andraža Terška in Blaža Weissa. Franjo Pukart Najboljši Igralci z vodstvom turnirja (foto: M. Knapič) ŠPORT C24 KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Medšolski turnir ob zaključku košarkarske šole S turnirjem med selekcijami košarkaških šol iz Nazarij, Šoštanja in Slovenske Bistrice je v nazarski športni dvorani domači klub uradno zaključil prvo sezono strokovnega dela z mladimi. Kljub temu, da so mladim košarkarjem tokrat stali nasproti precej močnejši vrstniki iz že uveljavljenih šol, so domače selekcije pokazale velik napredek v igri, ki se bo ob tovrstnem načinu dela v nadaljevanju še stopnjeval. GORNJI GRAD Športno obarvano praznovanje Največji gornjegrajski “športni” dosežek je brez dvoma pridobitev novega športnega parka, ob tem pa so se v dnevih občinskega praznovanja zvrstile številne športne prireditve po celi občini. Krst novega igrišča sta neposredno po otvoritvi opravili kar ekipi mladih in starih gornjegrajskih nogometašev. Privrženci košarke so na bočkem športnem igrišču preizkusili vzdržljivost v košarkarskem maratonu, na strelišču v Gradišču pa so člani strelskega društva organizirali tekmo z malokalibrsko puško. Po otvoritvi obnovljene ceste v Spodnjem trgu so se košarkarji pomerili še v odprtem turnirju trojk, dan prej pa so planinci izvedli dobro obiskano plezanje v Gradišču. Zadnji dan občinskega praznovanja je pripadel jadralnim padalcem in nogometašem. V triatlonu so se sploh prvič pomerile ekipe gorskih kolesarjev, tekačev in jadralnih padalcev. PobesedahpredsednikaKKNazarjePavlaPukartain trenerjajelšnika je bil namen v letošnji sezoni dosežen. V prvi vrsti želijo čim več mladih naučiti igrati košarko, talente pa s strokovnim delom razviti v prave igralce in jim omogočiti razvoj v matičnem klubu. V prihodnji sezoni želijo vsaj z eno selekcijo mladih nastopiti v sav-injsko-šaleški ligi, radipabi formirati tudi člansko ekipo, kar pabovveliki meri odvisnoodvišinefinančnih sredstev, ki jih bodo imeli na razpolago. Uprava se zelo trudi pridobiti čim več sponzorjev in prav od teh bo v glavnem odvisna realizacija zastavljenih ciljev. Mladi zgornjesavinjski košarkarski upi z vodstvom kluba In trenerjem Primožem ielšnikom (foto: F. Kotnik) Veliko število mladih, ki so se iz vseh krajev Zgornje Savinjske doline vključili v košarkarski klub Nazarje, se je dobra dva meseca, pod strokovnim vodstvom trenerja Primoža Jelšnika in njegovih pomočnikov, učilo prvih elementov košarkarske igre. Razdeljeni so bili v tri selekcije, in sicer sedmi in osmi razredi skupaj, peti in šesti skupaj, pa tudi najmlajši so imeli svojo skupino. Dva meseca trdega dela na treningih sta dala spodbudne rezultate, seveda pa se pozna njihova neizkušenost, saj so v tako kratkem obdobju odigrali premalo tekem. Da je interes za košarko v Nazarjah res velik, je poka-zalomenjeni turnir, ki si gajepoleg staršev ogledalo kar lepo število gledalcev. Uživali so lahko v domiselnih potezah domačih fantičev in se nalastne oči prepričali, kaj pomeni večletno sistematsko delo z mladimi, ki so ga prikazali mladi talenti iz Slovenske Bistrice in kombinirane selekcije Šoštanja in Velenja. Franjo Pukart Gornjegrajski malčki so navdušeno pozdravili novo pridobitev (foto: Savinjčan) Najboljši v zanimivem in napornem tekmovanju so bili Kim Fly iz Vodic pred Poletom Kamnik in domačim Horizontom. Med posamezniki sta bila najboljša Boštjan Urbanija iz Kamnika in Mozirjan Milan Vivod. V tradicionalnem druženju nogometnih veteranov Gornjega Gradu in Črenšovcev so domačini gostoljubno prepustili minimalno zmago gostom iz Prekmurja. Savinjčan STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tudi strelci počastili občinski praznik Gornjegrajsko strelsko društvo je v počastitev občinskega praznika pred štirinajstimi dnevi pripravilo tekmo z malokalibrsko puško v ležečem položaju, na kateri so lahko svoje strelske sposobnosti poleg članov društva preizkusili tudi vsi ostali občani, starejši od 14 let. Nekaj se jih je res okorajžilo, kljub temu pa so večino tekmovalcev predstavljali člani SD Gornji Grad. Nastopilo je 39 posameznikov in devet ekip. Pri tekmovanju slednjih so bili najboljši Boča-ni v zasedbi Janez, Ciril in Borut Kolar s skupno 235 krogi, pfi posameznikih pa je imel najbolj mirno roko Nani Tiršek, ki je nastreljal 85 krogov, drugi je bil z enakim rezultatom Žare Krajnc, tretji pas krogom manj Janez Kolar. Tomaž Trogar Rezultati turnirja ob zaključku košarkarske šole v Nazarjah: Najmlajši: KK Nazarje - beli : KK Nazarje -zeleni 8:23 5. in 6. razred: KK Nazarje : KK Elektra 27:41 7. in 8. razred: KK Nazarje : KK Elektra 28:55, KK Elektra : KK Slovenska Bistrica 46:71, KK Nazarje : KK Slovenska Bistrica 16:58. 1. mesto: KK Slovenska Bistrica 6, 2. mesto: KK Elektra 3,3. mesto: KK Nazarje 2 “ŠTOFLC” LIGA V MALEM NOGOMETU V Šmihelu na koncu najboljši Šumečki fantje V 9- kolu šmihelske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Sele : Šmihel Pop TV 2:1, Šumečki Boys : Dol Suha 5:1, Brezje : Trnavče 0:8, Lepa Njiva : Šmihel Baza bar 4:4, Golte Žekovec : Loke mladi 2:3 Žive meje ob javnih cestah Končni vrstni red: Šumečki Boys 40 točk, Loke mladi 38, Golte Žekovec 34, Dol Suha 31, Šmihel Baza bar 28, Trnavče 28, Lepa Njiva 26, Brezje 20, Sele 14, Šmihel Pop TVO. Najboljši strelec lige je bil Dejan Predovnik, za najboljšega igralca so proglasili Rada Gostečnika, ekipa Sele pa si je zaslužila naziv najbolj “fair” moštva. Prve tri ekipe ter najboljša igralec in strelec in “fair play” ekipa so dobili zaslužene pokale in obvezno porcijo golaža, ostali pa so se morali zadovoljiti s pivom. Savinjčan Ljudje se s saditvijo živih mej obnašamo nekako tako, kot divjad v naravi. Z njimi zaznamujemo svoj revir. Znotraj njega hočemo biti varni, zasebni, intimni in ne maramo, da nas drugi motijo. Hkrati pa nas živa meja varuje pred hrupom, prahom in strupenimi izpušnimi plini. To varovanje je večje ob višji in gostejši živi meji. Visoka