Pavialail frank® w drlevS SHS.
19. Stav.
V Llubllenl, v soboto 24. ianuarla 1920.
Leto IV.
Iihaja niea pondeljfe« !r dneva po prazniku v s a te dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljaui, Franžiskansks ulica it.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod-pisati, sicer sc jih ne priobči, Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enosiolpna petit-
vratiča K 1'50, osmrtnice in MhvnJ® po K 2*50, razglasi in poslano vrstica p® K 2; večkratne objave p© dogovora primeren popust.
m
Glasilo lugoslov. soeHalno - demokrsHInd stranke.
Posamoins Stev. stan« — 60 vlnarjav. —•
Naročnina: Po poiti aU s dostavljanjem na dom za celo .eto K 96, za pol leto K 48. za četrt <eta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, ?,a ostalo tujino in An enKO K 120. — Keklamre je za list so poštnine proste«
Upravništvo ,e v Ljubljani, Frančiškanska ulica M.6 Ly Učitcliska tiskarna.
Telefonska SC. 312.
Zakaj se Je izprlo trboveljsko delavstvo.
Naznanili smo včeraj, da je bilo trboveljsko delavsivo po sklepu vlade izprto. Povod za ta nepričakovani korak da ie dala pasivna re-
sistenca zaposlenega delavstva. Naknadno k včerajšnjemu teleto-ničnemu sporočilu smo dobili danes naslednje pismo od tajnika trboveljske rudarske organizacije sodruga Bajta:
»Pasivna resistenca je dala vladi povod, da ie izprla vse one delavce, ki niso pričeli danes ob 2 z rednim delom. Izdala je tozadevni oklic. Odzvalo se je temu oklicu le malo deiavcev. Drugi so zapustili delo in šjj mimo domov. Dopoldne so bili pri g. dvor. svetniku Strgarju delavski zaupniki pod vodstvom podpisanega ter so mu po:asni!i bedni položaj delavstva in svarili vlado pred nepremišljenimi koraki. Ka.iti razmere, ki vladajo pri nas. so neznosne. Delavstvo je pripravljeno na vse. Odpomorejo naj poma/nj-kanlu delavstva, pa bo to takoj pričelo z rednim delom. Delavstvo je pripravljeno delati, zahteva samo da so mu zagotovi obstoj. Odločno Pa zanika vsa predhgcJvasiJa raznih Hudi ?fi listov ki hočejo naš bo! kazali iavnor.li bot ooHtičnl. Ne politični. ampak eksistenčni bol vodi nege delavstvo. Toliko v obvestil j. — Bajt Anton«.
i ako tajnik sodr. Bajt, ki menda Pozna dejanske razmere rudarev jn vzroke njih gibania malo boliše kakor gospodje pri deželni vladi. Iz vrst tzpriilj rudarjev samih smo na .se dobili sledeči dopis:
»Žalostne razmere v rudniških revirfijj. Neznosna draginja tira prebivalstvo cele države v skrajno bedo. V rudniških revirjih je delavstvo že popolnoma obnemoglo. Zaslužek namreč že ne zadostuje več, da h: st m orni rudarji kupovati v za-dosini meri ž>vila. obleko in obutev. Zahtevam rudarjev, stavljenim ob priliki zadnje stavke, se ni ugodi*o. Delavstvo se je vedno trudilo In Pridno delalo, dokler se le dalo. Ali sedaj ie draginja že tako velika, da ni mogoče več izhaiati. Zato so de-t vci začeli s pasivno resisten^o.
l tojen0[i,a nn tn naša deželna i a. • Posala je nekaj sto vojakov m stroinib pušk v rudniške re-vine namesto da bi dala nidariem z v eža. Seveda za vojake namenje-m	ie	ie Prej na svojem
Evstvn °r voia<5,vo samo- Za de-.	^ ne *krbi takn? Vsak
M Drlde ,z l-J«bMane v rudniške revirfe. prosi nidarie. da dvignejo produkcijo jn da z razmerami potrpe. Ali rudarji trpe že celih Šest let. pa niso dosednj še do-čakali, da bi prišli vsai do naipo-trprvne^e^a.
Več razsodnosti v presojanju delavskih razmer ne bi škodovalo. Kaiti s tem. da se noče priznati našega obimresra položa;a in da se noče videti, da smo vsi nagi in bosi — vsi, moški, ženske in otroci — se ne odprav? resničnega stanja, se ne odpravi vzroke naše vedno večie nezadovoljnosti. Se manj se pa reši vprašanje s tem, da se kratkomalo proklamira. da ie naše gibanic po-liMčne naravi. Proti temu odločno protestiramo. Oibanje je zgolj gospodarskega značaia. Gre za zvišanje mezde, ureditve prehrane in preskrbe oblačil in obutev. Za to gre in nič drugo. Ali nam ni niti to več dovolieno? Ali nai ob delu umremo triadni in natri? S pretvezo da ie naše gibanje politično, se nas* hoče snmo o?l odovati. Pa bomo vztrajali do konca. Prosimo, da objavite te naše vrste«.
Tako govore izpili delavci v tem svoiem pismu, ki je podpisan od sto in sto težkih rok. in ki smo ga Prinesli v celnti. ds bo javnost izprevidela, če ere v resnici za politične ribarneže ali pa za poštene delavce, ki hočejo od dela živeti in ne umirati.
Vlada ie seveda zopet pokazala vso svojo modrost s tem. da le de lavce enostavno izprla. mesto da bi z dobro voljo spor poravnala, kakor so rudarji želeli in pričakovali. Gospodie pri vladi mislijo, da radarjem ne mahika ničesar, da se jim godi vse najboljše. Vidi se. da poznajo prav dobro sedanje delavske razmere . . .
Protestirati pa moramo še po sebei proti navadi, da se krafko-malo delavske mezdne bo*e odpravi s tem. da se jim pripisuje skrite politične smotre.
Ta navada ie prešla kapitalistom 3n n tih vladam že povsod v kri i n meso. V Itaiiti stavkajo te dni poštni in železniški uslužbenci zaradi 15fi od sto zvišania svojih doklad, in glej: italiianska vlada in italijansko meščansko časopisje proglaša sedaj urbl rt orhi. da ne gre italijanskim poštnim in železniškim uslužbencem za mezde in draginie. marveč za »zločinske« politične namere. Tu imamo znani »Giomale d*Ita!ia«. ki nj?e doslovno tako: »V trenotku. ko Nil tj sknša v Parizu rešiti Reko in uresničiti svete narodne aspiracije zmagovite Italije, zapuščajo poštni in železniški uslužbenci delo. Ali ni namen očiten? Oslabeti hočeio v tem trenotku Italijo. To na ne dela;o zastonj. Vlada Ima nenohltne do-vsze. da so vs? Italijanski noštnj In žpleznlšk! uslužbenci v službi Jugoslavije, podkupljeni od Jugoslavije, zato da v tem važnem trenotkn Tako nišeio »Oinr-
nale d‘ltaliu« in drugi slični listi. Mi
se temu smejemo, kakor bi se smejali v italiii. če bi znali da je modra ljubljanska deželna vlada izprla tr-. bovcljske delavce, ker bi s tem rada dokazala, da hočeio ti v sedantem trenutku ^-oslabeti Jugoslavijo, ker so podkupljeni od Italije«. Delavci, ki se bore ?3 svoj kruh. so za te gospode vedno od nekoga podkupljeni: italijanski od Jugoslavije, jugoslovanski od Italije ... In tako naprej. Zelo modre Itudi imamo na deželni vkadi.
Sicer pa vemo, zakaj tako govore in delaio. Kapitalistične interese in svoje posebne politične težnje ie treba neizprosno ščititi Tndi če se zato izpre na tisoče delavcev. To seveda, dokler poide.
Trboveliski delavci bodo zmagali z mirnim nastopom in mirno zavestjo, da imajo prav, In mi bo-mo vsi ?a niimi.
Občni zbor
konsftmh«*rra $rti&tva za Liub-liano iti oVoHco.
Dopisi iz kroga zadružnikov, ti-čoči se povišanja deležev.
Delegati prodajalne na Savi predlagat). nai se deleži povišajo na 100 kron. To na na ta način, da se Jo-plačuie v?ako leto iz dividende po 10 kron Deleži nai se le tedai obrestu-ieiu. oko so polno vplačani, drugače pa ne.
Sodnic Aloizii Rena Iz Ptujske gore nam piše daljše uismo v kolom pravi:
Rad bi se udeležil vašega zborovanja. Ker pa sem žai zadržan, naj povem svoie misli k predlogu o /vi-Saniu deJežev.
Delež se mora povišati od 50 na 100 K. Samo po sebi se razume, da ie blago ?elo poskočilo in da se s tako malo glavnico ne rnore nič kupiti. Posojila pa dražilo blago tp so tudi drugače za zadrugo neugodna.
Plača lahko delež vsaK. če ne naenkrat pa polagoma. Kdor nima denarja. nai doplačuie delež z dividendo. Sal zato ne izgubi nihre denarja, ker se delež ob izstopu izplača.
O vseh teh stvareh, ni da bi človek govoril, ako pomisli, da so za razširienie in okrepitev društva nujno potrebne. Marsikdo ne nrsi; na to. kai hi to pomenilo .ako hi r.e mogle odpirati prodajalne tudi po deželi. Po tei poti se bo kmet delavskim organizacijam približal. Jaz sem tukai nabral med kmeti i.-jo K za tiskovni sklad. To sem nabral ker vidimo, da imate vsai vobo nam pomagati. Drugače hi ne videli vi-naria. Ravno tako vam bo organizirani kmet rad pomagal, ako pridete v niP7di’iti hotih v silo.
Kmetie vedo dobro, da iilt tia-rodniaki in klerikalci samo odirajo. Zato se zdai tudi od nasprotnikov vse povsod sociializem oridiguje.
l.iudie oa ne vedo. komu naj verja-" meio. ker niso organizirani.
Pri tem se huiska o^iavca oroti kmetu in kmeta proti delavcu. Zikaj oni vedo. da ko se mi oboi! združimo. bo obsoierm tudi kapitalistična družba k delu.
Zatorei prosim: žrlvuite vsi nekaj !
Žrtvuimo vsai na videz. V resnici namreč ne bomo čisto nič žrtvovali. anmak samo dober temelj za bodočnost položili.
Sodrug I. H — š (Ljub tana) p;še. V »Napreju« št. 6 sem čiral nai se zviša delež na '100 K in naj se doplačuie potom dividend.
S povišanjem se popolnoma strinjam. kalti čim več bo Lenarta, tern lažje se bo v velikem nakupovalo.
Nisem Da za to. da h* se deleži doplačevali potom dividend.
Deleži naj se donlačujeio v obrokih. in sicer po 2 K na teden. Ako more pa kdo vse naenkrat plačati, tern holie za člana in društvo.
