Bog zna, kako je človeka kazniti.
(Maloruska priiiovedka.)
Bil je silno bogat gospodar; imel je lep dom in v njera vsega obilo. Gostil je necega dnč goste in hvalil se jim: nKo bi mi pogorel dom, vedel Iji, kje in k&ko post&viti si ga i nova." — Gledite! on se je janašal na novce in jih je imel zares dosti. — Bekel je, in zgodi se. — Ko se tako z gosti zahAva, gre aekdo na dvovišče, a. nagloma se vmekrič&S: ,Gori, gori!" nNaj gori!" zarežf se gospodar, ^saj je to meni po volji." — In ni gasil niti sarn, uiti drugim dal gaaiti. Tako je spepeMlo vse, samo mesto 39 ostalo. Ia ai mu bilo dosti žal zato. Iinel je norce skrite T vrbi na vodo; ondu so se mu zdeli varni. Nenadoma prihrnje povodenj; voda iapodmflje vrbo ter jo odnese. — In postal je ubožen; prišlo je tak<5, da je moral drngim služit, moral je nositi pisma gosptfdi.
Zgodi se jedenkrat, da ga iia poti prehitf noč; kaj mu je bilo začeti ? Necega kineta zaprosi pronočiJča; ta je bil bogat in prijazeu 6Iovek. Njemu jame razkladati popotnik, da je bil nekdaj sam imovit, da je pogorel ter
90
zabredel v siroinastvo. ,,InieI sem sicer," pripoveduje, nSenekaj novcev, shranil sem jih v vrbi, ali prišle so velike vodč, izpodnilele so vrbo in Šli sopovodi inoji novci! Tak<5 sem prišel v nič in zdaj moram časi še celi5 kruba prositi pri Ijudeh."
Gospodar to slišavši, pogleda se s svojo ženo — ta vrba je namreč pri-plavala pod njuni svisli in ko so jo razsekali, vsuli so se novci iz nje. In šla sta skupaj v stransko izbo in jela se poevetovati, kako bi se mu vrnili ti novci, da bi ne vedel, kde so se vzeli. ,,VeŠ, kaj storiva?u meai gospodar, ,,izkrojiva iz hleba spodujo skorjo, izdolbiva sredioo, dtmiva tja novce in jih. pokriva s skorjo; ko bode odhajal, dava mu ta hleb na pot." Iii tako sta tndi storila. Za raua, ko se je odpravljal dalje, dasta mu hleb kruha rekoČ: ,,Tu imate, po poti vam prav pride.a Vzemši ga, zahvali se ter gre svojim ptfteni. Na cesti ga srečajo kupci gonj&či, ki nakupavajo prašiče, prej so Često k njemu zahajali; vprasajo ga, neraa-li kaj tacega na pr6daj ? ,-Imel sem pač!" odgo-vori jim, nali prišla jp nesrt>6a ntlme — pogdrel sem iu zdaj moram služiti." V tem seže, meui nič. tebi nič, v torbo iu reče: rTu glejte! knpite ta-Ie Lleb, zdaj nisera ravno gladen in težko ga prenašam okoli, bolje mi ugaja na poti kakov novčič." Sporazumž se kupci, vzem<5 hleb in 011 novce; razidtf ae. Potem pridejo ti kupci tudi v to vas in ravno k temu gospodarjn, čegar je bil ta hleb; vprasajo ga, ima-li kaj na prodaj ? ^Jaz nlmam, ali Bog ima!" d^ ou, ,:s6dite in odpočijte si" — in poslal je po nekaj, da jih pogostf. Oni mu rek6 naj se ne trudi; ,,na poti smo si kupili lileb tečnega krnha od necega Človeka, ki je nesel pisma." To pa zl)6de v srce tega gospodarja in gospo-dinjo, tak<5j se domislita. pri ^em da sta. In ko kupci pokažejo Iileb in ga polože na mizo, bil je rarDO tisti, ki sta ga daila popotnikti. Gospodar po-mežika ženi in veli gostooi: ,,Najprej si pojdimo ogledat, morda veudar Ie kaj knpite." — .,Pojdimo!" rek6 ter idi5 iz hiSe; gospodar poinigne svojej Ženi, ona pa je užč vedela, kaj hoče. Ko so odšli venkaj. priuese drug hleb in ga položi na mizo, tega pa apravi. Kmalu se vrnejo, obedujejo, pogodž se in otid<5.
Malo časa potera ide z nova ta človek z Iiatom, zavije zopet k temu gospodarju že kot k znaocu prenoeiSCa prosit. Sprejuae ga rad, misl^, da mu bode vsaj zdaj mogoče oddati novce. Pogostita ga z ženo, prenočita ga, in ko gre po naključji iz hiše, zavijeta mu novce v robec ter mu jih položita v torbo, dasta rau kosilo in ga odpustita. Šel je, in idoč peš po vrtu, misli si: MOj, kako krasna jabolka! i nu, utrgam si jedno. da je ugriziiem mej potjo." — Sname si torbo in jo povesi na. drevo, da bi mu ne delala napotja, sam pa sespue po jabolkih. — Ali gorje! tu ide ravno gospodar; ugledavši ga, izbeži skokoma in pusti torbo na drevesu. Gospodar videč to torbo na veji, zaraisli se in veli naposled: ,,Ustrašil se je ubožec, še ce\6 na torbo je pO2abil." — Suemši torbo dč: ,,MoraI bode mimo oae klopi; skočiti bočem tjii tukaj za grmovjem, da me ne ugleda. položim jo na k]op, in tam si jogotovo vzame." — Tako tudi stori; krene jo po bližnjici tja do klopi, kamor položi torbo, sam pa sčde za blizuji grm čakajoč, kaj se zgodi.
Knialu pride tudi ta popotnik do klopi iu zaklopfvži oM zamisli se, m poteui de: ,,Dobro, da vsaj še vidim, ter morem hoditi po sveti; tako si vsaj prislužim kruba;  kaj bi storil, ako bi bil slep,  kako bi neki memo te klopi
91
šel ? Čaj! poskusiti hočem, kako bi to bUo ?" — In na to zamižavSi tiplje: tok! tok! ob klopi s palico, stopa daije, prefde novce in korafi svoj pot. Gospodar gleda čndom čudeč se ta priuor, potem pa vzklikne na glas: ,,Božja kazen!"                                    _____                                     /. V.