živa meja resno ogroža udeležence v javnem prometu, zato je občina Mozirje kar z nekaj odloki želela urediti to vprašanje. Leta 1993 je izšel Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, ki govori o pogojih za ureditev okolice. Glede živih mej odlok navaja, da njihova višina ne sme presegati višine 1 m in meje ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Od roba ceste mora biti živa meja odmaknjena najmanj lm. Višina žive meje do 1 m je primerna. Ne omejuje dobre preglednosti ceste, saj ima voznik osebnega avtomobila oči v višini 110 do 120 cm. Vidi torej preko meje, zlasti še, ker znaša višina motornih vozil od 140 cm navzgor. Določilo, da mora biti živa meja odmaknjena od roba ceste najmanj 1 m pa ni precizno. S pojmom cesta je definirano cestišče, ki pa je sestavljeno iz vozišča in dveh utrjenih bankin. Širina bankin na lokalnih cestah in javnih poteh znaša 0,5 m. Iz navedenega lahko izhaja, da bi živo mejo smeli saditi 1,5 m od roba vozišča (asfalta). V urbanih naseljih je omenjeno določilo sporno. Zaradi pomanjkanja gradbenih zemljišč in boljše prodaje parcel so načrtovalci prostora določili širino cestišča med dvema gradbenima parcelama tako, da so širino utrjenega vozišča projektno razširili le za bankini na vsaki strani s po 0,5 m širine. Lastnik, ki bi želel posaditi živo mejo, bi torej moral del lastnine brezplačno nameniti javnemu dobru, saj lastnina izven živice ne predstavlja zasebne koristi. Razen tega je večina živih mej nastala precej pred izdanimi veljavnimi odloki. Th naj omenim še zanimivo podeželsko značilnost. Upravljalci državnih cest pri rednem vzdrževanju skrbijo tudi za košnjo bankin. Na lokalni ravni pa je to neupravičeno prepuščeno dobri volji lastnikov parcel, saj občina za to ne poskrbi. Tbdi odlok o ureditvi cestnega prometa iz leta 1994 govori o živih mejah. Največja dovoljena višina žive meje po tem odloku je 70 cm, raču- najoč od nivoja cestišča. Predpostavljam, da je višina 70 cm povzeta iz republiškega zakona, ki ureja isto problematiko na državnih cestah. Na teh cestah je nižja dovoljena višina živih mej logična zaradi višjih dovoljenih voznih hitrosti, ko se je treba hitreje odločati, zato mora biti zaznava in predstava ovire na cesti bolje vidna tudi na daljši razdalji za pravočasno varno ukrepanje. Na javnih cestah uličnega sistema v Mozirju so vozne hitrosti omejene s 40 km/h, zato navedena višina živih mej morda res ne bi bila nujna. Odlok tudi določa pravico pristojnega inšpekcijskega organa, da z odločbo odredi odstranitev živih mej, ograj, reklamnih tabel ali drugih predmetov, kadar je ogrožena varnost javnega prometa zaradi zmanjšane preglednosti javne ceste. Najdaljši rok za izvršitev inšpektorjeve odločbe je 6 mesecev. Iddi Odlok o občinskih cestah iz leta 1999 govori o največji višini žive meje 70 cm. Nevšečnosti visokih živih mej v križiščih ponekod rešujejo ogledala, ki jih postavijo krajani, da se iz lastnih dvorišč lahko varno vključijo v promet ali pa zato, da jim žive meje ni treba zniževati. Toda v zimski sezoni, ko je koeficient trenja med gumo in cestiščem majhen, so tudi ogledala zaledenela. Pri živih mejah je treba še vedeti, da mejo iz listavcev lahko poljubno znižamo, jo pomladimo in živica se bo obrasla. Iglavci pa zelo radikalnih rezov ne prenesejo, zato je treba praviloma staro mejo odstraniti in jo nadomestiti z novo pozno jeseni ali zgoraj pomladi. Visoka živa meja ob javni cesti na daljši premi kjer ni križišč ali privozov iz dvorišč, prometa ne ogroža, moramo jo redno obrezovati, da veje ne prekrijejo bankine ali celo vozišča. Visoke žive meje v Mozirju zaradi gostote hiš, cest in križišč postajajo problem, saj zmanjšujejo preglednost na cestah in s tem ogrožajo varen promet. Pojav je množičen in tudi pritožbe se nabirajo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj bi pregledal vse lokacije, kjer so žive meje previsoke. Z lastniki živih mej, bi se konkretno dogovorili o nujnem posegu in določili rok, do kdaj je treba stanje sanirati. Tisti, ki smo kršitelji, bi se morali navodil držati, sicer bi odgovorni z odredbo zahtevali ureditev razmer. Karol Kopušar Aškerčeva 26, Mozirje Ekipa Golte Žekovec se je morala na koncu zadovoljiti s tretjim mestom (foto: Blanka Kotnik) Krajevna liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 17. kola, 3- junija: Grušovlje : Veterani Rečice 3:0 bb, Veseljaki : Plavi 7:3, Pobrežje : ŠD Gmajna 2:3, Zvir d.o.o. : Šentjanž-KG Cigale 1:2, prosta ekipa Bar Mars. Rezultati 18. kola, 15. junija: ŠD Gmajna : Zvir d.o.o. 1:2, Plavi : Pobrežje 3:1, Bar Mars : Grušovlje 3:1, Veterani Rečice : Veseljaki 4:6, prosta ekipa Šentjanž-KG Cigale. Končni vrstni red: 1. Veseljaki 41,2. Šentjanž-KG Cigale 36,3- Bar Mars 27,4. Plavi 25,5. Zvir d.o.o. 19,6. ŠD Gmajna 19,7. Grušovlje 14,8. Veterani Rečice 11,9- Pobrežje 10. Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 17. kola: Trg : Lepa Njiva 2:13, Žabe : Hmeljar 11:0, Policija : Ljubija 5:2, Podvrh : Dolman 5:2, Zadruga : Poldas 1:3. Rezultati 18. kola: Zadruga : Podvrh 1:3, Ljubija : Poldas 1:5, Dolman : Žabe 2:3, Lepa Njiva : Hmeljar 1:2, Trg : Policija 3:2. Končni vrstni red: 1. Žabe 44,2. Poldas 43,3- Dolman 37,4. Podvrh 36.5. Hmeljar 29,6. Ljubija 20,7. Trg 18,8. Zadruga 10,9- Lepa Njiva 9, lO.Policija 7 GLIN-ova liga malega nogometa Rezultati 14. kola: Grif : K&M (1) 0:3 bb, K&M (2) : IPP 1:5, Stavbeno : Pohištvo 3:1, prosta ekipa Žaga Rezultati zaostalega 8. kola: IPP : Stavbeno 2:2, K&M (1) : K&M (2) 3:5, Žaga : Grif 3:0 bb, prosta ekipa Pohištvo Končni vrstni red: 1. Stavbeno 28,2. Žaga 27,3. IPP 26,4. K&M (2) 15.5. Pohištvo 14,6. K&M (1) 8,7. GrifO Franjo Pukart (26 Aktualno! Koliko dioksina se sprošča v Nazarjah zaradi kurjenja živalskih maščob? Meritve je opravljal ZZV Maribor na kurilni napravi v tovarni ivernih plošč v Nazarjah. Emisijske koncentracije PCDD/F v odpadnem zraku med uporabo običajnih goriv dne 05. in 