Da razjasnim zakaj sem proti doplačilu potom dividend, naj dodam sledeči predig:
Dividende nai bi se odpravile. Mesto niih na* bi se uvedlo za Vane konsumnih društev pmipoa za slučaj siie in bolezni. V tem slučaju nai bi se skrbelo za doho 5 tednov za prehrano obolelega člana: to v razmerju, v katerem ;e član sred boleznilo pri društvu kupoval.
Razumem, da to marsikomu no bo po volii. Pa pustimo vse prebod* ke na stran ter se zamislimo v po* ložai enega člana, ki ie 10 tednotr bolan. Podpore ima 5 K dnevno S tem nai preživi še ženo m ti i otroke! Vse to ni niti za drval ^omoj takim članom bi bila naiiepša aivl« denda.
Krajevni odbor Jconsumnepn društva v Tržiču ie na svoi> seji ki so le vršila dne 11. januaria 1920 ob 10. uri dopoldne protestiral proti novemu predlogu, da bi se dividende, ki bi iih bilo treba izplačati ravno sedaj odvzele. Sprelet na ie bil predlo® celega odbora, ki nrellaca. da se dividende iznlačaio članom, ter da se nai potem določi na občnem zboru, da vsak član doplača na deležu med letom. Vsakdo na? plača kolikor more. Vsekakor naimani 5 K vsak mesec. — Za odbor: Bedina Ivan, tajnik.	'____
Dr. Viaričič. vodja ček. urada.
Likvidacija dunajske poštne hranilnice.
(Konec.)
ra.
V kolikor ne obstole take zapreke pa vrši poštna hranilnica še danes službo za konte pripadnikov nacionalnih drž j v.
Baš radi tega. ker ie hrailnica v službi vseh naciionalnih držav, ne more ena pripadali nobeni od teh držav, zato tudi ni postala zavod avstrijske republike. Dunajsko ooštno hranilnico ie torei smatrati kot skupni zavod svoje posebne vrste. Na-ziranie. da le dunaisko hranilnico v smislu člena 215 mirovne pogodbe financiielno preurediti na poseben način ter da ona ne spada pod splošne odredbe mirovnega ugovora kar se tiče oblasti, uradov, obsežnosti in pravic stare države, odgovarja popolnoma pravnim in dejanskem razmeram. Poštna hranilnica se ne more niti prištevati privatnim zavodom. Mnoge države imaio sicer s\ole poštne hranilnice, koie imaio značaj državnega zavoda. Toda v našem slučaiu ie namen zakonskih odreob. ki oineiuieio strogo delokrog upravnih organov poštne hraniliee pri nalaganju denarja z ene strani, ‘ medtem ko z druge omogočutelo zavodu največlo samostojnost, zgolj ta. da se nrenreči vsako mešanie vložene-
ga denarja z državnim denarjem. Iz tega pa nikakor šc ne sledi, da je to
zavod privatneca značaia.
2.	Imovina vložnikov se ie vedno
pripisovala v kronah. Ko ie nastopil
čas žigosania bankovcev, so se začeli voditi v avstrijskih živms.-roh kronah samo računi onih lastnikov, ki so se tfahaiali v legislativnem področju nemške Avstrije. Ostale nacilonalne države niso prav nifi ukrenile ob priliki žigosanja bankovcev glede onih vložnikov, ki snadau> v njihova področia. ustanovljen le bil samo via fakti nadaljni denarni promet niihovih uradov s poštno hia-r.ilnico. Avstrijska vlada ni bila kompetentna, ukreniti kai V tem oziru. Posledica tega ie. da se vse te imo-vine še vedno sodiio v starih, to »e nežigosanih kronah, iz katerih so svojčas obstojale ter da ie nada!’nj promet na vseh kontih »stare kronske vrednosti« skupai popolnoma prestal, kar ie samo na škodo lastnikov dotičnih računov.
Terialve proti poštni htavsilnicl izhajalo izključno iz vlog. ki so bile vplačane v nežigosanih bankovcih in se lih sme zahtevati samo v takih bankovcih. Doslel ni bila vplačana ni ena čehoslovaška ali Jugoslovanska žigosana krona na kak čekovni
El
LISTEK.
G LA D.
pisal Knut Hamsun. — Poslovenil rran Albrecht.
<Da,,e^
kaj ni v red^SteSfitoSn^ii; jaz sem reke!, da bi ga zadržal.
»Prišel bi bil že k vam in bi vam nekaj prJ-
nesei. toda še vedno ni postalo nič nravema.«
»Tako?« je reke! vprašuj! »Torej še niste
končali?«
»Ne, nisem še dovršil.«
Spričo »Glasnikove« prijaznosti so m! hipoma stopile solze v oči, pohrkaval sem iti se odkašlieval. da bi se napravil trdega. »Glasnik« je zrl vdme.
»Ali imate medtem sredstev za življenje?« Je vprašal.
»Ne, tudi ne,« sem rekel. »Danes le nisem
ničesar ledel. ampak ...«
»Bog z vami. to vendar ne gre, da bi stradali. človek!« je rekel In hipoma segel v žep.
Zdajci se ie zbudila v meni sramežljivost, opotekel sem se k hišnemu zidu, ss trdno opri-
lel zanl in gledal, kako ie iskal "»Glasnik« P° svoiem portmoneju: a reke! nisem ničesar. Dal mi Je petak. Brez vsakršnih ovinkov — dal ml le čisto enostavno petak. Hkrati je ponavljal-da pač nikakor ne smem stradati.
Jecljal sem neka! v izgovor in nisem takol vzel denaria. Bilo je sramotno od mene... tudi preveč ie ...
»Podvizajte se!« je rekel In pogledal na svojo uro. »Na vlak čakam; zdai čujem. da prihaja.«
Vzel sem denar: bil sem odrevenel od veselja in nisem dejal ne besede več, še zahvalil se msem.
• 'Za\ollo tega se vam ni treba ura v nič že-nitati,« je rekel »Glasnik« naposled; »saj la* hko pišete za to.«
S tem le odšel.
Ko le še! par korakov, sem se domicil, da se mu nisem bil niti zahvalil za to pomoč; Poskusil sem. da bi ga dohitel, a se nisem mogel dovoli naglo premikati, noge so mi klec ile. in neprestano sem bil v nevarnosti, da padem na nos. On je bil vedno dalie od mene. Zdai sem opustil ta poskus, ga hotel zaklicati, a m> ie ne-dostaialo poguma za to, in ko sem se -.lednlič osrčil in zaklical, enkrat, dvakrat zaklical, le bil že predaleč proč. moj gla? na je b<l vse preslab.
Stal sem na trotoarju in gledal za mun in ttho lokal predse. Kai takšnega se mi Še ni pripetilo. sem si dejal, 10 kron mi je dal’ Sel sem nazai in se postavil tla. kjer ie stal on in s osne-mal vse njegove kretnje. In petak tem si držal pred oči, ga ogledoval od obeh strani in pričel Preklinjati — iz polnega grla preklinjati, da je gola resnica vse to, kar držim v rokah, — bil io petak.
Kmalu nato — nemara tudi precei dolgo za tem, zakaj vsepovsod le že postalo či‘to tiho — se,n stal (čudno čudo) v Tomtegaden ti«d Stev. 11. Ko sem stal tam trenotek m se premišljal in čudil nad tem. sem stopil drugič skozi ta vrata naravnost v »Gostilno in prenočišče za potnike«. Tu sem prosil strehe in dobil takoj posteljo.
«
Torek.
Solnce in tišina, čuda iasen dan. Snega ni bilo več; povsod radost in življenje in veseli obrazi, smehljal in smeh. Iz, fontan so h:koma brizgali curki vode, zlati od solnea, sinji od sinjega nebd..,
Ob poldne sem stopil iz svolega bivališča v Tomtegaden. kjer sem še vedno stanoval, in se podal v mesto. Bil sem sila vedro razpoložen in se vse popoldne potikal do naiobljude-nejših cestah in si oeledoval Hudi. Se pred sedmo uro zvečer sem napravil izprehod proti
trgu Sv. Olafa in se skrivaj ozira' kvišku v okna hiše štev. 2. V eni uri sem io moral videti! Ves ta <x :s sem pohajal v neki lehkotn* čudežni bojazni. Kal se bo zgodilo? Kai ftr.m delal. ko pride po stopnicah? Dober veče». gospodična? Ali samo smchliai? Sklonil stm. da ostanem pri smehliaiu. Seveda se bom globoko poklonil pred nio.
Malce osramočen vsled tega. da sem bi! 2e tako rano na poti. «em se splazil ctr-o> s: *ril za kratek hip po Karel-lvanovi cesti goriind.dl in obdržal v očeh vseučiliško uro. Ko ie bila osem ura. sem šel spet eori no Vseučilišk; uhcl. Medpotoma sem se domislil, da bi nemara lahko par minut zamudil in tako sern se podvizal kolikor sem mogel. Noga me ie zelo holela, drugače mi ni nič manjkalo.
Postavil sem se ob vodnjaku in se globoko oddahnil: dolgo sem stal tam In gledal v okna hiše štev. 2: a nje ni bilo. No. sal jem lahki' čakal: ni se mi mudilo; nemara se ie zadržala. In zopet sem čakal. Vsevkup se mi naz :dnlfl menda vendarle ni samo sanjalo? Prvega srečanja Ž njo menda vendar nisem ooživel ^.golj v domišljiji, ko sem ležal tisto noč v vročici?, Ves zmeden sem pričel premišljati o tem in nikakor nisem bi! več siguren svoie stvari.
»Hm,« Je reklo za mano.
(Dalie prih.V
račun pri poštni hranilnici. Ravno-tako ni seveda mogoče pripisati vplačila v avstrijskih Žigosanih kronah kakemu kontu starega računa Izredno važna interesna naloga udeležencev iz naciionalrih držav pri poštni hranilnici >e rač ta. da čim-prej ožive svojo sedai mrtvo imo-vlno s tem. da io pritegnejo v denarni promet svoie domovine.
Poštna hranilnica ne more absolutno voditi še dolgo časa teh kontov v nežigosanem denariu ter poleg tega še obrestovati ta dcpar. Skorajšnja ureditev vseh tozadevnih pravnih odnošujev je torej živ-lienskega interesa ne samo za lastnike računov in za soudeležene države. temveč tudi za poštno hranil-ico samo.
3. Pravna narava terjatev poštne hranilnice. Iz prometa poštne hranilnice s poštnimi uradi novih držav nastali so obračunski dolgovi dotič-nih poštnih uprav, ki so izkazani v bilanci od 30.'septembra 1919. Tudi te terjatve sestoje iz starih kron. ker so se vplačila vršila v tem denarju in kot taka tudi pripisovala dotičnim kontom. V tem slnča'u Je hranilnica kolikor se tega prometa tiče, fangi-rala v nacilonalnih državah kot če-hoslo vaški. poliskl odnosno jugoslovanski zavod, tak, da ti dolgovi nimajo mednarodnega značaja. kakor ga tudi nimajo terjatve posameznih vložnikov, ki se nahajajo v teh državah.