06.03.2001 Spojina c„ l-TEF Cn,TE ng/m3„ ng TE/m3n 2,3,7,8-TCDD <0.001 1 <0.001 1,2,3,7,8-PCDD <0.001 0.5 <0.001 1,2,3,4,7,8-H6CDD 0.001 0.1 <0.001 1,2,3,6,7,8-H6CDD <0.001 0.1 <0.001 1,2,3,7,8,9-H6CDD <0.001 0.1 <0.001 1,2,3,4,6,7,8-H7CDD 0.002 0.01 <0.001 1,2,3,4,6,7,8,9-OCDD 0.011 0.001 <0.001 2,3,7,8-TCDF 0.001 0.1 <0.001 2,3,4,7,8-PCDF 0.001 0.5 <0.001 1,2,3,7,8-PCDF 0.016 0.05 <0.001 1,2,3,4,7,8-H6CDF 0.010 0.1 0.001 1,2,3,6,7,8-H6CDF 0.003 0.1 <0.001 2,3,4,6,7,8-H6CDF 0.035 0.1 0.004 1,2,3,7,8,9-H6CDF 0.005 0.1 <0.001 1,2,3,4,6,7,8-H7CDF 0.055 0.01 <0.001 1,2,3,4,7,8,9-H7CDF 0.005 0.01 <0.001 1,2,3,4,6,7,8,9-OCDF 0.028 0.001 <0.001 Vsota (ng TE/m3„) 0.005 Emitirana količina (ng TE/h) 99 Emisijske koncentracije PCDD/F v odpadnem zraku med uporabo živalskih maščob in mesno kostne moke dne 06. in 07.03.2001 Spojina c„ l-TEF Cn.TE ng/m3„ ng TE/m3„ 2,3,7,8-TCDD <0.001 1 <0.001 1,2,3,7,8-PCDD 0.001 0.5 <0.001 1,2,3,4,7,8-H6CDD 0.001 0.1 <0.001 1,2,3,6,7,8-H6CDD 0.001 0.1 <0.001 1,2,3,7,8,9-H6CDD <0.001 0.1 <0.001 1,2,3,4,6,7,8-H7CDD 0.001 0.01 <0.001 1,2,3,4,6,7,8,9-OCDD 0.001 0.001 <0.001 2,3,7,8-TCDF 0.009 0.1 <0.001 2,3,4,7,8-PCDF 0.001 0.5 <0.001 1,2,3,7,8-PCDF 0.003 0.05 <0.001 1,2,3,4,7,8-H6CDF 0.003 0.1 <0.001 1,2,3,6,7,8-H6CDF 0.002 0.1 <0.001 2,3,4,6,7,8-H6CDF 0.003 0.1 <0.001 1,2,3,7,8,9-H6CDF 0.001 0.1 <0.001 1,2,3,4,6,7,8-H7CDF 0.005 0.01 <0.001 1,2,3,4,7,8,9-H7CDF 0.001 0.01 <0.001 1,2,3,4,6,7,8,9-OCDF 0.001 0.001 <0.001 Vsota (ng TE/m3„) <0.001 Emitirana količina (ng TE/h) • . Mejna raven emisije dioksina v zrak je 0.1 ng TE/m3n. Pri kurjenju z običajnimi gorivi (kurilno olje srednje) je emitacija dioksina znašala 0.005 ng TE/m3n. Ker živalske maščobe ne vsebujejo klora in klorovih spojin, se dioksin ne more tvoriti. To so potrdile tudi meritve, saj med kurjenjem živalskih maščob dioksina sploh ni bilo mogoče zaznati. Ivo Glušič, magister tehniških znanosti Loke pri Mozirju 6 iščem poštenega tatu Nad rep. cesto v Raduhi, blizu Luč imam zemljo, ki je zelo strma, težavna, nekoristna in mučna, celo za košnjo, zato sem imela namen narediti terase in posaditi sadje. Drevje bi s svojimi koreninami utrdilo strmino in na sončni legi bi uspevalo sadje. Take terase sem videla v Kalah (med jamo Pekel in Ponikvo) kjer je huda strmina in so terase na obeh straneh ceste. Naredila sem celo varovala (zaščito), dokler se ne bi prst utrdila in strmina porasla. Toda ljudje se radi vtikajo v tuje zadeve, namesto, da bi življenjsko energijo porabili zase in sebi kaj naredili. Porabila sem traktor lesa, žeblje in dva moška sta delala dva dni. Ko je bilo vse pripravljeno in celo stroj na mestu, se je pojavila “zastopnica” žensk s prepovedjo: »Me ženske ti ne dovolimo narediti teras!« Dobila sem geologa iz Celja, ki je naredil študijo in predpisal močno železo za spodnjo pregrado. Na os-novi te študije sem dobila dovoljenje in vsa soglasja za izvedbo dela. Nabavila sem tono železa. Jeseni je bilo pripeljano, spomladi me je nekdo vprašal, če ga prodam, toda preden bi ga uporabila, je dobilo »noge«. To železo je bilo primerno tudi za drežnike. Lahko je bila kraja režirana od tistih, ki človeku ne dovolijo niti delati. Zakaj gospe ženske, če same ne garate in ustvarjate, zakaj ste nasilne? Kdo je gospodar na mojem: Ve ali jaz? Zakaj ste nevoščljive? Zakaj ne razumete, da se Vas ne tiče? Če imam vse pravno urejeno, ste na strani takih, ki svojih življenjskih zadev ne znajo reševati po pravni poti, ampak po gostilnah in Vas hujskajo? Zakaj tako zelo negujete slov. folkloro nevoščljivost? Vse se da rešiti na lep način in ne z zlobo. Imejmo skrb vsak zase, ne za drugega pa nam bo vsem lepše! Policija je železo iskala toda izvajalci del so tako prebrisani, da si priskrbijo alibi z računom, ker vedo kje se dobi tovrstni material, oni pa ga porabijo več, zato je možnost alibija toliko večja. Gospe ženske, ko se tako rade vtikate v tuje zadeve. Ni lepo, da ste povzročile škodo. Ponudile ste se, da bi sadile sadje, sedaj imate priliko, da poderete varovala in znosite les iz strmine. To kar ste izničile, Vam kot krščanskim ženskam ni v čast in ponos. Slaba dejanja se rada s slabim vračajo. Gospe ženske od kdaj ste pa geologi, ali ne bi raje prepustile stroki? Ali se ne zavedate, da ste nečloveške - krute? Kako si dovolite vtikati nos v moje gosp. zadeve? To ste zmožne samo Ve, navadne kršč. ženske, kar ne bi bilo dobro, da se Vam bi vračalo. Vem, vem g. vodja kaj si Ti ženskam dolžna? Ali si ženskam hvaležna, ker so Ti prihranile bolečo resnico, ki jo vso Luče ve in se zabava nad njo. Varuh človekovih pravic je po radiju rekel, da na soseda ni moč vplivati in izvajati pritisk. Če stvari niso urejene, če sosed nima služnosti, potem do zemlje, ki si jo lasti nima pravice. Določene stvari naj rešuje stroka in ne človek, ki niti svojih zadev ne zna reševati po pravni poti, nahujska nevoščljive ljudi in naroči podpise takih, ki sami niso zmožni reševati niti svojih problemov. Demokracija ne pomeni, da vsak vtika nos v stvari, ki se ga ne tičejo. Pravijo: naj vrže kamen tisti, ki je brez greha. Železo si je »sposodil« in uporabil mlad kmet za ureditev odvodov na svoji cesti. Kaj je 40.000 SIT za tistega, ki ima materialno vrednost v kmetiji? Ali se Ti ne zdi spoštovani gospodar izpod časti, da si vzel železo ženski - upokojenki? Če te je kaj v hlačah, ne dovoli svoji vesti, da si nepošten in si po nepravi poti pridobil material, ki bi ga lažje kupil kot ga je upokojenka. Slaba dejanja ne prinašajo sreče in se rada maščujejo. V naravi se stvari izravnavajo, zato se potrudi in nakaži 40.000 SIT na tekoči račun 676324 0374 003904 535 banka Velenje ali po poštni nakaznici na spodnji naslov. Če si krščanski človek, kar naj bi bil, potem bodi pošten in nakaži svoj dolg. S tem bo plačano železo, brez skrbi in truda, Ti si ga na lahek način dobil v bližini. Kraja Ti ne bo prinesla sreče, ampak nesrečo, zato se potrudi in mi povrni za kar si