4. Državno jamstvo za integriteto
vlog. O bonifikaciji vlog poštne hranilnice Je jamčila poprej na n ram vložnikom stara država. Po razpadu te države se more to vprašanje presojati samo do splošnih pravnih načelih. ker nimamo nobenih doszovo-tov in odredb. Obveznost poštne hranilnice napram vložnikom. lore> tudi kar se tiče iamstva države. ?e zato privatno pravne naravi. V po-5tev prldelo zgoli odredbe privatnega prava: po andogill naslednega prava pa nastopa solidarno jamstvo vseh naslednikov v slučaju da imamo več pravnih subjektov mesto enega. Vprašanje jamstva se mora lasno rešiti pri likvidaciji, ker je to v splošnem interesu.
Najbolj pravična in naravna po« do tega bi bila pač ta. da prevzame vsaka naciionalna država kratkoma-lo sama odgovornost za ono skupino poštno-hranilničnth vlog. ki spada v njeno področje ter da se tako razbremeni glede vseh ostal»h. Če to stori vsaka država in če prevzamejo te vloge analogni ali drugi domači zavodi, se doseže to samo ob sebi. O kakem materilehiem pomenu ati nevarnosti v vprašanju iamstva se ne more govoriti glede nobene v po-Stev orihalaiočc države, če se oziramo na bilanco od 30. septembra 1919. ker le hranilnica cd vsega pocetka pazita strogo na to. da opravlja popolnoma samostojno z imovino vložnikov, ki H ie bila poverjena. Vsled tega je hranilnica vzlic težkim časom ki iih le prestala, danes ne samo aktivna, ampak tudi v re'dkl meri likvidna in solventna. Posest vojnih posojil ln drueih efektov le v raz-meriu minimalna.
Bilančni kurz le zelo*nizek in bi se mogel še znižati. Če bi *e pritegnili rezervni fondi, kakor le bilo to predlagano na konferenci.
Zastran palače poštne hranilnice se pripomni sledeče: Stroške za nakup zemliišča in za gradbo *e svole-časno pokrila neposredno država, deloma pa so bili poravnani s pred* ulmi iz fondov poštne hranilnice. Ti predujmi so se vračali v amnitetah. ki so se stavlsiale v etatu trgovinskega ministrstva v državnem proračunu. Po privatnem pravu je merodajno z ozirom na vprašanje lastnine vkniiženje v zetnliiškjh knjissh. Po zakonitih predp!sih se sme pri državih zgradbah vknjižiti v zem'!i-ški knjigi samo skupni erar. Vsled tega ni poštna hranilnica lastnik poslopja temveč erar.
5. Kako nal se reši to vprašan!^?
Za države, ki imajo že enake zavode kakor Cehoslovaška. Polivka in Jugoslavija, bi bilo najboljše skleniti dogovor med poštno hranilnico in dotičnimi državami glede prevzela čekovnih kontov in za omgočenie saldirania vložnih kniižic. Taka pogodba ie bila že skleniena s ooiisko hranilnico v Varšavi in se že vrši prenos poljskih čekovnih tačonov na to. Glede posameznih naciional-nih držav, katerih rnele še niso medsebojno definitivno določene, obstoje težkoče. Toda temu bi se lahko ognilo, če bi se ta akcija za enkrat omejila samo za ona področja, o katerih pripadnost} ni nohtnega dvoma. Zastran drugih področij naj bi se določile posebne določbe.
Mirovni ugovor v srnine glede poStne hranilnice samo odredbo čle-
na 215. Oornji predlogi se ozirajo na
to odredbo in ne n-isprotule noben predpis te odredbe tem predlogom. •
Za sedal ne doprinesem omenjene bilance od 30. septembra 1919. ker sem se prepričal, da nimaio do-tične številke prave podlage in je tudi ne morejo imeti, ker še ne vemo. katere lastnike čekovnih računov lahko smatramo za svoje, ker še nimamo natančno določenih državnih mej. Sele kadar bomo imeli te končno določene, bo mogoče definitivno rešiti to vprašanje, ki ie za nas velike važnosti, posebno za lastnike Imovine pri dunajski poštnt hranilnici.
V IfnhJiRnl sredi januarja 1920
MINISTRSKI SVFT. — ZAHTEVE OPOZICIJE.
LDU. Belgrad. 22. Včeraj do-pr.ldne je b?!a seja ministrskega sveta. na kateri se je razpravljalo zlasti o zahtevi opozlclionalnega bloka glede vstopa v ustavni odbor in o pismenem odgovoru opozicije v tej stvari. Definitivnega ukrepa še ni. Kakor je znano, je opozicija na zahtevo vfade, naj sodeluje v ustavnem odboru, odgovorila, da bo dala rtfsmprt -or. Predvčera'šniim popoldne v,l ta odgovor Izročen predsednik začasnega narodnega predstavništva, ki ga je oddal vladi. Kakor se d^znava. te bil odgovor oroziciie precel dolgo plsanle. vse-bnfoč zahtevo po vpoklicu narodnega predsedništva. ki naj bi izvolilo člane zn ustavni odbor. Vlada in vladne stranke stole na stališču, da nal Izhala ustavni odbor iz sporazuma med strankami in da je vpoklic parlamenta nepotreben. V de mokratsklh krogih menl?o. da Je zahteva opozicije po vpoklicu narodnega predstavništva v svrho volitve članov za ustavni odbor ssmo trik. da bi se oviralo delo vlade hi poizkusilo strmoglaviti !o. dr,člm zahtevah v vladi zastane strrmkc. č'm-nrci fmeHrati na fltuHvo in iti k voli Ivam.
ORGANIZACIU NAŠE INDU-STRIJE.
LDU. Belgrad. 21. »Pravda«
javila: Na podlagi! referata ministra za rude in Sume Kristana glede organizacije naše industriie je ministrski svet Izvolil ožji ministrski odsek, ki bo delal na to. da se la program kar naipreje izvrši.
IZVOZ DRAHEM IN UR PREPOVEDAN.
LDU. Belgrad. 21. Presbiro Javila uradno: Na podlagi naredbe ministrskega sveta M. štev. 4034 od 27. dt-cembra 1919. v zvezi z na-redbo ministrstva za finance I. štev. 3074 od 13. novembra 1919. Je ministrstvo za finance izdalo odlok, da se prepove iz kraljevine SHS izvažanje gtških drahem v svoti pre ko 700 komadov in italijanskih iir v svoti preko 1200 komadov. Potniki ne smejo nesti seboj več vrst de ra rja. katerega izvažanje je prepovedano. ako presega vrednost svo-to inoo francoskih frankov, računajoč po kurzu, ki ga določuje ministrstvo za finance. Ves denar, ki se skuša iznesti Iz kraljevine SHS proti tej naredbi. bodo obmejne carinarnice zaplenile v korist državni blagajni, proti dotičnim osebam pa se bo postopalo kakor proti tihotapcem. Mejne carinarnice so dolžne. vršiti naistrožjo kontrolo potnikov. ki prekoračijo državno mejo ln se smeio posluževati vseh od redb. ki lih predpisuje zakon proti tihotapcem.
ZAHTEVE SARAJEVSKIH PROFESORJEV.
LDU. Sarajevo. 22 Na 13. redni seli društva srednješolskih profesorjev Je poročal profesor Markovič. da je vlada obljubila podpirati zahteve, katere so profesorji stavili na ministrstvo, namreč, da naore-dn*e?o nrofesorjl no sedmih službenih letih v osmi Čin. razred, po 14. letih v sedmi In po 21. letih v šest! £*n. razred. Vlada je predlagala, da se tudi doklade vračunajo v piačo in da se za upokoiitev vračuna po lovica suplentskih let.
Odbor za določitev cen v Sarajevu.
LDU. Sarajevo. 22. Po odredb) ministra za prehrano se ustanovi o^bor za določitev cen za Sarajevo: sestavljen bo Iz enega trgovca. enega producenta, enega konzu menta In enega deiavca.
Italijanske Izmišljotine.
LDU. Belgrad. 21. Presbiro javlja uradno: Italijanski listi javljajo, da Je v onem delu Albanije, ki ga ima zasedenega Jugoslavija. Izbruhnil upor ln da Je naša vojska Imela
srdite borbe z ustaši, ki so baje zaplenili našim četam en lop. Te vesti so popolnoma izmišljene. V severnem delu Albanije sploh ni bilo upora, dečim ie izbruhnila vstala v Južni Albaniji. To pa se Je zgodilo že pred dalj časom, in sicer v pasu ki je zasedeti po Italijanih. Takrat se ie vnela ljuta borba med italijanskimi četami In Amavti. katerim it je posrečilo, da so osvojili Krajo.
To so pa dinlomatje . . .
LDU. Belgrad, 21. »Pravda« }avl?a: Italijanska vlada Je poslala k svojemu poslaništvu v Washing ton kot svetnike in tamjke one osebe. ki so oženiene z Američankami Italijanska vlada misli, da bo na ta način vplivala na iavno mnenje v Ameriki ker so te žene Iz visokih ln vplivnih ameriških krogov.
Konferenca veleposlanikov.
LDU. Pariz. 21. (DunKU. — Brezžično.) V konferenci veleposlanikov. ki stopi na mesto vrhovnega sveta, bo Francilo zastopa! generalni tainik ministrstva za zunanie nn«lf> Pnleologue.
Vsem pol. soc dem. org. cel iškega okrožfa.
Pol. org. Celje je po nalogu strankinega zbora sklicala dne 6 Jan. 1920. v hotelu »Union« v Cellu konferenco zaupnikov vseh soc dem. pol. org. celiskega okrožja. Konferenca žalibog ni Imela primernega uspeha, ker se je nekaterim celjskim »sodrugom« zahotelo obravnavati na konferenci lokalne osebne zadeve. Dotični sodruel. ki so s forsiraniem svojih osebnih, bi stvu sociializma nasprotnih idej d-e!o na konferenci zadrževali, na* prevzamejo nase vso odgovornos* za vse posledice pojavljenih nesoglasij
Odbor celiske politične org. sl Je v svesti izredno velike važnost' konference, ki nai popravi utls zadrle konference In zasluženi ugled celiske org odločil, da skliče na novo strankino konferenco in sicer 2 febr. 1920. ob S. url zjutraj v hotelu »Union« v Cehu.
Sodnici, rojaki! Vemo. da naprtimo krajevnim organizacijam novo breme in da bode marsikatera orp Imela eventneine nrotirgovore. a vendar so vsi ti proti ugovori nf-čevni spričo velevažvmsti okrožne organizacije in občutne potrebe sknraiih smernic za bnclnčo volilno borbo. Dolžnost celiske org. ie. da Izven celiske org. z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira, da Jim ob vsakem Času z nasvetom in pn-ukom na razpolago, a nepreklicna dnlžnnst kralevnih sknnfai ?e. da stremljenje najkrepkeiše podpiralo Sestavili bomo natančen dnevni red. ki se bode pravočasno objavil. dobili bomo referenta iz Ljubljane 5n ukrenili vse potrebne korake. da se konferenca nemoteno in uspešno izvrši.
Odbor J. S. D. S. v Celja.
v katerih Je socllalizacila fe Izvedena. Da se mora kar najhitreje Izvesti socilaHzaciio obratov !e nuino potrebno. da se takoj v vseh obratih organizira delavske svete. Tako na Norveškem.
Židovska svetovna konferenca. »Telegraph - Information« naznanja, da Je židovska delegaciia na mirovni konferenci sklenila sklicati židovski svetovno pomožno konferenco na dan 7. marca v Curih. Priglašeni so že delegati Iz Avstrije. Nemčije. Poljske in Palestine.
Novice.
Glose.
— Centralizacija proizvajanja tobaka. Po nekoliko konfrencah med zastopniki tobačnih tovaren in upravo monopola ie prišlo do sporazuma o centralizaciji proizvajanja tobaka.
— Dr. Dlmltrijevlč-Arer. dosedanji deieuat pri naši misij’ na Dunaju, le prevzel mesto ravnatelja administrativnega oddelku ministrstva za zunanle posle.
— Dobički lz 1919. leta podvrženi r Cehoslo vaški vojnemu davku. Proračunski odsek čehoslovaške na rodne skupščine le spieiei vladni predlog, po katerem so višlt dobički iz leta 1919. podvrženi vojnemu davku. fn pri nas?
—- Nagrada Clemenceauju. Kakor se poroča, nameravalo nar iški vladni krogi ponuditi Clemenceauju častno nagrado v znesku enega milijona frankov in vojno kolaluo. Ako bi dali raie ta milijon revnemu pariškemu ljudstvu bi storili s tem veliko večje humanitarno delo
— Voditelju sinfajnovcev. Deva-leri, je mesto Nev/ Yo«k podelilo častno meščanstvo.
— Izdelovanle solitra v Cehoslo-vaškL Listi iavljalo. da so imeli poizkusi v tvornici sladkorja v Pečkyh glede uporabe vode sladkorne pese za izdelovanie solitra popolen uspeh. Menilo, da bodo mogli na leto izdelovati 600—700 vagonov sohtra. Ta količina zadostule za potrebo čeho-siovaške republike co eksplozivnih tvarinah.
— Delniška dražba za prolzvafa-nle lekarnlškeea blasa. V Pragi se Je ustanovila akcijska družba za proizvajanje lekarniškega blaga z delniško glavnico enesa miliiona. k! se more povišati na 5 milijonov.
— Požar v tvorlel lokomotlvov. škodo, ki jo le povzroči! požar v tvornici lokomotiv Severne železnice v Jedlersee: cenijo na -10 milijonov'. Uničenih le bilo 31 lokomotiv.
— Amerika se noeala za Izrabo vodnih sil v Avstriji. Dr. Reisch le sporočil, da so uvedena pogajanja z ameriško finančno skupino glede izkoriščanja vodnih sil Avstrije.
— Avstrijski ooravnik v Pravi Je dr. Marek, ki le 2e izročil čehoslo-vaškemu ministru za zunan^ posle dr. Benešu svoie poverilnice.
— Carska krona najdena. Kakor se poroča iz Varšave, so našli rusko carsko krono v Krakovu, in sicer v stanovanja nekega dr. Schvvarza. Kdo le zanesel krono tja, se še ni moglo doznati.
Slovenskemu ženstvu v vzeled. Časopis »Odborovč združeni česko-slovenskd« piše: Razvoj In vzorni nastop organiziranega delavstva le zanesel to gibanje tudi med ženske. Pristopalo k političnim kakor tudi k strokovnim organizacijam, ne ozirale se na delo. katero opravljajo. Zadnje poročilo strokovnih organizacij izkazuie nad 100.000 organiziranih žensk. V tem številu niso vštete politično organizirane ženske, katerih število ie veliko večie. Služkinje ln druge ženske uslužbenke trumoma zapuščajo društva meščanskih strank ... ln pri nas?
SocljaHzaciia na Norveškem. Združena komisija sociialno demokratične stranke in strokovnih organizacij v Kristiianiji je imela zad-nie dni skupna posvetovania z delegati delavstva strojne in stavbene stroke, kakor tudi z delegati državnih, vojaških in železniških delavnic da ta diskutira o predlogu delavstva strojnih in stavbenih obratov za izvedbo sociializaciie v njihovi stroki. Po predlogu ie predpogoj sociializaciie. da vodiio vse delo strokovni svetovalci (lndustrierStc). ki izhaiaio iz krogov fizičnih in duševnih delavcev in skupnega zastopstva. Spreieta 5e bila resolucija, ki naglaša. da mora vsa javnost delati za odstranitev zasebnega kapitala in da se za vedno preortči brezglavo gospodarienie in izsesavanie delavstva. Socilalizacilo ho izvedel samo skupni nastop delavstva. Vele-važen trenotek za socija!izačnl problem vidi konferenca v bolu za uki-njenje blokade proti onim deželam.
POZOR.	v
Občinstvo se opozarla. da nal od vseh. ki nabiralo prispevke za do bitke na železničarski veselici državnih in južnih železnic dne 31. t. m.
zahtevajo legitimacije. Na nabiralni poli in na legitimaciji morata biti enaki štamnilji, in sicer: »Južni in državni železničarji cele Jugosla-viie«.
Dnevna vesti.
Preskrba z mesoui.
Odsek deželne vlade za prehrano objavlja: Preskrba z mesom le postajala v zadnjm času vedno boli nezadostna in se je bilo bati da bodo trgi v kratkem času brez mesa. Vzroi< te mu pomanjkanju le bil- da so odbori za določevanje cen nastavni za nadrobno prodajo mesa primeroma nizko ceno. dočim so cene živi živini na deželi rapidno rastle, mesarji pa tadi tega niso mogli dobavljati živine. oziroma ne za določeno ceno. — Dviganje cen živini so pa povzročili prekupci, ki so neupravičeno in brez vsakega obrtnega lista prekupovali živino in pri tem dražili in gnali cene vedno kvišku. Povzročitelji dviga-nia cen so nadalle tudi tihotapci, ki nakupujejo živino po prekomernih cenah. Ker slednji zaslužita pri svo-Iem nepoštenem delu ogromne dobičke, iirn seveda nobena živina ni predraga in io plačuieio no vsaki ceni. samo da io dobe. Da se ti elementi kolikor mogoče Izločijo iz trgovine, le deželna vlada za Slovenijo v sporazumu z odsekom za prehrano izdala naredbo o. uravnavi prometa z
govejo živino In prašiči Naredba uvala za trgovinski promet s klavna živino in s klavnimi prašiči v živen* In z tklanem staniu odnremne izkaznice. ki Jih oddala odsek za prehrano. Za promet z živino, ki je namenjena za pleme in za delo. predpisuj« naredba posebna potrdila ki iih izdajalo županstva. Nova naredb« le objavljena v uradnem listu. Prizadete kroge opozarjamo na to naredbo.
čudno postopanje oollclisklh organov na železnici.
Prejeli smo: Ko sem se pred nedavnim časom vozil iz Zagreba y Ljubljano, vstopi na postaji Sevnica v voz neznanec v civilni obleki ia zahteva od potnikov legitimacije. ri&-kar zahtevam !az od niega naj se legitimira. da vem s kom Imam opraviti. Večkrat se je namreč že pripetilo. da so žepni tatovi na premetea način že marsikoga okradli. Na moje vprašanje pa se neznani gospod surovo zadere in mi grozi, da me Izroči v Zidanem mostu postajni vojaški oblasti. In resi Aretirali so me in častnik na postali mi ie zapretil, aa me Pusti zapreti In mi povedal, da ne srnem nikogar več vprašati po legitimaciji. čenrav predobro vem. da te izšla nekoč naredba. naj vsak potnik Jotičnega. ki bi hotel preeledovatl kovčeee in leuitimacHe. vpraša tudi nlega po legitimaciii. Zakai torej vojaška oblast ne pouči svojih organov, da ne bodo z ljudmi, ki se potecnejo samo za svoie pravice, tako nevljudno postopali?
Odkritosrčna beseda ,
»Učiteljski Tovariše pise v svoji lubilejni številki: »Koleginla v so-sednii vasi hod! v svili mej raztrganimi kmeti, klobuk našušmarjen* druga pa se hvali v družbi da ii ni treba v šoli delati, ker >ma preveč denatia. Mi na se navadno izgovar-iamo: Za enako delo — enako plačilo! — Po tem merilu bi moral mlad delaven »čifeii dobivati toliko plačo, kakor star tovariš, ki že reša v svojem delu. Da temu ni tako. ’e nač utemeljeno v socilalni -iravičnostl, k! nal bi se tudi v bodoče boli voo-števala.« To notico te priobčita uči-tcliica. Vse ie bridka resnica. Omenila pa ni škandala, kako piaCo dobiva danes učiteli-vpokolenec. Ravno sedai imaio n. pr aktivni učitelji nakazan clraeintskl znesek _ po ’n00 kron. vpokolencc ra ne 4cbi ničesar 1 Po mnogem drezanju ie Sla bale šele sedai prošnia v Belgrad. . F n <e pač črna nehvaležnost naoram uči-tel!em-vpokolecem. i:i so za Solo izčrpali vse svoie moči in ki mo: rilo seda! trpeti bedo in pomanikanie. dn-čim marsikaka gospodična ne ve »kam z denarjem s. Žalostno, na resnično! ...
VerfženJe s tobakom .
Prejeli smo: Po ljubljanskih trafikah so nalepljeni razglasi preti vs-riženiu s tobakom. Ali glej! V soboto. nedelio in pondeiiek se gnete liudl v trafikah. Mnogo jih liodi od trafike do trafike, kakor v času najhuišega pomanjaknla. Tako si nakupijo tobaka. s katerim potem verižijo po Logatcu ln po Hrvatskem. ^eveda č« pride pošten človek v trafiko, ne clo-bl niti enega zavitka, medtem ko sem nekoč zapazil, da ga je neka oseba dobila kar ceio množino taklM zavitkov. Prodajalce tobaka poživljamo. na! ravnaio drugače, ker bomo sicer prizadete inu-novall z imenom.