me oškodoval. Vedi, da moram ves material še enkrat nabavit, torej bo potrebna skrb, trud in denar. Bodi pošten, če si krščanski človek in spoštuj kršč. vrednoto poštenje in kot moški - gospodar ne izkoriščaj ženske in ne umaži kraja Luče s svojim nepoštenim dejanjem - krajo! Marija Drstvenšek Raduha 64, Luče Pripombe na intervju in prispevka teme meseca v Savinjskih novicah številka 13 z dne 22.06.2001 Kot član združenja Sever veteransko društvo Sever za celjsko območje in podpredsednik odbora Mozirje sem ob branju Savinjskih novic v intervjuju z gospodom Pur-nat Nikotom, sekretarjem za ljudsko obrambo občine Mozirje z naslovom Meseci, ko se je rojevala samostojna Slovenija, prebral, daje prvo sporočilo dobil s Policijske postaje Mozirje, da je helikopter gazela z dvema aktivnima starešinama pristal na območju Mozirske planine, v bližini planinskega doma. Več se nikjer v prispevku ne omenja sodelovanja gospod Purnat? Gospod Purnat naj vas spomnim, da smo bili nenehno v stikih in tesnem sodelovanju. V petek 17.majaob 17.00 uri je bila patrulja policijske postaje Mozirje v neposredni bližini grada Vrbovec, kamor je prispelo osem tovornih vozil z vojaškimi policisti in starešin- ami JLA, da bodo odpeljali orožje, vendar jim to po vaši zaslugi ni uspelo. Mislim pa, da je prav, da se tudi omeni policiste, da so sodelovali pri rojevanju samostojne Slovenije, na kar radi vsi kar pozablj ajo. Res pa ste Gospod Purnat edini, ki ste vsaj enkrat v intervjuju omenili policijsko postajo Mozirje. Gospod Viktor Knaus iz vašega prispevka z naslovom Psihološke brazde za vse življenje nisem nikjer razbral o bilo kakšnem sodelovanju s policisti policijske postaje Mozirje. Kolikor se še spominjam deset let nazaj, da so bili policisti navzoči pri predaji, kar lahko vidite tudi na posnetku video kasete. Prav tako so vojake stražili v osnovni šoli Mozirje policisti in rezervni policisti do odhoda domov. Ne dvomim, da gospod Viktor Knaus ne govori v prazno, ampak je pozabil na sodelovanje s policijsko postajo Mozirje in tega seveda v prispevku ni omenil. Policijska postaja Mozirje in vodja varnostnega okoliša je dobro sodelovala z višjim vodnikom Lukovič Velibor-jem, kar lahko sam potrdi. Iz prispevka, Ko je pred desetimi leti na Golteh pristal helikopter JLA... “Gospod stotnik, predajava helikopter gazela slovenski vojski” ni nikjer niti enkrat omenjena policijska postaja Mozirje ali policisti, ki so bili na kraju pristanka helikopterja. Ne vem kako si lahko vse zasluge prilašča TO Velenje? Povem lahko le to, da sta policista policijske postaje Mozirje odšla takoj ob pristanku helikopterja na Golte in sta na policijsko postajo Mozirje pripeljala pilota helikopterja Kalan Jožeta in tehnika Šušteršič Bogota. Po razgovoru na policijski postaji Mozirje sta bila izročena pripadnikom TO, kateri so jih nato odpeljali. Sedaj po desetih letih vojne si vse zasluge lasti TO Velenje in tako nikjer v nobenem prispevku ne omenja delavcev policije, ki so sodelovali v vojni in pripravah na samostojno Slovenijo. Po bitki je lahko biti general. Če dvomite v moj napisan prispevek, ki vam ga pošiljam za objavo v Savinjskih novicah pa se lahko pogovorite s policisti, ki so imeli neposredne stike z navedenimi osebami iz vaših napisanih prispevkih. Prav tako lahko izprašate pilota in tehnika helikopterja, ki vam bosta potrdila moje navedbe v prispevku. Žal je tako, da se pozablja na donosen prispevek policistov in rezervnih policistov v času vojne in samostojne Slovenije. Vse preveč si zasluge lastijo tisti, ki si to ne zaslužijo. Jožef Žnidarko, podpredsednik odbora Mozirje Praprotnikova 16 Mozirje CRNA KRONIKA • UTRUJENOST BOTROVALA NESREČI Mozirje: 15. junija ob 12. uri je prišlo do prometne nesreče pri bencinskem servisu Petrol v Ljubiji. 52-letni Š.B. z Rečice ob Savinji je zaradi utrujenosti z osebnim avtomobilom zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem se je v tistem trenutku s svojim osebnim avtomobilom pripeljal 30-letni R.R. iz Vizorja. Med voziloma je prišlo do trčenja, oba voznika sta utrpela lažje telesne poškodbe, R.R. pa je moral tudi v celjsko bolnišnico. • TATVINA KOSILNICE Kokarje: 15. junija popoldan je Č.M. iz Kokarij policiste obvestil, da mu je neznanec v času med 13. in 15. junijem iz lesene ute ukradel kosilnico na nitko. • IGRAL BO NOGOMET Mozirje: 17. junija popoldan je občan obvestil policiste, da so neznanci v času med 15. in 17. junijem s silo telesa vlomili v leseno brunarico v Lokah pri Mozirju, last NK Elkroj. Iz notranjosti so odtujili dve nogometni žogi in s tem nogometašem povzročili za okoli 20.000 tolarjev škode. • S PONAREJENIM BANKOVCEM PO BENCIN Ljubno: 18. junija je prodajalec na bencinskem servisu Petrol Ljubno obvestil policiste, da je 16. junija popoldan neznanec pri njih vnovčil pon- arejeni bankovec za 10.000 tolarjev. Policisti so storilcu že na sledi. • 2AG0REL OSEBNI AVTOMOBIL Mozirje: 21. junija je prišlo okoli 10. ure do požara na motorju osebnega avtomobila, last A.S. Kot vse kaže, je zagorelo zaradi ostankov olja, ki se je pred tem izlilo po motorju. Požar so pogasili gasilci, nastalo pa je za okoli 100.000 tolarjev škode. • TATVINA DENARNICE Gornji Grad: 23. junija je Z.J. iz Gornjega Grada obvestil policiste, da mu je neznanec prejšnji dan pri delodajalcu v Šmiklavžu odtujil denarnico z denarjem in karticami. Denarnico je pozabil na radiatorju, v njej pa je bilo poleg ostalega tudi 45.000 tolarjev. • VLOM V GOSTINSKI LOKAL V NAZARJAH Nazarje: 25. junija zjutraj je L.E. iz Nazarij obvestil policiste, da so neznanci preko noči vlomili v njegov lokal. Neznanec ali neznanci so vstopili v lokal skozi okno, odtujili menjalni denar in nekaj zavojev cigaret. Lastnik je oškodovan za okoli 15.000 tolarjev. • VLOM V KOZOROG Mozirje: 25. junija preko noči je neznanec prišel do lokala Kozorog v Mozirju. S predhodnim premagovanjem ovir je vstopil skozi okno in v notranjosti iz blagajne odtujil menjalni denar, založil pa se je tudi s cigaretami. Lastnika E.L. je oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. • V GOSTIŠČE S POMOČJO KAMNA Mozirje: 26. junija so bili zjutraj policisti obveščeni, da je preko noči v lokal Gams v Mozirskem gaju vlomil neznanec. V lokal je vstopil s pomočjo kamna, s katerim je razbil šipo, odtujil menjalni denar in cigarete. • VRATA NISO POPUSTILA Mozirje: 26. junija zjutraj so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec preko noči poizkusil na silo vstopiti v bar Grabenček v Mozirju. Poškodoval je vhodna vrata, med dejanjem pa je bil najbrž zaloten, zato je opustil svoje namere. NASVETI, OGLASI, ZAHVALE ) OBVESTILO Kmečki turizem, Žagar Elizabeta s.p., Dobrovlje 17, Nazarje preneha z dejavnostjo 20.9-2001. POLICIJSKA UPRAVA CELJE Kolesarji med avtomobilisti V počitniškem vrvežu, kjer je gostota prometa velika, je vožnja s kolesom zelo zahtevna, zato je nujno potrebno, da kolesar upošteva prometne predpise in se tudi ravna po njih. V nadaljevanju želimo opozoriti na nekatere najpogostejše primere neupoštevanja predpisov. - Na cestah, ki so opremljene s kolesarskim pasom ali kolesarsko stezo, morajo kolesarji voziti po njem. - Kot za ostale voznike tudi za kolesarje velja, da morajo voziti po desni strani glede na smer vožnje, tudi kadar vozijo po kolesarski stezi. - Voznik, ki v križišču zavija desno, mora pustiti mimo enosledna vozila (kamor sodijo tudi kolesarji), ki vozijo ob njem v isti smeri po kolesarski stezi ali kolesarskem pasu. To pravilo (vožnja po desni strani) je pomembno tudi pri križanjih prednostne ceste s stransko. Če vzamemo primer, da kolesar vozi po kolesarskem pasu prednostne ceste, voznik pa se vključuje s stranske na prednostno in zavija desno ali levo, najprej na desni polovici ceste, na katero namerava zapeljati, pričakuje vozila, tudi kolesarje, s svoje desne strani in ne z leve. V kolikor kolesar pripelje z leve strani, obstaja neprimerno večja verjetnost, da ga bo voznik spregledal. - Nevaren manever je tudi vožnja s kolesom skozi semaforizirano križišče, četudi je opremljeno s semaforji za kole-sarje. Ugotavljamo, da pri spremembi barve luči na semaforju kolesar ne počaka na zeleno luč za kolesarje, temveč zapelje v križišče takoj, ko opazi, da je za vozila iz prečne smeri zagorela rdeča luč. Pomembno je vedeti, da zelena luč za kolesarje in pešce ne zagori v istem trenutku, temveč malo kasneje. V primeru, da voznik s prečne ceste »lovi« ze- leno luč (pospeši, ker že gori rumena luč), se kolesar in osebni avto znajdeta ob istem času na istem mestu. - Označen prehod za pešce ni namenjen prečkanju ceste kolesarjem. V kolikor bo kolesar prečkal cesto na takem prehodu, naj stopi s kolesa in prečka cesto peš. Tudi pešec ne sme nenadoma stopiti na vozišče. Kolesar je v primerjavo s pešcem veliko hitrejši in ga voznik, v kolikor bo zapeljal na vozišče, ne bo mogel pravočasno opaziti in mu omogočiti varnega prečkanja. - Kjer ni označenega kolesarskega pasu ali kolesarke steze, mora kolesar voziti ob desnem robu tako, da ne zavzame več kot en meter prostora od desnega roba, seveda brez vijuganja in nenadnih sprememb vožnje smeri. Če na primer zapelje na avtobusno postajališče ob vozišču, se mora, preden ponovno zapelje na cesto, ponovno prepričati, ali lahko to stori varno, in spustiti mimo vsa vozila, ki že vozijo po tej cesti. - Pri vključevanju s stranske na prednostno cesto veljajo za kolesarje enaka pravila kot za ostale voznike. - Skupina kolesarjev se mora voziti v koloni drug za drugim in nikakor ne dva ali več vzporedno. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morajo uporabljati luči. Želimo vam varno in prijetno vožnjo s kolesom, ki naj bo tehnično brezhibno, svetujemo pa tudi uporabo zaščitne opreme, čeprav za odrasle ni obvezna. Irena Gorenak Občina Gornji Grad v sodelovanju z razvojno pisarno, ki deluje v okviru izvajanja projekta CRPOV (II. faza) objavlja NATEČAJ ZA IZVIREN TURISTIČNI SPOMINEK OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2001 Na natečaju lahko sodelujejo posamezniki ali društva z enim ali večimi turističnimi spominki, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: * da na izviren način predstavljajo: - kulturno ali naravno dediščino občine - turistični objekt, kraj ali celotno občino * da so prvič javno predstavljeni. Avtorji morajo predložiti izdelan spominek s kratko predstavitvijo in okvirno ceno izdelave spominka. Vsak spominek mora biti označen s svojo šifro. Naslov avtorja mora biti v zaprti kuverti, na kateri je navedena šifra spominka. Vsak spominek mora biti ločeno pakiran in označen. Komisija bo ocenjevala umetniško-etnološko vrednost, izvirnost in uporabno vrednost spominka. Avtorji treh najvišje ocenjenih spominkov bodo nagrajeni. 1. nagrada: 30.000,00 SIT 2. nagrada: 20.000,00 SIT 3. nagrada: 10.000,00 SIT Komisija si pridržuje pravico, da v primeru neprimernih ali ne dovolj kvalitetnih spominkov, nagrad ne podeli. Natečaj je odprt do 15. septembra 2001. Naslov, kamor avtorji pošljejo svoje spominke: OBČINA GORNJI GRAD, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad s pripisom: NATEČAJ ZA SPOMINEK - NE ODPIRAJ. Vabljeni k sodelovanju! Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V SPOMIN dragima možu, očetu, st. očetu, sinu, bratu in stricu Viliju in Vilkotu BAČUNU iz Ljubnega 1927 - 2000 1949-1997 Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, iskrena hvala. Vsi njuni ZAHVALE IN OGLASI C 29) Življenje se izteklo je v bledo obličje. Pogled je odplaval v mirni spokoj. Nič več trpljenja, ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Amalija ŠTIGLIC Skokova mama iz Radmirja 23.6.1913-22.6.2OOI Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, izrekli sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala dr. Fürstovi, monsignorju g. Jožetu Vratanarju, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, ga. Frančiški Štiglic za poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Anubis. Še enkrat hvala vsem. Vsi njeni V življenju ti sreča ni bila dana, da bi postala mama. Dobrota tvojega srca v naših srcih nikdar ne bo pozabljena. Spočij si utrujeno srce, za vse še enkrat hvala ti! ZAHVALA Tiho je zaspala in odšla od nas draga sestra in teta Frančiška ERJAVEC roj. ŠIMENC 3O.9.I9O8 - 21.6.2001 iz Ljubljane Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju iz doma starejših Šentjur, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in govorniku. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Vsak pride tja, kjer je doma. Sam vidi, kje je pot zvezda. Ko klas zorel bo, ko bo zrel, spet v vetru bo ko prej šumel. (A. Gradnik) ZAHVALA Tiho in nepričakovano nas je zapustila naša draga mama Urška PODBREŽNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste nam pomagali na kakršenkoli način v teh težkih trenutkih. Zahvala g. župniku Molanu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Čerčeku za globoko povedane poslovilne besede. Hvaležni smo pevcem za odpete pesmi med obredom in v slovo na pokopališču ter potrkovalcu. Hvala sosedom, ki ste nam stali ob strani v teh težkih dneh. Vsem, ki ste jo imeli radi, še enkrat hvala in ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči: sin Franc in hčeri Mija in Olga z družinami ter sestre Francka, Mima in Kristina Življenje je pot v smrt, smrt je pot v življenje, (kitajski pregovor) ZAHVALA ob težki izgubi dragega moža, ljubega očeta ter starega očeta Alojza ROSCA 27.4.1924-25.6.2001 iz Luč 88 Neizmerno zahvalo dolgujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v trenutkih njegove težke bolezni ter ga v tolikšnem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste nam izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje ter prispevali dar za maše. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, gasilcem, pevcem, govornici ter vsem trem duhovnikom za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Marija ter sinova Ciril in Metod z družinama MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 (30 OGLASI ) I Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Vete. postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil In izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Koroška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Medi delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE j Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. vabi k sodelovanju zunanjega sodelavca za računalniško oblikovanje in prelom publikacij ter postavitev spletnih strani. Ponudbe pričakujemo v roku osmih dni od objave razpisa po elektronski pošti na naslov savinjske.novice@siol.net. SIT/? A Hribe mikova 6,3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papiiji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij. Odkupujemo tudi delnice, ki ne kotirajo na borzi: Aero Celje, Cinkarna Celje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Garant Polzela, Telekom Slovenije... Za informacije o dnevnih vrednostih tečajev delnic pokličite na 83-90-810. KINO MOZIRJE Sobota, 7.7., ob 20.30 in nedelja, 8.7., ob 19.00; SOVRAŽNIK PRED VRATI - vojna drama Režija: Jean-Jacques Annaud Vloge: Jude Law, Joseph Finnes, Rachel Weisz, Ed Harris Bitka za Stalingrad. Svet čaka na izid. Smrt kosi vsevprek. Pod natančnimi streli ruskega ostrostrelca Vasilija pada sovražnik za sovražnikom in njegova slava „v«.v nemških vrst. Zato nadenj pošljejo najboljšega nacističnega ostrostrelca. Sredi ene največjih bitk dvajsetega stoletja se začne tih, neusmiljen obračun dveh mož neupogljive volje in sokoljih oči. Sobota, 14.7., ob 20.30 in nedelja, 15.7., ob 19.00: MUMIJA SE VRAČA - avanturistični triler Režija: Stephen Sommers Vloge: Brenda Fraser, Rachel Weisz 10 let po dogodkih v prvem filmu (Mumija) sta Rick in Evelyn poročena in imata osemletnega sina. Ker se v londonskem muzeju prebudijo zle sile, se Rick in Evelyn spustita v obupno dirko za rešitev sveta pred zlom in smrtjo njunega sina... KINO NAZARJE Sobota, 7.7., ob 20.00 in ZADNJA VEČERJA - komedija Režija: Vojko Anzeljc Vloge: Matjaž Javšnik, Drago Milinovič, Aleksandra Balzam-ovič Film je poln emocij, zapletov in nenavadnih obratov. Pripoveduje zgodbo o dveh norčkih, ki v norišnici direktorju ukradeta kamero iz o junaku, ki reši dekle in jo na Črna komedija o ljudeh z roba! Sobota, 14.7., ob 20.00 in MEHIKANKA-akcijskakomedija Režija: Gore Verbinski Vloge: Brad Pitt, Julia Roberts Mafijski kurir za vročo robo Jerry je pred težko izbiro. Po ukazu šefamora v Mehiko po neprecenljivo starinsko pištolo, imenovano »mehikanka«. Če naloge ne izpolni, se lahko poslovi od življenja Njegovo dekle Samantha pa želi, da zaživi pošteno m jo oflpei|e v Las Vegas. Če ji tega ne izpolni, ga ne bo več pogledala.. Cvetke ot k*p>4ve REPORTERJI V AKCIJI Naša »vojna« reporterja Benjamin in Ciril se za razliko od nekaterih drugih poročevalcev nista ustrašila vožnje z gondolo na Golte, kjer je po desetih letih spet pristal vojaški helikopter. Ciril se je pri tem bolj za šalo kot zares pridušal, da ni čudno, da gradnja avtocest ne napreduje, češe prometni minister vozi s helikopterjem. (AVIO PRESS) REPORTERJI PO POTREBI V sili še hudič muhe žre, pravi slovenski pregovor. Res pa je tudi, daje prijateljska pomoč vedno dobrodošla, zato gre začasno selitev načelnika upravne enote med novinarje jemati zgolj dobronamerno. (SEDMA SILA PRESS) EKO BICIKL Slika pravzaprav sama pove vse: zgornjesav-injsko naravno ekološko kolo iz lesa. Ministrstvo za promet bo baje moralno podprlo njegovo serijsko izdelavo. (PREVOZNIKI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21.3. do 20.4. Nepredvidljivi in neuravnovešeni boste v tem obdobju. Potrebovoli boste veliko energije 20 reševanje tekočih I stvari, zato nikar ne delajte napak. Težave boste imeli z racionalno presojo, vaše sodbe in mnenja bodo preveč čustveno obarvani, zelo se