Nove Sznatdbe Slovenca,
G. Ivan Masie, brat iznajditelja Zvonimir Masleta. ki ie s svolo iznajdbo proti trčenju vlakov postal tako popularen. le v zadnjem časa iznašel stvari, ki bodo marsikaterega vlomilca spravile v zaslužena iuknlo. Prva Iznajdba: je novo Konstituirana blagajna, ki Je s pomočjo lektričnega toka tako varovana, da ie izključeno vlomiti v nio ali sploh premakniti io z mesta, ker v teta slučalu začno tako} delovati alarmni zvonci, ki so lahko napeljani ali na stiinovanie aii na policijo ali kant drugam, izključeno Je tudi pokvariti žice, prerezati električni tok ali Qo strani trgovskega osobia pokvariti kak viiak. ker že pri najslabšem poizkusu delujejo alarmine naprave. Z isto iznaidbo se pa da zavarovati tudi trgovske lokale, stanovania. oktia
itd. Druga iznajdba g. Ivana Masleta ie ključavnica s ključem, ki se da regulirati poliubno tako. da kdor ne pozna regulacijske naprave in gotove številke, kiiučavnice sploh ne more odpreti. Ključavnica ’.e tako komplicirana, da io pri ooizknsu ln-ženirji-strokovnjaki s ključem, ki ni bil reguliran, niso mogli odpreti, oe bi se pa že komu posrečilo priti » ključevo brado v bližino prav«
Stav. 19.
H APR V J.
Stran &
luknje iti bi tam kai poskušal, začne
delovati alarmna priprava, kakor pri blagajni. Na vsak način Je po mnenju strokovnjakov nenoklicancu popolnoma nemogoče ključavnico odpreti. Ce se združi obe iznajdbi na ono blagajno ali kako ubikacijo. je vlom popolnoma izključen in v slučaju. da jo vlomilci hitro ne popihalo pridejo prav sigurno v roko pravici. Za iznajdbi se zelo zanimajo nekatere inozemske tvrdke, posebno iz Nemčije, ki so pripravljene izdelovati blagajne in ključavnice in druge varnostne priprave po tem načinu Mlademu iznajditelju želimo tir .oko uspeha!
Za povzdiso sladkorne industrije.
LDU. Ljubljana, 21. Poverjeništvo za kmetijstvo le povabilo 20. t. m. k anketi glede sladkorne industrije priznane veščake in interesente Obilna udeležba pri anket« priča o razumevanju pozvanih krogov in našega ljudstva za gosoodatske potrebe. Po temeljitih poročilih o začetku in poteku načrtov za uvedbo sladkorne industrije v Sloveniji ter po Živahni debati so bile sklenjene soglasno tele točke: Podpirat :e z vsem' sredstvi uvedbo kulture sladkorne pese povsod tam. kjer ie zato ugoden svet: v to svrho se: 1. poživite vlado, da no strokovnjakih, ki se na! ad hoc nastavijo, pouči naše gospodarje v pridelovanju sladkorne pese-2. se naprosi časnikarstvo duhovščina in učiteljstvo, da podpirajo »gitaciio za upeliavo tc kultutc; 3. se zahteva, da sc no poljedelskih šolah v Slovenili učenci temeljito nouču-Jeio v pridelovanju sladkorne pese:
4.	zahieva anketa od vlade in od vseh poklicanih faktorjev, da se nemudoma in z vso energijo nadaiitiie pr e važno kulturno delo: osuševanje ljubljanskega bana in 5. naj se la kol prouče razmere v dolenlor* Posavju. ali so podani posoli za ustanovitev sladkorne tovarne, in nat sc v ugodnem slpčaiu nosnešiio tudi lam potrebna pripravljalna dela ?a to ia-dusti ijo.
Lickaciia kož. »Slov, Narod« od 21. t. m. ?c obiavil v oglasnem delu. da se bodo zooet prodajale na iavni dražbi v nrof skladišču Dravske di-viziisl-co oblasti v Liubiiani kože. vlada se trudi na vse načine, da b! Uredila preskrbo nrebivastva z obut-vjio. v tem oziru ?c izdala stroge odredbe: a voiaška untava na vsega tega ne upošteva in hoče prodati na lavni dražbi kože onemu, ki ii bo zanje več ponudil!? Ali hoče vojaška utirava s tem preprečevati veriže-nle? Snominiamo se še. kako so cene usnia poskočile, ko ie imenovano skladišče prvikrat vprizoriio licitacijo. '1 udi tu moralo napraviti merodajni faktorii red!
Nove učiteljske plače. Kakor izvemo. ie delevaciia financ takoj, ko Je dobila potrebne vsote na razpolago. založila čekovni račun knjigovodstva deželne vlade. Preduiml se izplačalo te dni.
Centralna urada zoner verižnlke. navllalce cen In tihotapce ie našla v Liubiiani nrav hvaležno polie za svoje delovanje. V svesti sl. da se gotovo zatre zlo. ako se odstrani za vedno zlikovca, se 1e započelo »či-ycr'žn'kov. kateri nimajo
SKsi Jr* f. pravlcc tuka* '» "'so
Husi državljani ter nimajo no zakonih dopusten nosek Odpravilo se le proj: lugu: 1. Josip,a Guanfna, mesarja iz Tržiča (Monfalcone) s soprogo rano, katera sta verižila in tihotapila v Ljubljani in proti zasedenem ozemlju. 2. Marcello Pollcar-m, znano verižnteo. katera ie bila v LhibHani že znana osebnost, kier Se P* ihaiala od leta 1915 naprej vedno tedensko no 1 do 2 krat v Liubliano v »trgovinske svrhe«. Imela le v sta,r'° p,aCa"° sobo. Ker Sovanu T* 0Sebe v Trstu stalno sti<-e?ihVnae 1,af8a»ske narodno-
r\\a Žiberna	v	Trst	3-	No-
rita zmerna iz Tomala Je tudi nriha-
Jam redno z manufakturnlm bta-
gom in se vračala v zasedeno ozem-
iie s klobasami in tobakom. Zabra-iiila se ii ie pot. 4. Nek ?)vle iz Trsta ie verižii v Lijubllani in »trgoval«
proti Trstu z
denarjem. Ne- !.
Je 97 zavojčkov tobaka. Da uide
kazni le hotel podkupiti redarja, a to ga le ie stalo, da se ga le prijavile nele finančni oblasti, marveč tudi državnemu pravdništvu
Prevzemanje tovornega blaga ustavljeno. Glasom obvstila direkcije drž. žel. Zagreb, te na vseh progah in za vse postale zagrebške direkcije ustavljeno prevzemanje tovornega blaga od 19. januarja do 2. februarja 1920. Sprejemalo se: živali, hitro kvarlfivo blago, selitve, premog, vse na premoeokope naslovljene pošiljke, režijsko in vojaško blago. Že na Potu se nahajajoče pošiljke gredo naprej. Na progi Petrovaradin - Beočin ie celokupen promet do nadaljnega ustavljen. Na potu nahajajoče se pošiljke se ustavilo in daio na razpolago-pošiljateljem. Razun teca ie na vseh progah obratnega ravnateMstva iužne železnice v Ljubljani radi stavke v Trbovljah In Hrastniku ustavljen do preklica celoten tovorni promet. Izvzete so samo pošiljke živil.
Zvlšanle pristojbin v čekovnem prometu. Ministrstvo za pošto in br-zoiav le povišalo z odlokom štev. 21329 od 28. dec. 1919 pristo!bine v čekovnem prometu pri kr. pošt ček. uradu in pri poštni hranilnici v Sarajevu začenši s 1. tm. in sicer: 1. Opravilno pristojbino na !0 vin od vsakega uradnega opravila (vknjižbe. ki se vrši na računu od vloge nakaza, pripisa, obremenitve itd.) 2. Provizijo od vsake obremenitve na 2 petini per miile do zneska 5000 40 m!”** od 1000 K) in ena peti-
svoto «5oo K ?lZn?ska' k’ Presega sv oto OKJO K (20 vin. od 1000 K) S
Skupnim čekom se smejo pozamez-nt zneSM. kakor do sedai. nakazovati do 20.000 K. Obremenitve v klirinškem prometu in zneski, katere pošilia ček. urad s poštnimi nakaznicami. so kakor tfo sedal prosti provizije.
Statistika hudodelstva. Zanimiva ie statistika hudodelstva, ki jo ob Iavlia državno pravdništvo deželnega sodišča v Ljubljani. Tekom leta 1919. je bilo z zastankom prejšnjega leta v delu 4892 kazenskih slučajev, od teh je bilo 4518 zadev končanih. Zaradi raznih zločinov ie bilo v letu 1919. dvignjenih 889 obtožb, nerešenih le ostalo 122. — Najbolj bo zanimiva statistika glede hudodelstva tatvin in goliufii. kajti ta dva zločina prevladujeta v sedanM strukturi človeške družbe.
Verfžnlkl z usnleat. Policija je včerai zaplenila več množin usnja na glavnem kolodvoru. Usule so skušali razni verižniH zverižitl v razne krale. Zaradi veriženla z nsnfem sta bila-včerai areti-ana sobni slikar Fran Radej in sedlarski rnoister Bobek Albert, oba iz Vojnika pri Celju. V Kolodvorski ulici sta skušala usnje razpečalt. Tudi Josiplni Hoe-nigmanti iz Kočevja so zaplenili znatno množino usnia.
Urad oblastne zaščite dece in mladine za Slovenilo v Ljubljani se ie preselil iz svojih dosedanjih prostorov v deželnem dvorcu v poslopju deželne vlade na Bleivveiso-vi cesti št. 10.. !f. nadstropje, sobi št. !8 in 19. Zaradi preselitve ne sprejema strank do 24. tm. — Ob!:	:< zaščita dece in mladine
za Slovenilo v Ljubljani.
»Državna oosrdovatnica za delo«. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« (v Ljubljani. Mariboru in Pintu) se sprejmejo v delo: gozdni delavci (100). kuharice, služklnie. mizarji, vaiencl razne sttoke. pletarji. pisarniške moči. kovači ključavničarji, rečni mojstri, lesosfiužci itd.
rad ie šel proti Trstu, kamor se odpravil uradnim potom, ker trdijo niegovi znanci, da ea išče tudi tržaško deželno sodišče radi hudodelstva tatvine. 5. Pred par dnevi Je pnšla znana tihotapka Slavec Afoj-*Ha iz Sežane v Ljubljano. Od prihodu lo ie spreiel llubeznjivo detektiv na kolodvoru in lo spremil s prvim vlakom nazai go Verda, kjer st je morala nabaviti vozni listek v Sežano. 6. Edvard Bostiar iz Stare vesi v okr. Brežice ie hotel tihotapiti tobak proti demarkacijski črti. Vstavil ga je nek redar in odvzelo se mu
Kul £ ura.
časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Urejalo: A. Kaspret. Fr. Kidrič. R. Nahtigal in Fr. Ramovš. Izdala »Slovenska Matica« v Ljubljani. Prvi in drugi snopič teea velepomembnega in prvega slovenskega znanstvenega časopisa b°sta izšla koncem tega meseca, vsebina bo jako bogata, raznolična 11	['miiya' Prva ooloviea
tiskovnih nni° ki segala skoro devet tiskovnih Pol. Naročnina za cel let-
tikt te z ozirom na današnie razmere izredno nizka: znaša le 25 K."Pošiljati jo le na unravništvo časopisa »Slovensko Matico« v Ljubljani. Kdor izmed lanskih naročnikov še ni preje! vseh snopičev (1.-4.) 1. letnika. naj lih reklamira pri »Slovenski Matici«. Vsak slovenski izobraženec bodi na ta časopis naročen.
»le Progres des Balkans«. V Lozani (Lausanne) izhaja francosko ureievan list »Le Progres des Balkans«. ki mu je politični ravnatelj g. Roger Diviani. List se peča z našimi vprašanji. V svoji številki od 11. fanuarla t L ima uvodnik o rešitvi
reškega In ladranskega snora ter m
. zavzema za sporazum med halijo bi Jugoslavijo. Pisec obeta serije člankov o jadranskem problemu. V ekonomski rubriki ie objavljena statistika poljedelstva in živinoreje v Jugoslaviji. Omenimo nai še članek o naši valutni krizi ter Drvi del referata o starem lavnem pravu v novih jugoslovanskih deželah, ki se ba-v! s firvatsko in Slavonijo.
Iz gledališke pisarne. Vsled bolezni odpade v petek, dne 23. t. m. predstava »Rusaika« za abonement »C«, ter se Ista uprizori v pondeljek. t. 1. 26. t. m. za isti abonement.
Iz stranke.
Društveni shod »Svobode«, kateri bi se Imel vršiti v nedello. dne 25. t. m., se vsled Zadružnega dneva ne more vršiti. — Krtal se bo vršil, objavimo pravočasno.
Okrožna konferenca v Kočevju. V nedeljo 25. t. m. ob 10. uri predpoldne se bo vršilo v Kočevju, v Delavskem domu. širše zborovanje vseh zaupnikov iz celega kočevskega okraia z naslednjim dnevnim redom: Nagovor: Gospodarske organizacije. (Poroča s. prof. Birsa): sestava okrožne organizacije in izvolitev okrožnega odbora; raznoterosti.
SODRUGOM IZ TRBOVFLJ!
Ker so se pojavile želle po sklicanju izvanrerirraa občnega zbora ie načelstvo krajevne politične organizacije sklenilo z ozirom nn to sledeče:
izvanredn! občni zbor se bo vršil > 1Bn,S‘ ^maria ob 9. uri dopoldne , *''fefevskem domu« v Trbovliah s sledečim dnevnim redom* t. Nagovor predsednika, poročilo blagajnika, poročilo tajnika. 2. Volitev odbora. 3. Organizacija in easomsie. -K udeležbi se vabilo tud? sosedne organizacije, ki so prispevke ? doneski: n pr. Radeče. Vrhovo, Hrastnik itd. (Da se omogoči »zvanredni občni zbor. pozivlia načelstvo organizacije nonovno vse one zaupnike, ki še niso obračunali z Mačam ikoni, da to store najkasneje du 31. famj-aiia. ker bi s tem povzrnčl'i nepriii-kc tistim članom, ki ne bi Dneli od vštevši 1. novembra 1919 3 mceee plačanih prispevkov, sitnosti zato. ker bi dotičniki po strankinem op^a-vilniku ne bili upravičenj vr.liti oziroma biti voljeni).
»Svoboda« priredi v nedeljo, dne
25 t. m. v hotelu »Tivoli« ob 7. uri zvečer na čast delegatom Zadružnega dneva
POZDRAVNI VEČER,
'pri katerem sodeluje tamburaški zbor »Svobode« iz Gline ter vojaška godba. Na vrsto pride tudi petje in deklamacije. - - Vstopnina 10 K. Za člane »Svobode« in člane konsutn-t ega društva 5 K.
Ženski sjiod v Zagorju. V nedello. dne 25. t. m. priredi izobraževalno društvo »Svcboda« v Zagorju ob 2. uri popoldne v Mihelčičev! kino-dvo-rani ženski shod. Sodražice, udeležite se shoda v obilnem številu.
Zveza oblačilne stroko za Slovenijo v liubiiani priredi v soboto. 24. t m. veliko plesno zabavo z raznovrstnim sporedom: srečolov. šaljiva ženitev. šaljiva pošta itd. Dostojne maske dobrodošle. Vstopnina v piedr-rodaii 7 K, pri blagajni 10 K. za člane 5 K. Vstopnice se dobe v Predprodali šelenburgova ulica št. 6.
II.	nadstropje ter na dan prireditve pri blagajni. K oblini udeležbi vabi odbor.
Zveza trgovskih iiastavljeocev. krajevna skupina Celie ima v nedeljo. dne 25. t. m. svoj redni občni zbor v iiotelu »Pri kroni«. Začetek ob 14. uri. Zbora se udeleži tudi zastopnik centrale iz Ljuhljane. Trgovski nastavMencI i2 Celia in okolice, udeležite se polnoštevilno!
STRANKIN TISKOVNI SKLAD.
Sesti izkaz.
Nab. pola št. 18 po sodr. Ana Debevec 97 K 20 vif!.. IV p. St 398 miz. org. Polzela. Kranjc: 75 K. n. p. štev. 211 kovinarji v Tržiču, sodr. Bedina,
26 K 20 vin., n. p. St. 350 org. usnjarjev Šoštanj, sodr. Hudobnik 393 K. n. p. št. 1 sodr. Uršič. Kočevje 49 K. n. p. št. 318 splošna žel. org. Zagorje, sodr. Goršek 91 K, n. p. št. 463 Str-nišče p. Ptui. sodr. Simčič 84 K 80 v„ n. p. št. 126 Loka pri Zusmu, sodrug Rabič 121 K. n. p. št. 17 kons. dr. Jesenice 155 K 40 vin.: skimaj 1092 K 60 vin. Dosedaj Izkazanih 11.666 K 81 vin.: skunna vsota 12.759 K 41 v.
Agitirajte za na&e časo^iejel
DELO V REVIRJIH SE JE PRI-CELO.
LDU. Ljubljana. 22. Danes tve-čer so se oglasili delavski zaupniki v Hrastniku hi Trbovljah s urošnlo. nal se oremouovnik nemudoma zopet odpre. Obljubili so. da tako! začno z normalnim delom, vendar so Izrazili žello. nai se radi ulbanfa nikdo ne odpusti. Deželna vlada le zvečer Izdala dovolfenle, da se lame Se ponoči od-oro, ako se delavstvo zaveže, da ooide Se to noč na redno deio. ako bodo tudi v nedello delali In ako so zadovoljni s tem. da za dobo pasivne reslstence ne preimejo minimalne mezde. Delavstvo le ponudbo sprelete. Vlada bo postala, kakor hitro bo orodukclia zopet normalna, v revirje komisijo, katera bo proučila aorovt-zacltehe in sanitarne razmere. Koml-sila poseti nazore? revlrle. kjer so ni de?a!a pasivna resistenca.
JUGOSLOVANSKI ODGOVOR NESPREJEMLJIV.
LDU. Pariz. 22. (DunKU.) Vrhovni svet fe smatral odgovor jugoslovanske vlade za nesorelemlilv ter le določil rok 4 dni. v katerem se mora spreleti zadnji predlog vrhovnega sveta, ali pa stool londonski dogovor v vellavo,
REŠEVANJE JADRANSKEGA
VPRAŠANJA V PARIZU
LDU. Berlin, 22. (DunKU.) „Abend“ poroča iz Lugana: „Cor-riere dclla Sera“ javlja Iz Pariza: Ker vrhovni svet do 20. t. m. predpoldne iz Beograda ni dobil odgovora, je ■ dal Nitti na zapisnik, da umika vse koncesije v korist Jugoslavije ter da zahteva enostavno izvršitev londonske pogodbe. Popoldne so sporočili Nittiju odgovor beograjske vlade, ki v vseh točkah, izvzemši eno nebistveno točko odklanja angleške, francoske in italijanske predloge. Nato je Nitti v popoldanski seji vrhovnega sveta potrdil svojo predpoldansko izjavo.
STAVKE V ITALIJI.
LDU. Berlin. 22. (DunKU.) „Lo-kalanzeiger“ poroča iz Rima: Vlada
je proti stavbarskemu gibanju izdala nalstrc žje odredbe in proglasila
v velikih mestih obsedne) stanje. Zbornica je sklenita, da bo vlado pri tem podpirala. .
POLJSKA MOBILIZIRA.
LDU. Monakovo. 21. (CTU.) V
oričakovanfn velikopoteznega bo?|-Seviškesa napada na Poljsko Je poljski ministrski svet odredil splošno mobilizacijo poljske armade.
ODPRAVA SMRTNE KAZNI V SOVJETSKI RUSIJI.
LDU. Berlin, 23. (DunKU.) „Deut-sche Allgemeine Zeitung" poroča: Sovjetska vlada le Izdala dekret, da le smrtna kazen odpravljena ter da se ta kazen oultn osebam, ki so že bile obsojene na smrt, izpremenl v prisilno delo.
PRODIRANJE RDEČE ARMADE.
LDU. Moskva, 22. (DunKU. — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 21. t. m.: Na vzhodni fronti so rdeče čete predrle do Firtskaje. V Tomsku ie ostalo 25.000 mož čehoslovaškitt čet.
RAZŠIRJANJE ŠPANSKE BOLEZNI.
LDU. Inqmost, 22. (DunKU.) Do-čim se le lani španska bolezen pojavila zlasti v prvih pomladanskih mesecih. razsaia letos v sredi zime. Kakor poiočato listi, ie ta bolezen ria Južnem Tirolskem zelo razširjena. Poleg te bolezni se pojavlja tudi neke vrste vnetja niožgan. pri čemet bolnika popada zaspanost. Doslej so ugotovili 18 primerov tc nove bolezni. štiri osebe so umrle. Bolezen se začne z močno razdražeeostjo v čeiu in z bolečinami v udih. Pojavlja se tudi ohromenje. Mrzlica ni rnočna, včasih tudi popolnoma manjka.
GRADENJE MONTBLANSKEGA PREDORA.
LDU. London, 22. (DunKU. Brezžično.) Francoska In italijanska vlada sta dovolili pet milijonov funtov za gradenje montbianškega predora. Preddela so se že začela v Cha-monixu.
Iz Sloveni!©.
Glas s Posavja.
Bližajo se volitve. Koma bomo oddali naše glasove, o tem ni po-
trebe razpravljati Gre le za to, f!
kaki večini jih bomo oddali. Vzemi« mo rajon od Jarš pa do Kleč! T« najdemo, kakor povsod drugod, dve skupini: delavca In kmeta. Gibanje obeh se je v zadnjem Času temeljita preustrojilo. Naš proletarec je po« stal v svoji organizaciji tako močen, da se je to zazdelo materijelno boljše situiranim kmetom nevarna Vsled tega so se~siednji združili v takozvano ..Samostojno kmečko stranko". Značilno je. da so še malo poprej tako ošabni in mogočni kmetje postali kar čez noč sita Ijubez-niivi in dobrotljivi do proletarskega trpina, katerega so še malo preje docela prezirali ii? mu niso privoščili niti poštenega življenja. Danes nas »samostojni" obsipavajo z mnogimi obljubami. Obljubljajo nam sladkor in moko kar na vagone, samo da bi nas izvabili v svoje svetišče, da bi skutmo darovali borni kapitalu.
Sodrugi! Zamislite se v kratko dobo zadnjih petih leti Gotovo n! nobenega med nami. bodisi železničar ali drugovrsten delavec, da n* bi koiikortoliko trpel pod težo razmer. Marsikdo je z nahrbtnikom hodi po deželi, da Je mogel za silo preživljati svojo družino, in ima pre« bridko izkušnjo, kako Je bil sprejet pri ..gruntarjih" in kako Je moral plačevati ..milostno" prodani živež, če ga je dobil. In ne samo to. Kmet« Mgruntar“ hoče danes prepričati vem svet o svoji revščini, o višini davkov. o nizki ceni svojih pridelkov: itd. Draginjo hoče sistematično znižati na ta način, da bo pri kmetu stalo eno jajce 3 K, krompir pa 2 K 53 v kg.
Sodrugi tta delo! Ne dajte s« slepiti od ..samostojnih", naj vam ti še tako trobijo, koliko da jih jel Zapomnite si, da se je vam pomagalo ie v lastni organizaciji, hajsfbo pri razdeljevanju živil ali karsibodi. Pomislite, da vas ni nihče pozna! tedaj, ko so imeli pri županstvu kmetje • svojim učiteljem svojo organizacijo t Kako in komu se fe razdeljevalo, ta teste najbolje samlf — Posavci! Otresti se moramo gnilih pijavk 1» nadutih ošabr.:žev. Stopimo na last-i.j noge v ideji osvobojenja. ki mor« kmalu postati dejstvo! Živel sosiJ%» * listični proletarifst! — B. ž.
Jesenice.
Zelo smo bili železničarji veseli ko smo se iznebili največiih surovo« žev in priganjačev. Naše veselic p« ni dolgo tralalo. Dobili smo namtedi drugega načelnika iz Metlike. T* mož ima zoret drugo posebnost, Predvsem mu ni všeč osemurni delavni čas. ki smo si ea pribori!' po dolgih 30 letih. Zato mu tudi pravi nič ne prija, da lludfe na postali nimajo toliko dela. da bi mogli pri del« napraviti svoj konec. Tudi sice* g« lezi to, ker so baše plače preveliko« Seveda mu niti na misel ne pride, da bi od svole plače vrnil to. kar se mo zdi preveč, ali pa da bi tisti svo| »preveč.« dal sociiaiistom za njih trud in boie za izboljšanje gmotnih razmer železničarjev. V postopanju železničarjev nal bi se gospod načelnik mirneiše obnašal, ker surovth Hudi smo že do grla siti. Nfegor prednik je ob svolem prihodu na Jesenice ponovno izjavljal, da ne odide prei z Jesenic, predno ne uniči v>eh socilalistov. No. socilallstl smo faktično za časa njegovega službnva« nla na Jesenicah pridobili 37 novih članov. Na dan njegovega sloves* so bili po pohcilski url v kleti g. Osvalda ganljivi prizori, ko so se tova« riši zvezarii navduševali z besedami »beveremo ancora«. prekinjali soci« iaiiste in hvalili trgovce in inteligen« co. Nam ie samo žal. da jeseniški i o* licai še ni Iztaknil kota, kfer se za« bavalo po policilski uri »in Oher« grad des Alkohols« gospodje zve-zarji in jeseniški »sokoli«. Občina b( takol nekal zaslužila... Omeuiam« končno še načelnika prosovzarže« valneea odseka. Njegovi uslužbenci so pri njem dobili plače šele nre4 dobrim tednom, čeprav ie kar 12 ljudi v pisarnah. Mnogo uslužbencev le premog plačalo že pred štirimi meseci, pa ga še danes nimajo, medtem ko ie gospod načelnik S. začetkom novembra pustil odnehati 1000 kg premoga. 1 kubični m drv i« peč na Bled k ženi nekega poročnika. pri čemur so trpeli dve muli It en hlapec v naihuišem snežnem me« težu. Vsegatega bi niti ne omenjali, č« bi tudi uslužbenci dobili to. kar Hm gre. Tako toiei Ie z našo zvezarsko gospodo. Vsem onim železničarjem na. ki so svoičas nasedli vabljivim besedam zvezarjev kličemo Še enkrat: Proč od teh ljudi!
Črna.
Nekdo fe v »Večernem listu« n« nelep način napadel našega župana. Na napad odgovarjamo tole: Kakoc
nam te znano, so bile pri aprovizacij-
6kem odboru zastopane vse stranke, ter tore} župan ni ime! sam vsega v rokah. Občinski računi so se prejšnjega leta navadno sklepa!? meseca februaria. ker pa ’e zadrni župan od-Icžii županstvo, so se računi zakoličili ?e lanskega leta meseca cte-cembra ob navzočnosti občinskih odbornikov. Takrat so se predložili tudi vsi aprovizaeiiski računi. Od 20. decembra so ležali občinski računi v pisarni celih 54 dni na iavni vpogled. Tozadevni razglas ie tv.l tudi skozi 14 dni nabit na občinski deski. Kdo torei potrebuje račune na katere čaka že dva meseca? Za-I:c:i si iih ni šel takrat Pogledati? Kako more torei dopisnik tako do napadati župana v .Večernem listu.? Da ie dragima tako velika, teza vendar ni kriv župan. Da pa ie župan delal vestno, nriča to. da sta revizorja občinskih računov, g. N'ax Punzengruber in župnik g. .lože Dobrovec. oba klerikalca, natančno pregledala občinske in anrovlzacii-ske račune, in Hh našla vse v redu, za kar iamčita v zapisniku in v ia-čunih s svoiima podoisama. Pripomnimo le Se. da ie žuoan kot predsednik podpornega društva pozimi preskrbel revnim otrokom tople juhe in
potrebne obleke, med tem ko Hudje,
kakor ie dopisnik »Večernega hsta«. Se niso ničesar storili »n menda Rt znalo drugega, kakor uganjati nesramne burke s poštenimi ljudmi. Na ta način si klerikalci pač ne boste pridobili zauoania med liudstvora. ki vas že z studom zarušča.
Celje«
Invalid brez roka. ki vsied bolehnosti te?ko izvršuie službo čuvaia v cinkarni ie prosil za podelitev trafike. ki io ima sedai v Haberlu pri Celiu veleposestnik mesar in dva» kraini gostilničar. Finančno ravna-teistvo v Mariboru ie prosilca krat-komalo odklonilo. Ciosna protekcija pri finančni upravi ie seveda n?i tem predvsem kriva. Invalidna organizacija pa menda tudi spi. ker doouSča, da se večinoma vse trafike nahajajo v neeravih rokah. V mestu samem ima n. pr. neko trafiko soproga rav-natelia in posestnika tovarne perila. $e več drugih primerov bi lahko navedli. To vam je socilalna pravičnost ?	•'_________________________
Aprovizaciia.
Prodaialcl anrovlzačneaa oetro-leia se opozariajo. da smejo proda-
jati peirolei le na nakaznice ali posebna nakazila in Je po določenih cenah. Prestopke kaznuje državni urad zoper navijalce cen itd. Vsak prodajalec naj razobesi rp-"*1** iz listov v izložbeno okno. da bodo stranke lažie našle odkazatie jim prodajalne petroleja. — Kie m koliko se bo dobiio petroleia na izkaznice. ki se izdaiaio po 25. januarju 1920, se bo objavilo v listih.
Prodaja petroleja na A izkaznice za rodbine. Na vsak prvi odrezek petrolejske A izkaznice se dobi en liter petroleia. ki stane 8 K v sledečih trgovinah: v I. okraju: na št. 1 do 195 pri Ravhekariu. na št. 196 do 390 pri Oistrižu. na št. 391 do 555 pri Zirkeibachu. — V II. okraju: na St. 1 do 190 pri Schiffrerju, na št. 191 do 390 pri Trdini, na št. 391 do 585 pri Tavčarju, na št. 585 do 785 pri Košaku, na št. 786 do 930 pri Kavčiču
— V 111. okraiu: na št. 1 do 200 pri Vrtačniku, na št. 201 do 395 pri 1 e-nenteiu. na št. 396 do 585 pri Podržaju. na št. 586 do 760 pri Kranjcu.
— V IV. okraiu: na št. 1 do 395 pri Staculu. na št. 396 do 590 nri KlbST-tu.na št. 591 do 7S5 pri Leskove & Meden, na št. 786 do 980 pri Jcšetu. na št. 981 do 1175 pri Medici, na št. 1176 do 1370 pri Jemcu, na št. 137)
do 1500 pri Sveteln, — V V, okraju:
na št. 1 do 390 pri Strancerju. na št. 391 do 585 pri Krivicu, na št. 586 do 780 pri Zorcu, na št. 781 do 975 prt Stupici, na št. 976 do 1100 pri Sarku. — V VI. okraju: na št. 1 do 195 pri Jeršeiu, na št, 196 do 370 pri Ant. Mencingerju, na št, 373 do 560 pri Simončiču, na Št. 561 do 630 pri T. Mencingerju. — V VIL okraju: na št. 1 do 195 pri Simončiču, na št. 390 do 390 pri Glaviču, na št. 391 do 550 pri Pintarju. — V Vlil. okraiu: na št. I do 195 pri štef. Mencingerju, na št. 196 do 310 pri Zormanu. — V 5X. okraiu: na št. i do 195 pri Cešno-varju, na št. 396 do 395 pri Češno-cu na št. 396 do 420 pri Marenčetu.