v tem obdobju ne udeležujte globokih razprav, soj bi se končale s prepirom. Z zdravjem ne bo težov, boste pa slobo spali. Harmonija na tem področju vam bo pomagalo, da se boste s težavami na drugih področjih lažje spoprijeli. Partner vos bo znal preusmeriti in razvedriti. Sledite mu. Na finančnem področju bo potrebna večja previdnost, soj vam grozijo izgube. Nujno morate spremeniti odnos do denarja. Bik od 21.4. do 20.5. Nekaj težav boste imeli z drugimi ljudmi. Težko se boste odločili, še težje pa vztrajali no sprejetih odločitvah. Za vse, kar boste v tem obdobju počeli, boste potrebovali potrditev s strani ljudi, ki jih cenite. Od partnerja boste potrebovali in pričakovali več sodelovanja. Čeprav se ob njem ne boste počutili preveč dobro, boste ob njem vseeno preživeli veliko časa, ker se sami pogosto ne boste znašli. Vaša odvisnost ne bo imelo dobrega vpliva na partnerski odnos, zato se čimprej postavite na svoje noge. Nikar ne dovolite, da bi delali namesto drugih, trenutno vam je to v veselje že zarodi potrditve vošega ego, kasneje po se bo spremenilo v obremenitev. Odnosi s sodelavci bodo kljub temu pozitivni. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Slabe volje boste, ker vam stvari ne bodo šle tako od rok kot ste pričakovali. Nekatero vaša predvidevanja in sklepanja so bila napačno in kar nekaj časa boste potrebovali, do si boste zmoto priznali. Zaletavi boste in neučakani in čeprav boste zvečer izčrponi, boste zarodi obilice misli težko zospoli. Vašo čustva bodo globja kot navadno, zato boste tudi bolj občutjivi in boste hitro zaznavali že rahle odtenke sprememb v parterjevem vedenju. Ker boste za vse zahtevali pojasnilo, boste vajin odnos zelo obremenjevali. Delo vam bo vzelo veliko več čašo, kot ste sprva mislili. Kar nekaj stvari se bo zapletlo, ker ste bili površni. Težave s koncentracijo se bodo v drugi polovici tega obdobja umaknile. Rak od 22.6. do 22.7. Če načrtujete dopust v tem obdobju, ste se pravilno odločili. Potrebovali boste mir, ker se boste želeli umakniti vase. Najbolj boste uživali v majhni družbi znanih ljudi, ki so vam blizu. Nekatere spremembe v vašem odnosu s partnerjem bodo nujne. Vprašanje pa je, kdaj boste imeli dovolj moči in odločenosti za prvi korak. V tem obdobju boste imeli občutek, da niste pripravljeni, zato se nikar ne silite. Počakajte no ugodnejši trenutek, ker bodo rezultati potem tudi boljši. Zelo pridno ste delali in tudi v tem obdobju bo tako. Zelo boste dosledni pri delu, kor ne bo šlo mimo vaših predpostavljenih. Pohvala vam bo dobro dela. Lev od 23.7. do 23.8. No vso moč se boste naprezali, da bi dosegli, karste si zapičili v glavo. Veliko energije boste porabili za dokazovanje samega sebe. Samozavestni boste, zato boste z lahkoto dosegli, do vas bodo drugi spoštovali. V svojem nastopaštvu znate biti neverjetno simpatični in vaš partner ima na nek način rad to vašo lastnost. Če boste do njega pozorni in mu boste posvetili dovolj časa, je pred vama prav lepo obdobje. Čeprav znate biti pogosto ljubosumni, v tem obdobju ne boste imeli vzroka za to. Partner vas bo naravnost občudoval. Tudi na delovnem področju je pred vami skoraj idealno obdobje. Maksimalno boste izkoristili vse možnosti, ki vam bodo dane. Ker se boste zavedali, da je za uspeh pomembna marljivost in natančnost, se boste tako tudi obnašali. Devica od 24.8. do 23.9. Imote možnost, dn uredite veliko stvari, da se dokažete, obenem pa se imate pri tem lepo. V tem času se boste veliko naučili in kasneje to s pridom uporabili. Vaše zasebno življenje je popolnoma v vaših rokah. Imate možnost veliko popraviti pa tudi veliko zapraviti. Prevzemite odgovornost za to, kar počnete. Na ljubezenskem področju se bo pokazala lahkotnost in neobremenjenost. Težave, ki ste jih pred kratkim imeli za neznosne, se vam bodo zdele smešne. To seveda še ne pomeni, da ste jih odpravili, vendar le z drugega zornega kota jih gledate. Do sebe in drugih znate biti zelo zahtevni in neizprosni. Lahko se vam zgodi, do boste v tem obdobju zaradi tega na delavnem mestu precej nepriljubljeni. Dokažite, da znate biti tudi drugačni. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Obdobje, ki je pred vami, vam bo pomagalo, da boste spet našli notranje ravnotežje, če le ne boste delali usodnih napak. Stvar, ki jo morate razčistiti, je pravo meja med odvisnostjo in neodvisnostjo. Nobena skrajnost ni dobra, pa naj je še tako mamljiva. Umirjenost in dobro rapoloženje se bosta poznala tudi na ljubezenskem področju. Za vami je obdobje, ko ste bili pod stalno napetostjo, zdaj pa se bodo stvari no čustvenem področju umirile. Večjih sprememb ne bo in si jih tudi ne želite. Na delovnem mestu znate biti izredno zviti in diplomatski. Velib stvari ste dosegli na ta način. Ker imate žilico, da znate izkoristiti slabe trenutke drugih, boste to počeli tudi v tem obdobju. Vendar ne izkoristite preveč, da ne bo prevelike zamere. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Naučite se imeti radi sebe skupaj s svojimi napabmi. Nihče ni popoln in tudi vam ne bo uspelo. Razvijajte tiste stvari pri sebi, ki so vam všeč, s tem bo prostora zn druge vedno manj. Če ste svojim nopabm napovedali odkrito ofenzivo, boste dosegli ravno nasprotno. Partner bo v tem času vaša edina svetla točb v vošem življenju. Stol vam bo ob strani tudi tokrat, ko se bodo že vsi naveličali poslušati. Najbolje se bosta počutila, ko bosta doma sama. Zato izkoristita lepe dneve za pogovore, vendar ne v dnevni sobi, temveč v zeleni naravi. Finančno stanje ni ravno najboljše in malo možnosti je, da bi se v tem obdobju izboljšalo. Ne trošite po nepotrebnem, do vam bsneje ne bo žal. Strelec od 23.11. do 21.12 Počutje bo dobro, čeprav vam bo no trenutke zaradi preobilice dela pričelo primanjkovati energije. Hitro se boste tudi utrudili, ker se boste s polno paro f stvari, tako v službi bt doma. Želeli si boste še veliko urediti pred dopustom. Toko se boste ob vodi bolje počutili. Tudi v partnerstvu boste sposobni slediti svojim idejam in idealom. Komunikacija med vama v tem obdobju ne bo ovirano in kot za čudo bosta v tem obdobju skoraj v vsem enakega mnenja. Za globje pogovore pa bo zmanjkolo časa. Na delu boste skušali doseči nek dogovor, ki je zastal. Uporabili boste vse veze in znanstvo, po še vseeno ne bo šlo zlahka. Ostanite na svojem nivoju, pa bo uspelo. Zvijače se ne bi posrečile. Kozorog od 21.12. do 20.1. Če se še niste odločili za dopust, se čimprej pozanimajte. Niste si še opomogli od prejšnjih obdobij, ko ste preveč trošili energijo. Zo zočetek bo zadostoval že prost vikend v naravi. Mir in zelenje okrog vos sto vam zaveznika. Svoje čustvene potrebe boste za nekaj časa potisnili na stran. Res je, da s partnerjem ni vse tako kot bi bilo treba, vendor z umikom ne boste ničesar dosegli. Zdi se vom, da ste lahko sami, zato se boste v tem obdobju posvečali mladim. Če imote otroke, vam bodo zelo hvaležni za to pozornost. Kar precej zaposleni ste bili, tudi prvi teden tega obdobja še bo nekoliko napet, naslednji pa boste lahko nekoliko globje zadihali. Rešili se boste nekaterih nalog, ki so vam zrasle čez glavo. Vodnar od 21.1. do 20.2. Življenje v tem obdobju si boste znali zelo dobro organizirati, kar vam bo prihranilo zelo veliko energije. Nekako boste uspeli svoje dolžnosti preložiti, zato bo to obdobje kot naročeno za odmor in počitek. Nad partnerjem boste naravnost navdušeni, zato ne boste skoparili s komplimenti in pohvalami. Vsemu svetu boste želeli pokazati, kako rodi imate svojega partnerja, zato ga boste tudi v javnosti zasipali s pozornostjo. Čutili boste, da vam je partner tudi najboljši prijatelj, zato mu boste o vsem, br se bo z vami dogajalo, veselo poročali. Delo vam ne bo pretirano dišalo, saj vam bodo po glavi rojile drugačne misli, vendar čisto ne boste popustili. Naslednji teden vas bo nekaj povleklo v stare vode in hitro se boste znašli v krogu svojih sodelavcev. Ribi od 21.2. do 20.3. Pretirano aktivnost in notranji nemir vas bosta popolnoma izčrpala. Kljub temu se ne boste znali ustaviti. Imeli boste velib skrbi, ki vam ne bodo dale spoli. Dobro bi bilo, če bi se o tem s bm pogovorili, soj sami ne boste našli izhoda iz nastalega položaja. Težave v ljubezni boste skušali utišah z delom. Vendor se bo notranja stiska oglasila še močneje. Nekotere stvori na sebi boste morali spremeniti, čeprav se vam to trenutno zdi nemogoče. O partnerju boste velib razmišljali in ne boste vedeli, ali mu lahb še zaupate ali ne. Nakopali ste si preveč dela in morali si boste priznati, do ste se precenili. Nihče vam ne bo zameril, če boste priznali, da pač ne zmorete. Poiščite si sorodno dušo v bližini vode. ZA RAZVEDRILO Slovenci smo po številu prometnih nesreč drugi v Evropi, Hrvati so tretji, verjetno po zaslugi naših turistov. Ženske živijo dlje. To je dokazano. Šele sedaj je umrla vdova neznanega junaka iz II. svetovne vojne. To je naš najboljši skakalec! Pomanjkljivost je le ta, da se še ni naučil plavatil SOcasGm® umetnost Novinar po pomoti zamenja običajnega obiskovalca galerije s poznavalcem in ga zato vpraša: "Kako ocenjujete naslikane ribe?" "Neka posebna trofeja to res ni. Z malo čebule in ob dobrem vinu bi jih pa z veseljem pojedel ! " aü0Hfi53if] nasveti Želite pozdraviti mačka po prekrokani noči še preden se ta začne? Kdo si tega ne bi želel. Za vas smo iznašli zdravilo tudi za to. Z upoštevanjem navodil se vam posledic popivanja ni bati. Zdravilo je potrebno vzeti pred žurko in to je vse. Velja pa prebrati nadaljnja navodila, kjer piše, da se lek ne sme mešati z alkoholom, ker je v nasprotnem primeru zelo nevaren 'Za zdravje._____________________J PSmB pripor za avtorja Ssiražklli novic Zaradi pomanjkanja smisla za točnost pri oddajanju člankov je urednik Zadrečkih novic do nadaljnjega odredil pripor za vsaj 30 od 77 avtorjev Zadrečkih novic. Varščina znaša: tri članke po osebku. Za 16 novinarjev je izdana tiralica, ker se neredno javljajo v uredništvo, od tega se jih pet sploh še ni predstavilo s prispevki. Določeni osebki pa se bodo morali oglasiti na postajo Zadrečkih novic z osebnimi dokumenti, saj se zanje upravičeno domneva, da poslujejo pod lažnimi imeni. Pri nečednem delu je zasačen tudi blagajnik, saj si je polovico člankov izmislil sam in si poleg avtorskega honorarja nakazoval še prevozne stroške, čeprav je sosed uredništva. Nanj so posumili, ker naj bi se neznan novinar za članke o Zadrečki dolini vozil iz Kopra. m Mdrajanoga V vojaško šolo je bil sprejet kadet Malik, ki pa se je čisto slučajno pisal isto kot nek stotnik. Ker so vsi mislili, da je v sorodu s tem oficirjem, so z njim ravnali kar se da spoštljivo, čeprav je bil vojak Malik prava zguba. Ko so spoznali, da si z njihovim nadrejenim ni v sorodu, je bilo že prepozno. Malik je bil takrat že major. opisal stotnik Malik ^«stomdan ii prodrzan Mihec vstopi v sobo starejšega brata, ko ta ravno drži v naročju svoje dekle. "Mulec, lahko bi potrkal !" ga nahruli brat, in hitro umakne roke z dekleta. "Lahko bi, ampak potem ne bi nič videl." mali OGLASI Namesto vas napišemo ljubezensko pismo vaši izvoljenki. V primeru vaše odsotnosti ji ga tudi preberemo. V primeru vaše večkratne odsotnosti vas nadomestimo tudi v čem drugem. M® kmetih f« vedo... Mala Mojca se vrne s počitnic. Bila je pri sorodnikih na kmetih, kjer je med drugim videla, kako se skubi kokoš. "Kako je bilo na počitnicah?" jo vpraša stara mama. "Babi, bilo je tako zelo vroče, da so še kure slačili, da ne bi nesle kuhanih jajc ! " (šdn35.910 SIT mmOl - KLUB PALACE POSEBNA PONUDBA OD 14.7. DO 4.8. 2001 BOL - HOTEL KAŠTIL ŠE PROSTE KAPACITETE Hm - HOTEL AMFORA PROSTE KAPACITETE od 21.7. 2001 dalje SEPTEMBRSKE POČITHICE HA LOŠIHJil - HOTEL AKCIJA: 6=7 TURISTIČNA AGENCUi UVA» NIČ ČAKAT, KAK V SVIT POKUKAT! www.agencija-svit.com svit.agencija@siol .net TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) OSREDNJA KNJ. CELJE