Prodaia oetrolela na B izkaznice za samce. Na vsak prvi odrezek fe-troleiske B izkaznice se dobi n o ! litra petroleia. Liter stane 8 K. — V I. okraiu: na št, 1 do 280 nri Čermak & Val. — V 11. okraju: na št. 1 do 100 pri Kavčiču, na št. 101 do 400 pri Miheliču. — V IH. okraiu: na št. 1 do 272 pri Steinerju. — V IV. okra-iii: na št. 1 do 130 pri Svetelu, na št. 131 do 520 pri Leskove & Meden. — V V. okraju: na št. 1 do 530 pri Sarku. na št. 531 do 600 pri Gospodarski zvezi. — V VI. okraju: na št, 1 do 250 pri. T. Mencingerju, na št. 251 do
500 pri Legatu. — V VII. okraju: na št. 1 do 40 pri Pintarju, na št. 41 do 130 pri Pretnarju. — V Vlil. okraiu: na št. I do 102 pri Zormanu. — Vj IX. okraju: na št. 3 do 65 pri Foj-karju,
Prodaia peirolei? na C izkaznice za samce. Na vsak prvi odrezek petrolejske C izkaznice se dobi en in p o 1 listra petroleja Liter petroleja stane 8 K. V 1. okraiu: na št. I do 40 pri Čermak & Val., na št. 41 do 132 pri Verhovcu. — V II. okraju: na št. I do 20 pri Miheliču, na št 21 do 73 pri Jerančiču. — V III okraiu: na št. 1 do 40 uri Steinerju, na št. 41 do 136 pri Sokliču. — V IV. okiaiu: na št. 1 do 121 pri Ješetu. - V V. okiaiu: na št. 1 do 105 pri Gospodar ;ki zvezi, na št. 106 do 132 pri Zorcu. — V VI. okraiu: na št. 1 do 45. mi Legatu, na št. 46 do 92 pri Mehle-Vrečar, Poljanska cesta. -- V VII. okrs-iu: na št 1 do 104 pri Pretnarju na št. 105 do 112 pri Tušarju. — V ' III. okraiu: na št. 1 do 63 pri Kugovmku. — V IX. okraiu: na št. 1 do 112 r>ri Marenčetu. na št. 113 do 183 pri Fojkariu.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorr I Tednik: Rudolt Golouh.
Tisk *i' Iskarne« v LiuhPani.
ijgfnsntatfl slavnemu občinstvu, da sem pričel v Domžalah St 166 sedlarsko m tapetmSko obrt. Vsa v to stroko spadajoča popravita bodo naj-cenej« )n točno dovršena, Z odličnim spoštovanjem Martin Mali, sedlar in tnpetmk.
tefesii Mit
»o takoj sprejme Sv Pelra cesta 71
Mesilu Kaiek
tovarna Domžale, prejema vsako soboto m Sv. Jakoba trpu v Ljubljimi stare ženske in moške klobuke v popravilo. Druge dni v tednu pa jih "-obira zame g. Kovač pri .Virantu". Zv^zdarskn ul. I.
na 8Ve*’ ve^erv Zidanem llualluil, mostu prenočeval, na »ezplaHi ker se je njt-gov ftui za smodke našel.
D?a vajenca in nar poiHm
sprejme Jernež Pirnat, p S1 a r n n, Ljubljana, Martinova cesta 8,	120
Šivilje,
■dobro izurjene, se proti dohri plači takoj sprejmejo pri tvrdki
Vertuik & Žnidar,
Ljubljana, Poljanska cesta 12.
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji uprava ,Naprej*.
i Ijiii,
ražPoHlja ratl čno ipecerlj»ho blago po fetem kralj «tvu od B kg nanrej pofttnlne prosto.
Spefiiija Siika, Kunola ul. 186. i lastni bili
se priporoča v napravo vsakovrstnih mizarskih del. Tudi se dobi gotova sobna in kuhinjska oprava itd. Izvršitev solidna in po nizkih cenah. Prosim blago-
ECJIJO DILiC,
zlatar in dragulja?
LJubllsna lifegli
priporoča evojo
liani io Mitsko flslmita
! za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje 3n posreb rova nje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vs»h uzorcih in merah, uhane i. t. d. K upu je tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
im Zanesljivega im
mlinarja
!
120 do !40 HP
event. stalne naprave kup! J Stavb, družba d. d. Lju liana,
! 59 Levstikova nliea i9.
sin Im
znamka
hotnih naročil.
91
106
išče
liska lom i Pisni.
5l¥sfdar4<5
v zavitkih po 1h in Va kg Teirarre©:
- Nova datt
Zaloga za S!; venijo: Podružn ca JirVO OogOVSČ
Maribor, Glavni trg 2L
Izprsi, flmltfo Svofecda nofir.BrastniK
ISfe
pevovodjo.
Plača po dogovoru, Služba stjdmi, Ponudb« do 31. jan. 1920 na podružnico Hrastnik,
Proda nmt
stroji za pekarno, blaga na (sist ,Naticnar), 1 lovski voz in druge stvari.
Poizve se pri kranjski stavbeni družbi v Linhljani, Levstikova ulica st. 19.
trgovska, špelicijs a in komis.de n.družba
Pctiniintta v IMIiani, fi! c. glavr.K 1.500M
Špedicija vsakega blaga. — Vskladisčenje. — Zaearin*nja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER&TOMAŽ1Č
Direktna zveza s pregojužne železnice. Telefon ti. KS6.
PLEEKftS!HUCRS I
J€ I I
asa irKf T.u-.J enešs-.nega Mi; g:*
s© pred®.!
Kje pove upravništvo. 98 i
v ~';rJ	.
h ubliana Rimska c 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna Zmerne cene
Io vsa izvrstna Sela jamčim d« leti.
m
Razglas.
Brzoiavni promet z Bulgarii©.
Vsied odloka poštnega ministrstva je brzojavni promet z Bolgarijo dovoljen. Dovoljene so državne, službene in zasebne brzojavke. Pristojbina od besede znaša 15 par t. j. 60 v, od katerih pripada naši brzojavni upravi 9 in Bulgariji 6 par. Minimum znaža 1 dinar in pribitek za vsako brzojavko 1 dinar ~ 4 krone.
Časop'sne brzojavke oziroma odpravljene med 18 uro in 9 uro dopoldne uživaio ugodnost 50% znižanja pristojbine. Te brzojavke morajo odgovarjati predpisom mednarodnega brzojavnega pravilnika (Člen LXV, LXV1 in LXV1I). Tudi za časopisne brzojavke velja minimum J dinar in pribitek 1 dinar — 4 krone.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1920.
Direktor pošte in brzojava za Slovenijo:
Dr. Debe ak s. r.
Sprejmeta se takoj dva pridna zanesljiva trezna
k boljšim konjem, proti dobri hrani, oskrbi ter visoki plači. Ponudbe na:	Etnor.skci	cesta	S.|I.	pisarna.
Kavno tam se sprejme tudi izvežban trgovski sluga.
Hlapca!^* hiš ¥ Mariboru
ju
Obvestilo.
8 t. februarjem 1920 ee zopet otvori poštni urad Turnišče xa celokupni promet Zyeto bo imel po peški pošti Beltinci-Dobrovnik, katere opravlja poštni sluga urada Beltinci po Bledečih prometnih Sasih:
prihod odhod	prihod odhod
— —	8—	Beltinci	17-15	—
10—-	H*—	Turnišče	15‘—	15'15'
12'—	—•—	Dobrovnik	—*—	14'—
Ob pondeljkih, sredah, petkih in sobotah gre sluga do Dobrovnika, ob torkih in četrtkih pa samo do Turnišča. Ljubljana, 18. januarja 1920.
Direktor pošte in brzojava za Slovenijo}
Dr. Debelak s. r.
T
ZNAMKA
Sark©* CM1
j	hap.n.f-«c.
aKeUSBCtfSBilBBSBSaSi
bJOBBBDSOD
¥0“* B
. A U 11—MbI
Novo, po sestavi in načinu zdravljenja od vseh dosedanjih mazil | bistveno razlikujoče se sredstvo proti srb«č!c! in garjem
Vsaka garnitura, zadostujoča za e no odrast eno osebo, sesto-i iz ,SA£i?06 mazila st. 1, ,S££KC‘ mazila žt 2, ,S/RRKO‘ prah za posipanje, in natani-nega navodil« uporabe. Cena 16 K, po pošti 18 K. Izdeluje in razpošilja: Lekarna pri sretsrnem sokol«! BreJts«	46
m mu® tova^n^iko p©sl©pi©
Pojasnila dsfs Tehnična ^isas-na
Is. I Mii liiifi, Ilira w\% šl.
no
/
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, meeesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v g< zdu Smrekovo skorjo
kupi vsako množino
«i«. ipjja in iiisifis
3. 0. I.
z v Mariboru. =
883
-m
KstsSs Hrži siri fgft? iMsie M kakor im mehka telo? Ule soiH aiiiiift
Jn finffni/7 U !Oiaiiljaj\e Feiierjevi* ]>r;>vo Elza oluazii«* lU utjllBi l kožo obvarujočo pomi do! Občudovan' bo dete! Zavidani 1 1 lonček t\ K, St. III. močnejše vrsie 9 K K temu Fe!;erjevo na f neišfc iiil)nno\ omlečn ■ milo IS K
notese M tepe. zdrave 1»?
pomada za rasi Sas doseže buin lase;
^apreii j rhaj, prerano osiven;e. Za brani piežo! i lonček 6 K, št. lil. 9 K.
K tema močno tero^o milo za umivanje glave s K. Šampon I K. Mazilo zb brise 1 K 80 vin. in 2 K 50 vin.
Mi« te terja o'®? ™'T
nstovski obl z uc.nkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev!
Nobene trde Vože 1 Msla ikatljca 3 K 50 vin,
===== velik* škatlja 5 K 50 vin.
Mite ie Haj?
l,a 6 K. FelU rjev uniivalni praSek proti j oten.ju ; gumija f> K. Feilcrjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Skalljica 3 K 50 v. Feilet-jev Elza flu <t 6 dvojnatib ali 2 veliki stek krnici špecijalni 24 K. Najboljši parfum z rr iinejSim duhom cd 8 K naprej. Najfincjt Hega-puder Dr Klugrr, bci, roza in lumen, ! ,el ka škatlj12 K. Močna Francovka v steklenicama po S K in RK. Omoi in poštnina posebci ■> najctncje
Eu 9m FeSSer, liekatnar. Stuliica Doira, Elzatrg H.252 (Hr^atska),
Fellerjeva pravi-Elza T^nncchin.
j»uhr!j
■z^4i
Eisa ^
lasfer
t
GS« vnlca t
lžoaor»70 cHr^g H5@5©a'^00O kron.
©11» •
s^^====in ——Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Predata (n R&ktp	papirjev; Ickkz i £ cilla? sprejem In eskrba tiepetcw z vestno	‘naka^lL	^iz’-
skiLnibe cSaf«-EcB6Siisl pcc3 is.uitim s.skEkpc>ivi tisanf-:; (trebili In	v«Re vrste; ink^so in eskcnt-rpcirsic, nakazila_ in
?.	“a v« r«”S tu- in Leu* ttv»i FClevtino krccillne pl>ma; spreiem denarnih »toE na kniltlce in .ekoii .atun. Hd. -